Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.20 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Število 0 12 6753211 6502481 2026-09-20T15:07:45Z BoogerBooger2 266068 6753211 wikitext text/x-wiki [[Slika:Subsets of complex numbers.png|sličica|[[podmnožica|Podmnožice]] [[kompleksno število|kompleksnih števil]]]] '''Števílo''' je [[matematični objekt]], s katerim se opisuje množino. Poleg [[množica|množice]] in [[funkcija|funkcije]] je eden najpomembnejših [[matematika|matematičnih]] pojmov. V vsakdanji rabi so najbolj znana [[naravno število|naravna števila]] {[[1 (število)|1]], [[2 (število)|2]], [[3 (število)|3]], [[4 (število)|4]], [[5 (število)|5]], [[5 (število)|6]], [[7 (število)|7]], [[8 (število)|8]], [[9 (število)|9]], [[10 (število)|10]], ...}, s katerimi štejemo. Skupnost vseh naravnih števil določa množico, ki se jo običajno označuje z '''N'''. Če se k tej množici pridruži še [[negativno število|negativna števila]] in število [[0]], se dobi množico [[celo število|celih števil]] '''Z'''. [[Količnik]]i celih števil so [[racionalno število|racionalna števila]] ali [[ulomek|ulomki]], katerih množico se označi s '''Q'''. Če se vključi še vse neskončne in neponavljajoče decimalne zapise števil, se dobimo [[realno število|realna števila]] '''R'''. Tista realna števila, ki niso racionalna, so [[iracionalno število|iracionalna]]. Realna števila se lahko naprej razširijo še na [[kompleksno število|kompleksna števila]] '''C''', s katerimi se lahko reši vse [[algebrska enačba|algebrske enačbe]]. Vse rešitve algebrskih enačb, katerih [[koeficient]]i so kompleksna števila, so spet kompleksna števila. Vsaka omenjena množica je [[podmnožica]] naslednje: : <math> \mathbb{N} \sub \mathbb{Z} \sub \mathbb{Q} \sub \mathbb{R} \sub \mathbb{C} \sub \mathbb{H} \!\, . </math> Števila je treba od ''[[številka|številk]]'', ki so posebni znaki za predstavitev števil. Zapis števil kot niz [[števka|števk]] obravnavajo [[številski sistem]]i. == Zgodovina == === Številke === {{glavni|številski sistem}} Števila je treba razlikovati od številk, simbolov, ki predstavljajo števila. Egipčani so izumili prvi šifrirani številski sistem, Grki pa so svoje številčenje preslikali na jonsko in dorsko abecedo.<ref>{{navedi časopis|last=Chrisomalis|first=Stephen|date=2003-09-01|title=The Egyptian origin of the Greek alphabetic numerals|url=https://archive.org/details/sim_antiquity_2003-09_77_297/page/485|journal=Antiquity|volume=77|issue=297|pages=485–96|doi=10.1017/S0003598X00092541|issn=0003-598X}}</ref> Rimske številke, sistem, ki je uporabljal kombinacije črk iz rimske abecede, so ostale prevladujoče v Evropi do razširitve [[indijsko-arabski številski sistem|indijsko-arabskega številskega sistema]] okoli poznega 14. stoletja. Indijsko-arabski številski sistem ostaja najpogosteje uporabljeni sistem za predstavitev številke v današnjem svetu.<ref name="Cengage Learning2">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=dOxl71w-jHEC&pg=PA192|isbn=978-1-4390-8474-8|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170128072424/https://books.google.com/books?id=dOxl71w-jHEC&pg=PA192|accessdate=2017-05-16|last=Bulliet|first=Richard|quote=Indian mathematicians invented the concept of zero and developed the "Arabic" numerals and system of place-value notation used in most parts of the world today|page=192|year=2010|title=The Earth and Its Peoples: A Global History, Volume 1|publisher=Cengage Learning|first4=Steven|last4=Hirsch|first3=Daniel|last3=Headrick|first2=Pamela|last2=Crossley|archivedate=2017-01-28}}</ref> Ključ do učinkovitosti sistema je bil simbol za [[0|nič]], ki so ga razvili starodavni indijski matematiki okoli leta 500 n.št.<ref name="Cengage Learning2" /> === Prva uporaba števil === Na kosteh in drugih artefaktih so odkrili izrezane oznake, za katere mnogi verjamejo, da naj pomenile neke vrste štetja.<ref>Marshak, A., ''The Roots of Civilisation; Cognitive Beginnings of Man’s First Art, Symbol and Notation'', (Weidenfeld & Nicolson, London: 1972), 81ff.</ref> Ti številski znaki so bili morda uporabljeni za štetje pretečenega časa, na primer število dni, lunarnih ciklov ali vodenje evidenc o količinah, na primer živali. Ti znaki ne poznajo pojma vrednosti pozicije (kot v sodobnem [[Desetiški številski sistem|desetiškem]] zapisu), kar omejuje njegovo predstavitev velikih števil. Kljub temu takšni sistemi štetja veljajo za prvo vrsto abstraktnega številskega sistema. Prvi znani sistem z vrednostjo pozicije je bil [[antične mezopotamske merske enote|mezopotamski šestdesetiški sistem]] ({{Circa|3400}} pr. n. št). Najstarejši znani desetiški sistem pa sega v leto 3100 pr. n. št v [[Egipt]]u.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.math.buffalo.edu/mad/Ancient-Africa/mad_ancient_egyptpapyrus.html#berlin|title=Egyptian Mathematical Papyri – Mathematicians of the African Diaspora|publisher=Math.buffalo.edu|accessdate=2012-01-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150407231917/http://www.math.buffalo.edu/mad/Ancient-Africa/mad_ancient_egyptpapyrus.html#berlin|archivedate=2015-04-07}}</ref> === Nič === Prva znana dokumentirana uporaba števila [[0|nič]] sega v 628 n.št. Pojavila se je v ''[[Brāhmasphuṭasiddhānta|Brāhmasphuṭasiddhānti]]'', glavnem delu indijskega matematika [[Brahmagupta|Brahmagupte]]. 0 je obravnaval kot število in opisal operacije, ki ničlo vključujejo, vključno z [[deljenje z ničlo|deljenjem]]. Do tedaj (7. stoletje) je koncept očitno dosegel Kambodžo kot [[kmerske številke]], dokumentacija pa kaže, da se je zamisel kasneje razširila na Kitajsko in v [[islamski svet]]. [[slika:Khmer_Numerals_-_605_from_the_Sambor_inscriptions.jpg|sličica|Številka 605 s [[Kmerske številke|kmerskimi številkami]] iz napisa iz leta 683 našega štetja. Zgodnja uporaba ničle kot decimalne številke.]] Brahmaguptova ''Brāhmasphuṭasiddhānta'' je prva knjiga, ki omenja nič kot število, zato se ga običajno šteje za prvega, ki je oblikoval pojem nič. Podal je pravila uporabe ničle z negativnimi in pozitivnimi števili, na primer »nič plus pozitivno število je pozitivno število, negativno število plus nič pa negativno število.« ''Brāhmasphuṭasiddhānta'' je najstarejše znano besedilo, ki nič obravnava kot samostojno število. Uporabo 0 kot števila je treba razlikovati od njegove uporabe pomožnega znaka v [[mestni zapis števil|mestnem zapisu števil]] (vrednost vsake števke v številu je odvisna od mesta te števke v številu). Veliko starodavnih besedil je uporabljalo 0. [[Babilonci]] so 0 uporabljali le kot pomožni znak (3. stoletje), prav tako [[Maji]] (1. stoletje). Pred Brahmagupto so ničlo uporabljali tudi drugi, toda dokumentacija ni tako popolna, kot je v ''Brāhmasphuṭasiddhānti.'' Zapisi kažejo, da [[antična Grčija|stari Grki]] niso bili prepričani o statusu 0 kot številu: spraševali so se »kako je lahko 'nič' nekaj?«. To je vodilo do zanimivih [[filozofija|filozofskih]] in, do srednjeveškega obdobja, verskih argumentov o naravi in obstoju 0 in [[vakuum]]u. Paradoksi [[Zenon|Zenona iz Eleje]] so deloma odvisni od nezanesljive interpretacije 0. (Stari Grki so se celo spraševali, če je 1 število.) Izumrli [[Olmeki]] v južno-osrednji Mehiki so v Novem svetu začeli uporabljati simbol za ničlo (simbol školjke) verjetno v {{brez preloma|4. stoletju pr. n. št.}}, vsekakor pa do leta 40. pr. n. št., ko je postal sestavni del [[majevska števila|majevskih števil]] in [[majevski koledar|njihovega koledarja]]. Aritmetika Majev uporablja osnovo&nbsp;4 in osnovo&nbsp;5, majevski sistem je bil [[dvajsetiški številski sistem|dvajsetiški]] ali vigezimalni; uporabljali so namreč dvajset števk (od 0 do 19), mestne vrednosti števil pa so bile potence števila 20, naraščajoče od spodaj navzgor, kajti Maji so običajno pisali v kolonah, od zgoraj navzdol in od leve proti desni.<ref>{{navedi splet|title=Koledar in astronomija Majev|url=https://kvarkadabra.net/1993/11/astronomija-majev/|website=Kvarkadabra|date=1993-11-21|accessdate=2021-09-10|language=sl-SI|last=Kvarkadabra}}</ref> To jim je omogočalo zapisati zelo velika števila, kar je prišlo prav pri obvladovanju astronomije in koledarja. [[George I. Sánchez]] je leta 1961 poročal o osnovi 4 in 5.<ref>{{navedi knjigo|last=Sánchez|first=George I.|authorlink=George I. Sánchez|title=Arithmetic in Maya|publisher=self published|year=1961|location=Austin, Texas}}</ref> Do leta 130 je [[Ptolemaj|Ptolomaj]], pod vplivom [[Hiparh]]a in Babiloncev, uporabljal simbol za 0 (majhen krog z nadpisano črto) v [[šestdesetiški številski sistem|šesdesetiškem številskem sistemu]], ki je sicer uporabljal abecedne [[grške številke]]. V poznejših [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] rokopisih njegove ''Syntaxis Mathematica'' (''[[Almagest]]'') se je helenistična ničla prelevila v [[grška abeceda|grško črko]] [[omikron]] (drugače ta črka pomeni&nbsp;70). Prava ničla je bila uporabljena tudi v tabelah skupaj z [[rimske številke|rimskimi številkami]] do leta 525 (prva znana uporaba [[Dionizij Mali|Dionizija Exiguusa]]), vendar kot beseda, ''nulla'' pomeni ''nič'', in ne kot le simbol. Ko pri deljenju pride do ostanka 0, so uporabili ''nihil'', kar prav tako pomeni ''nič''. === Negativna števila === Abstraktni koncept [[negativno število|negativnih števil]] je bil na Kitajskem poznan že v letih 100–50 pr. n. št. === Racionalna števila === Verjetno je, da koncept delnih števil izvira iz [[Prazgodovina|prazgodovine]]. [[Stari Egipt|Stari Egipčani]] so za racionalna števila v matematičnih besedilih uporabljali svoj [[egipčanski ulomek]], kot sta [[Rhindov matematični papirus]] in [[Kahunov papirus]]. Klasični grški in indijski matematiki so preučevali teorijo racionalnih števil v okviru študije [[Teorija števil|teorije števil]].&nbsp;Najbolj znan med njimi so [[Elementi (Evklid)|Evklidovi ''Elementi'']], stari približno 300 let&nbsp;pr. n. št. Od indijskih besedil je najpomembnejša [[Sthananga Sutra]], ki zajema tudi teorijo števil kot del splošne študije matematike. === Iracionalna števila === Najstarejša znana uporaba iracionalnih števil je bila v [[indijska matematika|indijskih]] [[Sulba Sutre|Sulba sultrah,]] napisanihmed 800 in 500&nbsp;pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo|editor-last=Selin|editor-first=Helaine|editor-link=Helaine Selin|title=Mathematics across cultures: the history of non-Western mathematics|publisher=Kluwer Academic Publishers|year=2000|page=451|isbn=0-7923-6481-3}}</ref> Prvi dokazi o obstoju iracionalnih števil se običajno pripisujejo [[Pitagora|Pitagori]], natančneje [[Pitagorejstvo|pitagorejcu]] [[Hipas]]u, ki je dokazal (najverjetneje geometrične) iracionalnost [[kvadratni koren števila 2|kvadratnega korena števila 2]]. == Osnovna razvrstitev == {{glej tudi|seznam vrst števil}} Števila se lahko razvrsti v [[množica|množice]], imenovane številski sistemi, kot so [[naravno število|naravna]] in [[realno število|realna števila]].<ref>"Eine Menge, ist die Zusammenfassung bestimmter, wohlunterschiedener Objekte unserer Anschauung oder unseres Denkens – welche Elemente der Menge genannt werden – zu einem Ganzen." [http://www.brinkmann-du.de/mathe/fos/fos01_03.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110610133240/http://brinkmann-du.de/mathe/fos/fos01_03.htm |date=2011-06-10 }}</ref> Glavne kategorije števil so: {|class="wikitable" style="text-align: center; width: 400px; height: 200px; margin: 1em auto;" |+ Glavni številski sistemi |- !<math>\mathbb{N}</math> ![[naravno število|naravno]] | 0, 1, 2, 3, 4, 5, ... ali 1, 2, 3, 4, 5, ...<br /> Uporablja se lahko <math>\mathbb{N}_0</math> ali <math>\mathbb{N}_1</math>. |- !<math>\mathbb{Z}</math> ![[celo število|celo]] |..., −5, −4, −3, −2, −1, 0, 1, 2, 3, 4, 5, ... |- !<math>\mathbb{Q}</math> ![[racionalno število|racionalno]] |{{sfrac|''a''|''b''}} kjer sta ''a'' in ''b'' celi števili in ''b'' ni enak 0 |- !<math>\mathbb{R}</math> ![[realno število|realno]] |Meja konvergentnega zaporedja racionalnih števil |- !<math>\mathbb{C}</math> ![[kompleksno število|kompleksno]] |''a'' + ''bi'' kjer sta ''a'' in ''b'' realni števili, ''i'' je kvadratni koren od&nbsp;−1 |} === Naravna števila === {{glavni|naravno število}} [[slika:Nat_num.svg|sličica|Naravna števila, začenši z 1]] Najbolj običajna števila so [[naravno število|naravna števila]]: 1, 2, 3 itd. Tradicionalno se je zaporedje naravnih števil začelo z 1 (0 pri [[stari Grki|starih Grkih]] sploh ni veljalo za število). Vendar pa so v 19. stoletju [[teorija množic|teoretiki množic]] in drugi matematik začeli vključevati 0 ([[kardinalnost]] [[prazna množica|prazne množice]], tj. 0 elementov, kjer je 0 torej najmanjše [[kardinalno število]]) v množici naravnih števil.<ref>{{MathWorld}}</ref><ref>{{Citat|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/natural%20number|title=natural number|journal=Merriam-Webster.com|publisher=[[Merriam-Webster]]|access-date=4 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191213133201/https://www.merriam-webster.com/dictionary/natural%20number|archivedate=13 December 2019}}</ref> Sedaj matematiki uporabljajo ta izraz za opis obeh množic, z 0 ali brez. [[seznam matematičnih simbolov|Matematični simbol]] za množico vseh naravnih števil je '''N''', zapisan tudi z <math>\mathbb{N}</math>, včasih <math>\mathbb{N}_0</math> ali <math>\mathbb{N}_1</math> ko je treba navesti, ali naj se množica začne z 0 oziroma 1. V [[desetiški številski sistem|desetiškem številskem sistemu]], ki je sedaj skoraj univerzalen za matematične operacije, so simboli za naravna števila zapisani z desetimi [[števka]]mi : 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9. [[radiks|Osnova]] je število unikatnih števk, vključno z ničlo, ki jih številski sistem uporablja za predstavitev števil (za desetiški sistem je osnova 10). V tej osnovi 10, ima skrajna desna števka naravnega števila [[pozicijska notacija|mesto vrednosti]] 1, vsaka naslednja števka pa ima vrednost desetkrat večjo od mesta vrednosti števke na desni. V [[teorija množic|teoriji množic]], ki lahko deluje kot aksiomatski temelj sodobne matematike,<ref>{{navedi knjigo|last=Suppes|first=Patrick|authorlink=Patrick_Suppes|title=Axiomatic Set Theory|publisher=Courier Dover Publications|year=1972|page=[https://archive.org/details/axiomaticsettheo00supp_0/page/1 1]|isbn=0-486-61630-4|url=https://archive.org/details/axiomaticsettheo00supp_0/page/1}}</ref> se naravna števila lahko predstavijo z razredi enakovrednih množic. Na primer število 3 se lahko predstavi kot razred vseh množic, ki imajo natanko tri elemente. V [[Peanova aritmetika|Peanovi aritmetiki]] je število 3 predstavljeno kot sss0, kjer je s operacija »naslednik« (tj. 3 je tretji naslednik od 0). === Cela števila === {{glavni|celo število}} [[Negativno število]] je opredeljeno kot število, ki se sešteje v 0, ko se mu prišteje [[nasprotna vrednost|nasprotno]] pozitivno število. Negativna števila so običajno napisana z negativnim predznakom ([[minus|znak minus]]). Npr. negativno od 7 je napisano −7 in {{brez preloma|7 + (−7) {{=}} 0}}. Ko je [[množica]] negativnih števil kombinirana z množico naravnih števil (vključno z 0), je rezultat definiran kot množica [[celo število|celih števil]], '''Z''' zapisano tudi kot [[črna tabla krepko|<math>\mathbb{Z}</math> .]] Črka Z prihaja iz [[Nemščina|nemške]] ''Zahl'' 'številka'. Množica celih števil tvori [[kolobar (algebra)|kolobar]] z [[matematična operacija|operacijami]] [[seštevanje|seštevanja]] in [[množenje|množenja]].<ref>{{MathWorld|Integer|Integer}}</ref> Naravna števila tvorijo [[podmnožica|podmnožico]] celih števil. Ker ne obstaja skupni standard za vključitev ali nevključitev ničle med naravna števila, se naravna števila brez ničle običajno imenujejo pozitivna cela števila, naravna števila z ničlo pa nenegativna cela števila. === Racionalna števila === {{glavni|racionalno število}} [[slika:Number-systems.svg|sličica|Racionalna števila (ℚ) so vključena v [[realno število|realna števila]] (ℝ), sama pa vključujejo [[celo število|cela števila]] (ℤ), ki posledično vključujejo tudi [[naravno število|naravna števila]] (ℕ)]] Racionalno število je število, ki se ga lahko izrazi kot [[ulomek]] s celoštevilskim števcem in pozitivnim celoštevilskim imenovalcem. Negativni imenovalci so dovoljeni, vendar se jih običajno izogiba. Ulomki so zapisani kot dve celi števili, števec in imenovalec, z ločilno črto med njima. Ulomek {{Sfrac|''m''|''n''}} se zapiše v obliki količnika (kvocienta): ''m'' določa število delov celote, ''n'' pove na koliko delov je razdeljena celota. Dva različna ulomka lahko ustrezata istemu racionalnemu številu; na primer {{Sfrac|1|2}} {{Sfrac|2|4}} sta enaka, tako da je: : <math> \frac{1}{2} = \frac{2}{4} \!\, . </math> Na splošno, : <math> \frac{a}{b} = \frac{c}{d} </math> le tedaj, ko je <math> { a \times d} = {c \times b} \!\, . </math> Če je [[absolutna vrednost]] ''m'' večja od ''n'' (ta naj bi bila pozitivna), je absolutna vrednost ulomka večja od 1. Ulomki so lahko večji, manjši ali enaki 1 in so lahko pozitivni, negativni ali 0. Množica vseh racionalnih števil vključuje cela števila, saj je vsako celo število lahko zapisano kot ulomek z imenovanikom 1. Na primer −7 se lahko zapiše {{Sfrac|−7|1}} . Simbol za racionalna števila je '''Q''' (''quotient''), zapisano tudi kot <math> \mathbb{Q} \!\, </math>. === Realna števila === {{glavni|realno število}} [[slika:Real_number_line.svg|desno|sličica|[[realno število|Realna števila]] se lahko razumejo kot [[točka (geometrija)|točke]] na neskončno dolgi [[številska premica|številski premici]]]] Simbol za realna števila je '''R''', zapisan tudi kot <math> \mathbb{R} \!\, </math>. Množica realnih števil je množica vseh neskončnih decimalnih števil.<ref>{{navedi splet|title=Realna števila :: OpenProf.com|url=https://si.openprof.com/wb/realna_%C5%A1tevila?ch=28|website=si.openprof.com|accessdate=2021-09-05|date=2021}}</ref> Vsako realno število ustreza [[točka (geometrija)|točki]] na [[številska premica|številski premici]]. Naslednji odstavek se bo osredotočal predvsem na pozitivna realna števila. Obravnava negativnih realnih števil je glede na splošna aritmetična pravila preprosto predpona ustrezne pozitivne številke z [[minus|znakom minus]], npr. −123.456. Večino realnih števil je mogoče izraziti le s ''približki'' [[desetiški številski sistem|decimalnega]] števila, pri katerih je [[decimalno ločilo|decimalna vejica]] postavljena desno od števke z vrednostjo mesta 1. Vsaka števka desno od decimalne vejice ima vrednost, ki je ena desetina vrednosti števke na njeni levi. Na primer, 123,456 predstavlja {{Sfrac|123456|1000}} ali z besedami, ena stotica, dve desetici, tri enice, štiri desetinke, pet stotink, in šest tisočink. Realno število je lahko izraženo s končnim številom decimalk le, če je racionalno in je njegov imenovalec deljiv z 2 ali 5 ali obema, ker sta to praštevili od 10, osnove desetiškega sistema. Tako je na primer ena polovica 0,5, ena petina 0,2, ena desetina 0,1 in ena petdesetina 0,02. Za predstavitev drugih realnih števil kot decimalk bi bilo potrebno neskončno zaporedje števk desno od decimalne vejice. Če to neskončno zaporedje števk sledi vzorcu, se ga lahko zapiše s tremi pikami ali drugim zapisom, ki označuje ponavljajoči se vzorec. Taka decimalka se imenuje [[desetiški ulomek|ponavljajoča se decimalka]]. Tako se lahko {{Sfrac|3}} zapiše kot 0,333..., s tremi pikami, ki označujejo, da se vzorec nadaljuje. Za vedno ponavljajoče se 3 (trojke) so zapisane tudi kot 0,{{Overline|3}}.<ref>{{navedi splet|last1= Weisstein|first1= Eric W.|title= Repeating Decimal|url= https://mathworld.wolfram.com/RepeatingDecimal.html|accessdate=2020-07-23|website= mathworld.wolfram.com|lang= en}}</ref> Izkazalo se je, da te ponavljajoče se decimalke (vključno s ponavljanjem ničel) natančno označujejo racionalna števila, torej so vsa racionalna števila tudi realna števila, ni pa res, da je vsako realno število racionalno. Realno število, ki ni racionalno, se imenuje [[iracionalno število|iracionalno]]. Znano iracionalno realno število je število [[pi]], razmerje med [[obseg]]om [[krog]]a in njegovim [[premer]]om. Ko je <math> \pi \!\, </math> zapisan kot: : <math> \pi = 3,14159265358979 \dots \!\, , </math> tri pike ne pomenijo, da se decimalke ponavljajo, ampak da jim ni konca. Dokazano je, da je <math> \pi \!\, </math> iracionalno število. Drugo dobro znano število, ki se je izkazalo za iracionalno realno število, je : <math> \sqrt{2} = 1,41421356237 \dots \!\, , </math> [[kvadratni koren števila 2]], to je edinstveno pozitivno realno število, ki [[množenje|pomnoženo]] samo s seboj, da [[naravno število]] [[2 (število)|2]]. Obema številoma so računalniško izračunali približek z bilijonom {{brez preloma|(1 bilijon {{=}} 10<sup>12</sup> {{=}} 1.000.000.000.000)}} števk. Ne samo ta dva vidnejša primera, ampak skoraj vsa realna števila so iracionalna in zato nimajo ponavljajočih se vzorcev in posledično nimajo ustreznih decimalnih števk. Uporaba natančnih vrednosti iracionalnih števil je v praksi nemogoča, zato namesto njih uporabljamo približke, iracionalno število se zaokroži na določeno število decimalk. Vse meritve so po svoji naravi približki in kadar se iracionalno število zamenja z njegovim približkom, se naredi napako.<ref>{{navedi splet|title=Približki in napake|url=https://eucbeniki.sio.si/vega1/44/index.html|website=eucbeniki.sio.si|accessdate=2021-09-05|archive-date=2021-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210905182159/https://eucbeniki.sio.si/vega1/44/index.html|url-status=dead}}</ref> Tako 123,456 velja za približek katerega koli realnega števila, ki je večje ali enako {{Sfrac|1234555|10000}} in manjše kot {{Sfrac|1234565|10000}} ([[zaokrožanje|zaokroženo]] na 3 decimalke) ali poljubno realno število, večje ali enako {{Sfrac|123456|1000}} in manjše kot {{Sfrac|123457|1000}} ([[krajšanje]] po 3. decimalki). === Kompleksna števila === {{glavni|kompleksno število}} [[slika:A_plus_bi.svg|desno|sličica|Kompleksno število se lahko vizualno predstavi kot par števil {{math|(''a'', ''b'')}}, ki oblikujeta [[Vektor (matematika)|vektor]] v [[Argandov diagram|Argandovem diagramu]] in tako ponazarjata [[kompleksna ravnina|kompleksno ravnino]]. »Re« je realna os, »Im« je imaginarna os in {{math|''i''}} je [[imaginarna enota]] za katero velja {{math|1=''i''<sup>2</sup> = −1}}.]] Če se preide na višjo stopnjo abstrakcije, se lahko realna števila razširi na [[kompleksno število|kompleksna števila]]. Ta množica števil je zgodovinsko nastala zaradi poskusov iskanja korenov [[polinom]]ov tretje in [[kvadratna funkcija|četrte]] stopnje. To je privedlo do izrazov, ki vključujejo kvadratne korene negativnih števil, in sčasoma do definicije novega števila: [[kvadratni koren|kvadratnega korena]] števila −1, označenega z ''[[imaginarna enota|i]]'', simbolom, ki ga je dodelil [[Leonhard Euler]] in se imenuje [[imaginarna enota]]. Kompleksna števila so sestavljena iz vseh števil formule: : <math> \,a + b i \!\, , </math> kjer sta ''a'' in ''b'' realni števili. Zaradi tega se lahko kompleksna števila predstavi kot točke v [[kompleksna ravnina|kompleksni ravnini]], [[vektorski prostor|vektorskem prostoru]] dveh realnih [[razsežnost|razsežnosti]]. V izrazu {{brez preloma|''a'' + ''bi''}} se realno število ''a'' imenuje [[kompleksno število|realna komponenta,]] ''b'' pa [[kompleksno število|imaginarna komponenta]] kompleksnega števila. Če sta realna in imaginarna komponenta kompleksnega števila celi števili, se to število imenuje [[Gaussovo celo število]]. Simbol za kompleksna števila je '''C''' ali <math> \mathbb{C} \!\, </math>. == Podrazredi celih števil == === Soda in liha števila === {{glavni|soda in liha števila}} Sodo število je celo število, ki je "deljivo" s številom 2 brez ostanka; liho število je celo število, ki ni sodo. Soda števila imenujemo tudi parna števila, liha pa neparna števila.<ref>{{Navedi splet|title=Sodo in liho|url=https://eucbeniki.sio.si/mat5/713/index1.html|website=eucbeniki.sio.si|accessdate=2021-09-07|archive-date=2021-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210907105810/https://eucbeniki.sio.si/mat5/713/index1.html|url-status=dead}}</ref> Vsako liho število ''n'' je mogoče sestaviti s formulo {{Brez preloma|''n'' {{=}} 2''k'' + 1,}} kjer je ''k'' celo število. Začenši s {{Brez preloma|''k'' {{=}} 0,}} so prva nenegativna liha števila {1, 3, 5, 7,. . . }. Vsako sodo število ''m'' ima obliko {{Brez preloma|''m'' {{=}} 2''k''}}, kjer je ''k'' zopet [[celo število]]. Podobno so prva nenegativna soda števila {0, 2, 4, 6,. . . }. === Praštevila === {{glavni|praštevilo}} Praštevilo je celo število večje od 1, ki ni produkt dveh manjših pozitivnih celih števil. Prvih nekaj osnovnih praštevil je 2, 3, 5, 7 in 11. Ne obstaja preprosta formula, tako kot obstaja za liha in soda števila, ki bi zgenerirala praštevila. Praštevila preučujejo že več kot 2000 let in so privedla do številnih vprašanj na nekatera je bilo nekaj odgovorjenih. Proučevanje teh vprašanj spada v [[Teorija števil|teorijo števil]]. [[Goldbachova domneva]] je zgled še vedno neodgovorjenega vprašanja: "Ali se vsako sodo število zapiše kot vsota dveh praštevil?" === Drugi razredi celih števil === Mnoge podmnožice naravnih števil so bile predmet posebnih študij in so bile poimenovane, pogosto po prvem matematiku, ki jih je preučeval. Primer takšnih množic celih števil so [[Fibonaccijevo število|Fibonaccijeva števila]] in [[popolno število|popolna števila]]. Za več primerov glej [[celoštevilsko zaporedje]]. == Podrazredi kompleksnih števil == === Algebrska, iracionalna in transcendentalna števila === [[algebrsko število|Algebrska števila]] so tista, ki so rešitev polinomske enačbe s celoštevilskimi koeficienti. Realna števila, ki niso racionalna števila, se imenujejo [[iracionalno število|iracionalna števila]]. Kompleksna števila, ki niso algebrska, se imenujejo [[transcendentno število|transcendentalna števila]]. === Konstruktibilna števila === [[Konstruktibilna števila]] so števila, ki se jih lahko nariše le z ravnilom in šestilom. So tista kompleksna števila, katerih realne in imaginarne komponente je mogoče sestaviti z ravnilom in šestilom, začenši z dano enote dolžine, v končnem številu korakov. === Izračunljivo število === [[Izračunljivo število]], znano tudi kot ''rekurzivno število'', je [[realno število]]. Obstaja [[algoritem]], ki ob danem pozitivnem vhodnem številu ''n'' ustvari prvih ''n'' števk decimalk izračunljivega števila. Ekvivalentne definicije se lahko podajo z uporabo [[Μ-rekurzivne funkcije|μ-rekurzivnih funkcij]], [[Turingov stroj|Turingovih strojev]] ali [[Lambda analiza|λ-analize]] kot formalne predstavitve algoritmov. == Razširitve == Nov razvoj je prinesel [[hiperrealno število|hiperrealna števila]] in [[surrealno število|surrealna števila]], ki razširijo realna števila z dodajanjem neskončno majhnih in neskončno velikih števil. Namesto poljubno neskončno dolgih decimalnih zapisov desno za [[decimalna vejica|decimalno vejico]], ki vodijo od racionalnih do realnih števil, se lahko dopusti neskončne decimalne zapise levo od decimalne vejice, kar pripelje do [[p-adično število|p-adičnih števil]]. [[ordinalno število|Ordinalna števila]] in [[kardinalno število|kardinalna števila]] so posplošitev naravnih števil za merjenje velikosti neskončnih množic. [[aritmetična operacija|Aritmetične operacije]], kot sta [[dvočlena operacija|dvočleni operaciji]] [[seštevanje|seštevanja]] in [[množenje|množenja]], se posploši v [[matematika|matematični]] veji [[abstraktna algebra|abstraktne algebre]]. S tem se dobi [[algebrska struktura|algebrske strukture]] [[grupa|grupo]], [[kolobar (algebra)|kolobar]] in [[obseg (algebra)|obseg]]. == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * [[seznam števil]] * [[imena števil]] * [[tabela prafaktorjev števil]] * [[slovnično število]] * [[števnik]] {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons|Numbers}} {{Wikislovar|število|Število}} {{-}} {{števila}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematika]] [[Kategorija:Števila| ]] 103bxfy08d48zgdkvn849hmfjpjhllt 6753213 6753211 2026-09-20T15:15:32Z Upwinxp 126544 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6753211|6753211]] uporabnika/ce [[Special:Contributions/BoogerBooger2|BoogerBooger2]] ([[User talk:BoogerBooger2|pogovor]]) - vrnjena vektorska različica iste slike 6753213 wikitext text/x-wiki [[slika:NumberSetinC.svg|sličica|[[podmnožica|Podmnožice]] [[kompleksno število|kompleksnih števil]]]] '''Števílo''' je [[matematični objekt]], s katerim se opisuje množino. Poleg [[množica|množice]] in [[funkcija|funkcije]] je eden najpomembnejših [[matematika|matematičnih]] pojmov. V vsakdanji rabi so najbolj znana [[naravno število|naravna števila]] {[[1 (število)|1]], [[2 (število)|2]], [[3 (število)|3]], [[4 (število)|4]], [[5 (število)|5]], [[5 (število)|6]], [[7 (število)|7]], [[8 (število)|8]], [[9 (število)|9]], [[10 (število)|10]], ...}, s katerimi štejemo. Skupnost vseh naravnih števil določa množico, ki se jo običajno označuje z '''N'''. Če se k tej množici pridruži še [[negativno število|negativna števila]] in število [[0]], se dobi množico [[celo število|celih števil]] '''Z'''. [[Količnik]]i celih števil so [[racionalno število|racionalna števila]] ali [[ulomek|ulomki]], katerih množico se označi s '''Q'''. Če se vključi še vse neskončne in neponavljajoče decimalne zapise števil, se dobimo [[realno število|realna števila]] '''R'''. Tista realna števila, ki niso racionalna, so [[iracionalno število|iracionalna]]. Realna števila se lahko naprej razširijo še na [[kompleksno število|kompleksna števila]] '''C''', s katerimi se lahko reši vse [[algebrska enačba|algebrske enačbe]]. Vse rešitve algebrskih enačb, katerih [[koeficient]]i so kompleksna števila, so spet kompleksna števila. Vsaka omenjena množica je [[podmnožica]] naslednje: : <math> \mathbb{N} \sub \mathbb{Z} \sub \mathbb{Q} \sub \mathbb{R} \sub \mathbb{C} \sub \mathbb{H} \!\, . </math> Števila je treba od ''[[številka|številk]]'', ki so posebni znaki za predstavitev števil. Zapis števil kot niz [[števka|števk]] obravnavajo [[številski sistem]]i. == Zgodovina == === Številke === {{glavni|številski sistem}} Števila je treba razlikovati od številk, simbolov, ki predstavljajo števila. Egipčani so izumili prvi šifrirani številski sistem, Grki pa so svoje številčenje preslikali na jonsko in dorsko abecedo.<ref>{{navedi časopis|last=Chrisomalis|first=Stephen|date=2003-09-01|title=The Egyptian origin of the Greek alphabetic numerals|url=https://archive.org/details/sim_antiquity_2003-09_77_297/page/485|journal=Antiquity|volume=77|issue=297|pages=485–96|doi=10.1017/S0003598X00092541|issn=0003-598X}}</ref> Rimske številke, sistem, ki je uporabljal kombinacije črk iz rimske abecede, so ostale prevladujoče v Evropi do razširitve [[indijsko-arabski številski sistem|indijsko-arabskega številskega sistema]] okoli poznega 14. stoletja. Indijsko-arabski številski sistem ostaja najpogosteje uporabljeni sistem za predstavitev številke v današnjem svetu.<ref name="Cengage Learning2">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=dOxl71w-jHEC&pg=PA192|isbn=978-1-4390-8474-8|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170128072424/https://books.google.com/books?id=dOxl71w-jHEC&pg=PA192|accessdate=2017-05-16|last=Bulliet|first=Richard|quote=Indian mathematicians invented the concept of zero and developed the "Arabic" numerals and system of place-value notation used in most parts of the world today|page=192|year=2010|title=The Earth and Its Peoples: A Global History, Volume 1|publisher=Cengage Learning|first4=Steven|last4=Hirsch|first3=Daniel|last3=Headrick|first2=Pamela|last2=Crossley|archivedate=2017-01-28}}</ref> Ključ do učinkovitosti sistema je bil simbol za [[0|nič]], ki so ga razvili starodavni indijski matematiki okoli leta 500 n.št.<ref name="Cengage Learning2" /> === Prva uporaba števil === Na kosteh in drugih artefaktih so odkrili izrezane oznake, za katere mnogi verjamejo, da naj pomenile neke vrste štetja.<ref>Marshak, A., ''The Roots of Civilisation; Cognitive Beginnings of Man’s First Art, Symbol and Notation'', (Weidenfeld & Nicolson, London: 1972), 81ff.</ref> Ti številski znaki so bili morda uporabljeni za štetje pretečenega časa, na primer število dni, lunarnih ciklov ali vodenje evidenc o količinah, na primer živali. Ti znaki ne poznajo pojma vrednosti pozicije (kot v sodobnem [[Desetiški številski sistem|desetiškem]] zapisu), kar omejuje njegovo predstavitev velikih števil. Kljub temu takšni sistemi štetja veljajo za prvo vrsto abstraktnega številskega sistema. Prvi znani sistem z vrednostjo pozicije je bil [[antične mezopotamske merske enote|mezopotamski šestdesetiški sistem]] ({{Circa|3400}} pr. n. št). Najstarejši znani desetiški sistem pa sega v leto 3100 pr. n. št v [[Egipt]]u.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.math.buffalo.edu/mad/Ancient-Africa/mad_ancient_egyptpapyrus.html#berlin|title=Egyptian Mathematical Papyri – Mathematicians of the African Diaspora|publisher=Math.buffalo.edu|accessdate=2012-01-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150407231917/http://www.math.buffalo.edu/mad/Ancient-Africa/mad_ancient_egyptpapyrus.html#berlin|archivedate=2015-04-07}}</ref> === Nič === Prva znana dokumentirana uporaba števila [[0|nič]] sega v 628 n.št. Pojavila se je v ''[[Brāhmasphuṭasiddhānta|Brāhmasphuṭasiddhānti]]'', glavnem delu indijskega matematika [[Brahmagupta|Brahmagupte]]. 0 je obravnaval kot število in opisal operacije, ki ničlo vključujejo, vključno z [[deljenje z ničlo|deljenjem]]. Do tedaj (7. stoletje) je koncept očitno dosegel Kambodžo kot [[kmerske številke]], dokumentacija pa kaže, da se je zamisel kasneje razširila na Kitajsko in v [[islamski svet]]. [[slika:Khmer_Numerals_-_605_from_the_Sambor_inscriptions.jpg|sličica|Številka 605 s [[Kmerske številke|kmerskimi številkami]] iz napisa iz leta 683 našega štetja. Zgodnja uporaba ničle kot decimalne številke.]] Brahmaguptova ''Brāhmasphuṭasiddhānta'' je prva knjiga, ki omenja nič kot število, zato se ga običajno šteje za prvega, ki je oblikoval pojem nič. Podal je pravila uporabe ničle z negativnimi in pozitivnimi števili, na primer »nič plus pozitivno število je pozitivno število, negativno število plus nič pa negativno število.« ''Brāhmasphuṭasiddhānta'' je najstarejše znano besedilo, ki nič obravnava kot samostojno število. Uporabo 0 kot števila je treba razlikovati od njegove uporabe pomožnega znaka v [[mestni zapis števil|mestnem zapisu števil]] (vrednost vsake števke v številu je odvisna od mesta te števke v številu). Veliko starodavnih besedil je uporabljalo 0. [[Babilonci]] so 0 uporabljali le kot pomožni znak (3. stoletje), prav tako [[Maji]] (1. stoletje). Pred Brahmagupto so ničlo uporabljali tudi drugi, toda dokumentacija ni tako popolna, kot je v ''Brāhmasphuṭasiddhānti.'' Zapisi kažejo, da [[antična Grčija|stari Grki]] niso bili prepričani o statusu 0 kot številu: spraševali so se »kako je lahko 'nič' nekaj?«. To je vodilo do zanimivih [[filozofija|filozofskih]] in, do srednjeveškega obdobja, verskih argumentov o naravi in obstoju 0 in [[vakuum]]u. Paradoksi [[Zenon|Zenona iz Eleje]] so deloma odvisni od nezanesljive interpretacije 0. (Stari Grki so se celo spraševali, če je 1 število.) Izumrli [[Olmeki]] v južno-osrednji Mehiki so v Novem svetu začeli uporabljati simbol za ničlo (simbol školjke) verjetno v {{brez preloma|4. stoletju pr. n. št.}}, vsekakor pa do leta 40. pr. n. št., ko je postal sestavni del [[majevska števila|majevskih števil]] in [[majevski koledar|njihovega koledarja]]. Aritmetika Majev uporablja osnovo&nbsp;4 in osnovo&nbsp;5, majevski sistem je bil [[dvajsetiški številski sistem|dvajsetiški]] ali vigezimalni; uporabljali so namreč dvajset števk (od 0 do 19), mestne vrednosti števil pa so bile potence števila 20, naraščajoče od spodaj navzgor, kajti Maji so običajno pisali v kolonah, od zgoraj navzdol in od leve proti desni.<ref>{{navedi splet|title=Koledar in astronomija Majev|url=https://kvarkadabra.net/1993/11/astronomija-majev/|website=Kvarkadabra|date=1993-11-21|accessdate=2021-09-10|language=sl-SI|last=Kvarkadabra}}</ref> To jim je omogočalo zapisati zelo velika števila, kar je prišlo prav pri obvladovanju astronomije in koledarja. [[George I. Sánchez]] je leta 1961 poročal o osnovi 4 in 5.<ref>{{navedi knjigo|last=Sánchez|first=George I.|authorlink=George I. Sánchez|title=Arithmetic in Maya|publisher=self published|year=1961|location=Austin, Texas}}</ref> Do leta 130 je [[Ptolemaj|Ptolomaj]], pod vplivom [[Hiparh]]a in Babiloncev, uporabljal simbol za 0 (majhen krog z nadpisano črto) v [[šestdesetiški številski sistem|šesdesetiškem številskem sistemu]], ki je sicer uporabljal abecedne [[grške številke]]. V poznejših [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] rokopisih njegove ''Syntaxis Mathematica'' (''[[Almagest]]'') se je helenistična ničla prelevila v [[grška abeceda|grško črko]] [[omikron]] (drugače ta črka pomeni&nbsp;70). Prava ničla je bila uporabljena tudi v tabelah skupaj z [[rimske številke|rimskimi številkami]] do leta 525 (prva znana uporaba [[Dionizij Mali|Dionizija Exiguusa]]), vendar kot beseda, ''nulla'' pomeni ''nič'', in ne kot le simbol. Ko pri deljenju pride do ostanka 0, so uporabili ''nihil'', kar prav tako pomeni ''nič''. === Negativna števila === Abstraktni koncept [[negativno število|negativnih števil]] je bil na Kitajskem poznan že v letih 100–50 pr. n. št. === Racionalna števila === Verjetno je, da koncept delnih števil izvira iz [[Prazgodovina|prazgodovine]]. [[Stari Egipt|Stari Egipčani]] so za racionalna števila v matematičnih besedilih uporabljali svoj [[egipčanski ulomek]], kot sta [[Rhindov matematični papirus]] in [[Kahunov papirus]]. Klasični grški in indijski matematiki so preučevali teorijo racionalnih števil v okviru študije [[Teorija števil|teorije števil]].&nbsp;Najbolj znan med njimi so [[Elementi (Evklid)|Evklidovi ''Elementi'']], stari približno 300 let&nbsp;pr. n. št. Od indijskih besedil je najpomembnejša [[Sthananga Sutra]], ki zajema tudi teorijo števil kot del splošne študije matematike. === Iracionalna števila === Najstarejša znana uporaba iracionalnih števil je bila v [[indijska matematika|indijskih]] [[Sulba Sutre|Sulba sultrah,]] napisanihmed 800 in 500&nbsp;pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo|editor-last=Selin|editor-first=Helaine|editor-link=Helaine Selin|title=Mathematics across cultures: the history of non-Western mathematics|publisher=Kluwer Academic Publishers|year=2000|page=451|isbn=0-7923-6481-3}}</ref> Prvi dokazi o obstoju iracionalnih števil se običajno pripisujejo [[Pitagora|Pitagori]], natančneje [[Pitagorejstvo|pitagorejcu]] [[Hipas]]u, ki je dokazal (najverjetneje geometrične) iracionalnost [[kvadratni koren števila 2|kvadratnega korena števila 2]]. == Osnovna razvrstitev == {{glej tudi|seznam vrst števil}} Števila se lahko razvrsti v [[množica|množice]], imenovane številski sistemi, kot so [[naravno število|naravna]] in [[realno število|realna števila]].<ref>"Eine Menge, ist die Zusammenfassung bestimmter, wohlunterschiedener Objekte unserer Anschauung oder unseres Denkens – welche Elemente der Menge genannt werden – zu einem Ganzen." [http://www.brinkmann-du.de/mathe/fos/fos01_03.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110610133240/http://brinkmann-du.de/mathe/fos/fos01_03.htm |date=2011-06-10 }}</ref> Glavne kategorije števil so: {|class="wikitable" style="text-align: center; width: 400px; height: 200px; margin: 1em auto;" |+ Glavni številski sistemi |- !<math>\mathbb{N}</math> ![[naravno število|naravno]] | 0, 1, 2, 3, 4, 5, ... ali 1, 2, 3, 4, 5, ...<br /> Uporablja se lahko <math>\mathbb{N}_0</math> ali <math>\mathbb{N}_1</math>. |- !<math>\mathbb{Z}</math> ![[celo število|celo]] |..., −5, −4, −3, −2, −1, 0, 1, 2, 3, 4, 5, ... |- !<math>\mathbb{Q}</math> ![[racionalno število|racionalno]] |{{sfrac|''a''|''b''}} kjer sta ''a'' in ''b'' celi števili in ''b'' ni enak 0 |- !<math>\mathbb{R}</math> ![[realno število|realno]] |Meja konvergentnega zaporedja racionalnih števil |- !<math>\mathbb{C}</math> ![[kompleksno število|kompleksno]] |''a'' + ''bi'' kjer sta ''a'' in ''b'' realni števili, ''i'' je kvadratni koren od&nbsp;−1 |} === Naravna števila === {{glavni|naravno število}} [[slika:Nat_num.svg|sličica|Naravna števila, začenši z 1]] Najbolj običajna števila so [[naravno število|naravna števila]]: 1, 2, 3 itd. Tradicionalno se je zaporedje naravnih števil začelo z 1 (0 pri [[stari Grki|starih Grkih]] sploh ni veljalo za število). Vendar pa so v 19. stoletju [[teorija množic|teoretiki množic]] in drugi matematik začeli vključevati 0 ([[kardinalnost]] [[prazna množica|prazne množice]], tj. 0 elementov, kjer je 0 torej najmanjše [[kardinalno število]]) v množici naravnih števil.<ref>{{MathWorld}}</ref><ref>{{Citat|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/natural%20number|title=natural number|journal=Merriam-Webster.com|publisher=[[Merriam-Webster]]|access-date=4 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191213133201/https://www.merriam-webster.com/dictionary/natural%20number|archivedate=13 December 2019}}</ref> Sedaj matematiki uporabljajo ta izraz za opis obeh množic, z 0 ali brez. [[seznam matematičnih simbolov|Matematični simbol]] za množico vseh naravnih števil je '''N''', zapisan tudi z <math>\mathbb{N}</math>, včasih <math>\mathbb{N}_0</math> ali <math>\mathbb{N}_1</math> ko je treba navesti, ali naj se množica začne z 0 oziroma 1. V [[desetiški številski sistem|desetiškem številskem sistemu]], ki je sedaj skoraj univerzalen za matematične operacije, so simboli za naravna števila zapisani z desetimi [[števka]]mi : 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9. [[radiks|Osnova]] je število unikatnih števk, vključno z ničlo, ki jih številski sistem uporablja za predstavitev števil (za desetiški sistem je osnova 10). V tej osnovi 10, ima skrajna desna števka naravnega števila [[pozicijska notacija|mesto vrednosti]] 1, vsaka naslednja števka pa ima vrednost desetkrat večjo od mesta vrednosti števke na desni. V [[teorija množic|teoriji množic]], ki lahko deluje kot aksiomatski temelj sodobne matematike,<ref>{{navedi knjigo|last=Suppes|first=Patrick|authorlink=Patrick_Suppes|title=Axiomatic Set Theory|publisher=Courier Dover Publications|year=1972|page=[https://archive.org/details/axiomaticsettheo00supp_0/page/1 1]|isbn=0-486-61630-4|url=https://archive.org/details/axiomaticsettheo00supp_0/page/1}}</ref> se naravna števila lahko predstavijo z razredi enakovrednih množic. Na primer število 3 se lahko predstavi kot razred vseh množic, ki imajo natanko tri elemente. V [[Peanova aritmetika|Peanovi aritmetiki]] je število 3 predstavljeno kot sss0, kjer je s operacija »naslednik« (tj. 3 je tretji naslednik od 0). === Cela števila === {{glavni|celo število}} [[Negativno število]] je opredeljeno kot število, ki se sešteje v 0, ko se mu prišteje [[nasprotna vrednost|nasprotno]] pozitivno število. Negativna števila so običajno napisana z negativnim predznakom ([[minus|znak minus]]). Npr. negativno od 7 je napisano −7 in {{brez preloma|7 + (−7) {{=}} 0}}. Ko je [[množica]] negativnih števil kombinirana z množico naravnih števil (vključno z 0), je rezultat definiran kot množica [[celo število|celih števil]], '''Z''' zapisano tudi kot [[črna tabla krepko|<math>\mathbb{Z}</math> .]] Črka Z prihaja iz [[Nemščina|nemške]] ''Zahl'' 'številka'. Množica celih števil tvori [[kolobar (algebra)|kolobar]] z [[matematična operacija|operacijami]] [[seštevanje|seštevanja]] in [[množenje|množenja]].<ref>{{MathWorld|Integer|Integer}}</ref> Naravna števila tvorijo [[podmnožica|podmnožico]] celih števil. Ker ne obstaja skupni standard za vključitev ali nevključitev ničle med naravna števila, se naravna števila brez ničle običajno imenujejo pozitivna cela števila, naravna števila z ničlo pa nenegativna cela števila. === Racionalna števila === {{glavni|racionalno število}} [[slika:Number-systems.svg|sličica|Racionalna števila (ℚ) so vključena v [[realno število|realna števila]] (ℝ), sama pa vključujejo [[celo število|cela števila]] (ℤ), ki posledično vključujejo tudi [[naravno število|naravna števila]] (ℕ)]] Racionalno število je število, ki se ga lahko izrazi kot [[ulomek]] s celoštevilskim števcem in pozitivnim celoštevilskim imenovalcem. Negativni imenovalci so dovoljeni, vendar se jih običajno izogiba. Ulomki so zapisani kot dve celi števili, števec in imenovalec, z ločilno črto med njima. Ulomek {{Sfrac|''m''|''n''}} se zapiše v obliki količnika (kvocienta): ''m'' določa število delov celote, ''n'' pove na koliko delov je razdeljena celota. Dva različna ulomka lahko ustrezata istemu racionalnemu številu; na primer {{Sfrac|1|2}} {{Sfrac|2|4}} sta enaka, tako da je: : <math> \frac{1}{2} = \frac{2}{4} \!\, . </math> Na splošno, : <math> \frac{a}{b} = \frac{c}{d} </math> le tedaj, ko je <math> { a \times d} = {c \times b} \!\, . </math> Če je [[absolutna vrednost]] ''m'' večja od ''n'' (ta naj bi bila pozitivna), je absolutna vrednost ulomka večja od 1. Ulomki so lahko večji, manjši ali enaki 1 in so lahko pozitivni, negativni ali 0. Množica vseh racionalnih števil vključuje cela števila, saj je vsako celo število lahko zapisano kot ulomek z imenovanikom 1. Na primer −7 se lahko zapiše {{Sfrac|−7|1}} . Simbol za racionalna števila je '''Q''' (''quotient''), zapisano tudi kot <math> \mathbb{Q} \!\, </math>. === Realna števila === {{glavni|realno število}} [[slika:Real_number_line.svg|desno|sličica|[[realno število|Realna števila]] se lahko razumejo kot [[točka (geometrija)|točke]] na neskončno dolgi [[številska premica|številski premici]]]] Simbol za realna števila je '''R''', zapisan tudi kot <math> \mathbb{R} \!\, </math>. Množica realnih števil je množica vseh neskončnih decimalnih števil.<ref>{{navedi splet|title=Realna števila :: OpenProf.com|url=https://si.openprof.com/wb/realna_%C5%A1tevila?ch=28|website=si.openprof.com|accessdate=2021-09-05|date=2021}}</ref> Vsako realno število ustreza [[točka (geometrija)|točki]] na [[številska premica|številski premici]]. Naslednji odstavek se bo osredotočal predvsem na pozitivna realna števila. Obravnava negativnih realnih števil je glede na splošna aritmetična pravila preprosto predpona ustrezne pozitivne številke z [[minus|znakom minus]], npr. −123.456. Večino realnih števil je mogoče izraziti le s ''približki'' [[desetiški številski sistem|decimalnega]] števila, pri katerih je [[decimalno ločilo|decimalna vejica]] postavljena desno od števke z vrednostjo mesta 1. Vsaka števka desno od decimalne vejice ima vrednost, ki je ena desetina vrednosti števke na njeni levi. Na primer, 123,456 predstavlja {{Sfrac|123456|1000}} ali z besedami, ena stotica, dve desetici, tri enice, štiri desetinke, pet stotink, in šest tisočink. Realno število je lahko izraženo s končnim številom decimalk le, če je racionalno in je njegov imenovalec deljiv z 2 ali 5 ali obema, ker sta to praštevili od 10, osnove desetiškega sistema. Tako je na primer ena polovica 0,5, ena petina 0,2, ena desetina 0,1 in ena petdesetina 0,02. Za predstavitev drugih realnih števil kot decimalk bi bilo potrebno neskončno zaporedje števk desno od decimalne vejice. Če to neskončno zaporedje števk sledi vzorcu, se ga lahko zapiše s tremi pikami ali drugim zapisom, ki označuje ponavljajoči se vzorec. Taka decimalka se imenuje [[desetiški ulomek|ponavljajoča se decimalka]]. Tako se lahko {{Sfrac|3}} zapiše kot 0,333..., s tremi pikami, ki označujejo, da se vzorec nadaljuje. Za vedno ponavljajoče se 3 (trojke) so zapisane tudi kot 0,{{Overline|3}}.<ref>{{navedi splet|last1= Weisstein|first1= Eric W.|title= Repeating Decimal|url= https://mathworld.wolfram.com/RepeatingDecimal.html|accessdate=2020-07-23|website= mathworld.wolfram.com|lang= en}}</ref> Izkazalo se je, da te ponavljajoče se decimalke (vključno s ponavljanjem ničel) natančno označujejo racionalna števila, torej so vsa racionalna števila tudi realna števila, ni pa res, da je vsako realno število racionalno. Realno število, ki ni racionalno, se imenuje [[iracionalno število|iracionalno]]. Znano iracionalno realno število je število [[pi]], razmerje med [[obseg]]om [[krog]]a in njegovim [[premer]]om. Ko je <math> \pi \!\, </math> zapisan kot: : <math> \pi = 3,14159265358979 \dots \!\, , </math> tri pike ne pomenijo, da se decimalke ponavljajo, ampak da jim ni konca. Dokazano je, da je <math> \pi \!\, </math> iracionalno število. Drugo dobro znano število, ki se je izkazalo za iracionalno realno število, je : <math> \sqrt{2} = 1,41421356237 \dots \!\, , </math> [[kvadratni koren števila 2]], to je edinstveno pozitivno realno število, ki [[množenje|pomnoženo]] samo s seboj, da [[naravno število]] [[2 (število)|2]]. Obema številoma so računalniško izračunali približek z bilijonom {{brez preloma|(1 bilijon {{=}} 10<sup>12</sup> {{=}} 1.000.000.000.000)}} števk. Ne samo ta dva vidnejša primera, ampak skoraj vsa realna števila so iracionalna in zato nimajo ponavljajočih se vzorcev in posledično nimajo ustreznih decimalnih števk. Uporaba natančnih vrednosti iracionalnih števil je v praksi nemogoča, zato namesto njih uporabljamo približke, iracionalno število se zaokroži na določeno število decimalk. Vse meritve so po svoji naravi približki in kadar se iracionalno število zamenja z njegovim približkom, se naredi napako.<ref>{{navedi splet|title=Približki in napake|url=https://eucbeniki.sio.si/vega1/44/index.html|website=eucbeniki.sio.si|accessdate=2021-09-05|archive-date=2021-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210905182159/https://eucbeniki.sio.si/vega1/44/index.html|url-status=dead}}</ref> Tako 123,456 velja za približek katerega koli realnega števila, ki je večje ali enako {{Sfrac|1234555|10000}} in manjše kot {{Sfrac|1234565|10000}} ([[zaokrožanje|zaokroženo]] na 3 decimalke) ali poljubno realno število, večje ali enako {{Sfrac|123456|1000}} in manjše kot {{Sfrac|123457|1000}} ([[krajšanje]] po 3. decimalki). === Kompleksna števila === {{glavni|kompleksno število}} [[slika:A_plus_bi.svg|desno|sličica|Kompleksno število se lahko vizualno predstavi kot par števil {{math|(''a'', ''b'')}}, ki oblikujeta [[Vektor (matematika)|vektor]] v [[Argandov diagram|Argandovem diagramu]] in tako ponazarjata [[kompleksna ravnina|kompleksno ravnino]]. »Re« je realna os, »Im« je imaginarna os in {{math|''i''}} je [[imaginarna enota]] za katero velja {{math|1=''i''<sup>2</sup> = −1}}.]] Če se preide na višjo stopnjo abstrakcije, se lahko realna števila razširi na [[kompleksno število|kompleksna števila]]. Ta množica števil je zgodovinsko nastala zaradi poskusov iskanja korenov [[polinom]]ov tretje in [[kvadratna funkcija|četrte]] stopnje. To je privedlo do izrazov, ki vključujejo kvadratne korene negativnih števil, in sčasoma do definicije novega števila: [[kvadratni koren|kvadratnega korena]] števila −1, označenega z ''[[imaginarna enota|i]]'', simbolom, ki ga je dodelil [[Leonhard Euler]] in se imenuje [[imaginarna enota]]. Kompleksna števila so sestavljena iz vseh števil formule: : <math> \,a + b i \!\, , </math> kjer sta ''a'' in ''b'' realni števili. Zaradi tega se lahko kompleksna števila predstavi kot točke v [[kompleksna ravnina|kompleksni ravnini]], [[vektorski prostor|vektorskem prostoru]] dveh realnih [[razsežnost|razsežnosti]]. V izrazu {{brez preloma|''a'' + ''bi''}} se realno število ''a'' imenuje [[kompleksno število|realna komponenta,]] ''b'' pa [[kompleksno število|imaginarna komponenta]] kompleksnega števila. Če sta realna in imaginarna komponenta kompleksnega števila celi števili, se to število imenuje [[Gaussovo celo število]]. Simbol za kompleksna števila je '''C''' ali <math> \mathbb{C} \!\, </math>. == Podrazredi celih števil == === Soda in liha števila === {{glavni|soda in liha števila}} Sodo število je celo število, ki je "deljivo" s številom 2 brez ostanka; liho število je celo število, ki ni sodo. Soda števila imenujemo tudi parna števila, liha pa neparna števila.<ref>{{Navedi splet|title=Sodo in liho|url=https://eucbeniki.sio.si/mat5/713/index1.html|website=eucbeniki.sio.si|accessdate=2021-09-07|archive-date=2021-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210907105810/https://eucbeniki.sio.si/mat5/713/index1.html|url-status=dead}}</ref> Vsako liho število ''n'' je mogoče sestaviti s formulo {{Brez preloma|''n'' {{=}} 2''k'' + 1,}} kjer je ''k'' celo število. Začenši s {{Brez preloma|''k'' {{=}} 0,}} so prva nenegativna liha števila {1, 3, 5, 7,. . . }. Vsako sodo število ''m'' ima obliko {{Brez preloma|''m'' {{=}} 2''k''}}, kjer je ''k'' zopet [[celo število]]. Podobno so prva nenegativna soda števila {0, 2, 4, 6,. . . }. === Praštevila === {{glavni|praštevilo}} Praštevilo je celo število večje od 1, ki ni produkt dveh manjših pozitivnih celih števil. Prvih nekaj osnovnih praštevil je 2, 3, 5, 7 in 11. Ne obstaja preprosta formula, tako kot obstaja za liha in soda števila, ki bi zgenerirala praštevila. Praštevila preučujejo že več kot 2000 let in so privedla do številnih vprašanj na nekatera je bilo nekaj odgovorjenih. Proučevanje teh vprašanj spada v [[Teorija števil|teorijo števil]]. [[Goldbachova domneva]] je zgled še vedno neodgovorjenega vprašanja: "Ali se vsako sodo število zapiše kot vsota dveh praštevil?" === Drugi razredi celih števil === Mnoge podmnožice naravnih števil so bile predmet posebnih študij in so bile poimenovane, pogosto po prvem matematiku, ki jih je preučeval. Primer takšnih množic celih števil so [[Fibonaccijevo število|Fibonaccijeva števila]] in [[popolno število|popolna števila]]. Za več primerov glej [[celoštevilsko zaporedje]]. == Podrazredi kompleksnih števil == === Algebrska, iracionalna in transcendentalna števila === [[algebrsko število|Algebrska števila]] so tista, ki so rešitev polinomske enačbe s celoštevilskimi koeficienti. Realna števila, ki niso racionalna števila, se imenujejo [[iracionalno število|iracionalna števila]]. Kompleksna števila, ki niso algebrska, se imenujejo [[transcendentno število|transcendentalna števila]]. === Konstruktibilna števila === [[Konstruktibilna števila]] so števila, ki se jih lahko nariše le z ravnilom in šestilom. So tista kompleksna števila, katerih realne in imaginarne komponente je mogoče sestaviti z ravnilom in šestilom, začenši z dano enote dolžine, v končnem številu korakov. === Izračunljivo število === [[Izračunljivo število]], znano tudi kot ''rekurzivno število'', je [[realno število]]. Obstaja [[algoritem]], ki ob danem pozitivnem vhodnem številu ''n'' ustvari prvih ''n'' števk decimalk izračunljivega števila. Ekvivalentne definicije se lahko podajo z uporabo [[Μ-rekurzivne funkcije|μ-rekurzivnih funkcij]], [[Turingov stroj|Turingovih strojev]] ali [[Lambda analiza|λ-analize]] kot formalne predstavitve algoritmov. == Razširitve == Nov razvoj je prinesel [[hiperrealno število|hiperrealna števila]] in [[surrealno število|surrealna števila]], ki razširijo realna števila z dodajanjem neskončno majhnih in neskončno velikih števil. Namesto poljubno neskončno dolgih decimalnih zapisov desno za [[decimalna vejica|decimalno vejico]], ki vodijo od racionalnih do realnih števil, se lahko dopusti neskončne decimalne zapise levo od decimalne vejice, kar pripelje do [[p-adično število|p-adičnih števil]]. [[ordinalno število|Ordinalna števila]] in [[kardinalno število|kardinalna števila]] so posplošitev naravnih števil za merjenje velikosti neskončnih množic. [[aritmetična operacija|Aritmetične operacije]], kot sta [[dvočlena operacija|dvočleni operaciji]] [[seštevanje|seštevanja]] in [[množenje|množenja]], se posploši v [[matematika|matematični]] veji [[abstraktna algebra|abstraktne algebre]]. S tem se dobi [[algebrska struktura|algebrske strukture]] [[grupa|grupo]], [[kolobar (algebra)|kolobar]] in [[obseg (algebra)|obseg]]. == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * [[seznam števil]] * [[imena števil]] * [[tabela prafaktorjev števil]] * [[slovnično število]] * [[števnik]] {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons|Numbers}} {{Wikislovar|število|Število}} {{-}} {{števila}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Matematika]] [[Kategorija:Števila| ]] jz84stq93c8axgbtak793zn3dwk1l8z Arhimed 0 38 6753108 6706838 2026-09-20T12:12:36Z Erardo Galbi 166658 6753108 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = Arhimed <br /> Ἀρχιμήδης | native_name = {{jezik-el2|Αρχιμήδης}} | native_name_lang = | image = <!-- Wikidata --> | caption = Arhimedov portret, [[Domenico Fetti]], 1620 | other_names = Arhimedes | fields = [[matematika]] <br /> [[fizika]] <br /> [[statika]] <br /> [[tehnika]] <br /> [[astronomija]] <br /> [[izum]]i | known_for = [[Arhimedov aksiom]] <br /> [[Arhimedov dvojček]] <br /> [[Arhimedov krempelj]] <br /> ''[[Arhimedov palimpsest]]'' <br /> [[Arhimedov problem goveda]] <br /> [[Arhimedov vijak]] <br / > [[Arhimedov zakon]] <br /> [[Arhimedova spirala]] <br /> [[Arhimedova točka]] <br /> [[Arhimedovo število]] <br /> [[arhimedska krožnica]] <br /> [[arhimedska spirala]] <br /> približek za [[pi|''π'']] |birth_date=pribl.&nbsp;[[287 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.]]}} '''Arhiméd''' (tudi '''Arhimédes'''; {{jezik-grc|Αρχιμήδης|Arhimḗdēs}}), [[stari Grki|starogrški]] [[matematik]], [[fizik]], [[mehanik]], [[izumitelj]], [[inženir]] in [[astronom]],<ref>''Archimedes (c.287 - c.212 BC)''. BBC History. Pridobljeno 7.&nbsp;junija 2012.</ref> *&nbsp;[[287 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.]], [[Sirakuze]], [[Sicilija]], †&nbsp;[[212 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.]], Sirakuze. Čeprav je o njegovem življenju znanih samo nekaj podrobnosti, velja za največjega matematika [[Antika|antike]] in enega od največjih vseh časov.<ref>{{sktxt|Calinger|1999|pp=150}}.</ref><ref>''Archimedes of Syracuse''. The MacTutor History of Mathematics archive. Januar 1999. Pridobljeno 9.&nbsp;junija 2008.</ref> Arhimed je s&nbsp;konceptom [[infinitezimala|neskončno majhne količine]] in [[metoda izčrpavanja|metodo izčrpavanja]] izpeljal in strogo dokazal vrsto geometrijskih izrekov, vključno s&nbsp;ploščino [[krog]]a, površino in prostornino [[krogla|krogle]] ter ploščino pod [[parabola|parabolo]],<ref>O'Connor J.J., Robertson E.F. (februar 1996). ''A history of calculus''. University of St Andrews. Pridobljeno 7.&nbsp;avgusta 2007.</ref> s&nbsp;čimer je že nakazal sodobni [[infinitezimalni račun]] in [[matematična analiza|matematično analizo]]. Med druge matematične dosežke spadajo točen približek števila [[pi|''π'']], ki ga je določil z&nbsp;analizo [[Arhimedova spirala|Arhimedove spirale]], in eksponentno izražanje zelo [[veliko število|velikih števil]]. Bil je tudi eden prvih, ki so uporabili matematiko za razlago fizikalnih pojavov, ter postavil temelje [[hidrostatika|hidrostatike]] in [[statika|statike]], vključno z&nbsp;razlago delovanja [[vzvod]]a. Izumil je tudi več naprav, med njimi vijačno črpalko, [[škripčevje]] in vojaške stroje za obrambo Sirakuz. Umrl je med obleganjem Sirakuz. Ubil ga je rimski vojak, čeprav je imel ukaz, da se Arhimedu ne sme nič zgoditi. Rimski govornik [[Mark Tulij Cicero|Cicero]] piše, da so mu na njegovo zahtevo na grob postavili kroglo in valj, ki sta simbolizirala njegova matematična odkritja. Drugače kot njegovi [[izum]]i so bili njegovi matematični spisi v&nbsp;antiki malo znani. Prebirali in navajali so jih matematiki iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], prvi obširen zbornik njegovih del pa je nastal šele okoli leta 530. V&nbsp;[[Konstantinopel|Konstantinoplu]] ga je objavil bizantinski matematik, astronom in arhitekt [[Izidor iz Mileta]]. Komentarje Arhimedovih del, primerne tudi za širše bralstvo, je prvi napisal in objavil [[Evtokij]] v 6.&nbsp;stoletju. [[Srednji vek]] je preživelo razmeroma malo kopij Arhimedovih spisov, ki so kasneje postali pomemben vir zamisli za [[renesansa|renesančne]] učenjake.<ref>Bursill-Hall, Piers. ''Galileo, Archimedes, and Renaissance engineers''. Sciencelive with the University of Cambridge. Pridobljeno 7.&nbsp;avgusta 2007.</ref> Leta 1906 so odkrili dotlej neznan ''[[Arhimedov palimpsest]]'', grški prepis Arhimedovih del iz 10.&nbsp;stoletja, ki je dal nove vpoglede v&nbsp;Arhimedove matematične metode.<ref>''Archimedes – The Palimpsest''. Walters Art Museum. Pridobljeno 14.&nbsp;oktobra 2007.</ref> == Življenje == Arhimed je bil rojen okoli leta 287 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.&nbsp;v&nbsp;sicilskem pristaniškem mestu Sirakuze, ki je bilo tedaj samoupravna kolonija [[Magna Graecia|Magnae Graeciae]] ob obali južne [[Italija|Italije]]. Datum njegovega rojstva temelji na trditvi bizantinskega grškega zgodovinarja Ivana Ceca, da je živel 75 let.<ref name="heath_1897">{{sktxt|Heath|1897}}.</ref> Arhimed v&nbsp;''Psamitu'' (''O&nbsp;številu peščenih zrn'') omenja, da je bil njegov oče astronom Fidij, o&nbsp;katerem ni nič znanega. [[Plutarh]] v&nbsp;svojih ''Vzporednih življenjih'' piše, da je bil Arhimed v&nbsp;sorodu s kraljem [[Hieron II.|Hieronom II.]]&nbsp;Sirakuškim.<ref>Plutarch. ''Parallel Lives''. Complete e-text from Gutenberg.org. Project Gutenberg. Pridobljeno 23.&nbsp;julija 2007.</ref> Arhimedov življenjepis, ki ga je napisal njegov prijatelj Herakleid, se je izgubil, zato so podrobnosti iz njegovega življenja nejasne.<ref>O'Connor, J.J., Robertson, E.F.. ''Archimedes of Syracuse''. University of St Andrews. Pridobljeno 2.&nbsp;januarja 2007.</ref> Nič ni znanega na primer o&nbsp;tem, ali je bil poročen in imel otroke. V&nbsp;mladosti je morda študiral v&nbsp;Aleksandriji, kjer sta tedaj študirala tudi [[Konon]] s&nbsp;[[Samos]]a in [[Eratosten]] iz Kirene. Arhimed omenja, da je bil Konon njegov prijatelj, Eratostenu pa je posvetil uvoda v&nbsp;svojih ''[[Metoda mehanskih izrekov|Metodi mehanskih izrekov]]'' in ''Problemu goveda''. [[Slika:Cicero Discovering the Tomb of Archimedes by Benjamin West.jpeg|thumb|250px|right|''[[Mark Tulij Cicero|Cicero]]vo odkritje Arhimedovega groba'', [[Benjamin West]], 1805]] Umrl je med [[druga punska vojna|2.&nbsp;punsko vojno]] okoli leta 212 pr.&nbsp;n.&nbsp;št., ko je rimska vojska pod poveljstvom generala Marka Klavdija Marcela po dveh letih obleganja osvojila Sirakuze. Njegovo smrt ob zavzetju Sirakuz so opisali različno. [[Plutarh]] je o&nbsp;njej poročal takole: :''»Usoda je hotela, da je bil pogreznjen v&nbsp;delo na nekem problemu in je osredotočil ves svoj razum in svoje oči na diagram, ki ga je raziskoval, in ni opazil, da so vdrli Rimljani in je mesto padlo. Ko se mu je približal rimski vojak in ga pozval, naj mu sledi k Marcelu, je to odklonil, dokler ne reši matematičnega problema. Vojaka je odgovor tako razjezil, da je potegnil meč in ga zaklal.«'' Arhimedove zadnje besede naj bi bile ''»Ne dotikaj se mojih krogov!«'' (latinsko ''Noli turbare circulos meos!'', grško ''μὴ μου τοὺς κύκλους τάραττε!'' [Mē mou tous kuklous taratte!]),<ref name=Rores11>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Death/Histories.html ''Death of Archimedes: Sources'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 2.&nbsp;januarja 2007.</ref> se pravi matematičnega grafa, ki ga je ravno preučeval. Za to trditev ni trdnega dokaza, saj ni omenjena v&nbsp;nobenem Plutarhovem zapisu. Plutarh ponuja tudi drug, manj znan opis njegove smrti. V&nbsp;njem pravi, da so ga ubili med poskusom predaje. V&nbsp;tej zgodbi je Arhimed nosil matematični instrument, vojak pa je mislil, da nosi dragocenost, in ga je ubil. General Marcel naj bi bil zaradi njegove smrti ogorčen, saj ga je imel za uglednega učenjaka in je ukazal, da mu ne smejo storiti nič žalega.<ref name=Rores11/> V&nbsp;''Nepozabnih dejanjih in izrekih'' Valerija Maksima iz 1.&nbsp;stoletja n.&nbsp;št.&nbsp;so Arhimedove zadnje besede malo drugačne: :''»... sed protecto manibus puluere 'noli' inquit, 'obsecro, istum disturbare'«'' :''»... z&nbsp;rokami je pokril prah in rekel 'prosim te, da jih pustiš pri miru'«.'' Arhimedov grob sta na njegovo željo krasila krogla in valj, ki sta simbolizirala njegovo najslavnejše matematično odkritje. Dokazal je namreč, da sta prostornina in površina krogle enaka dvema tretjinama prostornine in površine enakostraničnega valja z višino, enako premeru krogle. Leta 75 pr.&nbsp;n.&nbsp;št., se pravi 137 let po Arhimedovi smrti, je njegov grob iskal Cicero, ki je služil na Siciliji kot [[kvestor]]. Zgodbo o&nbsp;Arhimedovem grobu so domačini poznali, nihče pa ni vedel, kje grob je. Odkril ga je pri Agrigentskih vratih v Sirakuzah, povsem zanemarjenega in zaraščenega, zato ga je očistil in nato prebral nekaj napisov na nagrobniku.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Tomb/Cicero.html ''Tomb of Archimedes: Sources'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 2.&nbsp;januarja 2007.</ref> Potem je sled ponovno izginila, dokler niso leta 1965 o&nbsp;najdbi njegovega groba na dvorišču Hotela Panorama v Sirakuzah poročali italijanski arheologi. Za to, da je grob res njegov, ni nobenega trdnega dokaza.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Tomb/TombIllus.html ''Tomb of Archimedes – Illustrations'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 15.&nbsp;marca 2011.</ref> == Odkritja in iznajdbe == === [[Arhimedov zakon]] === [[Slika:Archimedes water balance.gif|thumb|250px|Arhimedova rešitev problema zlate krone]] Najbolj znana zgodba o Arhimedu pripoveduje, kako je odkril metodo za določane prostornine teles nepravilnih oblik. Arhimedu so prinesli krono, ki naj bi bila izdelana iz čistega [[zlato|zlata]], in ga vprašali, ali so goljufivi zlatarji k zlatu primešali tudi nekaj [[srebro|srebra]].<ref>Vitruvius. [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Vitruvius/9*.html ''De Architectura'', IX, 9–12 (v angleščini in latinščini). University of Chicago. Pridobljeno 30. avgusta 2007.]</ref> Arhimed krone ni smel poškodovati, zato jo je potopil v vodo in iz dviga nivoja vode izračunal njeno prostornino. Meritev je mogoča zaradi dejstva, da je voda pri teh pogojih praktično [[stisljivost|nestisljiva]].<ref>[http://scictr.fas.harvard.edu/ ''Incompressibility of Water''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160115182341/http://scictr.fas.harvard.edu/ |date=2016-01-15 }}. Harvard University. Pridobljeno 27. februarja 2008.</ref> Ugotovil je, da je [[gostota]] krone manjša od gostote čistega zlata in s tem dokazal, da je k zlatu primešanega nekaj cenejšega srebra. Po tem odkritju je menda gol tekal po sirakuških ulicah in vpil ''»Eureka!«'' (grško εὕρηκα [heúrēka]), se pravi ''»Odkril sem!«''.<ref>HyperPhysics. [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hbase/pbuoy.html ''Buoyancy'']. Georgia State University. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Zgodba o zlati kroni v Arhimedovih znanih delih ni omenjena, v praksi pa pomeni, da je izračun mogoč zaradi možnosti zelo točnega tehtanja mase izpodrinjene tekočine.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Crown/CrownIntro.html ''The Golden Crown'']. Drexel University. Pridobljeno 24. marca 2009.</ref> [[Hidrostatični tlak]] in [[Arhimedov zakon|Arhimedovo načelo]] je opisal v razpravi ''O plavanju teles''. Zakon pravi, da na plavajoče telo deluje [[sila]] [[vzgon]]a ''F'', ki je enaka teži izpodrinjene tekočine:<ref>Carroll, Bradley W. [http://www.physics.weber.edu/carroll/Archimedes/principle.htm ''Archimedes' Principle'']. Weber State University. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> : <math> F = mg = \rho V g \!\, , </math> kjer je: * <math> m\!\, </math> – [[masa]] izpodrinjene [[tekočina|tekočine]] * <math> g\!\, </math> – [[težni pospešek]] * <math> \rho\!\, </math> – [[gostota]] tekočine * <math> V\!\, </math> – [[prostornina]] izpodrinjene tekočine Sila vzgona deluje proti sili teže. Njeno prijemališče je [[težišče]] telesa. Arhimedova metoda se še danes uporablja za določanje gostote snovi in preučevanje plovnosti teles. === Arhimedov vijak === {{glavni|Arhimedov vijak}} [[Slika:Archimedes screw.JPG|thumb|250px|Tipičen Arhimedov vijak]] Velik del Arhimedovega inženirskega dela je nastal med izpolnjevanjem potreb domačih Sirakuz. Grški pisatelj [[Atenej]] piše, da je sirakuški kralj Hieron II. pri Arhimedu naročil načrte za veliko ladjo ''Sirakuzijo'', ki bi bila uporabna za luksuzno potovanje in kot vojna ladja. ''Sirakuzija'' naj bi bila naj bi bila največja ladja, zgrajena v antiki.<ref>{{sktxt|Casson|1971}}.</ref> Po Atenejevem pisanju je lahko nosila 600 ljudi, imela okrasne vrtove, [[gimnazija (Antična Grčija)|gimnazijo]] in tempelj, posvečen boginji [[Afrodita|Afroditi]]. Ker je ladja puščala in je vanjo vdiralo veliko vode, ja Arhimed domnevno razvil vijak, s katerim je izčrpaval kalužo. Arhimedov stroj je imel vijačnico, vgrajeno v notranjosti valja. Poganjal se je z rokami. Kasneje se je izkazalo, da je uporaben tudi za črpanje vode iz nižje ležečih namakalnih kanalov. Arhimedov vijak se še vedno uporablja za črpanje tekočin iz suhih zrnatih trdnih snovi, na primer [[premog]]a in [[žito|žita]]. Arhimedov vijak, ki ga je v rimskih časih opisal Mark Vitruvij, bi lahko bil izboljšana različica vijačne črpalke, ki so jo uporabljali za namakanje [[Babilonski viseči vrtovi|Babilonskih visečih vrtov]].<ref>{{sktxt|Dalley|Oleson|2003}}.</ref><ref>Rorres, Chris. [https://www.cs.drexel.edu/~crorres/Archimedes/Screw/optimal/optimal.html ''Archimedes' screw – Optimal Design'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Prvi [[parnik]] s pogonom na Arhimedov vijak, zgrajen leta 1838, so njegovemu izumitelju v čast imenovali SS Archimedes.<ref>[http://www.wrecksite.eu/wreck.aspx?636 SS &#91;Archimedes&#93;]. wrecksite.eu. Pridobljeno 22. januarja 2011.</ref> === Arhimedov krempelj === [[Slika:Parigi griffe.jpg|thumb|250px|Giulio Parigi: [[Arhimedov krempelj]], znan tudi kot železna roka]] [[Arhimedov krempelj]] je bil eden od strojev, ki jih je med [[druga punska vojna|2. punsko vojno]] skonstruiral Arhimed za obrambo Sirakuz pred vojsko [[Rimska republika|Rimske republike]] pod poveljstvom generala Marka Klavdija Marcela. Videz in delovanje stroja sta še vedno predmet razprav. Antični viri trdijo, da je stal na morskem obzidju za obrambo pred napadom z morja. Skopi opisi pravijo, da je bil nekakšen [[Žerjav (stroj)|žerjav]] oziroma ogromno dvigalo, s katerega je visela kljuka. To se je lahko zagozdilo za sovražno ladjo, jo z dvigalom dvignilo in tako potopilo. V zadnjem času so večkrat poskusili rekonstruirati in preskusiti Arhimedovo orožje. Leta 2005 je ekipa, ki jo je zbral Discovery Channel, v televizijski oddaji ''Super orožja antičnega sveta'' zgradila svojo inačico orožja in dokazala, da deluje.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Claw/illustrations.html ''Archimedes' Claw – Illustrations and Animations – a range of possible designs for the claw'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref><ref>Carroll, Bradley W. [http://physics.weber.edu/carroll/Archimedes/claw.htm Archimedes' ''Claw – watch an animation'']. Weber State University. Pridobljeno 12. avgusta 2007.</ref> === Toplotni žarek === Arhimed je kot orožje morda uporabil tudi več [[zrcalo|zrcal]], ki so kot celota delovala kot parabolično zrcalo in bi lahko vžgala rimske oblegovalne ladje. V 2. stoletju n. št. je grški retorik Lucijan zapisal, da je Arhimed med obleganjem Sirakuz uničili sovražne ladje z ognjem. Nekaj stoletij kasneje je grški arhitekt in matematik [[Antemij]] kot Arhimedovo orožje omenil konkavne [[leča (optika)|leče]].<ref>Anthemius of Tralles. ''On miraculous engines''. 153 [Westerman].</ref> Tudi to domnevno orožje je že od [[renesansa|renesanse]] predmet razprav. [[René Descartes|Descartes]] ga je zavrnil kot nemogoče, medtem ko so sodobni raziskovalci poskušali poustvariti njegov učinek samo s sredstvi, ki jih je imel na razpolago Arhimed.<ref>{{sktxt|Wesley|1810}}.</ref> Mednje so spadali polirani [[bron]]asti ali [[baker|bakreni]] ščiti, ki bi delovali kot sistem paraboličnih zrcal in usmerili svetlobo na sovražno ladjo. Enako načelo uporabljajo sodobne sončne peči. [[Slika:Archimedes-Mirror_by_Giulio_Parigi.jpg|thumb|left|300px|Umetnikova predstava uporabe paraboličnih zrcal proti rimskih ladjam.]] Preskus Arhimedovega toplotnega žarka je leta 1973 opravil grški znanstvenik Ioannis Sakkas v vojaški pomorski bazi Skaramagas pri Atenah. 70 pobakrenih zrcal velikosti 1,5 × 1,0 m je usmeril na maketo rimske bojne ladje iz vezanega lesa, oddaljene približno 50 m. Ko so bila zrcala točno usmerjena, se je ladja po nekaj sekundah vžgala. K temu je verjetno veliko pripomogel premaz iz [[bitumen|bitumna]],<ref>[http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,908175,00.html?promoid=googlep ''Time Magazine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160309180453/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,908175,00.html?promoid=googlep |date=2016-03-09 }}. 26. november 1973. Pridobljeno 12. avgusta 2007.</ref> s katerim so premazovali ladje tudi v klasičnem obdobju. Oktobra 2005 je preskus izvedla skupina študentov s [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|Tehnološkega inštituta Massachusettsa]]. Uporabila je 127 kvadratnih zrcal s stranico 30&nbsp;cm, usmerjenih na maketo lesene ladje, oddaljeno 30 m. Maketa se je vžgala samo ob povsem jasnem vremenu in ko je bila pri miru najmanj deset minut. Zaključek preskusa je bil, da so pri teh pogoji zrcala uporabno orožje. Ekipa z istega inštituta je preskus ponovila v [[San Francisco|San Franciscu]] za televizijsko oddajo ''[[MythBusters]]''. Za tarčo je izbrala leseno ribiško barko. Med preskusom je les pooglenel in se samo rahlo vnel, ker [[Slika:Archimedes_Heat_Ray_conceptual_diagram-sl.svg|sličica|Diagram Arhimedovega toplotnega žarka.]] je za njegov vžig potrebna temperatura približno 300&nbsp;°C.<ref>Bonsor, Kevin. [http://science.howstuffworks.com/nature/natural-disasters/wildfire.htm ''How Wildfires Work'']. HowStuffWorks. Pridobljeno 23. septembra 2007.</ref><ref>[http://www.engineeringtoolbox.com/fuels-ignition-temperatures-d_171.html ''Fuels and Chemicals – Auto Ignition Temperatures''].</ref> Ekipa ''MythBusters'' je preskus uvrstila med nepotrjene oziroma spodletele, ker so za njegov uspeh potrebne idealne vremenske razmere in dovolj velik čas. Poudarili so, da se Sirakuze odpirajo proti vzhodu, zato bi bila obramba uspešna samo dopoldne, ko je učinek sončne svetlobe ob taki legi največji, in da so imeli branilci za uničevanje ladij na majhne razdalje na razpolago mnogo bolj enostavna in dostopna orožja, na primer goreče [[Puščica (izstrelek)|puščice]] in [[katapult (orožje)|katapulte]].<ref>[http://web.mit.edu/2.009/www/experiments/deathray/10_Mythbusters.html ''Archimedes Death Ray: Testing with MythBusters''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160108000449/http://web.mit.edu/2.009/www///experiments/deathray/10_Mythbusters.html |date=2016-01-08 }}. MIT. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Ekipa ''MythBusters'' je preskuse ponovila decembra 2010 in jih ponovno uvrstila v kategorijo nepotrjeno, ker temperatura jader na ladji nikoli ni dosegla temperature 210&nbsp;°C, potrebne za njihov vžig. Eden od zaključkov je bil, da bi zrcala bolj motila oziroma slepila ladijsko posadko kot resno ogrozila njihovo ladjo.<ref>[http://fandomania.com/tv-review-mythbusters-8-27-presidents-challenge/ ''TV Review: MythBusters 8.27 – President's Challenge'']. Pridobljeno 18. decembra 2010.</ref> === Druga odkritja in iznajdbe === [[Slika:Palanca-ejemplo.jpg|thumb|250px|Uravnotežen vzvod]] Arhimed ni izumil [[vzvod]]a, ampak je v delu ''Ravnotežje geometrijskih likov'' pojasnil načelo njegovega delovanja in s tem postavil temelje sodobne [[statika|statike]]. Vzvod je tog, v neki točki podprt drog. Dela vzvoda levo in desno od podpore sta ročici ali kraka. Vzvod je v ravnotežju kadar sta produkta bremen in ročic enaka: : <math> F_{1} x_{1} = F_{2} x_{2} \!\, , </math> kjer sta: * <math>F_{1}, F_{2}\, </math> – [[sila|sili]] * <math>x_{1}, x_{2}\, </math> – ročici To pomeni, da je za dvig bremena na kratki ročici na daljši ročici potrebna manjša sila.<ref>{{sktxt|Clagett|2001}}.</ref> Po [[Papos Aleksandrijski|Paposu Aleksandrijskem]] je Arhimed po svojem odkritju izjavil: ''»Dajte mi mesto, kamor ga bom lahko oprl, pa bom premaknil Zemljo«'' (grško {{jezik-el2|δῶς μοι πᾶ στῶ καὶ τὰν γᾶν κινάσω}}).<ref>Pappus of Alexandria. ''Synagoge'', VIII. knjiga.</ref> Svojo trditev je na kraljev poziv menda dokazal tako, da je ladjo, polno Sirakužanov, s sistemom vzvodov in škripcev dvignil iz morja in jo odložil na obalo. Kralj je potem izjavil, da je treba Arhimedu odslej verjeti brez ugovora. Načelo so pred njim opisali [[Aristotel]]ovi učenci [[peripatetiki]], njegovo odkritje pa se včasih pripisuje Arhitu.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Lever/LeverLaw.html The Law of the ''Lever According to Archimedes'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 20. marca 2010.</ref> [[Slika:Antikythera_mechanism.svg|right|thumb|200px|Shematski prikaz [[Mehanizem z Antikitere|mehanizma z Antikitere]]]] Plutarh piše, da je Arhimed zasnoval [[škripčevje]], ki je delovalo po načelu vzvoda in je mornarjem omogočalo dvigovanje sicer pretežkih bremen.<ref>Dougherty, F. C.; Macari, J.; Okamoto, C.. ''Pulleys''. Society of Women Engineers. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Zaslužen je tudi za izboljšanje moči in točnosti [[katapult (orožje)|katapulta]] in izum [[odometer|odometra]]. Odometer je opisan kot voziček z zobniškim mehanizmom, ki je po vsaki prepotovani milji v posodo spustil kroglico.<ref>''Ancient Greek Scientists: Hero of Alexandria''. Technology Museum of Thessaloniki. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> Cicero na kratko omenja Arhimeda v svojem delu ''De re publica'', izmišljenem pogovoru, ki naj bi potekal leta 129 pr. n. št. General Mark Klavdij Marcel je po zavzetju Sirakuz okoli leta 212 pr. n. št. dejal, da bo v Rim odnesel dva Arhimedova mehanizma, ki sta kazala gibanje [[Sonce|Sonca]], [[Luna|Lune]] in petih [[planet]]ov in sta bila uporabna v [[astronomija|astronomiji]]. Cicero omenja tudi, da sta podoben mehanizem zasnovala [[Tales]] iz Mileta in [[Evdoks]]. Marcel naj bi enega od mehanizmov obdržal zase kot vojni plen, drugega pa poklonil templju Vrlin v Rimu. Napravi sta bila nekakšna [[planetarij]]a ali modela planetnega sistema.<ref>Cicero. [http://www.thelatinlibrary.com/cicero/repub1.shtml#21 ''De re publica 1.xiv §21'']. thelatinlibrary.com. Pridobljeno 23. julija 2007</ref><ref>Cicero. ''De re publica''. Celoten e-text v angleščini z Gutenberg.org. Project Gutenberg. Pridobljeno 18. septembra 2007.</ref> Papos trdi, da je Arhimed opisal konstrukcijo mehanizma v rokopisu ''O izdelavi nebesnega svoda'', ki se je izgubil. Sodobne raziskave na tem področju so se osredotočile na podoben [[mehanizem z Antikitere]], izdelan okoli leta 100 pr. n. št.<ref>{{sktxt|Noble Wilford|2008}}.</ref> Za izdelavo mehanizma je bilo potrebno prefinjeno poznavanje diferencialnih reduktorjev,<ref>[http://www.math.stonybrook.edu/~tony/whatsnew/column/antikytheraII-0500/diff4.html ''The Antikythera Mechanism II''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606062459/http://www.math.stonybrook.edu/~tony/whatsnew/column/antikytheraII-0500/diff4.html |date=2013-06-06 }}. Stony Brook University. 25. decembra 2013.</ref> za katerega se je dolgo časa domnevalo, da presega domet antične tehnologije. Odkritje mehanizma z Antikitere leta 1902 je dokazalo, da so tovrstne naprave poznali že stari Grki.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Sphere/SphereIntro.html ''Spheres and Planetaria'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> == Matematika == [[Slika:PiArchimede4.svg|thumb|right|250px|Arhimed je rabil [[Pitagorov izrek]] za računanje stranice [[dvanajstkotnik]]a iz [[šestkotnik]]a in za vsako naslednjo podvojitev stranic [[pravilni mnogokotnik|pravilnega]] [[mnogokotnik]]a.]] Arhimed se ni ukvarjal samo z izumljanjem mehanskih naprav, temveč tudi s [[fizika|fiziko]], [[astronomija|astronomijo]] in zlasti z [[matematika|matematiko]]. Obvladoval je [[infinitezimala|infinitezimale]], števila z zelo majhnimi absolutnimi vrednostmi, vendar večja od 0, in jih uporabljal na način, podoben sedanjemu [[integral|integriranju]]. Skušal je načrtati [[pravilni mnogokotnik|pravilni]] [[sedemkotnik]]. === ''Merjenje kroga'' === Z [[dokaz s protislovjem|drobljenjem do absurda]] (''[[reductio ad absurdum]]'') je lahko rešil probleme s poljubno točnostjo ali določil meje, znotraj katerih je ležal odgovor. S tehniko, znano kot [[metoda izčrpavanja]], je izračunal približno vrednost števila ''π''. V ''[[Merjenje kroga|Merjenju kroga]]'' ({{jezik-el2|Κύκλου μέτρησις}}) je to opravil tako, da je krogu orisal in vrisal pravilna [[šestkotnik]]a in nato postopoma podvajal število stranic obeh mnogokotnikov. Predpostavil je, da se bo z naraščanjem števila stranic vsota njihovih dolžin približevala obsegu kroga. Po vsakem koraku je zato izračunal vsoti stranic obeh likov in ju primerjal. Po štirih korakih se je njihovo število povečalo na ''n'' = 96 = 2<sup>5</sup> · 3, izračunani približek števila ''π'' pa je dobil vrednost: : <math> 3 \frac{10}{71} = [3;7,10] < 3 \frac{1137}{8069} = [3;7,10,2,1,36] < \pi < 3 \frac{1335}{9347} = [3;7,667,2] < 3 \frac{1}{7} \!\, </math> ali približno: : <math> 3,1408450 < 3,1409100 < \pi < 3,1428266 < 3,1428571 \!\, , </math> oziroma srednja vrednost spodnje in zgornje meje <math> \pi = 3,14185110664 \!\, . </math> Arhimedova izračunana vrednost je skladna z njegovo dejansko vrednostjo približno 3,1416.<ref>Heath, T. L. [http://www.math.ubc.ca/~cass/archimedes/circle.html ''Archimedes on measuring the circle'']. math.ubc.ca. Pridobljeno 30. oktobra 2012.</ref> Pred njim so tudi drugi starogrški matematiki poskušali uporabljati ploščino včrtanih mnogokotnikov za izračun približkov ''π'', vendar je Arhimed prvi uporabil obseg kroga.<ref>{{citat|last1= Han|first1= Kyutae Paul|title= Pi and Archimedes polygon method|url= https://math.dartmouth.edu/~m56s13/Han_proj.pdf|accessdate= 2015-01-14|language= en}}</ref> Dokazal je tudi, da je ploščina kroga enaka zmnožku ''π'' in kvadrata polmera (''π''r<sup>2</sup>). Če se [[razmerje]] med obsegom kroga ''o'' = 2''π'' ''r'' in njegovim premerom 2''r'' označi s ''π''<sub>o</sub> in razmerje med ploščino kroga ''p'' = ''π'' ''r''<sup>2</sup> in ploščino njemu očrtanega kvadrata (2''r'')<sup>2</sup> s ''π''<sub>p</sub>, se vidi, da razmerje ''π''<sub>o</sub>/''π''<sub>p</sub> ni odvisno od velikosti kroga. To so vedeli že [[Sumerci]] in [[stari Egipčani|Egipčani]], niso pa vedeli, da sta števili ''π''<sub>o</sub> in ''π''<sub>p</sub> v ozki medsebojni zvezi. Tega nista vedela niti [[Pitagora]] niti [[Evklid]] in vsa grška matematična šola pred Arhimedom. Da razmerje ''π''<sub>o</sub> = 4''π''<sub>p</sub> ni odvisno od premera kroga, so grški matematiki odkrili malo pred Arhimedom na začetku 4. stoletja pr. n. št. Arhimed je dokazal tudi, da v enačbah za izračun obsega in ploščine kroga nastopa ista [[matematična konstanta|konstanta]], kar ni bilo samo po sebi razumljivo. Pred njim so uporabljali različni vrednosti ''π''.<ref name="richeson_2013">{{sktxt|Richeson|2013}}.</ref> Konstanta obsega je enaka konstanti ploščine <math>o/2r = p/r^{2}\, </math>. Evklid je v svojih ''[[Elementi (Evklid)|Elementih]]'' dokazal konstanto ploščine za kroge (<math>p/r^{2}\, </math>, 12. knjiga, trditev 2). Ni pa nikjer omenjal razmerja <math>o/2r\, </math> ali karkoli podobnega. Arhimed je v ''Merjenju kroga'' dokazal, da velja (trditev 1): : <math> p = \frac{or}{2} \!\, , </math> nikjer pa sicer ni eksplicitno navedel, da je razmerje <math>o/2r\, </math> konstanta. Vendar to dejstvo posredno izhaja iz njegovega dela in poleg prvi trditvi iz ''Merjenja kroga'' je treba Evklidovim izrekom dodati dva njegova aksioma iz dela ''O krogli in valju'': : <math> \frac{o}{2r} = \left( \frac{2p}{r} \right) \frac{1}{2r} = \frac{p}{r^{2}} = \pi \!\, . </math> === Kvadratni koren števila 3 === V ''Merjenju kroga'' je izračunal tudi vrednost [[kvadratni koren števila 3|kvadratnega korena števila 3]]:<ref name="knorr_1976">{{sktxt|Knorr|1976}}.</ref><ref name="brown_2015">{{sktxt|Brown|2015}}.</ref><ref name="whitford_1912">{{sktxt|Whitford|1912}}.</ref><ref>{{sktxt|Heath|1897|pp=Lxxvii, 50}}.</ref> : <math> \frac{265}{153} < \sqrt{3} < \frac{1351}{780} \!\, </math> ali približno: : <math> 1,7320261 < \sqrt{3} < 1,7320512 \!\, . </math> Ahimedova spodnja in zgornja meja sta točni na {{sfrac|2|23409}} (4 desetiška mesta) in {{sfrac|1|608400}} (6 desetiških mest). Pri tem ni navedel točnega postopka,<ref name=EB>{{navedi splet|url= http://www.britannica.com/biography/Archimedes|title=Archimedes|work= Encyclopædia Britannica|date= 2008|accessdate= 30. junija 2008|language= en}}</ref> verjetno pa je uporabil iteracijo,<ref>{{sktxt|McKeeman|2010}}.</ref> neko vrsto intepolacijske metode ali kombinacijo več metod.<ref name="davies_2011">{{sktxt|Davies|2011}}.</ref> Dejanska vrednost je približno 1,7320508. Na ta način je sicer najboljša spodnja meja enaka: : <math> \frac{989}{571} < \sqrt{3} \!\, , </math> ni pa jasno zakaj je Arhimed ni navedel. Mogoče je potreboval boljšo zgornjo mejo in je računal naprej, spodnje meje pa ni navajal. Čeprav svojih metod ni pojasnil, se lahko približka dobita na enak način kot rešitev [[Pellova enačba|Pellove enačbe]] za ''n''&nbsp;=&nbsp;3: : <math> x^{2} - 3y^{2}=1 \!\, . </math><ref name="knorr_1976" /> === ''Krogla in valj'' === [[Slika:Esfera Arquímedes.svg|right|200px|thumb|Krogla ima 2/3 prostornine očrtanega valja, vključno z njegovima osnovnima ploskvama. Obe geometrijski telesi so na njegovo željo postavili na njegov grob.]] V razpravi ''[[O krogli in valju]]'', naslovljeni na Dositeja, je Arhimed dobil rezultate, na katere je bil najbolj ponosen: izračunal je razmerje med kroglo in njej očrtanim valjem enako višino in premerom. Prostornini krogle in valja merita: : <math> {V_{\rm k}} = \frac {{4}}{{3}} \pi\ r^{3} </math> : <math> {V_{\rm v}} = 2 \pi\ r^{3}, </math> njuni površini pa: : <math> {P_{\rm k}} = 4 \pi\ r^{2} </math> : <math> {P_{\rm v}} = 6 \pi\ r^{2}, </math> kjer je: * <math>r\, </math> – polmer valja in krogle in polovica višine valja. Prostornina in površina krogle sta torej enaka dvem tretjinam prostornine in površine očrtanega valja. Prostornina valja je trikratnik prostornine temu valju vrčtanega stožca. V isti razpravi je domneval, da vsaka veličina, ki je dovolj krat dodana sama sebi, preseže katero koli dano veličino ([[Arhimedov aksiom]] realnih števil).<ref>Kaye, R. W. [http://web.mat.bham.ac.uk/R.W.Kaye/seqser/archfields ''Archimedean ordered fields''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090316065753/http://web.mat.bham.ac.uk/R.W.Kaye/seqser/archfields |date=2009-03-16 }}. web.mat.bham.ac.uk. Pridobljeno 7. novembra 2009.</ref> === ''Kvadratura parabole'' === [[Slika:Parabolic segment and inscribed triangle.svg|right|200px|thumb|Odsek parabole z ustreznim včrtanim trikotnikom]] Izračunal je najstarejši znani primer [[geometrična vrsta|geometrične]] [[vrsta (matematika)|vrste]] s [[količnik]]om <math>k=1/4 \,</math>: : <math> \sum_{k=0}^{\infty} \frac{1}{4^{k}} = 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{4^{2}} + \frac{1}{4^{3}} + \cdots \!\, , </math> V ''[[Kvadratura parabole|Kvadraturi parabole]]'' je dokazal, da je ploščina lika med [[Parabola|parabolo]] in sekanto {{sfrac|4|3}} krat večja od ploščine včrtanega trikotnika, ki ustreza pogojem na desnem grafu. Če je prvi člen vrste površina trikotnika, je drugi člen vsota površin dveh trikotnikov, katerih osnovnici sta manjši sekanti. Rešitev problema je izrazil z vsoto zgornje neskončne geometrične vrste: : <math> s = \sum_{m=0}^\infty ak^{m} = \frac{a}{1-k} = \frac{1}{1-\frac{1}{4}} = 1 + \frac{1}{3} = \frac{4}{3} \!\, . </math> Vsoto te vrste je izračunal z neposrednim računom, ki ga je zamislil prav za to vrsto. Ta dokaz uporablja različico vrste: : <math> \sum_{k=1}^{\infty} \frac{1}{4^{k}} = \frac{1}{4} + \frac{1}{4^{2}} + \frac{1}{4^{3}} + \frac{1}{4^{4}} + \cdots \!\, , </math> katere vsota je enaka ⅓. Pri njem se najde primerjave v preprosti obliki, da so členi [[aritmetično zaporedje|aritmetičnega]] [[zaporedje|zaporedja]] [[logaritem|logaritmi]] členov [[geometrično zaporedje|geometričnega zaporedja]]. === ''Izračun peščenih zrn'' === V ''Izračunu peščenih zrn'' (''Psammites'') je izračunal največje število peščenih zrn, potrebnih za napolnitev [[Vesolje|Vesolja]], pri čemer je predpostavil velikost Vesolja. K temu ga je spodbudila pripomba, da je število zrn preveliko, da bi se ga dalo izračunati, in hotel je dokazati, da je mogoče vse kar v resnici obstaja tudi [[meritev|izmeriti]]. Arhimed je k temu zapisal: :''»Kralj Gelo (Gelo II., sin Hieorna II.) trdi, da je število zrn neskončno, jaz pa trdim, da pesek ni samo v Sirakuzah in drugod po Siciliji, ampak tudi v vseh drugih naseljenih in nenaseljenih pokrajinah.«'' Za reševanje problema in za izražanje [[veliko število|velikih števil]] je uporabljal poseben številski sistem, ki je temeljil na miriadi miriad (100 milijonov ali 10<sup>8</sup>). Izraz miriada izhaja iz grškega izraza {{jezik-el2|μυριάς}}: myrias in pomeni število 10.000. Njegov sistem je bil že skoraj tak kot sodobna [[Potenciranje|potenčna]] (eksponenta) oblika. Z Evklidovim pravilom o [[deljenje|deljenju]] potenc je odkril pravilo za njihovo [[množenje]]. Ker se razdalje od [[Zemlja|Zemlje]] do [[zvezda|zvezd]] s tedanjimi instrumenti ni dalo izmeriti, je Arhimed na osnovi [[Aristarh]]ovih domnev predpostavil, da je Zemljin [[tir]] [[krožnica]], da ima Vesolje obliko krogle in da je razmerje med premerom Vesolja in premerom Zemljinega tira enako razmerju med premerom Zemljinega tira in Zemljinim premerom. Povedano drugače to pomeni, da je [[zvezdna paralaksa|zvezdna]] [[paralaksa]], ki jo povzroči gibanje Zemlje okrog [[Sonce|Sonca]], enaka solarni paralaksi, ki jo povzroči gibanje okrog Zemlje. Za izračun zgornje meje števila zrn je predpostavil tudi to, da obseg Zemlje ni večji od 10 miriad [[stadij]]ev (5,5 {{e|5}} km), da [[Luna]] ni večja od Zemlje in Sonce ni več kot trideset krat večje od Lune, da je kotni premer Sonca, gledan z Zemlje, večji od 1/200 [[pravi kot|pravega kota]] (π/400 [[radian]]ov = 0,45°) in izračunal, da premer Vesolja ne presega 10<sup>14</sup> stadijev, kar v sodobnih enotah znese približno 2 [[svetlobno leto|svetlobni leti]]. Za njegovo napolnitev bi potrebovali največ 8 vigintilijonov ali 8{{e|63}} zrn peska.<ref>Carroll, Bradley W. [http://physics.weber.edu/carroll/Archimedes/sand.htm ''The Sand Reckoner'']. Weber State University. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> == Spisi == [[File:Archimedous Panta Sozomena.tif|thumb|''Archimēdous Panta sōzomena'', 1615]] Zdi se, da Arhimed ni bil posebno ponosen na svoje mehanske izume. Zanje je mislil, da ne predstavljajo pravega filozofskega dela, zato je objavljal samo svoje matematične razprave. Pisal je v [[Dorci|dorski]] [[grščina|grščini]], narečju antičnih Sirakuz.<ref>Nigel Guy Wilson (2006). ''Encyclopedia of ancient Greece'', str. 77. ISBN 0-7945-0225-3.</ref> Njegovi spisi se niso tako dobro ohranili kot Evklidovi, zato je sedem njegovih razprav znanih samo iz omemb drugih avtorjev. [[Papos Aleksandrijski]] omenja razpravo ''O izdelavi krogle'' in druga dela s področja [[mnogokotnik]]ov, medtem ko [[Teon II.|Teon Aleksandrijski]] citira odlomek o [[lom svetlobe|lomu svetlobe]] iz izgubljene razprave ''Catoptrica''. Arhimed je svoja odkritja objavljal v korespondenci z aleksandrijskimi matematiki. Njegova dela je prvi zbral [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] grški arhitekt [[Izidor iz Mileta]] okoli leta 530. Komentarje njegovih del je v 6. stoletju napisal [[Evtokij]] iz Aškalona, s čimer je njihovo poznavanje razširil na večji krog ljudi. [[Tabit ibn Kora]] (836–901) je Arhimedova dela prevedel v [[arabščina|arabščino]], [[Gerard da Cremona|Gerard iz Cremone]] (okoli 1114–1187) pa v [[latinščina|latinščino]]. Med [[renesansa|renesanso]] je Johann Herwagen leta 1544 v [[Basel|Baslu]] objavil ''Editio Princeps'' (''Prva izdaja'') Arhimedovih del v grškem in latinskem jeziku.<ref>''Editions of Archimedes' Work''. Brown University Library. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Okoli leta 1586 je [[Galileo Galilei]] iznašel hidrostatsko tehtnico za tehtanje kovin v zraku in vodi, za katero je domnevno dobil navdih v Arhimedovih delih.<ref>Van Helden, Al. [http://galileo.rice.edu/sci/instruments/balance.html ''The Galileo Project: Hydrostatic Balance'']. Rice University. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> === Ohranjena dela === * '''''[[O ravnovesju ravnin]] ({{jezik-el2|Περὶ ἐπιπέδων ἱσορροπιῶν}})''''' : Knjiga ima dva dela. Prvi vsebuje petnajst trditev in sedem aksiomov, drugi pa deset trditev. Obravnava zakon [[vzvod]]a, ki pravi, da je vzvod v ravnovesju, kadar so razdalje od opore (ročice) obratno sorazmerne velikostim bremen. Svoja spoznanja iz statike je uporabil za izračun [[težišče|težišč]] različnih [[geometrijski lik|geometrijskih likov]], vključno s [[trikotnik]]om, [[paralelogram]]i in [[parabola]]mi.<ref name="heath_1897" /><ref>John Lennart Berggren (1976). ''Spurious Theorems in Archimedes' Equilibrium of Planes''. Book I. Archive for History of Exact Sciences '''16''' (2): 87-103. ISSN 1432-0657.</ref> * '''''[[Merjenje kroga]] ({{jezik-el2|Κύκλου μέτρησις}})''''' : je kratka razprava, ki obravnava tri Arhimedove trditve. Napisana je kot korespondenca z Dositejem iz Pelezija, učencem [[Konon]]a s Samosa. V tretji trditvi pravi, da je vrednost ''π'' večja od <math>3\tfrac{10}{71}</math> in manjša od <math>3\tfrac{1}{7}</math>. * '''''[[O spiralah]] ({{jezik-el2|Περὶ ἑλίκων}})''''' [[Slika:Archimedean spiral polar.svg|right|thumb|200px|[[Arhimedova spirala]], prikazana v [[polarni koordinatni sistem|polarnem koordinatnem sistemu]]]] : Tudi to delo, ki vsebuje 28 trditev, je naslovljeno na Dositeja in obravnava aritmetično ali [[Arhimedova spirala|Arhimedovo spiralo]]. Arhimedova spirala je [[geometrijsko mesto točk]], ki nastane takrat, ko se [[točka (geometrija)|točka]] giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž [[Premica|premice]], ki se vrti s konstantno [[Kotna hitrost|kotno hitrostjo]]. V [[polarni koordinatni sistem|polarnem koordinatnem sistemu]] je definirana z enačbo :: <math> r=a+b\theta \!\, , </math> : kjer je: :* <math>a\, </math> – [[parameter (konstanta)|parameter]], ki obrača spiralo, :* <math>b\, </math> – parameter, ki določa razdaljo med zaporednimi obrati. : Arhimedova spirala je eden od prvih primerov mehanske krivulje (krivulje, ki sledi premikajoči se točki), ki so jo preučevali grški matematiki. * '''''[[O krogli in valju]] ({{jezik-el2|Περὶ σφαίρας καὶ κυλίνδρου}})''''' (dve knjigi) : V tej razpravi, naslovljeni na Dositeja, je Arhimed opisal izračune prostornin in površin krogle in valja, na katere je bil najbolj ponosen. Kipa obeh geometrijskih teles so na njegovo zahtevo postavili na njegov grob. * '''''O konoidih in sferoidih ({{jezik-el2|Περί κωνοειδέων και σφαιροειδέων}})''''' :V tem delu, naslovljenem na Dositeja, je Arhimed izračunal površine in prostornine odsekov [[Stožec|stožca]], krogle in [[paraboloid]]ov. * '''''[[O plavajočih telesih]] ({{jezik-el2|Περί των επιπλεόντων σωμάτων}})''''' (dve knjigi) :V prvem delu razprave govori o zakonu [[Hidrostatika|ravnotežja tekočin]] in dokaže, da bi voda okoli središča težnosti dobila obliko krogle. Razprava bi lahko bila poskus razlage teorije tedanjih [[astronom]]ov, tudi [[Eratosten]]a, da je [[Zemlja]] okrogla. Tekočine, ki jih je opisal Arhimed, niso samogravitirajoče, ker je Arhimed domneval, da obstaja točka, proti kateri padajo vsa telesa, da bi dobila okroglo obliko. : V drugem delu je izračunal ravnotežne položaje odsekov paraboloidov, ki so bili verjetno idealizirana oblika ladijskih trupov. Del trupa je potopljen, del pa nad vodno gladino in plava podobno kot ledena gora. Arhimed je svoj zakon o vzgonu zapisal takole: :: ''Na vsako telo, ki je v celoti ali delno potopljeno v tekočino, deluje proti njegovi teži sila, ki je enaka teži izpodrinjene tekočine.'' : Njeno prijemališče je težišče izpodrinjene tekočine. * '''''[[Kvadratura parabole]] ({{jezik-el2|Τετραγωνισμὸς παραβολῆς}})''''' [[Slika:Parabolic Segment Dissection.svg|thumb|200px|Arhimed je za izračun ploščine odsek parabole razdelil na neskončno mnogo trikotnikov.]] : V tem delu, naslovljenem na Dositeja, je 24 trditev. Arhimed je z dvema metodama dokazal, da je ploščina odseka parabole enaka 4/3 ploščine odseku včrtanega trikotnika, ki ustreza že omenjenim pogojem. Odsek je razdelil na neskončno mnogo trikotnikov in vsoto njihovih ploščin izračunal iz vsote neskončne geometrične vrste s kvocientom ¼: :: <math>1 \,+\, \frac{1}{4} \,+\, \frac{1}{16} \,+\, \frac{1}{64} \,+\, \cdots\;=\; \frac{4}{3}.</math> * '''''[[Ostomachion]] ({{jezik-el2|Οστομάχιον}})''''' [[Slika:Stomachion.JPG|thumb|200px|Arhimedov ostomahion]] : Ostomachion (ali stomachion) je sestavljanka, podobna [[tangram]]u, in razprava z njenim podrobnim opisom, objavljena v ''[[Arhimedov palimpsest|Arhimedovem palimpsestu]]''. Arhimed je izračunal ploščine 14 trikotnikov, ki jih je mogoče sestaviti v [[kvadrat (geometrija)|kvadrat]]. Raziskave, ki jih je opravil Reviel Netz s Stanford University, objavljene leta 2003, kažejo, da je Arhimed poskušal ugotoviti, na koliko načinov je mogoče njene dele sestaviti v obliko kvadrata. Netz je izračunal, da je to mogoče izvesti na 17.152 načinov.<ref>Kolata, Gina (14. december 2003). [http://www.nytimes.com/2003/12/14/us/in-archimedes-puzzle-a-new-eureka-moment.html ''Archimedes' Puzzle, a New Eureka Moment'']. ''[[The New York Times]]''. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Če se iz tega števila izključijo rešitve zaradi sukanja in [[Zrcaljenje|zrcaljenja]], ostane 536 rešitev.<ref>Ed Pegg mlajši. (17. november 2003). ''The Loculus of Archimedes, Solved''. Mathematical Association of America. Pridobljeno 18. maja 2008.</ref> Sestavljanka je eden od prvih primerov reševanja problemov v [[Kombinatorika|kombinatoriki]]. : Izvor njenega imena je nejasen. Domneva se, da izvira iz starogrške besede ''stomachos'' ({{jezik-el2|στόμαχος}}), ki pomeni [[grlo]] ali [[požiralnik]].<ref>Rorres, Chris. [http://math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Stomachion/intro.html ''Archimedes' Stomachion'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> [[Avsonij]] trdi, da je beseda v obliki ''ostomachion'' sestavljena iz besed ''osteon'' ({{jezik-el2|ὀστέον}} – [[kost]]) in machē ({{jezik-el2|μάχη}} – spopad ali boj). Sestavljanka je znana tudi kot ''loculus Archimedius'' – ''Arhimedova škatla''.<ref>Gianni A. Sarcone, Marie J. Waeber. [http://www.archimedes-lab.org/latin.html#archimede ''Graeco Roman Puzzles'']. Pridobljeno 9. maja 2008.</ref> * '''''[[Arhimedov problem goveda]]''''' :Problem se v nemških prevodih, ki sta jih objavila Georg Nesselmann (1842) in Krumbiegel (1880), glasi: ::''Izračunaj, o, prijatelj, število govedi, ki se je nekoč na soncu pasla na ravnicah Sicilije, razdeljene po barvah v štiri črede, eno mlečno belo, eno črno, eno lisasto in eno rumeno. Število bikov je večje od števila krav, razmerja med njimi pa so naslednja:'' ::* beli biki <math>=\left(\frac{1}{2} + \frac{1}{3}\right)</math> črnih bikov + rumenih bikov, ::* črni biki <math>=\left(\frac{1}{4} + \frac{1}{5}\right)</math> lisastih bikov + rumenih bikov, ::* lisasti biki <math>=\left(\frac{1}{6} + \frac{1}{7}\right)</math> belih bikov + rumenih bikov, ::* bele krave <math>=\left(\frac{1}{3} + \frac{1}{4}\right)</math> črne črede, ::* črne krave <math>=\left(\frac{1}{4} + \frac{1}{5}\right)</math> lisaste črede, ::* lisaste krave <math>=\left(\frac{1}{5} + \frac{1}{6}\right)</math> rumene črede, ::* rumene krave <math>=\left(\frac{1}{6} + \frac{1}{7}\right)</math> bele črede. : Problem je leta 1773 odkril Gotthold Ephraim Lessing v knjižnici Herzoga Augusta v Nemčiji v grškem rokopisu, napisanem kot pesnitev v 44 verzih. Naslovljen je na [[Eratosten]]a in aleksandrijske matematike. Arhimed jih je izzval, da število govedi izračunajo s sistemom sedmih [[Diofantska enačba|diofantskih enačb]] z osmimi neznankami in zato neskončnim številom rešitev. Vprašanje spada med težje različice problema, ker morajo biti rešitve [[Celo število|cela števila]], nekatera celo [[Kvadratno število|kvadratna]]. Problem je prvi rešil A. Amthor<ref>B. Krumbiegel, A. Amthor. ''Das Problema Bovinum des Archimedes''. Historisch-literarische Abteilung der Zeitschrift Für Mathematik und Physik '''25''' (1880): 121–136, 153–171.</ref> leta 1880. Rezultat je zelo veliko število, približno 7,760271{{e|206544}}.<ref>K.G. Calkins. [https://web.archive.org/web/20071012171254/http:/andrews.edu/~calkins/profess/cattle.htm ''Archimedes' Problema Bovinum'']. Andrews University. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> * '''''[[Psammites|Število peščenih zrn]] ({{jezik-el2|Ψαμμίτης}})''''' : V tej razpravi je Arhimed izračunal število peščenih zrn, s katerimi bi napolnili [[Vesolje]]. V knjigi omenja [[heliocentrični model|heliocentrično]] teorijo [[Osončje|Osončja]], ki jo je predlagal [[Aristarh]] s [[Samos]]a, in tedanje zamisli o velikosti Zemlje in razdaljah med različnimi nebesnimi telesi. Arhimed si je za izračun izmislil nov [[številski sistem]] z osnovo miriada miriad, se pravi 10<sup>8</sup>. Izračunal je, da je za to potrebno 8{{e|63}} zrn (sodobni zapis). : V uvodu v razpravo je zapisal, da je bil njegov oče astronom Fidij. ''Psammites'' je edino ohranjeno Arhimedovo delo, v katerem piše o svojih pogledih na [[astronomija|astronomijo]].<ref>[http://www.math.uwaterloo.ca/navigation/ideas/reckoner.shtml ''Angleški prevod Psammitesa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070811235335/http://www.math.uwaterloo.ca/navigation/ideas/reckoner.shtml |date=2007-08-11 }}. University of Waterloo. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> * '''''[[Metoda mehanskih izrekov]] ({{jezik-el2|Περὶ μηχανικῶν θεωρημάτων πρὸς Ἐρατοσθένη ἔφοδος}})''''' : Razpravo se je dolgo prištevalo med Arhimedova izgubljena dela, dokler niso leta 1906 odkrili ''[[Arhimedov palimpsest|Arhimedovega palimpsesta]]''. Arhimed v tem delu uporablja [[infinitezimala|infinitezimale]] in pokaže, kako se z drobljenjem lika na neskončno število neskončno majhnih delov lahko izračuna njegovo površino ali prostornino. Svojo razpravo je v obliki pisma naslovil na aleksandrijskega učenjaka [[Eratosten]]a. === Izgubljena dela === Med izgubljena Arhimedova dela spadajo razprave o tehtnicah, [[težišče|težišču]], [[Lom svetlobe|lomu svetlobe]], izdelavi krogel in dolžini [[leto|leta]]. === Arhimedu pripisana dela === ''[[Knjiga lem]]'' (latinsko ''Liber Assumptorum'') je razprava s petnajstimi [[izrek]]i o značilnostih kroga. Najstarejša znana kopija je napisana v [[arabščina|arabščini]]. Bagdadski učenjak [[Tabit ibn Kora]], ki je živel v 9. stoletju, jo pripisuje Arhimedu, čeprav je njeno avtorstvo vprašljivo.<ref>{{sktxt|Heath|1897|pp=xxxii, 301–318}}</ref><ref>[http://www.cut-the-knot.org/Curriculum/Geometry/BookOfLemmas/index.shtml ''Archimedes' Book of Lemmas'']. cut-the-knot. Pridobljeno 7. avgusta 2007.</ref> Arhimedu se pripisuje tudi [[Heronova formula]] za izračun ploščine trikotnika iz dolžine njegovih stranic. Prva zanesljiva omemba formule je omemba [[Heron|Herona Aleksandrijskega]] v 1. stoletju n. št.<ref>O'Connor J.J., Robertson E.F. (april 1999). [http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/Biographies/Heron.html &#91;Heron of Alexandria&#93;]. University of St Andrews. pridobljeno 17. februarja 2010.</ref> == ''Arhimedov palimpsest'' == [[Slika:ArPalimTypPage.jpg|thumb|right|200px|right|Značilna stran ''[[Arhimedov palimpsest|Arhimedovega palimpsesta]]''. Versko besedilo se bere od gornjega desnega kota proti spodnjemu levemu kotu. Izvirno Arhimedovo besedilo je napisano pod njim in se bere od leve proti desni.]] Najpomembnejši dokument z njegovimi razpravami je ''[[Arhimedov palimpsest]]'', ki ga je leta 1906 v [[Istanbul]]u odkril danski profesor Johan Ludvig Heiberg. Heiberg je ob pregledovanju 174 strani dolgega [[pergament]]a z molitvami odkril, da je besedilo iz 13. stoletja napisano preko zbrisanega starejšega besedila. [[Palimpsest]]i so bili v [[srednji vek|srednjem veku]] zaradi visokih cen pergamenta ustaljena praksa. Prvotni zapis na palimpsestu, napisan v 10. stoletju, so strokovnjaki prepoznali kot prepis do tedaj neznanih Arhimedovih razprav.<ref>M. K. Miller (marec 2007). [http://www.smithsonianmag.com/ist/?next=/science-nature/archimedes.html ''Reading Between the Lines''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304132253/http://www.smithsonianmag.com/ist/?next=%2Fscience-nature%2Farchimedes.html |date=2016-03-04 }}. Smithsonian Magazine. Pridobljeno 24. januarja 2007.</ref> ''Palimpsest'' vsebuje sedem razprav: ''O ravnovesju ravnin'', ''O spiralah'', ''Merjenje kroga'', ''O krogli in valju'', ''O plavajočih telesih'', ''Metoda mehanskih izrekov'' in ''Stomachion''. Shranjen je v Walters Art Museum v Baltimoru, Maryland, kjer je bil predmet številnih sodobnih analiz, vključno z [[ultravijolično valovanje|ultravijolično]] svetlobo in [[rentgenski žarki|rentgenskimi žarki]].<ref>http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5235894.stm X-rays reveal Archimedes' secrets. BBC News, 2. avgust 2006. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Prepis razprave ''O plavajočih telesih'' je njen edini ohranjeni prepis. ''Palimpsest'' je tudi edini znani vir ''Metode mehanskih izrekov'', omenjene v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] [[enciklopedija|enciklopediji]] ''[[Suda]]'' iz 10. stoletja, ki so jo imeli za izgubljeno. Stomachion vsebuje bolj popolno analizo zloženke od tistih v do tedaj znanih prepisih. == Zapuščina == [[Slika:Archimedes crater 4115 h1.jpg|thumb|right|200px|[[Luna|Lunin]] [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Arhimed (krater)|Arhimed]], posnet s plovila [[Lunar Orbiter 4]] leta 1967]] * [[Galileo Galilei|Galileo]] je večkrat hvalil Arhimeda in ga imel za nadčloveka.<ref>Michael Matthews. ''Time for Science Education: How Teaching the History and Philosophy of Pendulum Motion Can Contribute to Science Literacy'', str. 96.</ref> [[Leibnitz]] je zanj dejal: ''»Tisti, ki razume Arhimeda in [[Apolonij]]a, bo manj občudoval dosežke najodličnejših mož kasnejših časov«.<ref>Carl B. Boyer, Uta C. Merzbach. ''A History of Mathematics'', 7. Poglavje.</ref> * Po njem se imenujeta [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Arhimed (krater)|Arhimed]] (29,7° S, 4,0°Z) in gorovje [[Montes Archimedes]] na [[Luna|Luni]] (25,3° S, 4,6° Z).<ref>J. Friedlander, D. Williams. [http://nssdc.gsfc.nasa.gov/imgcat/html/object_page/a15_m_1541.html ''Oblique view of Archimedes crater on the Moon''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070819054033/http://nssdc.gsfc.nasa.gov/imgcat/html/object_page/a15_m_1541.html |date=2007-08-19 }}. NASA. Pridobljeno 13. septembra 2007.</ref> * Po njem se imenuje tudi [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[3600 Arhimed]].<ref>''Planetary Data System''. NASA. Pridobljeno 13. septembra 2007.</ref> * Arhimed je upodobljen na [[Fieldsova medalja|Fieldsovi medalji]], ki se podeljuje za izjemne dosežke v matematiki. Podobo obkroža latinski napis, ki ga pripisujejo prav njemu: ''»Transire suum pectus mundoque potiri«''.<ref>''Fields Medal''. International Mathematical Union. Pridobljeno 23. septembra 2007.</ref> Na hrbtni stani medalje sta upodobljena krogla in valj. * Arhimedova podoba je na [[Poštna znamka|poštnih znamkah]] [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] (1973), [[Grčija|Grčije]] (1983), [[Italija]] (1983), [[Nikaragva|Nikaragve]] (1971), [[San Marino|San Marina]] (1982) in [[Španija|Španije]] (1963).<ref>Rorres, Chris. [http://math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Stamps/stamps.html ''Stamps of Archimedes'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 25. avgusta 2007.</ref> * ''Eureka!'' Vzklik, ki ga pripisujejo Arhimedu, je moto ameriške zvezne države [[Kalifornija|Kalifornije]]. Nanaša se na odkritje zlata v Sutter's Millu leta 1848, ki je sprožilo kalifornijsko zlato mrzlico.<ref>''California Symbols''. California State Capitol Museum. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> == Glej tudi == * [[Arhimedov aksiom]] * [[Arhimedov dvojček]] * ''[[Arhimedov palimpsest]]'' * [[Arhimedov problem goveda]] * [[Arhimedov vijak]] * [[Arhimedova točka]] * [[Arhimedovo število]] * [[arhimedska krožnica]] * [[arhimedski graf]] == Sklici == {{sklici|4}} == Viri == {{refbegin|2}} * {{citat|last1= Brown|first1= Kevin|url= http://www.mathpages.com/home/kmath038/kmath038.htm|title= Archimedes and the Square Root of 3|date= 2015|accessdate= 2016-02-16|language= en}} * {{citat|last1= Calinger|first1= Ronald|date= 1999|title= A Contextual History of Mathematics|publisher= Prentice-Hall|isbn= 0-02-318285-7}} * {{citat|last1= Casson|first1= Lionel|date= 1971|title= Ships and Seamanship in the Ancient World|publisher= Princeton University Press|isbn= 0-691-03536-9}} * {{citat|last1= Clagett|first1= Marshall|date= 2001|url= http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Lever/LeverLaw.html|title= Greek Science in Antiquity|publisher= Dover Publications|isbn= 978-0-486-41973-2|accessdate= 2010-03-20}} * {{citat|last1= Dalley|first1= Stephanie|last2= Oleson|first2= John Peter|url= http://muse.jhu.edu/journals/technology_and_culture/toc/tech44.1.html|title= Sennacherib, Archimedes, and the Water Screw: The Context of Invention in the Ancient World|journal= [[Technology and Culture]]|date= 2003-01-01|volume= 44|issue= |format= PDF|accessdate= 2007-07-23}} * {{citat|last1= Heath|first1= Thomas Little|authorlink1= Thomas Little Heath|title= The Works of Archimedes|date= 1897|publisher= University Press|location= [[Univerza v Cambridgeu]]|url= http://www.archive.org/details/worksofarchimede029517mbp|accessdate= 2008-06-15}} * {{citat|last1= Knorr|first1= Wilbur Richard|authorlink= Wilbur Knorr|issue= 2|journal= Archive for History of Exact Sciences|jstor= 41133444|mr= 0497462|pages= 115–140|title= Archimedes and the measurement of the circle: a new interpretation|volume= 15|date= 1976|doi= 10.1007/bf00348496 |issn=0003-9519}} * {{citat|last1= McKeeman|first1= Bill|url= http://www.mathworks.com/matlabcentral/fileexchange/29504-the-computation-of-pi-by-archimedes/content/html/ComputationOfPiByArchimedes.html#37|title= The Computation of Pi by Archimedes|work= Matlab Central|date= 2010-11-23|accessdate= 30. oktobra 2012|language= en|archive-date= 2013-02-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20130225181030/http://www.mathworks.com/matlabcentral/fileexchange/29504-the-computation-of-pi-by-archimedes/content/html/ComputationOfPiByArchimedes.html#37|url-status= dead}} * {{citat|last1= Noble Wilford|first1= John|date= 2008-07-31|url= http://www.nytimes.com/2008/07/31/science/31computer.html?_r=2|title= Discovering How Greeks Computed in 100 B.C.|publisher= The New York Times|accessdate= 25. decembra 2013}} * {{citat|last1= Richeson|first1= David|title= Circular reasoning: who first proved that <math>C/d\, </math> is a constant?|date= 2013|arxiv= 1303.0904}} * {{citat|last1= Wesley|first1= John|url= http://wesley.nnu.edu/john_wesley/wesley_natural_philosophy/duten12.htm|title= Compendium of Natural Philosophy|date= 1810|chapter= Chapter XII, Burning Glasses|accessdate= 2007-09-14|archive-date= 2007-10-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20071012154432/http://wesley.nnu.edu/john_wesley/wesley_natural_philosophy/duten12.htm|url-status= bot: unknown}} * {{citat|last1= Whitford|first1= Edward Everett|date= 1912|url= http://name.umdl.umich.edu/ABV2773.0001.001|title= The Pell equation|series= doktorska disertacija|publisher= [[Univerza Columbia]]}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Archimedes|Arhimed}} * [https://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Stamps/stamps.html Arhimed na poštnih znamkah] {{ikona en}} {{-}} {{grška matematika}} {{grška astronomija}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Starogrški izumitelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Arhimed| ]] [[Kategorija:Umorjeni znanstveniki]] [[Kategorija:Grki v 3. stoletju pr. n. št.]] ghta20cdun0j2xqp2b3xg1ggfop8xau 6753202 6753108 2026-09-20T14:16:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753202 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = Arhimed <br /> Ἀρχιμήδης | native_name = {{jezik-el2|Αρχιμήδης}} | native_name_lang = | image = <!-- Wikidata --> | caption = Arhimedov portret, [[Domenico Fetti]], 1620 | other_names = Arhimedes | fields = [[matematika]] <br /> [[fizika]] <br /> [[statika]] <br /> [[tehnika]] <br /> [[astronomija]] <br /> [[izum]]i | known_for = [[Arhimedov aksiom]] <br /> [[Arhimedov dvojček]] <br /> [[Arhimedov krempelj]] <br /> ''[[Arhimedov palimpsest]]'' <br /> [[Arhimedov problem goveda]] <br /> [[Arhimedov vijak]] <br / > [[Arhimedov zakon]] <br /> [[Arhimedova spirala]] <br /> [[Arhimedova točka]] <br /> [[Arhimedovo število]] <br /> [[arhimedska krožnica]] <br /> [[arhimedska spirala]] <br /> približek za [[pi|''π'']] |birth_date=pribl.&nbsp;[[287 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.]]}} '''Arhiméd''' (tudi '''Arhimédes'''; {{jezik-grc|Αρχιμήδης|Arhimḗdēs}}), [[stari Grki|starogrški]] [[matematik]], [[fizik]], [[mehanik]], [[izumitelj]], [[inženir]] in [[astronom]],<ref>''Archimedes (c.287 - c.212 BC)''. BBC History. Pridobljeno 7.&nbsp;junija 2012.</ref> *&nbsp;[[287 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.]], [[Sirakuze]], [[Sicilija]], †&nbsp;[[212 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.]], Sirakuze. Čeprav je o njegovem življenju znanih samo nekaj podrobnosti, velja za največjega matematika [[Antika|antike]] in enega od največjih vseh časov.<ref>{{sktxt|Calinger|1999|pp=150}}.</ref><ref>''Archimedes of Syracuse''. The MacTutor History of Mathematics archive. Januar 1999. Pridobljeno 9.&nbsp;junija 2008.</ref> Arhimed je s&nbsp;konceptom [[infinitezimala|neskončno majhne količine]] in [[metoda izčrpavanja|metodo izčrpavanja]] izpeljal in strogo dokazal vrsto geometrijskih izrekov, vključno s&nbsp;ploščino [[krog]]a, površino in prostornino [[krogla|krogle]] ter ploščino pod [[parabola|parabolo]],<ref>O'Connor J.J., Robertson E.F. (februar 1996). ''A history of calculus''. University of St Andrews. Pridobljeno 7.&nbsp;avgusta 2007.</ref> s&nbsp;čimer je že nakazal sodobni [[infinitezimalni račun]] in [[matematična analiza|matematično analizo]]. Med druge matematične dosežke spadajo točen približek števila [[pi|''π'']], ki ga je določil z&nbsp;analizo [[Arhimedova spirala|Arhimedove spirale]], in eksponentno izražanje zelo [[veliko število|velikih števil]]. Bil je tudi eden prvih, ki so uporabili matematiko za razlago fizikalnih pojavov, ter postavil temelje [[hidrostatika|hidrostatike]] in [[statika|statike]], vključno z&nbsp;razlago delovanja [[vzvod]]a. Izumil je tudi več naprav, med njimi vijačno črpalko, [[škripčevje]] in vojaške stroje za obrambo Sirakuz. Umrl je med obleganjem Sirakuz. Ubil ga je rimski vojak, čeprav je imel ukaz, da se Arhimedu ne sme nič zgoditi. Rimski govornik [[Mark Tulij Cicero|Cicero]] piše, da so mu na njegovo zahtevo na grob postavili kroglo in valj, ki sta simbolizirala njegova matematična odkritja. Drugače kot njegovi [[izum]]i so bili njegovi matematični spisi v&nbsp;antiki malo znani. Prebirali in navajali so jih matematiki iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], prvi obširen zbornik njegovih del pa je nastal šele okoli leta 530. V&nbsp;[[Konstantinopel|Konstantinoplu]] ga je objavil bizantinski matematik, astronom in arhitekt [[Izidor iz Mileta]]. Komentarje Arhimedovih del, primerne tudi za širše bralstvo, je prvi napisal in objavil [[Evtokij]] v 6.&nbsp;stoletju. [[Srednji vek]] je preživelo razmeroma malo kopij Arhimedovih spisov, ki so kasneje postali pomemben vir zamisli za [[renesansa|renesančne]] učenjake.<ref>Bursill-Hall, Piers. ''Galileo, Archimedes, and Renaissance engineers''. Sciencelive with the University of Cambridge. Pridobljeno 7.&nbsp;avgusta 2007.</ref> Leta 1906 so odkrili dotlej neznan ''[[Arhimedov palimpsest]]'', grški prepis Arhimedovih del iz 10.&nbsp;stoletja, ki je dal nove vpoglede v&nbsp;Arhimedove matematične metode.<ref>''Archimedes – The Palimpsest''. Walters Art Museum. Pridobljeno 14.&nbsp;oktobra 2007.</ref> == Življenje == Arhimed je bil rojen okoli leta 287 pr.&nbsp;n.&nbsp;št.&nbsp;v&nbsp;sicilskem pristaniškem mestu Sirakuze, ki je bilo tedaj samoupravna kolonija [[Magna Graecia|Magnae Graeciae]] ob obali južne [[Italija|Italije]]. Datum njegovega rojstva temelji na trditvi bizantinskega grškega zgodovinarja Ivana Ceca, da je živel 75 let.<ref name="heath_1897">{{sktxt|Heath|1897}}.</ref> Arhimed v&nbsp;''Psamitu'' (''O&nbsp;številu peščenih zrn'') omenja, da je bil njegov oče astronom Fidij, o&nbsp;katerem ni nič znanega. [[Plutarh]] v&nbsp;svojih ''Vzporednih življenjih'' piše, da je bil Arhimed v&nbsp;sorodu s kraljem [[Hieron II.|Hieronom II.]]&nbsp;Sirakuškim.<ref>Plutarch. ''Parallel Lives''. Complete e-text from Gutenberg.org. Project Gutenberg. Pridobljeno 23.&nbsp;julija 2007.</ref> Arhimedov življenjepis, ki ga je napisal njegov prijatelj Herakleid, se je izgubil, zato so podrobnosti iz njegovega življenja nejasne.<ref>O'Connor, J.J., Robertson, E.F.. ''Archimedes of Syracuse''. University of St Andrews. Pridobljeno 2.&nbsp;januarja 2007.</ref> Nič ni znanega na primer o&nbsp;tem, ali je bil poročen in imel otroke. V&nbsp;mladosti je morda študiral v&nbsp;Aleksandriji, kjer sta tedaj študirala tudi [[Konon]] s&nbsp;[[Samos]]a in [[Eratosten]] iz Kirene. Arhimed omenja, da je bil Konon njegov prijatelj, Eratostenu pa je posvetil uvoda v&nbsp;svojih ''[[Metoda mehanskih izrekov|Metodi mehanskih izrekov]]'' in ''Problemu goveda''. [[Slika:Cicero Discovering the Tomb of Archimedes by Benjamin West.jpeg|thumb|250px|right|''[[Mark Tulij Cicero|Cicero]]vo odkritje Arhimedovega groba'', [[Benjamin West]], 1805]] Umrl je med [[druga punska vojna|2.&nbsp;punsko vojno]] okoli leta 212 pr.&nbsp;n.&nbsp;št., ko je rimska vojska pod poveljstvom generala Marka Klavdija Marcela po dveh letih obleganja osvojila Sirakuze. Njegovo smrt ob zavzetju Sirakuz so opisali različno. [[Plutarh]] je o&nbsp;njej poročal takole: :''»Usoda je hotela, da je bil pogreznjen v&nbsp;delo na nekem problemu in je osredotočil ves svoj razum in svoje oči na diagram, ki ga je raziskoval, in ni opazil, da so vdrli Rimljani in je mesto padlo. Ko se mu je približal rimski vojak in ga pozval, naj mu sledi k Marcelu, je to odklonil, dokler ne reši matematičnega problema. Vojaka je odgovor tako razjezil, da je potegnil meč in ga zaklal.«'' Arhimedove zadnje besede naj bi bile ''»Ne dotikaj se mojih krogov!«'' (latinsko ''Noli turbare circulos meos!'', grško ''μὴ μου τοὺς κύκλους τάραττε!'' [Mē mou tous kuklous taratte!]),<ref name=Rores11>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Death/Histories.html ''Death of Archimedes: Sources'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 2.&nbsp;januarja 2007.</ref> se pravi matematičnega grafa, ki ga je ravno preučeval. Za to trditev ni trdnega dokaza, saj ni omenjena v&nbsp;nobenem Plutarhovem zapisu. Plutarh ponuja tudi drug, manj znan opis njegove smrti. V&nbsp;njem pravi, da so ga ubili med poskusom predaje. V&nbsp;tej zgodbi je Arhimed nosil matematični instrument, vojak pa je mislil, da nosi dragocenost, in ga je ubil. General Marcel naj bi bil zaradi njegove smrti ogorčen, saj ga je imel za uglednega učenjaka in je ukazal, da mu ne smejo storiti nič žalega.<ref name=Rores11/> V&nbsp;''Nepozabnih dejanjih in izrekih'' Valerija Maksima iz 1.&nbsp;stoletja n.&nbsp;št.&nbsp;so Arhimedove zadnje besede malo drugačne: :''»... sed protecto manibus puluere 'noli' inquit, 'obsecro, istum disturbare'«'' :''»... z&nbsp;rokami je pokril prah in rekel 'prosim te, da jih pustiš pri miru'«.'' Arhimedov grob sta na njegovo željo krasila krogla in valj, ki sta simbolizirala njegovo najslavnejše matematično odkritje. Dokazal je namreč, da sta prostornina in površina krogle enaka dvema tretjinama prostornine in površine enakostraničnega valja z višino, enako premeru krogle. Leta 75 pr.&nbsp;n.&nbsp;št., se pravi 137 let po Arhimedovi smrti, je njegov grob iskal Cicero, ki je služil na Siciliji kot [[kvestor]]. Zgodbo o&nbsp;Arhimedovem grobu so domačini poznali, nihče pa ni vedel, kje grob je. Odkril ga je pri Agrigentskih vratih v Sirakuzah, povsem zanemarjenega in zaraščenega, zato ga je očistil in nato prebral nekaj napisov na nagrobniku.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Tomb/Cicero.html ''Tomb of Archimedes: Sources'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 2.&nbsp;januarja 2007.</ref> Potem je sled ponovno izginila, dokler niso leta 1965 o&nbsp;najdbi njegovega groba na dvorišču Hotela Panorama v Sirakuzah poročali italijanski arheologi. Za to, da je grob res njegov, ni nobenega trdnega dokaza.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Tomb/TombIllus.html ''Tomb of Archimedes – Illustrations'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 15.&nbsp;marca 2011.</ref> == Odkritja in iznajdbe == === [[Arhimedov zakon]] === [[Slika:Archimedes water balance.gif|thumb|250px|Arhimedova rešitev problema zlate krone]] Najbolj znana zgodba o Arhimedu pripoveduje, kako je odkril metodo za določane prostornine teles nepravilnih oblik. Arhimedu so prinesli krono, ki naj bi bila izdelana iz čistega [[zlato|zlata]], in ga vprašali, ali so goljufivi zlatarji k zlatu primešali tudi nekaj [[srebro|srebra]].<ref>Vitruvius. [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Vitruvius/9*.html ''De Architectura'', IX, 9–12 (v angleščini in latinščini). University of Chicago. Pridobljeno 30. avgusta 2007.]</ref> Arhimed krone ni smel poškodovati, zato jo je potopil v vodo in iz dviga nivoja vode izračunal njeno prostornino. Meritev je mogoča zaradi dejstva, da je voda pri teh pogojih praktično [[stisljivost|nestisljiva]].<ref>[http://scictr.fas.harvard.edu/ ''Incompressibility of Water''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160115182341/http://scictr.fas.harvard.edu/ |date=2016-01-15 }}. Harvard University. Pridobljeno 27. februarja 2008.</ref> Ugotovil je, da je [[gostota]] krone manjša od gostote čistega zlata in s tem dokazal, da je k zlatu primešanega nekaj cenejšega srebra. Po tem odkritju je menda gol tekal po sirakuških ulicah in vpil ''»Eureka!«'' (grško εὕρηκα [heúrēka]), se pravi ''»Odkril sem!«''.<ref>HyperPhysics. [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/Hbase/pbuoy.html ''Buoyancy'']. Georgia State University. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Zgodba o zlati kroni v Arhimedovih znanih delih ni omenjena, v praksi pa pomeni, da je izračun mogoč zaradi možnosti zelo točnega tehtanja mase izpodrinjene tekočine.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Crown/CrownIntro.html ''The Golden Crown'']. Drexel University. Pridobljeno 24. marca 2009.</ref> [[Hidrostatični tlak]] in [[Arhimedov zakon|Arhimedovo načelo]] je opisal v razpravi ''O plavanju teles''. Zakon pravi, da na plavajoče telo deluje [[sila]] [[vzgon]]a ''F'', ki je enaka teži izpodrinjene tekočine:<ref>Carroll, Bradley W. [http://www.physics.weber.edu/carroll/Archimedes/principle.htm ''Archimedes' Principle'']. Weber State University. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> : <math> F = mg = \rho V g \!\, , </math> kjer je: * <math> m\!\, </math> – [[masa]] izpodrinjene [[tekočina|tekočine]] * <math> g\!\, </math> – [[težni pospešek]] * <math> \rho\!\, </math> – [[gostota]] tekočine * <math> V\!\, </math> – [[prostornina]] izpodrinjene tekočine Sila vzgona deluje proti sili teže. Njeno prijemališče je [[težišče]] telesa. Arhimedova metoda se še danes uporablja za določanje gostote snovi in preučevanje plovnosti teles. === Arhimedov vijak === {{glavni|Arhimedov vijak}} [[Slika:Archimedes screw.JPG|thumb|250px|Tipičen Arhimedov vijak]] Velik del Arhimedovega inženirskega dela je nastal med izpolnjevanjem potreb domačih Sirakuz. Grški pisatelj [[Atenej]] piše, da je sirakuški kralj Hieron II. pri Arhimedu naročil načrte za veliko ladjo ''Sirakuzijo'', ki bi bila uporabna za luksuzno potovanje in kot vojna ladja. ''Sirakuzija'' naj bi bila naj bi bila največja ladja, zgrajena v antiki.<ref>{{sktxt|Casson|1971}}.</ref> Po Atenejevem pisanju je lahko nosila 600 ljudi, imela okrasne vrtove, [[gimnazija (Antična Grčija)|gimnazijo]] in tempelj, posvečen boginji [[Afrodita|Afroditi]]. Ker je ladja puščala in je vanjo vdiralo veliko vode, ja Arhimed domnevno razvil vijak, s katerim je izčrpaval kalužo. Arhimedov stroj je imel vijačnico, vgrajeno v notranjosti valja. Poganjal se je z rokami. Kasneje se je izkazalo, da je uporaben tudi za črpanje vode iz nižje ležečih namakalnih kanalov. Arhimedov vijak se še vedno uporablja za črpanje tekočin iz suhih zrnatih trdnih snovi, na primer [[premog]]a in [[žito|žita]]. Arhimedov vijak, ki ga je v rimskih časih opisal Mark Vitruvij, bi lahko bil izboljšana različica vijačne črpalke, ki so jo uporabljali za namakanje [[Babilonski viseči vrtovi|Babilonskih visečih vrtov]].<ref>{{sktxt|Dalley|Oleson|2003}}.</ref><ref>Rorres, Chris. [https://www.cs.drexel.edu/~crorres/Archimedes/Screw/optimal/optimal.html ''Archimedes' screw – Optimal Design'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Prvi [[parnik]] s pogonom na Arhimedov vijak, zgrajen leta 1838, so njegovemu izumitelju v čast imenovali SS Archimedes.<ref>[http://www.wrecksite.eu/wreck.aspx?636 SS &#91;Archimedes&#93;]. wrecksite.eu. Pridobljeno 22. januarja 2011.</ref> === Arhimedov krempelj === [[Slika:Parigi griffe.jpg|thumb|250px|Giulio Parigi: [[Arhimedov krempelj]], znan tudi kot železna roka]] [[Arhimedov krempelj]] je bil eden od strojev, ki jih je med [[druga punska vojna|2. punsko vojno]] skonstruiral Arhimed za obrambo Sirakuz pred vojsko [[Rimska republika|Rimske republike]] pod poveljstvom generala Marka Klavdija Marcela. Videz in delovanje stroja sta še vedno predmet razprav. Antični viri trdijo, da je stal na morskem obzidju za obrambo pred napadom z morja. Skopi opisi pravijo, da je bil nekakšen [[Žerjav (stroj)|žerjav]] oziroma ogromno dvigalo, s katerega je visela kljuka. To se je lahko zagozdilo za sovražno ladjo, jo z dvigalom dvignilo in tako potopilo. V zadnjem času so večkrat poskusili rekonstruirati in preskusiti Arhimedovo orožje. Leta 2005 je ekipa, ki jo je zbral Discovery Channel, v televizijski oddaji ''Super orožja antičnega sveta'' zgradila svojo inačico orožja in dokazala, da deluje.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Claw/illustrations.html ''Archimedes' Claw – Illustrations and Animations – a range of possible designs for the claw'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref><ref>Carroll, Bradley W. [http://physics.weber.edu/carroll/Archimedes/claw.htm Archimedes' ''Claw – watch an animation'']. Weber State University. Pridobljeno 12. avgusta 2007.</ref> === Toplotni žarek === Arhimed je kot orožje morda uporabil tudi več [[zrcalo|zrcal]], ki so kot celota delovala kot parabolično zrcalo in bi lahko vžgala rimske oblegovalne ladje. V 2. stoletju n. št. je grški retorik Lucijan zapisal, da je Arhimed med obleganjem Sirakuz uničili sovražne ladje z ognjem. Nekaj stoletij kasneje je grški arhitekt in matematik [[Antemij]] kot Arhimedovo orožje omenil konkavne [[leča (optika)|leče]].<ref>Anthemius of Tralles. ''On miraculous engines''. 153 [Westerman].</ref> Tudi to domnevno orožje je že od [[renesansa|renesanse]] predmet razprav. [[René Descartes|Descartes]] ga je zavrnil kot nemogoče, medtem ko so sodobni raziskovalci poskušali poustvariti njegov učinek samo s sredstvi, ki jih je imel na razpolago Arhimed.<ref>{{sktxt|Wesley|1810}}.</ref> Mednje so spadali polirani [[bron]]asti ali [[baker|bakreni]] ščiti, ki bi delovali kot sistem paraboličnih zrcal in usmerili svetlobo na sovražno ladjo. Enako načelo uporabljajo sodobne sončne peči. [[Slika:Archimedes-Mirror_by_Giulio_Parigi.jpg|thumb|left|300px|Umetnikova predstava uporabe paraboličnih zrcal proti rimskih ladjam.]] Preskus Arhimedovega toplotnega žarka je leta 1973 opravil grški znanstvenik Ioannis Sakkas v vojaški pomorski bazi Skaramagas pri Atenah. 70 pobakrenih zrcal velikosti 1,5 × 1,0 m je usmeril na maketo rimske bojne ladje iz vezanega lesa, oddaljene približno 50 m. Ko so bila zrcala točno usmerjena, se je ladja po nekaj sekundah vžgala. K temu je verjetno veliko pripomogel premaz iz [[bitumen|bitumna]],<ref>[http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,908175,00.html?promoid=googlep ''Time Magazine''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160309180453/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,908175,00.html?promoid=googlep |date=2016-03-09 }}. 26. november 1973. Pridobljeno 12. avgusta 2007.</ref> s katerim so premazovali ladje tudi v klasičnem obdobju. Oktobra 2005 je preskus izvedla skupina študentov s [[Tehnološki inštitut Massachusettsa|Tehnološkega inštituta Massachusettsa]]. Uporabila je 127 kvadratnih zrcal s stranico 30&nbsp;cm, usmerjenih na maketo lesene ladje, oddaljeno 30 m. Maketa se je vžgala samo ob povsem jasnem vremenu in ko je bila pri miru najmanj deset minut. Zaključek preskusa je bil, da so pri teh pogoji zrcala uporabno orožje. Ekipa z istega inštituta je preskus ponovila v [[San Francisco|San Franciscu]] za televizijsko oddajo ''[[MythBusters]]''. Za tarčo je izbrala leseno ribiško barko. Med preskusom je les pooglenel in se samo rahlo vnel, ker [[Slika:Archimedes_Heat_Ray_conceptual_diagram-sl.svg|sličica|Diagram Arhimedovega toplotnega žarka.]] je za njegov vžig potrebna temperatura približno 300&nbsp;°C.<ref>Bonsor, Kevin. [http://science.howstuffworks.com/nature/natural-disasters/wildfire.htm ''How Wildfires Work'']. HowStuffWorks. Pridobljeno 23. septembra 2007.</ref><ref>[http://www.engineeringtoolbox.com/fuels-ignition-temperatures-d_171.html ''Fuels and Chemicals – Auto Ignition Temperatures''].</ref> Ekipa ''MythBusters'' je preskus uvrstila med nepotrjene oziroma spodletele, ker so za njegov uspeh potrebne idealne vremenske razmere in dovolj velik čas. Poudarili so, da se Sirakuze odpirajo proti vzhodu, zato bi bila obramba uspešna samo dopoldne, ko je učinek sončne svetlobe ob taki legi največji, in da so imeli branilci za uničevanje ladij na majhne razdalje na razpolago mnogo bolj enostavna in dostopna orožja, na primer goreče [[Puščica (izstrelek)|puščice]] in [[katapult (orožje)|katapulte]].<ref>[http://web.mit.edu/2.009/www/experiments/deathray/10_Mythbusters.html ''Archimedes Death Ray: Testing with MythBusters''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160108000449/http://web.mit.edu/2.009/www///experiments/deathray/10_Mythbusters.html |date=2016-01-08 }}. MIT. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Ekipa ''MythBusters'' je preskuse ponovila decembra 2010 in jih ponovno uvrstila v kategorijo nepotrjeno, ker temperatura jader na ladji nikoli ni dosegla temperature 210&nbsp;°C, potrebne za njihov vžig. Eden od zaključkov je bil, da bi zrcala bolj motila oziroma slepila ladijsko posadko kot resno ogrozila njihovo ladjo.<ref>[http://fandomania.com/tv-review-mythbusters-8-27-presidents-challenge/ ''TV Review: MythBusters 8.27 – President's Challenge'']. Pridobljeno 18. decembra 2010.</ref> === Druga odkritja in iznajdbe === [[Slika:Palanca-ejemplo.jpg|thumb|250px|Uravnotežen vzvod]] Arhimed ni izumil [[vzvod]]a, ampak je v delu ''Ravnotežje geometrijskih likov'' pojasnil načelo njegovega delovanja in s tem postavil temelje sodobne [[statika|statike]]. Vzvod je tog, v neki točki podprt drog. Dela vzvoda levo in desno od podpore sta ročici ali kraka. Vzvod je v ravnotežju kadar sta produkta bremen in ročic enaka: : <math> F_{1} x_{1} = F_{2} x_{2} \!\, , </math> kjer sta: * <math>F_{1}, F_{2}\, </math> – [[sila|sili]] * <math>x_{1}, x_{2}\, </math> – ročici To pomeni, da je za dvig bremena na kratki ročici na daljši ročici potrebna manjša sila.<ref>{{sktxt|Clagett|2001}}.</ref> Po [[Papos Aleksandrijski|Paposu Aleksandrijskem]] je Arhimed po svojem odkritju izjavil: ''»Dajte mi mesto, kamor ga bom lahko oprl, pa bom premaknil Zemljo«'' (grško {{jezik-el2|δῶς μοι πᾶ στῶ καὶ τὰν γᾶν κινάσω}}).<ref>Pappus of Alexandria. ''Synagoge'', VIII. knjiga.</ref> Svojo trditev je na kraljev poziv menda dokazal tako, da je ladjo, polno Sirakužanov, s sistemom vzvodov in škripcev dvignil iz morja in jo odložil na obalo. Kralj je potem izjavil, da je treba Arhimedu odslej verjeti brez ugovora. Načelo so pred njim opisali [[Aristotel]]ovi učenci [[peripatetiki]], njegovo odkritje pa se včasih pripisuje Arhitu.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Lever/LeverLaw.html The Law of the ''Lever According to Archimedes'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 20. marca 2010.</ref> [[Slika:Antikythera_mechanism.svg|right|thumb|200px|Shematski prikaz [[Mehanizem z Antikitere|mehanizma z Antikitere]]]] Plutarh piše, da je Arhimed zasnoval [[škripčevje]], ki je delovalo po načelu vzvoda in je mornarjem omogočalo dvigovanje sicer pretežkih bremen.<ref>Dougherty, F. C.; Macari, J.; Okamoto, C.. ''Pulleys''. Society of Women Engineers. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Zaslužen je tudi za izboljšanje moči in točnosti [[katapult (orožje)|katapulta]] in izum [[odometer|odometra]]. Odometer je opisan kot voziček z zobniškim mehanizmom, ki je po vsaki prepotovani milji v posodo spustil kroglico.<ref>''Ancient Greek Scientists: Hero of Alexandria''. Technology Museum of Thessaloniki. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> Cicero na kratko omenja Arhimeda v svojem delu ''De re publica'', izmišljenem pogovoru, ki naj bi potekal leta 129 pr. n. št. General Mark Klavdij Marcel je po zavzetju Sirakuz okoli leta 212 pr. n. št. dejal, da bo v Rim odnesel dva Arhimedova mehanizma, ki sta kazala gibanje [[Sonce|Sonca]], [[Luna|Lune]] in petih [[planet]]ov in sta bila uporabna v [[astronomija|astronomiji]]. Cicero omenja tudi, da sta podoben mehanizem zasnovala [[Tales]] iz Mileta in [[Evdoks]]. Marcel naj bi enega od mehanizmov obdržal zase kot vojni plen, drugega pa poklonil templju Vrlin v Rimu. Napravi sta bila nekakšna [[planetarij]]a ali modela planetnega sistema.<ref>Cicero. [http://www.thelatinlibrary.com/cicero/repub1.shtml#21 ''De re publica 1.xiv §21'']. thelatinlibrary.com. Pridobljeno 23. julija 2007</ref><ref>Cicero. ''De re publica''. Celoten e-text v angleščini z Gutenberg.org. Project Gutenberg. Pridobljeno 18. septembra 2007.</ref> Papos trdi, da je Arhimed opisal konstrukcijo mehanizma v rokopisu ''O izdelavi nebesnega svoda'', ki se je izgubil. Sodobne raziskave na tem področju so se osredotočile na podoben [[mehanizem z Antikitere]], izdelan okoli leta 100 pr. n. št.<ref>{{sktxt|Noble Wilford|2008}}.</ref> Za izdelavo mehanizma je bilo potrebno prefinjeno poznavanje diferencialnih reduktorjev,<ref>[http://www.math.stonybrook.edu/~tony/whatsnew/column/antikytheraII-0500/diff4.html ''The Antikythera Mechanism II''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130606062459/http://www.math.stonybrook.edu/~tony/whatsnew/column/antikytheraII-0500/diff4.html |date=2013-06-06 }}. Stony Brook University. 25. decembra 2013.</ref> za katerega se je dolgo časa domnevalo, da presega domet antične tehnologije. Odkritje mehanizma z Antikitere leta 1902 je dokazalo, da so tovrstne naprave poznali že stari Grki.<ref>Rorres, Chris. [http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Sphere/SphereIntro.html ''Spheres and Planetaria'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> == Matematika == [[Slika:PiArchimede4.svg|thumb|right|250px|Arhimed je rabil [[Pitagorov izrek]] za računanje stranice [[dvanajstkotnik]]a iz [[šestkotnik]]a in za vsako naslednjo podvojitev stranic [[pravilni mnogokotnik|pravilnega]] [[mnogokotnik]]a.]] Arhimed se ni ukvarjal samo z izumljanjem mehanskih naprav, temveč tudi s [[fizika|fiziko]], [[astronomija|astronomijo]] in zlasti z [[matematika|matematiko]]. Obvladoval je [[infinitezimala|infinitezimale]], števila z zelo majhnimi absolutnimi vrednostmi, vendar večja od 0, in jih uporabljal na način, podoben sedanjemu [[integral|integriranju]]. Skušal je načrtati [[pravilni mnogokotnik|pravilni]] [[sedemkotnik]]. === ''Merjenje kroga'' === Z [[dokaz s protislovjem|drobljenjem do absurda]] (''[[reductio ad absurdum]]'') je lahko rešil probleme s poljubno točnostjo ali določil meje, znotraj katerih je ležal odgovor. S tehniko, znano kot [[metoda izčrpavanja]], je izračunal približno vrednost števila ''π''. V ''[[Merjenje kroga|Merjenju kroga]]'' ({{jezik-el2|Κύκλου μέτρησις}}) je to opravil tako, da je krogu orisal in vrisal pravilna [[šestkotnik]]a in nato postopoma podvajal število stranic obeh mnogokotnikov. Predpostavil je, da se bo z naraščanjem števila stranic vsota njihovih dolžin približevala obsegu kroga. Po vsakem koraku je zato izračunal vsoti stranic obeh likov in ju primerjal. Po štirih korakih se je njihovo število povečalo na ''n'' = 96 = 2<sup>5</sup> · 3, izračunani približek števila ''π'' pa je dobil vrednost: : <math> 3 \frac{10}{71} = [3;7,10] < 3 \frac{1137}{8069} = [3;7,10,2,1,36] < \pi < 3 \frac{1335}{9347} = [3;7,667,2] < 3 \frac{1}{7} \!\, </math> ali približno: : <math> 3,1408450 < 3,1409100 < \pi < 3,1428266 < 3,1428571 \!\, , </math> oziroma srednja vrednost spodnje in zgornje meje <math> \pi = 3,14185110664 \!\, . </math> Arhimedova izračunana vrednost je skladna z njegovo dejansko vrednostjo približno 3,1416.<ref>Heath, T. L. [http://www.math.ubc.ca/~cass/archimedes/circle.html ''Archimedes on measuring the circle''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040703122928/http://www.math.ubc.ca/~cass/archimedes/circle.html |date=2004-07-03 }}. math.ubc.ca. Pridobljeno 30. oktobra 2012.</ref> Pred njim so tudi drugi starogrški matematiki poskušali uporabljati ploščino včrtanih mnogokotnikov za izračun približkov ''π'', vendar je Arhimed prvi uporabil obseg kroga.<ref>{{citat|last1= Han|first1= Kyutae Paul|title= Pi and Archimedes polygon method|url= https://math.dartmouth.edu/~m56s13/Han_proj.pdf|accessdate= 2015-01-14|language= en}}</ref> Dokazal je tudi, da je ploščina kroga enaka zmnožku ''π'' in kvadrata polmera (''π''r<sup>2</sup>). Če se [[razmerje]] med obsegom kroga ''o'' = 2''π'' ''r'' in njegovim premerom 2''r'' označi s ''π''<sub>o</sub> in razmerje med ploščino kroga ''p'' = ''π'' ''r''<sup>2</sup> in ploščino njemu očrtanega kvadrata (2''r'')<sup>2</sup> s ''π''<sub>p</sub>, se vidi, da razmerje ''π''<sub>o</sub>/''π''<sub>p</sub> ni odvisno od velikosti kroga. To so vedeli že [[Sumerci]] in [[stari Egipčani|Egipčani]], niso pa vedeli, da sta števili ''π''<sub>o</sub> in ''π''<sub>p</sub> v ozki medsebojni zvezi. Tega nista vedela niti [[Pitagora]] niti [[Evklid]] in vsa grška matematična šola pred Arhimedom. Da razmerje ''π''<sub>o</sub> = 4''π''<sub>p</sub> ni odvisno od premera kroga, so grški matematiki odkrili malo pred Arhimedom na začetku 4. stoletja pr. n. št. Arhimed je dokazal tudi, da v enačbah za izračun obsega in ploščine kroga nastopa ista [[matematična konstanta|konstanta]], kar ni bilo samo po sebi razumljivo. Pred njim so uporabljali različni vrednosti ''π''.<ref name="richeson_2013">{{sktxt|Richeson|2013}}.</ref> Konstanta obsega je enaka konstanti ploščine <math>o/2r = p/r^{2}\, </math>. Evklid je v svojih ''[[Elementi (Evklid)|Elementih]]'' dokazal konstanto ploščine za kroge (<math>p/r^{2}\, </math>, 12. knjiga, trditev 2). Ni pa nikjer omenjal razmerja <math>o/2r\, </math> ali karkoli podobnega. Arhimed je v ''Merjenju kroga'' dokazal, da velja (trditev 1): : <math> p = \frac{or}{2} \!\, , </math> nikjer pa sicer ni eksplicitno navedel, da je razmerje <math>o/2r\, </math> konstanta. Vendar to dejstvo posredno izhaja iz njegovega dela in poleg prvi trditvi iz ''Merjenja kroga'' je treba Evklidovim izrekom dodati dva njegova aksioma iz dela ''O krogli in valju'': : <math> \frac{o}{2r} = \left( \frac{2p}{r} \right) \frac{1}{2r} = \frac{p}{r^{2}} = \pi \!\, . </math> === Kvadratni koren števila 3 === V ''Merjenju kroga'' je izračunal tudi vrednost [[kvadratni koren števila 3|kvadratnega korena števila 3]]:<ref name="knorr_1976">{{sktxt|Knorr|1976}}.</ref><ref name="brown_2015">{{sktxt|Brown|2015}}.</ref><ref name="whitford_1912">{{sktxt|Whitford|1912}}.</ref><ref>{{sktxt|Heath|1897|pp=Lxxvii, 50}}.</ref> : <math> \frac{265}{153} < \sqrt{3} < \frac{1351}{780} \!\, </math> ali približno: : <math> 1,7320261 < \sqrt{3} < 1,7320512 \!\, . </math> Ahimedova spodnja in zgornja meja sta točni na {{sfrac|2|23409}} (4 desetiška mesta) in {{sfrac|1|608400}} (6 desetiških mest). Pri tem ni navedel točnega postopka,<ref name=EB>{{navedi splet|url= http://www.britannica.com/biography/Archimedes|title=Archimedes|work= Encyclopædia Britannica|date= 2008|accessdate= 30. junija 2008|language= en}}</ref> verjetno pa je uporabil iteracijo,<ref>{{sktxt|McKeeman|2010}}.</ref> neko vrsto intepolacijske metode ali kombinacijo več metod.<ref name="davies_2011">{{sktxt|Davies|2011}}.</ref> Dejanska vrednost je približno 1,7320508. Na ta način je sicer najboljša spodnja meja enaka: : <math> \frac{989}{571} < \sqrt{3} \!\, , </math> ni pa jasno zakaj je Arhimed ni navedel. Mogoče je potreboval boljšo zgornjo mejo in je računal naprej, spodnje meje pa ni navajal. Čeprav svojih metod ni pojasnil, se lahko približka dobita na enak način kot rešitev [[Pellova enačba|Pellove enačbe]] za ''n''&nbsp;=&nbsp;3: : <math> x^{2} - 3y^{2}=1 \!\, . </math><ref name="knorr_1976" /> === ''Krogla in valj'' === [[Slika:Esfera Arquímedes.svg|right|200px|thumb|Krogla ima 2/3 prostornine očrtanega valja, vključno z njegovima osnovnima ploskvama. Obe geometrijski telesi so na njegovo željo postavili na njegov grob.]] V razpravi ''[[O krogli in valju]]'', naslovljeni na Dositeja, je Arhimed dobil rezultate, na katere je bil najbolj ponosen: izračunal je razmerje med kroglo in njej očrtanim valjem enako višino in premerom. Prostornini krogle in valja merita: : <math> {V_{\rm k}} = \frac {{4}}{{3}} \pi\ r^{3} </math> : <math> {V_{\rm v}} = 2 \pi\ r^{3}, </math> njuni površini pa: : <math> {P_{\rm k}} = 4 \pi\ r^{2} </math> : <math> {P_{\rm v}} = 6 \pi\ r^{2}, </math> kjer je: * <math>r\, </math> – polmer valja in krogle in polovica višine valja. Prostornina in površina krogle sta torej enaka dvem tretjinam prostornine in površine očrtanega valja. Prostornina valja je trikratnik prostornine temu valju vrčtanega stožca. V isti razpravi je domneval, da vsaka veličina, ki je dovolj krat dodana sama sebi, preseže katero koli dano veličino ([[Arhimedov aksiom]] realnih števil).<ref>Kaye, R. W. [http://web.mat.bham.ac.uk/R.W.Kaye/seqser/archfields ''Archimedean ordered fields''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090316065753/http://web.mat.bham.ac.uk/R.W.Kaye/seqser/archfields |date=2009-03-16 }}. web.mat.bham.ac.uk. Pridobljeno 7. novembra 2009.</ref> === ''Kvadratura parabole'' === [[Slika:Parabolic segment and inscribed triangle.svg|right|200px|thumb|Odsek parabole z ustreznim včrtanim trikotnikom]] Izračunal je najstarejši znani primer [[geometrična vrsta|geometrične]] [[vrsta (matematika)|vrste]] s [[količnik]]om <math>k=1/4 \,</math>: : <math> \sum_{k=0}^{\infty} \frac{1}{4^{k}} = 1 + \frac{1}{4} + \frac{1}{4^{2}} + \frac{1}{4^{3}} + \cdots \!\, , </math> V ''[[Kvadratura parabole|Kvadraturi parabole]]'' je dokazal, da je ploščina lika med [[Parabola|parabolo]] in sekanto {{sfrac|4|3}} krat večja od ploščine včrtanega trikotnika, ki ustreza pogojem na desnem grafu. Če je prvi člen vrste površina trikotnika, je drugi člen vsota površin dveh trikotnikov, katerih osnovnici sta manjši sekanti. Rešitev problema je izrazil z vsoto zgornje neskončne geometrične vrste: : <math> s = \sum_{m=0}^\infty ak^{m} = \frac{a}{1-k} = \frac{1}{1-\frac{1}{4}} = 1 + \frac{1}{3} = \frac{4}{3} \!\, . </math> Vsoto te vrste je izračunal z neposrednim računom, ki ga je zamislil prav za to vrsto. Ta dokaz uporablja različico vrste: : <math> \sum_{k=1}^{\infty} \frac{1}{4^{k}} = \frac{1}{4} + \frac{1}{4^{2}} + \frac{1}{4^{3}} + \frac{1}{4^{4}} + \cdots \!\, , </math> katere vsota je enaka ⅓. Pri njem se najde primerjave v preprosti obliki, da so členi [[aritmetično zaporedje|aritmetičnega]] [[zaporedje|zaporedja]] [[logaritem|logaritmi]] členov [[geometrično zaporedje|geometričnega zaporedja]]. === ''Izračun peščenih zrn'' === V ''Izračunu peščenih zrn'' (''Psammites'') je izračunal največje število peščenih zrn, potrebnih za napolnitev [[Vesolje|Vesolja]], pri čemer je predpostavil velikost Vesolja. K temu ga je spodbudila pripomba, da je število zrn preveliko, da bi se ga dalo izračunati, in hotel je dokazati, da je mogoče vse kar v resnici obstaja tudi [[meritev|izmeriti]]. Arhimed je k temu zapisal: :''»Kralj Gelo (Gelo II., sin Hieorna II.) trdi, da je število zrn neskončno, jaz pa trdim, da pesek ni samo v Sirakuzah in drugod po Siciliji, ampak tudi v vseh drugih naseljenih in nenaseljenih pokrajinah.«'' Za reševanje problema in za izražanje [[veliko število|velikih števil]] je uporabljal poseben številski sistem, ki je temeljil na miriadi miriad (100 milijonov ali 10<sup>8</sup>). Izraz miriada izhaja iz grškega izraza {{jezik-el2|μυριάς}}: myrias in pomeni število 10.000. Njegov sistem je bil že skoraj tak kot sodobna [[Potenciranje|potenčna]] (eksponenta) oblika. Z Evklidovim pravilom o [[deljenje|deljenju]] potenc je odkril pravilo za njihovo [[množenje]]. Ker se razdalje od [[Zemlja|Zemlje]] do [[zvezda|zvezd]] s tedanjimi instrumenti ni dalo izmeriti, je Arhimed na osnovi [[Aristarh]]ovih domnev predpostavil, da je Zemljin [[tir]] [[krožnica]], da ima Vesolje obliko krogle in da je razmerje med premerom Vesolja in premerom Zemljinega tira enako razmerju med premerom Zemljinega tira in Zemljinim premerom. Povedano drugače to pomeni, da je [[zvezdna paralaksa|zvezdna]] [[paralaksa]], ki jo povzroči gibanje Zemlje okrog [[Sonce|Sonca]], enaka solarni paralaksi, ki jo povzroči gibanje okrog Zemlje. Za izračun zgornje meje števila zrn je predpostavil tudi to, da obseg Zemlje ni večji od 10 miriad [[stadij]]ev (5,5 {{e|5}} km), da [[Luna]] ni večja od Zemlje in Sonce ni več kot trideset krat večje od Lune, da je kotni premer Sonca, gledan z Zemlje, večji od 1/200 [[pravi kot|pravega kota]] (π/400 [[radian]]ov = 0,45°) in izračunal, da premer Vesolja ne presega 10<sup>14</sup> stadijev, kar v sodobnih enotah znese približno 2 [[svetlobno leto|svetlobni leti]]. Za njegovo napolnitev bi potrebovali največ 8 vigintilijonov ali 8{{e|63}} zrn peska.<ref>Carroll, Bradley W. [http://physics.weber.edu/carroll/Archimedes/sand.htm ''The Sand Reckoner'']. Weber State University. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> == Spisi == [[File:Archimedous Panta Sozomena.tif|thumb|''Archimēdous Panta sōzomena'', 1615]] Zdi se, da Arhimed ni bil posebno ponosen na svoje mehanske izume. Zanje je mislil, da ne predstavljajo pravega filozofskega dela, zato je objavljal samo svoje matematične razprave. Pisal je v [[Dorci|dorski]] [[grščina|grščini]], narečju antičnih Sirakuz.<ref>Nigel Guy Wilson (2006). ''Encyclopedia of ancient Greece'', str. 77. ISBN 0-7945-0225-3.</ref> Njegovi spisi se niso tako dobro ohranili kot Evklidovi, zato je sedem njegovih razprav znanih samo iz omemb drugih avtorjev. [[Papos Aleksandrijski]] omenja razpravo ''O izdelavi krogle'' in druga dela s področja [[mnogokotnik]]ov, medtem ko [[Teon II.|Teon Aleksandrijski]] citira odlomek o [[lom svetlobe|lomu svetlobe]] iz izgubljene razprave ''Catoptrica''. Arhimed je svoja odkritja objavljal v korespondenci z aleksandrijskimi matematiki. Njegova dela je prvi zbral [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] grški arhitekt [[Izidor iz Mileta]] okoli leta 530. Komentarje njegovih del je v 6. stoletju napisal [[Evtokij]] iz Aškalona, s čimer je njihovo poznavanje razširil na večji krog ljudi. [[Tabit ibn Kora]] (836–901) je Arhimedova dela prevedel v [[arabščina|arabščino]], [[Gerard da Cremona|Gerard iz Cremone]] (okoli 1114–1187) pa v [[latinščina|latinščino]]. Med [[renesansa|renesanso]] je Johann Herwagen leta 1544 v [[Basel|Baslu]] objavil ''Editio Princeps'' (''Prva izdaja'') Arhimedovih del v grškem in latinskem jeziku.<ref>''Editions of Archimedes' Work''. Brown University Library. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Okoli leta 1586 je [[Galileo Galilei]] iznašel hidrostatsko tehtnico za tehtanje kovin v zraku in vodi, za katero je domnevno dobil navdih v Arhimedovih delih.<ref>Van Helden, Al. [http://galileo.rice.edu/sci/instruments/balance.html ''The Galileo Project: Hydrostatic Balance'']. Rice University. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> === Ohranjena dela === * '''''[[O ravnovesju ravnin]] ({{jezik-el2|Περὶ ἐπιπέδων ἱσορροπιῶν}})''''' : Knjiga ima dva dela. Prvi vsebuje petnajst trditev in sedem aksiomov, drugi pa deset trditev. Obravnava zakon [[vzvod]]a, ki pravi, da je vzvod v ravnovesju, kadar so razdalje od opore (ročice) obratno sorazmerne velikostim bremen. Svoja spoznanja iz statike je uporabil za izračun [[težišče|težišč]] različnih [[geometrijski lik|geometrijskih likov]], vključno s [[trikotnik]]om, [[paralelogram]]i in [[parabola]]mi.<ref name="heath_1897" /><ref>John Lennart Berggren (1976). ''Spurious Theorems in Archimedes' Equilibrium of Planes''. Book I. Archive for History of Exact Sciences '''16''' (2): 87-103. ISSN 1432-0657.</ref> * '''''[[Merjenje kroga]] ({{jezik-el2|Κύκλου μέτρησις}})''''' : je kratka razprava, ki obravnava tri Arhimedove trditve. Napisana je kot korespondenca z Dositejem iz Pelezija, učencem [[Konon]]a s Samosa. V tretji trditvi pravi, da je vrednost ''π'' večja od <math>3\tfrac{10}{71}</math> in manjša od <math>3\tfrac{1}{7}</math>. * '''''[[O spiralah]] ({{jezik-el2|Περὶ ἑλίκων}})''''' [[Slika:Archimedean spiral polar.svg|right|thumb|200px|[[Arhimedova spirala]], prikazana v [[polarni koordinatni sistem|polarnem koordinatnem sistemu]]]] : Tudi to delo, ki vsebuje 28 trditev, je naslovljeno na Dositeja in obravnava aritmetično ali [[Arhimedova spirala|Arhimedovo spiralo]]. Arhimedova spirala je [[geometrijsko mesto točk]], ki nastane takrat, ko se [[točka (geometrija)|točka]] giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž [[Premica|premice]], ki se vrti s konstantno [[Kotna hitrost|kotno hitrostjo]]. V [[polarni koordinatni sistem|polarnem koordinatnem sistemu]] je definirana z enačbo :: <math> r=a+b\theta \!\, , </math> : kjer je: :* <math>a\, </math> – [[parameter (konstanta)|parameter]], ki obrača spiralo, :* <math>b\, </math> – parameter, ki določa razdaljo med zaporednimi obrati. : Arhimedova spirala je eden od prvih primerov mehanske krivulje (krivulje, ki sledi premikajoči se točki), ki so jo preučevali grški matematiki. * '''''[[O krogli in valju]] ({{jezik-el2|Περὶ σφαίρας καὶ κυλίνδρου}})''''' (dve knjigi) : V tej razpravi, naslovljeni na Dositeja, je Arhimed opisal izračune prostornin in površin krogle in valja, na katere je bil najbolj ponosen. Kipa obeh geometrijskih teles so na njegovo zahtevo postavili na njegov grob. * '''''O konoidih in sferoidih ({{jezik-el2|Περί κωνοειδέων και σφαιροειδέων}})''''' :V tem delu, naslovljenem na Dositeja, je Arhimed izračunal površine in prostornine odsekov [[Stožec|stožca]], krogle in [[paraboloid]]ov. * '''''[[O plavajočih telesih]] ({{jezik-el2|Περί των επιπλεόντων σωμάτων}})''''' (dve knjigi) :V prvem delu razprave govori o zakonu [[Hidrostatika|ravnotežja tekočin]] in dokaže, da bi voda okoli središča težnosti dobila obliko krogle. Razprava bi lahko bila poskus razlage teorije tedanjih [[astronom]]ov, tudi [[Eratosten]]a, da je [[Zemlja]] okrogla. Tekočine, ki jih je opisal Arhimed, niso samogravitirajoče, ker je Arhimed domneval, da obstaja točka, proti kateri padajo vsa telesa, da bi dobila okroglo obliko. : V drugem delu je izračunal ravnotežne položaje odsekov paraboloidov, ki so bili verjetno idealizirana oblika ladijskih trupov. Del trupa je potopljen, del pa nad vodno gladino in plava podobno kot ledena gora. Arhimed je svoj zakon o vzgonu zapisal takole: :: ''Na vsako telo, ki je v celoti ali delno potopljeno v tekočino, deluje proti njegovi teži sila, ki je enaka teži izpodrinjene tekočine.'' : Njeno prijemališče je težišče izpodrinjene tekočine. * '''''[[Kvadratura parabole]] ({{jezik-el2|Τετραγωνισμὸς παραβολῆς}})''''' [[Slika:Parabolic Segment Dissection.svg|thumb|200px|Arhimed je za izračun ploščine odsek parabole razdelil na neskončno mnogo trikotnikov.]] : V tem delu, naslovljenem na Dositeja, je 24 trditev. Arhimed je z dvema metodama dokazal, da je ploščina odseka parabole enaka 4/3 ploščine odseku včrtanega trikotnika, ki ustreza že omenjenim pogojem. Odsek je razdelil na neskončno mnogo trikotnikov in vsoto njihovih ploščin izračunal iz vsote neskončne geometrične vrste s kvocientom ¼: :: <math>1 \,+\, \frac{1}{4} \,+\, \frac{1}{16} \,+\, \frac{1}{64} \,+\, \cdots\;=\; \frac{4}{3}.</math> * '''''[[Ostomachion]] ({{jezik-el2|Οστομάχιον}})''''' [[Slika:Stomachion.JPG|thumb|200px|Arhimedov ostomahion]] : Ostomachion (ali stomachion) je sestavljanka, podobna [[tangram]]u, in razprava z njenim podrobnim opisom, objavljena v ''[[Arhimedov palimpsest|Arhimedovem palimpsestu]]''. Arhimed je izračunal ploščine 14 trikotnikov, ki jih je mogoče sestaviti v [[kvadrat (geometrija)|kvadrat]]. Raziskave, ki jih je opravil Reviel Netz s Stanford University, objavljene leta 2003, kažejo, da je Arhimed poskušal ugotoviti, na koliko načinov je mogoče njene dele sestaviti v obliko kvadrata. Netz je izračunal, da je to mogoče izvesti na 17.152 načinov.<ref>Kolata, Gina (14. december 2003). [http://www.nytimes.com/2003/12/14/us/in-archimedes-puzzle-a-new-eureka-moment.html ''Archimedes' Puzzle, a New Eureka Moment'']. ''[[The New York Times]]''. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Če se iz tega števila izključijo rešitve zaradi sukanja in [[Zrcaljenje|zrcaljenja]], ostane 536 rešitev.<ref>Ed Pegg mlajši. (17. november 2003). ''The Loculus of Archimedes, Solved''. Mathematical Association of America. Pridobljeno 18. maja 2008.</ref> Sestavljanka je eden od prvih primerov reševanja problemov v [[Kombinatorika|kombinatoriki]]. : Izvor njenega imena je nejasen. Domneva se, da izvira iz starogrške besede ''stomachos'' ({{jezik-el2|στόμαχος}}), ki pomeni [[grlo]] ali [[požiralnik]].<ref>Rorres, Chris. [http://math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Stomachion/intro.html ''Archimedes' Stomachion'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> [[Avsonij]] trdi, da je beseda v obliki ''ostomachion'' sestavljena iz besed ''osteon'' ({{jezik-el2|ὀστέον}} – [[kost]]) in machē ({{jezik-el2|μάχη}} – spopad ali boj). Sestavljanka je znana tudi kot ''loculus Archimedius'' – ''Arhimedova škatla''.<ref>Gianni A. Sarcone, Marie J. Waeber. [http://www.archimedes-lab.org/latin.html#archimede ''Graeco Roman Puzzles'']. Pridobljeno 9. maja 2008.</ref> * '''''[[Arhimedov problem goveda]]''''' :Problem se v nemških prevodih, ki sta jih objavila Georg Nesselmann (1842) in Krumbiegel (1880), glasi: ::''Izračunaj, o, prijatelj, število govedi, ki se je nekoč na soncu pasla na ravnicah Sicilije, razdeljene po barvah v štiri črede, eno mlečno belo, eno črno, eno lisasto in eno rumeno. Število bikov je večje od števila krav, razmerja med njimi pa so naslednja:'' ::* beli biki <math>=\left(\frac{1}{2} + \frac{1}{3}\right)</math> črnih bikov + rumenih bikov, ::* črni biki <math>=\left(\frac{1}{4} + \frac{1}{5}\right)</math> lisastih bikov + rumenih bikov, ::* lisasti biki <math>=\left(\frac{1}{6} + \frac{1}{7}\right)</math> belih bikov + rumenih bikov, ::* bele krave <math>=\left(\frac{1}{3} + \frac{1}{4}\right)</math> črne črede, ::* črne krave <math>=\left(\frac{1}{4} + \frac{1}{5}\right)</math> lisaste črede, ::* lisaste krave <math>=\left(\frac{1}{5} + \frac{1}{6}\right)</math> rumene črede, ::* rumene krave <math>=\left(\frac{1}{6} + \frac{1}{7}\right)</math> bele črede. : Problem je leta 1773 odkril Gotthold Ephraim Lessing v knjižnici Herzoga Augusta v Nemčiji v grškem rokopisu, napisanem kot pesnitev v 44 verzih. Naslovljen je na [[Eratosten]]a in aleksandrijske matematike. Arhimed jih je izzval, da število govedi izračunajo s sistemom sedmih [[Diofantska enačba|diofantskih enačb]] z osmimi neznankami in zato neskončnim številom rešitev. Vprašanje spada med težje različice problema, ker morajo biti rešitve [[Celo število|cela števila]], nekatera celo [[Kvadratno število|kvadratna]]. Problem je prvi rešil A. Amthor<ref>B. Krumbiegel, A. Amthor. ''Das Problema Bovinum des Archimedes''. Historisch-literarische Abteilung der Zeitschrift Für Mathematik und Physik '''25''' (1880): 121–136, 153–171.</ref> leta 1880. Rezultat je zelo veliko število, približno 7,760271{{e|206544}}.<ref>K.G. Calkins. [https://web.archive.org/web/20071012171254/http:/andrews.edu/~calkins/profess/cattle.htm ''Archimedes' Problema Bovinum'']. Andrews University. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> * '''''[[Psammites|Število peščenih zrn]] ({{jezik-el2|Ψαμμίτης}})''''' : V tej razpravi je Arhimed izračunal število peščenih zrn, s katerimi bi napolnili [[Vesolje]]. V knjigi omenja [[heliocentrični model|heliocentrično]] teorijo [[Osončje|Osončja]], ki jo je predlagal [[Aristarh]] s [[Samos]]a, in tedanje zamisli o velikosti Zemlje in razdaljah med različnimi nebesnimi telesi. Arhimed si je za izračun izmislil nov [[številski sistem]] z osnovo miriada miriad, se pravi 10<sup>8</sup>. Izračunal je, da je za to potrebno 8{{e|63}} zrn (sodobni zapis). : V uvodu v razpravo je zapisal, da je bil njegov oče astronom Fidij. ''Psammites'' je edino ohranjeno Arhimedovo delo, v katerem piše o svojih pogledih na [[astronomija|astronomijo]].<ref>[http://www.math.uwaterloo.ca/navigation/ideas/reckoner.shtml ''Angleški prevod Psammitesa''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070811235335/http://www.math.uwaterloo.ca/navigation/ideas/reckoner.shtml |date=2007-08-11 }}. University of Waterloo. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> * '''''[[Metoda mehanskih izrekov]] ({{jezik-el2|Περὶ μηχανικῶν θεωρημάτων πρὸς Ἐρατοσθένη ἔφοδος}})''''' : Razpravo se je dolgo prištevalo med Arhimedova izgubljena dela, dokler niso leta 1906 odkrili ''[[Arhimedov palimpsest|Arhimedovega palimpsesta]]''. Arhimed v tem delu uporablja [[infinitezimala|infinitezimale]] in pokaže, kako se z drobljenjem lika na neskončno število neskončno majhnih delov lahko izračuna njegovo površino ali prostornino. Svojo razpravo je v obliki pisma naslovil na aleksandrijskega učenjaka [[Eratosten]]a. === Izgubljena dela === Med izgubljena Arhimedova dela spadajo razprave o tehtnicah, [[težišče|težišču]], [[Lom svetlobe|lomu svetlobe]], izdelavi krogel in dolžini [[leto|leta]]. === Arhimedu pripisana dela === ''[[Knjiga lem]]'' (latinsko ''Liber Assumptorum'') je razprava s petnajstimi [[izrek]]i o značilnostih kroga. Najstarejša znana kopija je napisana v [[arabščina|arabščini]]. Bagdadski učenjak [[Tabit ibn Kora]], ki je živel v 9. stoletju, jo pripisuje Arhimedu, čeprav je njeno avtorstvo vprašljivo.<ref>{{sktxt|Heath|1897|pp=xxxii, 301–318}}</ref><ref>[http://www.cut-the-knot.org/Curriculum/Geometry/BookOfLemmas/index.shtml ''Archimedes' Book of Lemmas'']. cut-the-knot. Pridobljeno 7. avgusta 2007.</ref> Arhimedu se pripisuje tudi [[Heronova formula]] za izračun ploščine trikotnika iz dolžine njegovih stranic. Prva zanesljiva omemba formule je omemba [[Heron|Herona Aleksandrijskega]] v 1. stoletju n. št.<ref>O'Connor J.J., Robertson E.F. (april 1999). [http://www-history.mcs.st-and.ac.uk/Biographies/Heron.html &#91;Heron of Alexandria&#93;]. University of St Andrews. pridobljeno 17. februarja 2010.</ref> == ''Arhimedov palimpsest'' == [[Slika:ArPalimTypPage.jpg|thumb|right|200px|right|Značilna stran ''[[Arhimedov palimpsest|Arhimedovega palimpsesta]]''. Versko besedilo se bere od gornjega desnega kota proti spodnjemu levemu kotu. Izvirno Arhimedovo besedilo je napisano pod njim in se bere od leve proti desni.]] Najpomembnejši dokument z njegovimi razpravami je ''[[Arhimedov palimpsest]]'', ki ga je leta 1906 v [[Istanbul]]u odkril danski profesor Johan Ludvig Heiberg. Heiberg je ob pregledovanju 174 strani dolgega [[pergament]]a z molitvami odkril, da je besedilo iz 13. stoletja napisano preko zbrisanega starejšega besedila. [[Palimpsest]]i so bili v [[srednji vek|srednjem veku]] zaradi visokih cen pergamenta ustaljena praksa. Prvotni zapis na palimpsestu, napisan v 10. stoletju, so strokovnjaki prepoznali kot prepis do tedaj neznanih Arhimedovih razprav.<ref>M. K. Miller (marec 2007). [http://www.smithsonianmag.com/ist/?next=/science-nature/archimedes.html ''Reading Between the Lines''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304132253/http://www.smithsonianmag.com/ist/?next=%2Fscience-nature%2Farchimedes.html |date=2016-03-04 }}. Smithsonian Magazine. Pridobljeno 24. januarja 2007.</ref> ''Palimpsest'' vsebuje sedem razprav: ''O ravnovesju ravnin'', ''O spiralah'', ''Merjenje kroga'', ''O krogli in valju'', ''O plavajočih telesih'', ''Metoda mehanskih izrekov'' in ''Stomachion''. Shranjen je v Walters Art Museum v Baltimoru, Maryland, kjer je bil predmet številnih sodobnih analiz, vključno z [[ultravijolično valovanje|ultravijolično]] svetlobo in [[rentgenski žarki|rentgenskimi žarki]].<ref>http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/5235894.stm X-rays reveal Archimedes' secrets. BBC News, 2. avgust 2006. Pridobljeno 23. julija 2007.</ref> Prepis razprave ''O plavajočih telesih'' je njen edini ohranjeni prepis. ''Palimpsest'' je tudi edini znani vir ''Metode mehanskih izrekov'', omenjene v [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] [[enciklopedija|enciklopediji]] ''[[Suda]]'' iz 10. stoletja, ki so jo imeli za izgubljeno. Stomachion vsebuje bolj popolno analizo zloženke od tistih v do tedaj znanih prepisih. == Zapuščina == [[Slika:Archimedes crater 4115 h1.jpg|thumb|right|200px|[[Luna|Lunin]] [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Arhimed (krater)|Arhimed]], posnet s plovila [[Lunar Orbiter 4]] leta 1967]] * [[Galileo Galilei|Galileo]] je večkrat hvalil Arhimeda in ga imel za nadčloveka.<ref>Michael Matthews. ''Time for Science Education: How Teaching the History and Philosophy of Pendulum Motion Can Contribute to Science Literacy'', str. 96.</ref> [[Leibnitz]] je zanj dejal: ''»Tisti, ki razume Arhimeda in [[Apolonij]]a, bo manj občudoval dosežke najodličnejših mož kasnejših časov«.<ref>Carl B. Boyer, Uta C. Merzbach. ''A History of Mathematics'', 7. Poglavje.</ref> * Po njem se imenujeta [[udarni krater|udarni]] [[Lunini kraterji|krater]] [[Arhimed (krater)|Arhimed]] (29,7° S, 4,0°Z) in gorovje [[Montes Archimedes]] na [[Luna|Luni]] (25,3° S, 4,6° Z).<ref>J. Friedlander, D. Williams. [http://nssdc.gsfc.nasa.gov/imgcat/html/object_page/a15_m_1541.html ''Oblique view of Archimedes crater on the Moon''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070819054033/http://nssdc.gsfc.nasa.gov/imgcat/html/object_page/a15_m_1541.html |date=2007-08-19 }}. NASA. Pridobljeno 13. septembra 2007.</ref> * Po njem se imenuje tudi [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[3600 Arhimed]].<ref>''Planetary Data System''. NASA. Pridobljeno 13. septembra 2007.</ref> * Arhimed je upodobljen na [[Fieldsova medalja|Fieldsovi medalji]], ki se podeljuje za izjemne dosežke v matematiki. Podobo obkroža latinski napis, ki ga pripisujejo prav njemu: ''»Transire suum pectus mundoque potiri«''.<ref>''Fields Medal''. International Mathematical Union. Pridobljeno 23. septembra 2007.</ref> Na hrbtni stani medalje sta upodobljena krogla in valj. * Arhimedova podoba je na [[Poštna znamka|poštnih znamkah]] [[Vzhodna Nemčija|Vzhodne Nemčije]] (1973), [[Grčija|Grčije]] (1983), [[Italija]] (1983), [[Nikaragva|Nikaragve]] (1971), [[San Marino|San Marina]] (1982) in [[Španija|Španije]] (1963).<ref>Rorres, Chris. [http://math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Stamps/stamps.html ''Stamps of Archimedes'']. Courant Institute of Mathematical Sciences. Pridobljeno 25. avgusta 2007.</ref> * ''Eureka!'' Vzklik, ki ga pripisujejo Arhimedu, je moto ameriške zvezne države [[Kalifornija|Kalifornije]]. Nanaša se na odkritje zlata v Sutter's Millu leta 1848, ki je sprožilo kalifornijsko zlato mrzlico.<ref>''California Symbols''. California State Capitol Museum. Pridobljeno 14. septembra 2007.</ref> == Glej tudi == * [[Arhimedov aksiom]] * [[Arhimedov dvojček]] * ''[[Arhimedov palimpsest]]'' * [[Arhimedov problem goveda]] * [[Arhimedov vijak]] * [[Arhimedova točka]] * [[Arhimedovo število]] * [[arhimedska krožnica]] * [[arhimedski graf]] == Sklici == {{sklici|4}} == Viri == {{refbegin|2}} * {{citat|last1= Brown|first1= Kevin|url= http://www.mathpages.com/home/kmath038/kmath038.htm|title= Archimedes and the Square Root of 3|date= 2015|accessdate= 2016-02-16|language= en}} * {{citat|last1= Calinger|first1= Ronald|date= 1999|title= A Contextual History of Mathematics|publisher= Prentice-Hall|isbn= 0-02-318285-7}} * {{citat|last1= Casson|first1= Lionel|date= 1971|title= Ships and Seamanship in the Ancient World|publisher= Princeton University Press|isbn= 0-691-03536-9}} * {{citat|last1= Clagett|first1= Marshall|date= 2001|url= http://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Lever/LeverLaw.html|title= Greek Science in Antiquity|publisher= Dover Publications|isbn= 978-0-486-41973-2|accessdate= 2010-03-20}} * {{citat|last1= Dalley|first1= Stephanie|last2= Oleson|first2= John Peter|url= http://muse.jhu.edu/journals/technology_and_culture/toc/tech44.1.html|title= Sennacherib, Archimedes, and the Water Screw: The Context of Invention in the Ancient World|journal= [[Technology and Culture]]|date= 2003-01-01|volume= 44|issue= |format= PDF|accessdate= 2007-07-23}} * {{citat|last1= Heath|first1= Thomas Little|authorlink1= Thomas Little Heath|title= The Works of Archimedes|date= 1897|publisher= University Press|location= [[Univerza v Cambridgeu]]|url= http://www.archive.org/details/worksofarchimede029517mbp|accessdate= 2008-06-15}} * {{citat|last1= Knorr|first1= Wilbur Richard|authorlink= Wilbur Knorr|issue= 2|journal= Archive for History of Exact Sciences|jstor= 41133444|mr= 0497462|pages= 115–140|title= Archimedes and the measurement of the circle: a new interpretation|volume= 15|date= 1976|doi= 10.1007/bf00348496 |issn=0003-9519}} * {{citat|last1= McKeeman|first1= Bill|url= http://www.mathworks.com/matlabcentral/fileexchange/29504-the-computation-of-pi-by-archimedes/content/html/ComputationOfPiByArchimedes.html#37|title= The Computation of Pi by Archimedes|work= Matlab Central|date= 2010-11-23|accessdate= 30. oktobra 2012|language= en|archive-date= 2013-02-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20130225181030/http://www.mathworks.com/matlabcentral/fileexchange/29504-the-computation-of-pi-by-archimedes/content/html/ComputationOfPiByArchimedes.html#37|url-status= dead}} * {{citat|last1= Noble Wilford|first1= John|date= 2008-07-31|url= http://www.nytimes.com/2008/07/31/science/31computer.html?_r=2|title= Discovering How Greeks Computed in 100 B.C.|publisher= The New York Times|accessdate= 25. decembra 2013}} * {{citat|last1= Richeson|first1= David|title= Circular reasoning: who first proved that <math>C/d\, </math> is a constant?|date= 2013|arxiv= 1303.0904}} * {{citat|last1= Wesley|first1= John|url= http://wesley.nnu.edu/john_wesley/wesley_natural_philosophy/duten12.htm|title= Compendium of Natural Philosophy|date= 1810|chapter= Chapter XII, Burning Glasses|accessdate= 2007-09-14|archive-date= 2007-10-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20071012154432/http://wesley.nnu.edu/john_wesley/wesley_natural_philosophy/duten12.htm|url-status= bot: unknown}} * {{citat|last1= Whitford|first1= Edward Everett|date= 1912|url= http://name.umdl.umich.edu/ABV2773.0001.001|title= The Pell equation|series= doktorska disertacija|publisher= [[Univerza Columbia]]}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Archimedes|Arhimed}} * [https://www.math.nyu.edu/~crorres/Archimedes/Stamps/stamps.html Arhimed na poštnih znamkah] {{ikona en}} {{-}} {{grška matematika}} {{grška astronomija}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Starogrški izumitelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Arhimed| ]] [[Kategorija:Umorjeni znanstveniki]] [[Kategorija:Grki v 3. stoletju pr. n. št.]] 08vxlnxk5b78o73w3f2xw02iv6tydmc Anglija 0 281 6753362 6701478 2026-09-21T09:45:20Z ~2026-50764-38 266108 6753362 wikitext text/x-wiki {{infopolje Država |native_name = {{jezik|en|England}} |conventional_long_name = Anglija |common_name = Anglija |common_name2 = Anglije |image_flag = Flag of England.svg |image_coat = Royal Arms of England (1198-1340).svg |symbol_type = Kraljevi grb |national_motto = {{lang|fr|Dieu et mon droit}}{{spaces|2}}<small><br />»Bog in moja pravica«</small> |national_anthem = Uradno nobena; himna [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] »God Save the King« |prime_minister = |patron_saint = [[Sveti Jurij]] |image_map = England in the UK and Europe.svg |map_width = 250px |map_caption = Lega Anglije v Evropi in Združenem kraljestvu |capital = [[London]] |demonym = [[Angleži|Anglež]] / [[Angležinje|Angležinja]] |latd=51 |latm=30 |lats=27.8 |latNS=N |longd=0 |longm=7 |longs=40.7 |longEW=W |largest_city = capital |official_languages = [[angleščina]]{{smallsup|1}} |ethnic_groups = 90&nbsp;% <small>belcev</small><br /> 5,3&nbsp;% <small>Azijcev</small><br /> 2,7&nbsp;% <small>črncev</small><br /> 1,6&nbsp;% <small>mešane rase</small><br />0,7&nbsp;% <small>Kitajcev</small><br />0,6&nbsp;% <small>preostalih etničnih skupin</small> |ethnic_groups_year = 2006 <small><br /><ref>{{navedi splet|url=http://www.statistics.gov.uk/statbase/ssdataset.asp?vlnk=6561|title = www.statistics.gov.uk/statbase/ssdataset.asp?vlnk=6561<!--INSERT TITLE-->}}</ref><ref>[http://www.statistics.gov.uk/StatBase/Product.asp?vlnk=14238]</ref> |sovereignty_type = Združitev |sovereignty_note = |established_event1 = kralj [[Athelstan]] |established_date1 = 12. julij 927 | established_event2 = Unija s Škotsko | established_date2 = 1. maj 1707 |government_type = [[ustavna monarhija]] |legislature = [[parlament Združenega kraljestva]] |leader_title1 = [[Seznam angleških kraljev|monarh]] |leader_name1 = kralj [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |leader_title2 = premier |leader_name2 = Rishi Sunak |area_rank = |area_magnitude = 1 E11 |area_km2 = 132.930 | area_footnote =<ref name="ONS Standard Area Measurement">{{navedi splet |url=https://geoportal.statistics.gov.uk/datasets/ons::standard-area-measurements-latest-for-administrative-areas-in-the-united-kingdom-v2/about |title=Standard Area Measurements (Latest) for Administrative Areas in the United Kingdom (V2) |author=<!--Not stated--> |date=5 April 2023 |website=Open Geography Portal |publisher=Office for National Statistics |access-date=3 December 2023 }}</ref> |percent_water = | population_estimate = 56.536.419<ref name="ONS mid-year pop est">{{navedi splet |url=https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/populationandmigration/populationestimates/datasets/populationestimatesforukenglandandwalesscotlandandnorthernireland |title=Estimates of the population for the UK, England, Wales, Scotland and Northern Ireland |last=Park |first=Neil |date=21 December 2022 |website=Office for National Statistics |publisher= |access-date=25 August 2023}}</ref> |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2021 |population_census = 56.490.048 |population_census_year = 2021 |population_density_km2 = 434 |population_density_rank = |GDP_PPP = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |GDP_nominal = £1.961&nbsp;trilijon |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = 2021 |GDP_nominal_per_capita = £34.690<ref name="ONS GDP">{{navedi splet |last=Fenton |first=Trevor |date=25 April 2023 |title=Regional gross domestic product: all ITL regions |url=https://www.ons.gov.uk/economy/grossdomesticproductgdp/datasets/regionalgrossdomesticproductallnutslevelregions |access-date=15 August 2023 |website=Office for National Statistics}}</ref> |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI = {{rast}} 0,940 |HDI_rank = |HDI_year = 2008 |HDI_category = <span style="color:#009900;">visok</span> |currency = [[funt šterling]] |currency_code = GBP |time_zone = GMT |utc_offset = 0 |time_zone_DST = BST |DST_note = |utc_offset_DST = +1 |cctld = .uk{{smallsup|3}} |calling_code = 44 |footnote1 = Angleščina je uveljavljena po ''[[de facto]]'' uporabi. [[Kornijščina]] je uradno uveljavljena kot regionalni jezik ali jezik manjšine. |footnote2 = |footnote3 = V uporabi je tudi .eu kot del [[Evropska unija|EU]]. [[ISO 3166-1]] je [[Velika Britanija|GB]], toda .gb se ne uporablja. Vse naštete domene se uporabljajo v Združenem kraljestvu kot celoti in ne posameznih državah znotraj nje. }} '''Ema me čudna''' dežela na severozahodu [[Evropa|Evrope]] in skupaj s [[Škotska|Škotsko]], [[Wales]]om in [[Severna Irska|Severno Irsko]] sestavlja [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]. Je največji in najgosteje poseljen del otoka [[Velika Britanija]] in pokriva večino njegovega južnega dela. Na severu meji na Škotsko, na vzhodu na [[Severno morje]], na jugu na [[Rokavski preliv]], na jugozahodu na [[Atlantski ocean]], na zahodu na Wales in [[Irsko morje]]. Glavno mesto Anglije in celotnega Združenega kraljestva je [[London]]. Po številu prebivalcev je tretje največje [[mesto]] v geografski Evropi (za [[Moskva|Moskvo]] in [[Carigrad]]om). Anglija ima več kot 56.4 milijonov prebivalcev in zajema skoraj 85 % prebivalstva Združenega kraljestva. Geografija države je značilna nizka gričevnata in ravninska, zlasti osrednji in južni del. Obstajajo tudi višavja na severu in jugozahodu. Redko se nepravilno uporablja ime Anglija kot [[zamenjani pomen|sinegdoha]] za celotno [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] ali za celoten otok Velika Britanija. Angleško zastavo, znano tudi kot ''križ [[Sveti Jurij|sv. Jurija]]'', sestavlja rdeč križ na belem polju. Angleška vlada deluje v Londonu. Za razliko od Walesa, Škotske in Severne Irske nima svojega samostojnega parlamenta. Vodenje Anglije je prevzela vlada Kraljevine Velike Britanije. == Etimologija in toponimija == {{glej tudi|toponimija Anglije}} Ime »Anglija« (''England'') izvira iz [[stara angleščina|stare angleške]] besede {{Lang|ang|Englaland}}, kar pomeni »dežela Anglov« (''land of the Angles'').<ref>{{cite dictionary |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=England |title=England |dictionary=Online Etymology Dictionary |access-date=21. julija 2010|language= en}}</ref> [[Angli]] so bili [[Germani|germansko]] pleme, ki se je naselilo na območje Velike Britanije v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]]. Prišli so s polotoka ''Algeln'' (sodobno angleško ''[[Angli (polotok)|Anglia]]'', staroangleško ''Engla land'') na področju [[Kielski zaliv|Kielskega zaliva]] (sedanja najsevernejša [[nemška zvezna dežela]] [[Schleswig-Holstein]]) ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]].<ref>{{harvnb|Ripley|1869|p=570}}.</ref> Glede na Oxfordski angleški slovar je bila prva uporaba današnjega imena ''England'' leta 897 in uporabljena v sodobni obliki prvič leta 1538<ref>[http://www.oed.com/view/Entry/62243 England] ''Oxford English Dictionary''</ref>. Najzgodnejša zapisana raba izraza, »{{Lang|ang|Engla londe}}« izhaja iz poznega 9. stoletja, iz prevoda v staro angleščino dela ''Historia ecclesiastica gentis Anglorum'' (Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva) anglosaškega redovnika [[Beda Častitljivi|Bede Častitljivega]]. Izraz se je potem rabil v različnem smislu do sodobnega pomena in je pomenil »dežela, naseljena z Angleži«, ter je vključevala angleška ljudstva, kar je sedaj jugovzhodna Škotska, tedaj pa je bila [[Northumbria]], del [[Kraljevina Anglija|Angleške kraljevine]]. V ''[[Anglosaška kronika|Anglosaški kroniki]]'' je zapisano, da rokopisni zapis ''[[Domesday Book]]'' iz leta 1086 zajema celotno Anglijo, kar je pomenilo Angleško kraljevino, toda nekaj let kasneje je ''Kronika'' navedla, da je kralj [[Malcolm III. Škotski|Malcolm III.]] šel »iz Škotske v Lothian v Angliji«, kar je bilo uporabljeno v bolj starodavnem smislu.{{sfn|Molyneaux|2015|pp=6–7}} Najzgodnejša potrjena omemba Anglov se pojavlja v [[Publij Kornelij Tacit|Tacitovem]] delu ''Germania'' iz 1. stoletja, v katerem je uporabljena [[latinščina|latinska]] beseda {{Lang|la|Anglii}}.<ref name="Fordham">{{navedi splet|url= http://www.fordham.edu/halsall/basis/tacitus-germanygord.html|title= Germania|author= [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]]|access-date= 5. septembra 2009|archive-date= 2008-09-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20080916075339/http://www.fordham.edu/halsall/basis/tacitus-germanygord.html|url-status= dead}}</ref> Etimologija samega plemenskega imena je med učenjaki sporna – domneva se, da izhaja iz oblike polotoka Angeln, ''kotne'' oblike.<ref>{{cite dictionary |url=http://dictionary.oed.com/cgi/entry/50075354?single=1&query_type=word&queryword=Angle&first=1&max_to_show=10 |title=Angle |dictionary=Oxford English Dictionary |access-date=5. septembra 2009 |archive-date=2011-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110524192639/http://dictionary.oed.com/cgi/entry/50075354?single=1&query_type=word&queryword=Angle&first=1&max_to_show=10 |url-status=dead }}</ref> Kako in zakaj se je izraz, izpeljan iz imena plemena, ki je bilo manj pomembno od drugih, kot so [[Sasi]], začel uporabljati za celotno državo in njene prebivalce, ni znano, vendar se zdi, da je to povezano z običajem klicanja germanskega ljudstva v Britaniji Anglosasi ali angleški Sasi, da bi jih razlikovali od celinskih Sasov (''Eald-Seaxe'') Stare Saške med rekama Weser in Eider v severni Nemčiji.<ref>{{harvnb|Crystal|2004| pp=26–27}}</ref> V [[škotska gelščina|škotski gelščini]], drugem jeziku, ki se je razvil na velikobritanskem otoku, je saško pleme dalo svoje ime besedi za Anglijo ({{Lang|gd|Sasunn}}).<ref>{{citat|last1= Forbes|first1= John|title= The Principles of Gaelic Grammar|date= 1848|publisher= Oliver, Boyd and Tweeddale|location= Edinburgh}}</ref> Podobno je [[valižanščina|valižansko]] ime za angleški jezik ''Saesneg''. Romantično ime za Anglijo je ''Lloegyr'', povezano z valižansko besedo za Anglijo, {{Lang|cy|Lloegr}}, in je postalo priljubljeno zaradi uporabe v arturjevski legendi (''Matter of Britain''). Alternativni izraz za Anglijo je ''Albion''. To se je prvotno nanašalo na celoten otok Velika Britanija. Izraz se uporablja v prvi vrsti pesniško za Anglijo.<ref>{{harvnb|Foster|1988|p=9}}.</ref> Nominalno prvi zapis tega imena je bil v 4. stoletju pr. n. št. v ''Corpus Aristotelicum''. Piše nekako takole: »Onstran Herkulovih stebrov obstajata dva zelo velika otoka imenovana Britannia; to sta Albion in Ierne.«<ref>Gerald Massey: ''A Book of the Beginnings.'' Band 1, 2007, S. 440</ref> Beseda Albion (Ἀλβίων) se lahko zaradi latinske besede ''albus'' (belo), nanaša na [[Dovrski beli klifi|bele dovrske klife]] (med Anglijo in Francijo). == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Anglije}} === Prazgodovina in antika === [[File:Stonehenge, Condado de Wiltshire, Inglaterra, 2014-08-12, DD 18.JPG|alt=Sonce sije skozi vrsto pokončno stoječih kamnov z drugimi kamni vodoravno na vrhu.|thumb|[[Stonehenge]], neolitski spomenik]] Najzgodnejši znani dokaz o prisotnosti človeka na območju, ki je danes znano kot Anglija, je bil dokaz ''Homo antecessor'', ki je bil star približno 780.000 let. Najstarejše kosti pračloveka, odkrite v Angliji, so stare 500.000 let.<ref>{{navedi splet |date=24 May 2007 |title=500,000 BC&nbsp;– Boxgrove |url=http://www.archaeology.co.uk/the-timeline-of-britain/boxgrove.htm |access-date=20 December 2010 |website=Current Archaeology |publisher=Current Publishing}}</ref> Znano je, da so sodobni ljudje to območje naselili v obdobju zgornjega [[paleolitik]]a, čeprav so bile stalne naselbine ustanovljene šele v zadnjih 6000 letih.<ref>{{navedi splet |title=Palaeolithic Archaeology Teaching Resource Box |url=http://www.personal.rdg.ac.uk/~sgs04rh/SWRivers/Palaeolithic%20Archaeology%20Teaching%20Resource%20Box_Lifestyles_Basic.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20210505012542/http://www.personal.rdg.ac.uk/~sgs04rh/SWRivers/Palaeolithic%20Archaeology%20Teaching%20Resource%20Box_Lifestyles_Basic.pdf |archive-date=5 May 2021 |access-date=20 December 2010 |publisher=Palaeolithic Rivers of South-West Britain Project (2006)}}; {{navedi splet |title=Chalk east |url=http://www.geo-east.org.uk/special_projects/eco_culture.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110305032854/http://www.geo-east.org.uk/special_projects/eco_culture.htm |archive-date=5 March 2011 |access-date=20 December 2010 |publisher=A Geo East Project}}</ref> Po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]] so ostali samo veliki sesalci, kot so [[mamut]]i, [[bizon]]i in [[volnati nosorog]]i. Pred približno 11.000 leti, ko so se ledene plošče začele umikati, so ljudje ponovno naselili območje; genetske raziskave kažejo, da so prišli s severnega dela [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]].{{Sfn|Oppenheimer|2006|p=173}} Gladina morja je bila nižja od današnje in Velika Britanija je bila s kopenskim mostom povezana z Irsko in Evrazijo.<ref>{{navedi splet |title=Tertiary Rivers: Tectonic and structural background |url=http://www.qpg.geog.cam.ac.uk/research/projects/tertiaryrivers/tectonics.html |access-date=9 September 2009 |publisher=University of Cambridge}}</ref> Ko so se morja dvignila, se je pred 10.000 leti ločila od Irske in dve tisočletji kasneje od Evrazije. [[Kultura zvončastih čaš]] se je pojavila okrog 2500 pr. n. št. in predstavila posode za pitje in hrano, izdelane iz gline, ter posode, ki so se uporabljale kot redukcijske posode za taljenje bakrenih rud.<ref>{{navedi splet |title=Function and significance of Bell Beaker pottery according to data from residue analyses |url=http://tp.revistas.csic.es/index.php/tp/article/viewFile/5/5 |access-date=21 December 2010}}</ref> V tem času so bili zgrajeni veliki neolitski spomeniki, kot sta [[Stonehenge]] (faza III) in [[Avebury]]. S segrevanjem [[kositer|kositra]] in [[baker|bakra]], ki ju je bilo na tem območju v izobilju, so ljudje iz kulture zvončastih čaš iz železove rude izdelovali [[bron]], kasneje pa še [[železo]]. Razvoj taljenja železa je omogočil gradnjo boljših plugov, napredek kmetijstva (na primer s keltskimi polji), pa tudi proizvodnjo učinkovitejšega orožja.<ref>{{navedi knjigo |last=Reid |first=Struan |url={{GBurl|id=bn88JPk_Fr0C|q=inventions in trade}} |title=Inventions and Trade. P.8 |date=1994 |publisher=James Lorimer & Company |isbn=978-0-921921-30-1 |access-date=23 December 2010}}</ref> [[File:London_-_British_Museum_-_2453.jpg|thumb|255x255px|''[[Battersea Shield]]'' je eden najpomembnejših del starodavne keltske umetnosti, najdene v Veliki Britaniji]] V [[železna doba|železni dobi]] je iz Srednje Evrope prišla [[Kelti|keltska]] kultura, ki izhaja iz [[Halštatska kultura|halštatske]] in [[Latenska kultura|latenske kulture]]. V tem času je bil govorjeni jezik britščina. Družba je bila plemenska; po [[Ptolemaj]]evi ''Geografiji'' je bilo na tem območju približno 20 plemen. Tako kot druge regije na robu cesarstva je [[Rimska Britanija]] dolgo uživala v trgovskih povezavah z Rimljani. [[Julij Cezar]] iz Rimska republika|Rimske republike]] je leta 55 pr. n. št. dvakrat poskusil napad; čeprav večinoma neuspešno, mu je uspelo postaviti klientskega kralja iz Trinovantov. Rimljani so vdrli v Veliko Britanijo leta 43 našega štetja med vladavino cesarja [[Klavdij I.|Klavdija I.]] in nato osvojili večji del Britanije, območje pa je bilo vključeno v [[Rimsko cesarstvo]] kot provinca Britannia.<ref>{{navedi novice |last=Burke |first=Jason |date=2 December 2000 |title=Dig uncovers Boudicca's brutal streak |work=The Observer |location=London |url=http://observer.guardian.co.uk/uk_news/story/0,6903,406152,00.html |url-status=dead |access-date=5 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20031022061846/http://observer.guardian.co.uk/uk_news/story/0%2C6903%2C406152%2C00.html |archive-date=22 October 2003}}</ref> Najbolj znana domorodna plemena, ki so se poskušala upreti, so bili Catuvellauni, ki jih je vodil Caratacus. Kasneje se je upor, ki ga je vodila Boudica, kraljica Icenov, končal s samomorom Boudice po njenem porazu v bitki pri Watling Street.<ref>{{navedi splet |title=Cornelius Tacitus, The Annals |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Tac.+Ann.+14.37&redirect=true |access-date=22 December 2010 |publisher=Alfred John Church, William Jackson Brudribh, Ed}}</ref> Avtor ene študije o rimski Britaniji je predlagal, da so od leta 43 do 84 n. št. rimski zavojevalci pobili nekje med 100.000 in 250.000 ljudi iz populacije, ki je imela morda 2.000.000.<ref>{{navedi knjigo |last=Goldsworthy |first=Adrian |title=Pax Romana: War, Peace and Conquest in the Roman World |date=2016 |publisher=Hachette UK |page=276}}</ref> V tem obdobju je prevladala grško-rimska kultura z uvedbo rimskega prava, rimske arhitekture, akvaduktov, kanalizacije, številnih kmetijskih predmetov in svile. V 3. stoletju je cesar [[Septimij Sever]] umrl v Eborakumu (danes [[York, Anglija|York]]), kjer je bil [[Konstantin I. Veliki]] razglašen za cesarja stoletje kasneje.{{Sfn|Rankov|1994|p=16}} Obstaja razprava o tem, kdaj je bilo [[krščanstvo]] prvič predstavljeno; bilo je najkasneje v 4. stoletju, verjetno veliko prej. Po besedah Bede je [[papež Elevterij]] poslal misijonarje iz Rima na zahtevo poglavarja Lucija Britanskega leta 180 našega štetja, da bi odpravili razlike glede vzhodnih in zahodnih obredov, ki so motili cerkev. Obstajajo izročila, povezana z [[Glastonbury]]jem, ki trdijo, da jih je predstavil [[Jožef iz Arimateje]], medtem ko drugi trdijo, da jih je predstavil Lucij Britanski.{{Sfn|Wright|2008|p=143}} Do leta 410, med zatonom Rimskega cesarstva, je Britanija ostala izpostavljena zaradi konca rimske vladavine v Britaniji in umika rimskih vojaških enot, da bi branile meje v celinski Evropi in sodelovale v državljanskih vojnah. Razcvetela so keltska krščanska meniška in misijonarska gibanja. Na to obdobje krščanstva je vplivala starodavna keltska kultura v svoji občutljivosti, politiki, praksah in teologiji. Lokalne »kongregacije« so bile osredotočene na samostansko skupnost in samostanski voditelji so bili bolj podobni poglavarjem, kot vrstniki, ne pa v bolj hierarhičnem sistemu rimske cerkve.<ref name="Lehane">{{navedi knjigo |last=Lehane |first=Brendan |title=Early Christian Christianity |date=1968 |publisher=John Murray}}</ref> === Srednji vek === [[File:Sutton Hoo replica (face).jpg|thumb|Replika obredne čelade Sutton Hoo iz 7. stoletja iz Kraljevine Vzhodne Anglije]] Rimski vojaški umik je pustil Britanijo odprto za invazijo poganskih, pomorskih bojevnikov iz severozahodne celinske Evrope, predvsem Sasov, Anglov, Jutov in Frizijcev, ki so dolgo napadali obale rimske province. Te skupine so se nato v 5. in 6. stoletju začele naseljevati v vedno večjem številu, sprva v vzhodnem delu države.<ref name="james_anglosaxons">{{navedi splet |last=James |first=Edward |title=Overview: Anglo-Saxons, 410 to 800 |url=https://www.bbc.co.uk/history/ancient/anglo_saxons/overview_anglo_saxons_01.shtml |access-date=3 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Njihovo napredovanje je bilo zajeto nekaj desetletij po zmagi Britancev v bitki pri gori Badon, a se je nato nadaljevalo, preplavilo rodovitno britansko nižavje in zmanjšalo območje pod britanskim nadzorom na vrsto ločenih enklav v bolj razgibani državi na zahodu do konca 6. stoletja. Sodobna besedila, ki opisujejo to obdobje, so izjemno redka, zaradi česar ga opisujejo kot temno dobo. Podrobnosti o anglosaški naselitvi Britanije so zato predmet precejšnjega nesoglasja; nastajajoče soglasje je, da so se pojavili v velikem obsegu na jugu in vzhodu, vendar manj na severu in zahodu, kjer so se keltski jeziki še naprej govorili celo na območjih pod anglosaškim nadzorom.<ref>{{navedi splet |last=Dark |first=Ken R. |date=2003 |title=Large-scale population movements into and from Britain south of Hadrian's Wall in the fourth to sixth centuries AD |url=https://www.reading.ac.uk/web/files/GCMS/RMS-2003-03_K._R._Dark%2C_Large-scale_population_movements_into_and_from_Britan_south_of_Hadrian%27s_Wall_in_the_fourth_to_sixth_centuries_AD.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210601080017/https://www.reading.ac.uk/web/files/GCMS/RMS-2003-03_K._R._Dark%2C_Large-scale_population_movements_into_and_from_Britan_south_of_Hadrian%27s_Wall_in_the_fourth_to_sixth_centuries_AD.pdf |archive-date=1 June 2021 |access-date=20 June 2020}}; {{navedi knjigo |first=Toby F. |last=Martin |title=The Cruciform Brooch and Anglo-Saxon England |publisher=Boydell and Brewer Press |date=2015 |pages=174–178}}; {{navedi splet |last=Coates |first=Richard |title=Celtic whispers: revisiting the problems of the relation between Brittonic and Old English |url=https://ul.qucosa.de/api/qucosa%3A31804/attachment/ATT-0/ }}; {{navedi splet |last=Kortlandt |first=Frederik |year=2018 |title=Relative Chronology |url=https://www.kortlandt.nl/publications/art320e.pdf }}; {{navedi splet |last=Fox |first=Bethany |title=The P-Celtic Place Names of North-East England and South-East Scotland |url=http://www.heroicage.org/issues/10/fox.html }}</ref><ref name="Härke, Heinrich 2011">{{Cite journal |last=Härke |first=Heinrich |date=2011 |title=Anglo-Saxon Immigration and Ethnogenesis |journal=Medieval Archaeology |volume=55 |issue=1 |pages=1–28 |doi=10.1179/174581711X13103897378311 |s2cid=162331501|issn=0076-6097 }}</ref> Rimsko prevladujoče krščanstvo je na osvojenih ozemljih na splošno zamenjalo anglosaško poganstvo, vendar so ga ponovno uvedli misijonarji iz Rima, ki jih je vodil [[Avguštin Canterburyjski]] od leta 597.<ref>{{navedi splet |title=The Christian Tradition |url=http://www.picturesofengland.com/history/england-history-p4.html |access-date=5 September 2009 |website=PicturesofEngland.com}}</ref> Spori med rimsko in keltsko prevladujočo obliko krščanstva so se končali z zmago rimske tradicije na koncilu v Whitbyju (664), ki se je navidezno nanašal na [[tonzura|tonzure]] (kleriške frizure) in datum velike noči, a še pomembneje, na razlike v rimskih in keltskih oblikah oblasti, teologije in prakse. Zdi se, da so bile v obdobju naselitve dežele, ki so jim vladali priseljenci, razdrobljene na številna plemenska ozemlja, toda do 7. stoletja, ko so znova na voljo precejšnji dokazi o razmerah, so se te združile v približno ducat kraljestev, med njimi [[Northumbria]], [[Mercia]], [[Wessex]], Kraljevina East Anglia, [[Essex]], [[Kent]] in [[Sussex]]. V naslednjih stoletjih se je ta proces politične konsolidacije nadaljeval. V 7. stoletju je potekal boj za hegemonijo med Northumbrio in Mercio, ki je v 8. stoletju popustila premoči Mercie. V zgodnjem 9. stoletju je Mercio kot najpomembnejše kraljestvo izpodrinil Wessex. Kasneje v tem stoletju so stopnjevalni napadi Dancev dosegli vrhunec z osvojitvijo severne in vzhodne Anglije, s čimer so strmoglavili kraljestva Northumbria, Mercia in East Anglia. Wessex pod [[Alfred Veliki|Alfredom Velikim]] je ostal kot edino preživelo angleško kraljestvo, pod njegovimi nasledniki pa se je vztrajno širil na račun kraljestev [[Danelaw]]a. To je povzročilo politično združitev Anglije, ki je bila prvič dosežena pod [[Ethelstan]]om leta 927 in dokončno ustanovljena po nadaljnjih spopadih [[Edred]]a leta 953. Nov val skandinavskih napadov s konca 10. stoletja se je končal z osvojitvijo tega združenega kraljestva s strani [[Sven I. Vilobradi|Svena I. Vilobradega]] leta 1013 in spet njegovega sina [[Knut Veliki|Knuta]] leta 1016, ki ga je spremenil v središče kratkotrajnega Severnomorskega imperija, ki je vključeval tudi kraljevino Dansko in Norveško. Vendar je bila domača kraljeva dinastija obnovljena s prihodom Edvarda Spovednika leta 1042. [[File:King Henry V at the Battle of Agincourt.jpg|thumb|upright|Kralj [[Henrik V. Angleški]] v [[Bitka pri Agincourtu|bitki pri Agincourtu]], ki se je bojevala na dan svetega Krispina in se zaključila z angleško zmago proti večji francoski vojski v [[stoletna vojna|stoletni vojni]]]] Spor o nasledstvu Edvarda je leta 1066 privedel do normanskega osvajanja, ki ga je izvedla vojska, ki jo je vodil normandijski vojvoda [[Viljem Osvajalec|Viljem]].<ref>{{navedi splet |title=Overview: The Normans, 1066–1154 |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/normans/overview_normans_01.shtml |access-date=3 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Sami [[Normani]] izvirajo iz [[Skandinavija|Skandinavije]] in so se v [[Normandija|Normandiji]] naselili v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju.<ref>{{harvnb|Crouch|2006|pp=2–4}}</ref> Ta osvojitev je vodila do skoraj popolne razlastitve angleške elite in njene zamenjave z novo francosko govorečo aristokracijo, katere govor je imel globok in trajen učinek na angleški jezik.<ref>{{navedi novice |date=20 February 2008 |title=Norman invasion word impact study |publisher=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/mid/7254446.stm |access-date=3 December 2010}}</ref> Kasneje je rodbina [[Plantageneti|Plantagenetov]] iz Anžuja podedovala angleški prestol pod [[Henrik II. Angleški|Henrikom II.]], s čimer je Anglijo dodala nastajajočemu anžujnskemu imperiju fevdov, ki jih je družina podedovala v Franciji, vključno z [[Akvitanija|Akvitanijo]].<ref name="Bartlett p124">{{harvnb|Bartlett|1999|p=124}}.</ref> Vladali so tri stoletja, nekateri znani monarhi so bili [[Rihard I. Levjesrčni]], [[Edvard I.]], [[Edvard III.]] in [[Henrik V. Angleški]]. V tem obdobju je prišlo do sprememb v trgovini in zakonodaji, vključno s podpisom [[Magna Carta|Magne Carte]], angleške pravne listine, ki se uporablja za omejevanje suverenih pristojnosti z zakonom in zaščito privilegijev svobodnjakov. Razcvetelo se je katoliško meništvo, ki je zagotavljalo filozofe, [[univerza v Oxfordu|univerzi v Oxfordu]] in [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]] pa sta bili ustanovljeni pod kraljevim pokroviteljstvom. Kneževina Wales je v 13. stoletju postala fevd Plantagenetov, gospostvo Irske pa je papež podelil angleški monarhiji. V 14. stoletju so Plantageneti in rodbina [[valoijci|Valois]] trdili, da so zakoniti upravičenci rodbine Kapetingov in Francije; sili sta se spopadli v [[stoletna vojna|stoletni vojni]].{{Sfn|Fowler|1967|p=208}} Epidemija [[Črna smrt|črne kuge]] je prizadela Anglijo; od leta 1348 je nazadnje pobil do polovice prebivalcev Anglije. Med letoma 1453 in 1487 je potekala državljanska vojna, znana kot [[Vojna dveh rož]], med obema vejama kraljeve družine, [[družina York|York]] in [[Lancastri|Lancaster]].{{Sfn|Crofton|2007|p=111}} Sčasoma je to privedlo do tega, da so Yorki v celoti izgubili prestol na račun valižanske plemiške družine [[Tudorji|Tudorjev]], veje Lancasterov, ki jo je vodil Henrik Tudor, ki je vdrl z valižanskimi in bretonskimi plačanci ter dosegel zmago v bitki pri Bosworth Fieldu, kjer je bil yorški kralj [[Rihard III. Angleški|Rihard III.]] ubit.<ref>{{navedi splet |title=Richard III (r. 1483–1485) |url=http://www.royal.gov.uk/output/Page50.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20080710093939/http://www.royal.gov.uk/output/Page50.asp |archive-date=10 July 2008 |access-date=21 September 2009 |website=Royal.gov.uk}}</ref> === Zgodnje novoveško obdobje === V obdobju Tudorjev se je angleška srednjeveška vojska postopoma razvila v večjo silo, podprto z močnimi ladjami in topniškimi utrdbami.<ref>{{navedi splet |title=Henry VIII & the Tudors |url=https://maryrose.org/henry-viii-the-tudor-story/ |access-date=2024-01-18 |website=The Mary Rose}}</ref> Pod rodbino Tudor sta cvetela umetnost in trgovina. Anglija je začela razvijati pomorske spretnosti in raziskovanje se je v dobi odkritij okrepilo. [[Henrik VIII. Angleški]] je prekinil občestvo s katoliško cerkvijo zaradi vprašanj, povezanih z njegovo ločitvijo, v skladu z akti o nadvladi leta 1534, ki so monarha razglasili za poglavarja anglikanske cerkve. V nasprotju z večjim delom evropskega [[protestantizem|protestantizma]] so bile korenine razkola bolj politične kot teološke. Z akti iz leta 1535–1542 je tudi pravno vključil svojo pradedovo deželo Wales v Kraljevino Anglijo. Med vladavino Henrikovih hčera, [[Marija I. Angleška|Marije I.]] in [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]], je prišlo do notranjih verskih konfliktov. Prva je državo postavila nazaj v katolicizem, druga pa se je od nje spet ločila in odločno uveljavila prevlado anglikanizma. [[Elizabetinsko obdobje]] je obdobje v Tudorski dobi in vladavini Elizabete I. ('kraljice device'). Zgodovinarji jo pogosto opisujejo kot zlato dobo v angleški zgodovini, ki je predstavljala vrhunec angleške renesanse in videla razcvet velike umetnosti, poezije, glasbe in literature.<ref>From the 1944 Clark lectures by C. S. Lewis; Lewis, ''English Literature in the Sixteenth Century'' (Oxford, 1954) p. 1, {{OCLC|256072}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Queen Elizabeth I of England |url=https://www.historic-uk.com/HistoryUK/HistoryofEngland/Queen-Elizabeth-I/ |access-date=2024-01-18 |website=Historic UK |language=en-GB}}</ref> {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 310 | caption_align = left | align = right | image1 = After Hans Holbein the Younger (1497-8-1543) - Henry VIII (1491-1547) - RCIN 404438 - Royal Collection.jpg | caption1 = Kralj [[Henrik VIII.]] (1491–1547) | image2 = Elizabeth I in Parliament Robes.jpg | caption2 = Kraljica [[Elizabeta I. Angleška]] (1558–1603) | caption3 = | caption4 = | width = 100 }} V konkurenci s Španijo je prvo angleško kolonijo v Ameriki leta 1585 ustanovil raziskovalec Walter Raleigh v Virginiji in jo poimenoval Roanoke. Kolonija Roanoke je propadla in je znana kot izgubljena kolonija, potem ko je bila ob vrnitvi kasneje prispele oskrbovalne ladje najdena zapuščena.<ref>{{navedi knjigo |last=Ordahl |first=Karen |url={{GBurl|id=W8cr4Vgt9ekC|q=roanoke colony}} |title=Roanak:the abandoned colony |date=25 February 2007 |publisher=Rowman & Littlefield publishers Inc |isbn=978-0-7425-5263-0 |access-date=24 December 2010}}</ref> Z [[Britanska vzhodnoindijska družba|Vzhodnoindijsko družbo]] je Anglija na vzhodu tekmovala tudi z Nizozemci in Francozi. Vzhodnoindijska družba je postala najmočnejša korporacija v zgodovini.<ref>{{Citation |last=Stern |first=Philip J. |editor-first1=Thomas |editor-first2=Justin |editor-first3=Charles R. T. |editor-last1=Clarke |editor-last2=o'Brien |editor-last3=o'Kelley |title=English East India Company-State and The Modern Corporation |date=2019-02-28 |url=http://dx.doi.org/10.1093/oxfordhb/9780198737063.013.3 |work=The Oxford Handbook of the Corporation |pages=74–92 |access-date=2023-12-28 |publisher=Oxford University Press|doi=10.1093/oxfordhb/9780198737063.013.3 |isbn=978-0-19-873706-3 }}</ref> Anglija je bila tudi v vojni s Španijo. Armada je izplula iz Španije leta 1588 kot del širšega načrta za napad na Anglijo in ponovno vzpostavitev katoliške monarhije. Načrt so onemogočili slaba koordinacija, nevihtno vreme in boljša uporaba mornariških topov in bojne taktike angleških flot.<ref>{{navedi splet |title=The Spanish Armada: history, causes and timeline |url=https://www.rmg.co.uk/stories/topics/spanish-armada-history-causes-timeline |access-date=2024-01-18 |website=Royal Museums Greenwich |language=en}}</ref> Ta neuspeh ni končal grožnje: Španija je sprožila še dve armadi, leta 1596 in 1597, a je obe odgnala nevihta. Anglija je imela v tem obdobju po obsežnih Tudorjevih reformah centralizirano, dobro vodeno in učinkovito vlado.<ref>{{navedi splet |title=Tudor Parliaments |url=https://spartacus-educational.com/TUDparliament.htm |first1=John |last1=Simkin |orig-date=September 1997 |date=January 2020 |access-date=4 April 2021 |website=Spartacus Educational |language=en}}</ref> === Unija s Škotsko === Politična struktura otoka se je spremenila leta 1603, ko je škotski kralj [[Jakob I. Angleški|Jakob VI.]], kraljestvo, ki je bilo dolgo tekmec angleškim interesom, podedoval angleški prestol kot Jakob I. in s tem ustvaril [[personalna unija|personalno unijo]].<ref name="Britons">{{harvnb|Colley|1992|p=12}}; {{navedi splet |title=Making the Act of Union |work=Act of Union 1707 |url=http://www.parliament.uk/actofunion/01_background.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080609075346/http://www.parliament.uk/actofunion/01_background.html |archive-date=9 June 2008 |access-date=5 September 2009 |publisher=UK Parliament}}</ref> Imenoval se je za kralja Velike Britanije, čeprav to ni imelo podlage v angleškem pravu. Pod pokroviteljstvom Jakoba VI. in I. je bila leta 1611 izdana različica [[Sveto pismo|Svetega pisma]] kralja Jakoba. To je bila standardna različica Svetega pisma, ki jo je brala večina protestantskih kristjanov štiristo let, dokler v 20. stoletju niso bile narejene sodobne revizije. [[File:Charles II of England.jpeg|thumb|upright|right|Angleška obnova je obnovila monarhijo pod kraljem Karlom II. in mir po angleški državljanski vojni]] Na podlagi nasprotujočih si političnih, verskih in družbenih stališč je [[angleška državljanska vojna]] potekala med privrženci parlamenta in podporniki kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]], pogovorno poznanimi kot ''Okrogloglavci'' (''Roundhead'') oziroma ''Kavalirji'' (''Cavalier''). To je bil prepleten del širših večplastnih vojn treh kraljestev, ki so vključevale Škotsko in Irsko. Parlamentarci so zmagali, karel I. je bil usmrčen in kraljestvo je zamenjala Commonwealth. Vodja parlamentarnih sil [[Oliver Cromwell]] se je leta 1653 razglasil za lorda protektorja; sledilo je obdobje osebne vladavine.<ref name="O Cromwell">{{navedi splet |title=Oliver Cromwell (English statesman) |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/143822/Oliver-Cromwell |access-date=8 August 2009 |website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Po Cromwellovi smrti in odstopu njegovega sina Riharda kot lorda zaščitnika je bil [[Karel II. Angleški]] leta 1660 povabljen, da se vrne kot monarh, v potezi, imenovani obnova. S ponovnim odprtjem gledališč so likovna umetnost, literatura in uprizoritvene umetnosti cvetele v času obnove »veselega monarha« Karla II.<ref>Lyndsey Bakewell, "[https://web.archive.org/web/20200212175057/https://pdfs.semanticscholar.org/5c52/dfd2b876951f2d9ca982a2aa2460f52c228f.pdf Changing scenes and flying machines: re-examination of spectacle and the spectacular in Restoration theatre, 1660–1714]" (PhD. Diss. Loughborough University, 2016).</ref> Po Slavni revoluciji leta 1688 je bilo z ustavo določeno, da morata kralj in parlament vladati skupaj, čeprav je imel parlament dejansko moč. To je bilo določeno z listino pravic iz leta 1689. Med določenimi statuti je bilo, da lahko zakon sprejme samo parlament in da ga kralj ne more začasno razveljaviti, tudi da kralj ne more uvesti davkov ali dvigniti vojske brez predhodnega odobritev parlamenta.<ref>{{navedi knjigo |last1=Adler |first1=Philip J. |url={{GBurl|id=mPoqfoiIp4sC|q=with the restoration it was not constitutionally established that king and parliament should rule together|p=340}} |title=World Civilization |last2=Pouwels |first2=Randall L. |date=27 November 2007 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-0-495-50262-3 |page=340 |access-date=24 December 2010}}</ref> Tudi od takrat noben britanski monarh ni vstopil v spodnji dom, ko ta zaseda, česar se britanski monarh vsako leto spomni na državni otvoritvi parlamenta, ko z vrati spodnjega doma zaloputne monarhov glasnik, ki simbolizira pravice parlamenta in njegovo neodvisnost od monarha. Z ustanovitvijo Kraljeve družbe leta 1660 se je znanost močno spodbudila. Leta 1666 je [[veliki londonski požar]] uničil mesto [[London]], vendar so ga kmalu zatem obnovili s številnimi pomembnimi stavbami, ki jih je zasnoval sir [[Christopher Wren]].<ref>{{navedi novice |title=London's Burning: The Great Fire |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/civil_war_revolution/great_fire_02.shtml |accessdate=25 September 2009 |work=BBC News}}</ref> Od sredine do konca 17. stoletja sta se pojavili dve politični frakciji – [[torijci]] in [[vigovci]]. Čeprav so torijci sprva podpirali katoliškega kralja Jakoba II., so nekateri med njimi skupaj z vigovci med revolucijo leta 1688 povabili nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema Oranskega]], da premaga Jakoba in postane kralj. Nekateri Angleži, zlasti na severu, so bili [[Jakobiti (Anglija)|jakobiti]] in so še naprej podpirali Jakoba in njegove sinove. Pod rodbino [[Stuarti|Stuart]] se je Anglija razširila na področju trgovine, financ in blaginje. Kraljeva mornarica je razvila največjo evropsko trgovsko floto. Potem ko sta se parlamenta Anglije in Škotske strinjala, sta se državi združili v politično unijo, da bi leta 1707 ustvarili [[Kraljevina Velika Britanija|Kraljevino Veliko Britanijo]]. Da bi se prilagodili uniji, so institucije, kot so pravo in nacionalne cerkve, ostale ločene.{{Sfn|Gallagher|2006|p=14}} === Pozno moderno in sodobno obdobje === [[File:CanalettoSomersetHouseTerrace.jpg|thumb|Reka Temza v georgijanskem obdobju s terase hiše Somerset, ki gleda proti cerkvi sv. Pavla, ok. 1750]] Pod novoustanovljeno Kraljevino Veliko Britanijo so rezultati Kraljeve družbe in drugih angleških pobud v kombinaciji s [[Škotsko razsvetljenstvo|škotskim razsvetljenstvom]] ustvarili inovacije v znanosti in tehniki, medtem ko je ogromna rast britanske čezmorske trgovine, ki jo je ščitila [[Kraljeva vojna mornarica]], tlakovala pot ustanovitvi [[Britanski imperij|Britanskega imperija]]. Doma je povzročil [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]], obdobje globokih sprememb v družbenoekonomskih in kulturnih razmerah v Angliji, kar je povzročilo industrializirano kmetijstvo, proizvodnjo, inženiring in rudarstvo, pa tudi nova in pionirska cestna, železniška in vodna omrežja za lažjo širitev in razvoj.<ref>{{navedi splet |last=Hudson, Pat |title=The Workshop of the World |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/victorians/workshop_of_the_world_01.shtml |access-date=10 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Z odprtjem kanala Bridgewater v severozahodni Angliji leta 1761 se je začela doba prekopov v Britaniji.<ref name="Briton20015">{{Harvnb|Office for National Statistics|2000|p=5}}; {{harvnb|McNeil|Nevell|2000|p=4}}.</ref> Leta 1825 je bila za javnost odprta prva stalna potniška železnica na svetu, ki jo je vlekla parna lokomotiva – Stockton and Darlington Railway. [[File:Turner, The Battle of Trafalgar (1822).jpg|thumb|''[[Bitka pri Trafalgarju]]'' je bila pomorska spopad med kraljevo mornarico in združenimi flotami Francije in Španije med napoleonskimi vojnami<ref>{{navedi splet |date=28 July 2014 |title=Department of History – Napoleonic Wars |url=http://www.westpoint.edu/history/SitePages/Napoleonic%20Wars.aspx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140728203458/http://www.westpoint.edu/history/SitePages/Napoleonic%20Wars.aspx |archive-date=28 July 2014 |access-date=8 April 2021}}</ref>]] Med industrijsko revolucijo se je veliko delavcev preselilo iz angleškega podeželja v nova in rastoča urbana industrijska območja, da bi delali v tovarnah, na primer v [[Birmingham]]u in [[Manchester|Manchestru]], pri čemer je bil slednji prvo industrijsko mesto na svetu.<ref name="Industrial city">{{navedi splet |title=Manchester – the first industrial city |url=http://www.sciencemuseum.org.uk/on-line/energyhall/page84.asp |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120309184810/http://www.sciencemuseum.org.uk/on-line/energyhall/page84.asp |archive-date=9 March 2012 |access-date=17 March 2012 |publisher=Entry on Sciencemuseum website}}</ref> Anglija je ohranila relativno stabilnost skozi celotno francosko revolucijo, pod [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in Williamom Pittom mlajšim. Regentstvo [[Jurij IV. Britanski|Jurija IV.]] je znano po svoji eleganci in dosežkih v likovni umetnosti in arhitekturi. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon]] načrtoval invazijo z jugovzhoda; vendar se to ni pokazalo in Napoleonove sile so premagali Britanci: na morju [[Horatio Nelson]], na kopnem pa [[Arthur Wellesley]]. Velika zmaga v [[Bitka pri Trafalgarju|bitki pri Trafalgarju]] je potrdila pomorsko premoč, ki jo je Velika Britanija vzpostavila tekom 18. stoletja.<ref>Bennet, Geoffrey (2004). ''The Battle of Trafalgar''. England: Pen & Sword Books Limited, CPI UK, South Yorkshire.</ref> Napoleonske vojne so spodbudile koncept britanstva in združenega nacionalnega britanskega ljudstva, ki si ga delijo z Angleži, Škoti in Valižani. [[File:Frith A Private View.jpg|thumb|Viktorijansko dobo pogosto omenjajo kot zlato dobo. Slikarstvo Williama Powella Fritha za prikaz kulturnih delitev]] London je v viktorijanski dobi postal največje in najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu, trgovina znotraj Britanskega imperija – kot tudi položaj britanske vojske in mornarice – je bila prestižna. Tehnološko je bilo v tem obdobju veliko inovacij, ki so se izkazale za ključne za moč in blaginjo Združenega kraljestva. Politično vznemirjenje doma s strani radikalcev, kot so čartisti in sufražetke, je omogočilo zakonodajno reformo in splošno volilno pravico.<ref>{{navedi splet |last=Crawford, Elizabeth |title=Women: From Abolition to the Vote |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/abolition/abolition_women_article_01.shtml#five |access-date=10 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Premiki moči v vzhodni in srednji Evropi so pripeljali do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]; več sto tisoč angleških vojakov je umrlo v boju za Združeno kraljestvo kot del [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]]. Dve desetletji kasneje, v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je bilo Združeno kraljestvo spet eno od zaveznikov. Zaradi razvoja tehnologije vojskovanja so zračni napadi med ''Blitzom'' poškodovali številna mesta. Po vojni je Britanski imperij doživel hitro dekolonizacijo, prišlo je do pospeševanja tehnoloških inovacij; avtomobili so postali primarno prevozno sredstvo in razvoj reaktivnega motorja [[Frank Whittle|Franka Whittla]] je privedel do širšega zračnega prometa.<ref>{{navedi novice |last=Golley, John |date=10 August 1996 |title=Obituaries: Air Commodore Sir Frank Whittle |work=The Independent |location=London |url=https://www.independent.co.uk/news/people/obituaries-air-commodore-sir-frank-whittle-1309015.html |access-date=2 December 2010}}</ref> Bivalne vzorce je v Angliji spremenila zasebna vožnja z avtomobili in ustanovitev nacionalne zdravstvene službe leta 1948, ki je vsem stalnim prebivalcem brezplačno zagotavljala zdravstveno varstvo, financirano iz javnih sredstev, ko jo potrebujejo. Skupaj je to spodbudilo reformo lokalne uprave v Angliji sredi 20. stoletja. Od 20. stoletja je prišlo do znatnega selitve prebivalstva v Anglijo, večinoma iz drugih delov Britanskega otočja, pa tudi iz Commonwealtha, zlasti indijske podceline. Od leta 1970 je prišlo do velikega odmika od proizvodnje in vse večjega poudarka na storitveni industriji. Kot del Združenega kraljestva se je območje pridružilo pobudi skupnega trga, imenovani [[Evropska gospodarska skupnost]], ki je postala [[Evropska unija]]. Od konca 20. stoletja se je uprava Združenega kraljestva premaknila k dekoncentriranemu upravljanju na Škotskem, v Walesu in Severni Irski.<ref>{{Cite journal |last=Keating |first=Michael |author-link=Michael Keating (political scientist) |date=1 January 1998 |title=Reforging the Union: Devolution and Constitutional Change in the United Kingdom |url=https://archive.org/details/sim_publius_winter-1998_28_1/page/217 |journal=Publius: The Journal of Federalism |volume=28 |issue=1 |page=217 |doi=10.1093/oxfordjournals.pubjof.a029948}}</ref> Anglija in Wales še naprej obstajata kot jurisdikcija znotraj Združenega kraljestva. Devolucija je spodbudila večji poudarek na bolj angleški specifični identiteti in patriotizmu. Decentralizirane angleške vlade ni, vendar je bil poskus vzpostavitve podobnega sistema na subregionalni osnovi zavrnjen na referendumu. == Geografija == Anglija je s približno 130.000 kvadratnimi kilometri ali približno dvema tretjina geografsko največji del v Veliki Britaniji. <ref>[http://www.europa-daten.de/Grossbritannien_Flaeche.htm England]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://reisen.woxikon.de/reisefuehrer/england |title=Fläche Englands im Reiseführer |accessdate=2017-06-25 |archive-date=2014-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141221160911/http://reisen.woxikon.de/reisefuehrer/england |url-status=dead }}</ref> Tipična značilnost Anglije so njene obale in raznolika naravna območja. Sestavljena je večinoma iz ravnic, ki jih prekinjajo verige gričev ali hribov. Najvišja hrib v Angliji je Scafell Pike v Cumbrianskem hribovju z 978 metri. Najdaljša in najbolj znana reka v državi je reka [[Temza]]. Poleg nje so pomembne reke še [[Severn]], [[Humber]], [[Trent]] in [[Great Ouse (reka)|Great Ouse]]. === Podnebje === Anglija leži v zmernem pasu in je zaradi [[Zalivski tok|Zalivskega toka]] precej namočena a vendar toplega podnebja.<ref>[http://resources.woodlands-junior.kent.sch.uk/customs/questions/weather/ ''Wie wird das Klima in England?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150215011819/http://resources.woodlands-junior.kent.sch.uk/customs/questions/weather/ |date=2015-02-15 }}'' Woodlands Kent</ref> Na splošno ima Anglija toplejše podnebje kot države, ki ležijo na isti [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]]. Razlog za raznoliko vreme je, da se nad Anglijo mešata topli tropski in hladni polarni zrak. Najhladnejša meseca sta januar in februar, julij je običajno najtoplejši mesec. Meseci z blagim toplim vremenom so junij, september in oktober. Padavine so dokaj enakomerne skozi vse leto. Od začetka zapisov je najvišja temperatura znašala 38,5 ° C.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/kent/3153532.stm Temperaturrekord wechselt, BBC News]</ref>, najnižja pa -26 ° C <ref>[http://www.metoffice.gov.uk/ MetOffice,] ''Englisches Klima''</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == Živalstvo Anglije je podobno drugim območjem na Britanskem otočju s široko paleto vretenčarjev in nevretenčarjev v raznolikih habitatih.<ref>{{navedi splet |title=Natural History Museum |url=https://www.nhm.ac.uk/discover/british-wildlife.html |access-date=7 July 2020}}</ref> Narodne naravne rezervate v Angliji je ''Natural England'' označil kot ključna mesta za divje živali in naravne značilnosti v Angliji. Ustanovljeni so bili za zaščito najpomembnejših območij habitatov in geoloških formacij. NNR upravlja v imenu naroda, veliko jih upravlja ''Natural England'', pa tudi nevladne organizacije, vključno s člani partnerstva ''The Wildlife Trusts'', ''National Trust'' in ''Royal Society for the Protection of Birds''. V Angliji je 229 NNR, ki pokrivajo 939 kvadratnih kilometrov. Pogosto vsebujejo redke vrste ali nacionalno pomembne populacije rastlin in živali.<ref>{{navedi splet |title=Natural England: Designated sites |url=https://designatedsites.naturalengland.org.uk/ReportConditionSummary.aspx?SiteType=NNR |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210825034122/https://designatedsites.naturalengland.org.uk/ReportConditionSummary.aspx?SiteType=NNR |archive-date=25 August 2021 |access-date=20 July 2020}}</ref> [[File:Richmond Park - London - England - 02102005.jpg|thumb|navadni jelen v parku Richmond. Park je ustanovil Karel I. v 17. stoletju kot park jelenov]] Agencija za okolje je neoddelčni javni organ, ustanovljen leta 1995, ki ga sponzorira Ministrstvo za okolje, hrano in podeželje in je odgovoren za zaščito in izboljšanje okolja v Angliji.<ref>{{navedi splet |title=Environment Agency |url=https://www.gov.uk/government/organisations/environment-agency |access-date=3 April 2021 |website=GOV.UK |language=en}}</ref> Državni sekretar za okolje, hrano in podeželje je minister, odgovoren za varstvo okolja, kmetijstvo, ribištvo in podeželske skupnosti v Angliji. Anglija ima na večini območij zmerno oceansko podnebje, kjer ni ekstremnega mraza ali vročine, ima pa nekaj manjših subarktičnih in toplejših območij na jugozahodu. Proti severu Anglije postane podnebje hladnejše in tukaj se nahaja večina angleških gora in visokih hribov, ki močno vplivajo na podnebje in s tem na lokalno favno območij. Listopadni gozdovi so pogosti po vsej Angliji in zagotavljajo odličen habitat za večino angleških divjih živali, vendar se ti v severnih in gorskih predelih Anglije umaknejo iglastim gozdovom (predvsem nasadom), ki prav tako koristijo nekaterim oblikam divjih živali. Nekatere vrste so se prilagodile razširjenemu urbanemu okolju, zlasti rdeča lisica, ki je za rjavo podgano najuspešnejši mestni sesalec, in druge živali, kot je navadni golob grivar, ki uspevata v mestnih in primestnih območjih.<ref>{{navedi novice |date=17 May 2012 |title=Mammals in Britain's cities: A spotter's guide – in pictures |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/environment/gallery/2012/may/17/mammals-britains-cities-spotters-guide}}</ref> == Politika == Vlada Kraljevine ima, kot kraljeva družina, sedež v britanski prestolnici London. Anglija - za razliko od Škotske, Walesa in Severne Irske - nima parlamenta ali državne vlade. Njihove naloge opravlja parlament in vlada Združenega kraljestva. Vendar pa je, še posebej po neuspelem glasovanju o neodvisnosti na Škotskem, tekla razprava, da bi tudi Anglija v okviru decentralizacije lahko imela svojo vlado. === Simboli === Angleška zastava, znana kot križ svetega Jurija, je rdeči križ na belem ozadju in je uporabljena že od 13. stoletja. Še en nacionalni simbol od konca vojne dveh rož je Tudorska roža, ki bi morala biti simbol miru.<ref>[http://projectbritain.com/flowers.html ''Emblems of Britain''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170627072552/http://projectbritain.com/flowers.html |date=2017-06-27 }} auf projectbritain.com</ref> Roža je na primer simbol angleške Rugby-Union ekipe. Trije levi (''Three Lions'') segajo v čas [[Rihard Levjesrčni|Riharda Levjesrčnega]] in tvorijo grb Anglije. Anglija sama nima uradne himne. Na športnih prireditvah, kjer se Anglija pojavlja kot samostojna ekipa, običajno pojejo britansko himno »God Save the King«, manj pogosto pa hvalnico »Jeruzalem«. == Upravne enote == === 39 Tradicionalnih grofij === {{glavni|Tradicionalne grofije Anglije}} [[Slika:England traditional counties.png|thumb|left|39 tradicionalnih grofij]] Teh 39 zgodovinskih grofij (angl. ''county, counties'') obstaja že od srednjega veka. V svoji vlogi upravnih enot so bile od sredine 20. stoletja večkrat prestrukturirane, vendar pa obstajajo zgodovinske grofije v glavah ljudi še naprej. Velika mesta veljajo za del grofij, vendar so uspela dobiti status samostojnega okraja. === Trenutne upravne enote === {{glavni|Angleška grofija}} [[File:English metropolitan and non-metropolitan counties 2009.svg|thumb|300px|Mestne in ne-mestne grofije od leta 2009]] V 20. stoletju se je upravna struktura delno prilagodila mestom in na novo postavila. Tako je upravni enota Greater London nastala leta 1965. Leta 1974 je nastalo šest mestnih grofij (''Metropolitan Counties'') in tako imenovane ne-mestne grofije (''Non-Metropolitan Counties''), vključno z nekaterimi manjšimi novimi grofijami, kot so Avon, Humberside in Cleveland. Leta 1990 pa so jih spet razpustili. Grofije (''Counties'') so razdeljene na okrožja (''Metropolitan District''), kar ustreza približno našim občinam glede na njihove naloge. Ta okrožja so običajno sestavljena iz različnih mest in manjših naselij, in nimajo neodvisno upravo. Govori se o " dvostopenjskem upravljanju " (prva stopnja: grofija, druga stopnja: okrožje). Anglija je prav tako razdeljena na okrožja lokalne uprave.<ref name="localgov">{{harvnb|Singh|2009|p=53}}.</ref> Okrožje se lahko poveže s ceremonialnim okrožjem ali je raven okrožja znotraj grofije ''shire'', je kraljevo ali metropolitansko okrožje, ima status okrožja ali mesta ali je enotna oblast. Na ravni skupnosti je velik del Anglije razdeljen na civilne župnije s svojimi sveti; v širšem Londonu od leta 2014 obstaja le ena takšna župnija, Queen's Park, potem ko so bili leta 1965 ukinjeni, dokler zakonodaja leta 2007 ni dovoljevala njihove rekreacije. Leta 1986 so ukinili uprave metropolitanskih grofij. Njihove naloge so bile prenesene na Metropolitanska okrožja. V svoji funkciji, lahko Metropolitansko okrožje imenuje unitarna oblast. Imena šestih mestnih grofij, ki so se ohranile, imajo le geografsko lokacijo ali so pomembne za statistične namene. ==== London ==== Od leta 1994 do začetka leta 2010 je bila Anglija za nekaj namenov razdeljena na regije; referendum leta 1998 za londonsko regijo je dve leti pozneje ustanovil londonsko skupščino.<ref>{{navedi novice |last=Cooper |first=Hilary |date=29 March 2011 |title=Tiers shed as regional government offices disappear |work=The Guardian |location=London |url=https://www.theguardian.com/society/2011/mar/29/regional-government-disappears-1500-jobs-lost |access-date=16 June 2011}}</ref> Neuspeli referendum o dekoncentraciji v severovzhodni Angliji leta 2004 je preklical nadaljnjo dekoncentracijo regionalne skupščine z odpravo regionalne strukture zunaj Londona. Ceremonialno in administrativno je regija razdeljena med londonski City in širši London; ti so nadalje razdeljeni na 32 londonskih okrožij in 25 oddelkov mesta London.<ref>{{harvnb|Axford|2002|p=315}}.</ref> === Velika somestja === [[Slika:England Cities.jpg|thumb|Angleška mesta]] V angleškem jeziku, je razlika med ''city'' in ''town''. Pravica imenovati se mesto - ''city'', je dodeljena s kraljevo listino o imenovanju, tako imenovano ''Royal Charter''. Po navadi gre staro pravico ali ima stolnico. Na primer, čeprav je St. David v Walesu majhen, z manj kot 2000 prebivalci, je ''city'', Stockport, s svojimi 135.600 prebivalci pa samo ''town''. Vse urbanizirane upravne enote imajo tudi status okrožja. Pozidano območje [[Veliki London]] (''Greater London'') je daleč največje mestno območje v Angliji<ref name="BUA">{{navedi splet |title=2011 Census – Built-up areas |url=http://www.nomisweb.co.uk/articles/747.aspx |access-date=5 February 2014 |publisher=Office for National Statistics (ONS)}}</ref> in eno najbolj obremenjenih mest na svetu. Velja za globalno mesto in ima več prebivalcev kot katera koli druga država v Združenem kraljestvu razen same Anglije. Druga urbana območja znatne velikosti in vpliva so običajno v severni Angliji ali angleškem Midlandsu. V Angliji je 50 naselij s statusom mesta, medtem ko jih ima širše Združeno kraljestvo 66. Medtem ko je veliko mest v Angliji precej velikih, kot so [[Birmingham]], [[Sheffield]], [[Manchester]], [[Liverpool]], [[Leeds]], [[Newcastle upon Tyne|Newcastle]], [[Bradford]], [[Nottingham]], velikost prebivalstva ni predpogoj za status mesta.<ref name="cathcities">{{navedi novice |last=O'Brian |first=Harriet |date=24 November 2007 |title=The Complete Guide To: Cathedral cities in the UK |work=The Independent |location=London |url=https://www.independent.co.uk/travel/uk/the-complete-guide-to-cathedral-cities-in-the-uk-760201.html |url-status=dead |access-date=8 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090812091322/http://www.independent.co.uk/travel/uk/the-complete-guide-to-cathedral-cities-in-the-uk-760201.html |archive-date=12 August 2009}}</ref> Tradicionalno so status dobila mesta s škofijskimi stolnicami, tudi zato obstajajo manjša mesta, kot so [[Wells]], [[Ely]], Ripon, Truro in [[Chichester]]. Največja somestja v Angliji: * [[Veliki London]] (9.787.426) - glavno mesto London * [[Greater Manchester]] (2.553.379) - glavno mesto Manchester * [[West Midlands]] (2.440.986) - glavno mesto Birmingham * [[West Yorkshire]] (1.777.934) - glavno mesto Leeds * [[Liverpool]] (864.122) - glavno mesto Liverpool * [[South Hampshire]] (855.569)) - glavno mesto Southampton * [[Tyneside]] (774.891) - glavno mesto Newcastle upon Tyne * [[Nottingham]] (729.977) - glavno mesto Nottingham * [[Sheffield]] (685.368) - glavno mesto Sheffield * [[Bristol]] (617.280) - glavno mesto Bristol == Prebivalstvo == Z več kot 56,4 milijonov prebivalcev je Anglija je daleč najbolj naseljena država v Združenem kraljestvu. To jo uvršča na 4. mesto med državami v EU. Gostota 417 oseb na kvadratni kilometer je prav tako zelo visoka. Vendar pa je treba opozoriti, da jih 8,3 milijona od 54,3 milijonov živi v Velikem Londonu (''Greater London''). V preostalem delu države je gostota prebivalstva le 357 ljudi na kvadratni kilometer. === Jeziki === V Angliji govorijo pretežno angleško. Čeprav ne obstaja zakon, ki določa, da je angleščina uradni jezik, je angleščina edini jezik, ki se uporablja za službene namene. Je tudi mednarodnega pomena, saj približno 1,5 milijarde ljudi na svetu govori angleško, od tega 375 milijonov kot prvi jezik. <ref>[http://de.statista.com/statistik/daten/studie/150407/umfrage/die-zehn-meistgesprochenen-sprachen-weltweit/ ''Die zehn meistgesprochenen Sprachen der Welt'']</ref> [[Angleščina]] se običajno obravnava kot "svetovna lingua franca". Od 15. stoletja dalje je angleščina postala v Angliji splošno uporabljan/uveljavljen jezik. V angleški renesansi so dobili veliko besed iz francoščine in latinščine. Ocenjuje se, da 133.000 prebivalcev Anglije govori [[valižanščina|valižanščino]]. <ref>[https://www.webarchive.org.uk/wayback/archive/20120330060204/http://www.byig-wlb.org.uk/English/publications/Publications/4844.pdf ''Estimation of the number of Welsh speakers in England''], Welsh Language Board, Januar 2007</ref> Zaradi priseljevanja je leta 2007 približno 800.000 šolarjev govorilo doma tuj jezik. <ref>Graeme Paton: ''Ein Fünftel der Kinder aus ethnischen Minderheiten.'' [[The Daily Telegraph]], London, 1. Oktober 2007</ref> Popis 2011 kaže, da se v Angliji poleg angleščine govori največ poljsko. <ref>[https://www.theguardian.com/uk/2013/jan/30/polish-becomes-englands-second-language The Guardian: ''Polnisch wird Englands zweite Sprache'']</ref> === Religija === [[Slika:Saint George - Carlo Crivelli.jpg|thumb| Sv. Jurij, patron Anglije]] [[Anglikanska cerkev]] ima status državne cerkve. Njen poglavar je vladajoči monarh v Združenem kraljestvu. Obstaja približno 26 milijonov privržencev anglikanske cerkve. <ref>[http://www.pewforum.org/2008/06/19/global-anglicanism-at-a-crossroads/ ''Globale Anglikanismus am Scheideweg''], PewResearch</ref> Številne cerkve in stolnice v Angliji so zgodovinske stavbe in imajo arhitekturno visoko vrednost. Znane zgodovinske stavbe so [[Westminstrska opatija]], [[Stolnica svetega Petra, York |York Minster]], [[Stolnica v Durhamu]] in [[Stolnica v Salisburyju]]. {| class="wikitable zebra sortable" |- class="hintergrundfarbe5" ! colspan="3"| Porazdelitev religij v Angliji <br /><small>(stanje 2011<ref>[http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20160105160709/http://www.ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/key-statistics-for-local-authorities-in-england-and-wales/sty-what-is-your-religion.html Englische Religionszugehörigkeit (Census 2011)]</ref>)</small> |- class="hintergrundfarbe5" ! Religija !! delež v %<br />prebivalstva !! |- | [[Krščanstvo]] || style="text-align:right;" | 31.479.876 || style="text-align:right;" | 59,4 % |- | [[Islam]] || style="text-align:right;" | 2.660.116 || style="text-align:right;" | 5,0 % |- | [[Hinduizem]] || style="text-align:right;" | 806.199 || style="text-align:right;" | 1,5 % |- | [[Sikhizem]] || style="text-align:right;" | 420.196 || style="text-align:right;" | 0,8 % |- | [[Judovstvo]] || style="text-align:right;" | 261.282 || style="text-align:right;" | 0,5 % |- | [[Budizem]] || style="text-align:right;" | 238.626 || style="text-align:right;" | 0,5 % |- | druge religije || style="text-align:right;" | 227.825 || style="text-align:right;" | 0,4 % |- | neopredeljeni || style="text-align:right;" | 13.114.232 || style="text-align:right;" | 24,7 % |- | ni odgovorilo || style="text-align:right;" | 3.804.104|| style="text-align:right;" | 7,2 % |- class="hintergrundfarbe5" | '''Skupaj''' || style="text-align:right;" | '''53.012.456''' || style="text-align:right;" | '''100 %''' |} Glede na popis leta 2011 je razdelitev naslednja: 59,4% so kristjani, 24,7% ne-verujoči, 5% privrženci islama, 3,7% privrženci druge vere. Poleg tega 7,2% ni dalo odgovora na vprašanje o verski pripadnosti. == Gospodarstvo in promet == === Gospodarstvo === Anglija je ena izmed najbolj dereguliranih gospodarstev na svetu, z dohodki v povprečju na prebivalca 22.907 €<ref>Office for National Statistics, [http://www.statistics.gov.uk/hub/economy/national-accounts/regional-accounts/index.html Regional Accounts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090826104410/http://www.statistics.gov.uk/hub/economy/national-accounts/regional-accounts/index.html |date=2009-08-26 }}</ref>. Izvaja prosti trg, ima napredno infrastrukturo, je v smislu inflacije, obrestnih mer in brezposelnosti med najmočnejšimi v Evropi. Uradna valuta Anglije je [[angleški funt]], ki je poleg ameriškega dolarja in evra ena glavnih konvertibilnih valut na svetu. Anglija predstavlja največji del gospodarstva v Veliki Britaniji, nenazadnje tudi zato, ker je v Londonu eno največjih finančnih središč na svetu<ref>[http://217.154.230.218/NR/rdonlyres/8D37DAE2-5937-4FC5-A004-C2FC4BED7742/0/BC_RS_GFCI5.pdf ''Globaler Finanz-Index'' (2003-09)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091007105828/http://217.154.230.218/NR/rdonlyres/8D37DAE2-5937-4FC5-A004-C2FC4BED7742/0/BC_RS_GFCI5.pdf |date=2009-10-07 }}, PDF, City of London Corporation</ref>. Država je ena od vodilnih držav na področju kemijske in strojne industrije, zlasti vesoljske, obrambne in industrije programske opreme. Bank of England, ustanovljena leta 1694, je centralna banka v Veliki Britaniji. === Znanost === [[Slika:Portrait of Sir Isaac Newton, 1689.jpg|thumb|Sir [[Isaac Newton]] je bil ena od najpomembnejših osebnosti v zgodovini znanosti]] Ugledna angleška imena s področja znanosti in matematike so sir [[Isaac Newton]], [[Michael Faraday]], [[Robert Hooke]], [[Robert Boyle]], [[Joseph Priestley]], [[Charles Darwin]], [[Alan Turing]], [[Francis Crick]], [[Andrew Wiles]], [[Stephen Hawking]] in [[Richard Dawkins]] (itd.). Kot rojstni kraj [[Industrijska revolucija |industrijske revolucije]] je bila Anglija v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju dom številnih pomembnih izumiteljev. Slavni [[izum]]i in odkritja Angležev so prvi [[računalnik]], svetovni [[splet]] in [[kosilnica]]. === Promet === [[Slika:Heathrow T5.jpg|thumb|rechts|Letališče London Heathrow]] Avtoceste in hitre ceste v Angliji so v glavnem zgrajene. Tipična avtocesta je ''A1 Great North Road'', ki se začne na vzhodu Anglije in teče mimo Londona v Newcastle upon Tyne. <ref>Britisches Parlament 2007, S. 17</ref> Avtobusni prevozi so razširjeni po vsej državi, velika podjetja so National Express, Arriva in Go-Ahead. Rdeči dvonadstropni avtobusi v Londonu so znan simbol Anglije. Železniški promet v Angliji je eden najstarejših na svetu in je bil za potnike ustanovljen leta 1825. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.moorerail.com/history/timeline1825.asp |title=27. September 1825: ''Eröffnung der Passagierbahn'' |accessdate=2017-06-25 |archive-date=2013-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131007035746/http://www.moorerail.com/history/timeline1825.asp |url-status=dead }}</ref> Največje letališče je London Heathrow in se po številu mednarodnih potnikov šteje za največje letališče na svetu. <ref>Ardal O'Hanlon: ''Global Airlines.'' Elsevier, 2008. S. 205.</ref> Približno 7.100 km plovnih poti je v Angliji. <ref>David Else: ''Inghilterra.'' EDT srl, 2007. Seite 781</ref> == Izobraževanje == [[Slika:KingsCollegeChapelWest.jpg|thumb| King’s College (Cambridge), Univerza v Cambridgeu]] Pri starosti treh do štirih let gre otrok v vrtec, star od štiri do enajst let hodi v osnovno šolo in v srednjo šolo od enajstega do šestnajstega leta. Po tem se dijak za približno dve leti nadaljevanja. Nadzor na državnih šolah izvaja Urad za standarde v izobraževanju in na zasebnih šolah (okoli 7% študentov) s strani neodvisnih inšpektoratov. == Umetnost in kultura == Za angleško umetnost je značilna [[arhitektura]], [[slikarstvo]], [[umetna obrt]] in [[kiparstvo]].<ref>http://www.wissen.de/lexikon/englische-kunst?chunk=intro</ref> === Arhitektura === Številni starodavni stoječi kamniti spomeniki so bili postavljeni v prazgodovini; med najbolj znanimi so [[Stonehenge]], Hudičeve puščice, Rudstonov monolit in Castlerigg.<ref>{{navedi splet |url=http://www.stone-circles.org.uk/stone/index.htm |publisher=Stone-Circles.org.uk |title=The Prehistoric Sites of Great Britain |access-date=5 September 2009}}</ref> Z uvedbo starorimske arhitekture je prišlo do razvoja [[bazilika (zgradba)|bazilik]], [[rimske terme|term]], [[amfiteater|amfiteatrov]], [[slavolok]]ov, [[vila|vil]], [[Rimski tempelj|rimskih templjev]], [[rimska cesta|rimskih cest]], rimskih utrdb in [[akvadukt (most)|akvaduktov]].<ref name="roman">{{navedi splet |url=http://www.castles.me.uk/ancient-roman-architecture-england-wales.htm |publisher=Castles.me.uk |title=Ancient Roman architecture in England and Wales |access-date=5 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091212033420/http://www.castles.me.uk/ancient-roman-architecture-england-wales.htm |archive-date=12 December 2009 |url-status=dead }}</ref> Rimljani so bili tisti, ki so ustanovili prva mesta, kot so London, Bath, York, Chester in St Albans. Morda najbolj znan primer je [[Hadrijanov zid]], ki se razteza čez severno Anglijo. Drug dobro ohranjen primer so Rimske terme v [[Bath]]u, Somerset. [[File:Bodiam-castle-10My8-1197.jpg|thumb|left|Grad Bodiam je grad z jarkom iz 14. stoletja blizu Robertsbridgea v vzhodnem Sussexu]] Posvetne zgradbe zgodnjesrednjeveške arhitekture so bile preproste konstrukcije, ki so v glavnem uporabljale les s slamnato kritino. Cerkvena arhitektura je segala od sinteze hibernsko-saškega meništva do zgodnjekrščanske bazilike in arhitekture, za katero so značilni pilastrski trakovi, prazne arkade, baluster jaški in odprtine s trikotnimi glavami. Po normanski osvojitvi leta 1066 so nastali različni gradovi; najbolj znani so [[Londonski Tower]], [[grad Warwick]], [[grad Durham]] in [[grad Windsor]]. Skozi obdobje Plantagenetov je cvetela angleška gotska arhitektura, z vrhunskimi primeri, vključno s srednjeveškimi stolnicami, kot so [[Canterburyjska stolnica]], [[Westminstrska opatija]] in [[Stolnica svetega Petra, York]]. Na normanski bazi so se razširili tudi gradovi, palače, velike hiše, univerze in župnijske cerkve. Srednjeveško arhitekturo je dopolnil [[tudorski slog]] iz 16. stoletja; lok s štirimi središči, zdaj znan kot ''Tudorski lok'', je bil odločilna značilnost, tako kot domače hiše [[Predalčna lesena gradnja|predalčne lesene gradnje]]. Po renesansi se je pojavila oblika arhitekture, ki odmeva klasično antiko, sintetizirano s krščanstvom, pri čemer se je še posebej zavzemal angleški baročni slog arhitekta [[Christopher Wren|Christopherja Wrena]].<ref>{{harvnb|Downes|2007|p=17}}.</ref> Sledila je [[jurijanska arhitektura]] v bolj prefinjenem slogu, ki je vzbujala preprosto [[Paladijevska arhitektura|paladijevsko]] obliko; Royal Crescent v Bathu je eden najboljših primerov tega. S pojavom [[romantika|romantike]] v viktorijanskem obdobju se je začela neogotika. Poleg tega je približno v istem času industrijska revolucija utrla pot stavbam, kot je [[Kristalna palača, London|Kristalna palača]]. Od leta 1930 so se pojavile različne modernistične oblike, katerih sprejemanje je pogosto kontroverzno, čeprav se tradicionalistična odporniška gibanja še naprej podpirajo na vplivnih mestih. === Parki === {{glavni|Angleški park}} [[File:Stourhead lake in midsummer - panoramio.jpg|thumb|right|Krajinski vrt v Stourheadu. Krajinski vrt, ki so ga navdihnili veliki krajinski umetniki sedemnajstega stoletja, je bil opisan kot "živo umetniško delo", ko so ga prvič odprli v petdesetih letih 17. stoletja.<ref>{{navedi splet|title=The history of the house at Stourhead|url=https://www.nationaltrust.org.uk/stourhead/features/the-history-of-stourhead|access-date=10 April 2021|website=National Trust|language=en}}</ref>]] Krajinsko vrtnarjenje, kot sta ga razvila Capability Brown in William Kent, je postavilo mednarodni trend za [[angleški park|angleški krajinski vrt]]. Vrtnarjenje in obiskovanje vrtov velja za tipično angleško opravilo. Angleški park je predstavljal idealiziran pogled na naravo. Pri velikih podeželskih hišah so angleški vrtovi običajno vključevali jezera, površje nežno valovitih trat, postavljenih ob nasade dreves, in poustvarjanje klasičnih templjev, gotskih ruševin, mostov in druge slikovite arhitekture, zasnovane za poustvarjanje idilične pastoralne pokrajine. Do konca 18. stoletja je angleški park posnemal [[Francoski park|francoski krajinski vrt]]. Imel je velik vpliv tudi na javne parke in vrtove, ki so se pojavili po svetu v 19. stoletju. Angleški krajinski park je bil osredotočen na angleško podeželsko hišo in dvorce. English Heritage in National Trust ohranjata velike vrtove in krajinske parke po vsej državi. RHS Chelsea Flower Show vsako leto organizira Royal Horticultural Society in velja za največjo vrtnarsko razstavo na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rhs.org.uk/shows-events/rhs-chelsea-flower-show|title=RHS Chelsea Flower Show|website=www.rhs.org.uk}}</ref> So definitivno vredni ogleda. ​ === Vizualna umetnost === [[File:John Constable The Hay Wain.jpg|thumb|left|''Senožet'' [[John Constable|Johna Constabla]] iz leta 1821 je arhetipska angleška slika]] [[File:John William Waterhouse - The Lady of Shalott - Google Art Project edit.jpg|thumb|''Gospa iz Shalotta'' Johna Williama Waterhousea, 1888, v prerafaelitskem slogu]] Najzgodnejši znani primeri so prazgodovinske kamnite in jamske umetnine, ki so najbolj znane v Severnem Yorkshiru, Northumberlandu in Cumbriji, a so tudi južneje, na primer v Creswell Crags.<ref>{{navedi splet |url=http://archaeologydataservice.ac.uk/catalogue/adsdata/arch-836-1/dissemination/pdf/ERA_Brochure.pdf |publisher=ArchaeologyDataService.ac.uk |title=The Prehistoric Cave Art of England |access-date=5 September 2009}}</ref> S prihodom rimske kulture v 1. stoletju so postale običajne različne oblike umetnosti, kot so kipi, doprsni kipi, stekleni izdelki in [[mozaik]]i. Obstajajo številni ohranjeni artefakti, kot so tisti v Lullingstonu in Aldboroughu. V zgodnjem srednjem veku je bil slog naklonjen izklesanim križem in [[slonovina|slonovini]], rokopisnemu slikarstvu, zlatemu in [[emajl]]iranemu nakitu, kar je dokazovalo ljubezen do zapletenih, prepletenih modelov, kot je [[Staffordshirski zaklad]], odkrit leta 2009. Nekateri od teh so mešali gelske in angleške sloge, kot je npr. [[Lindisfarnski evangeliji]] in [[Vespazijanov psalter]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.tiscali.co.uk/reference/encyclopaedia/hutchinson/m0023715.html |publisher=Tiscali.co.uk |title=Early Middle Ages Art |access-date=5 September 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090227121544/http://www.tiscali.co.uk/reference/encyclopaedia/hutchinson/m0023715.html |archive-date=27 February 2009 }}</ref> Kasnejša gotska umetnost je bila priljubljena v Winchestru in Canterburyju, ohranjena sta primera, kot sta ''Benedictional of St. Æthelwold'' in ''Luttrell Psalter''. Tudorsko obdobje je ugledne umetnike videlo kot del svojega dvora; [[portretno slikarstvo]], ki bo ostalo trajen del angleške umetnosti, je spodbudil Nemec Hans Holbein, domačini, kot je Nicholas Hilliard, pa so na tem gradili. Pod Stuartovi so bili vplivni kontinentalni umetniki, zlasti flamski, primeri iz tega obdobja so Anthony van Dyck, Peter Lely, Godfrey Kneller in William Dobson. V 18. stoletju je bila ustanovljena Kraljeva akademija; prevladal je klasicizem, ki je temeljil na visoki renesansi, s Thomasom Gainsboroughom in Joshuo Reynoldsom, ki sta postala dva najbolj cenjena umetnika v Angliji. V 19. stoletju sta bila [[John Constable]] in [[Joseph Mallord William Turner|J. M. W. Turner]] glavna krajinska umetnika. Šola v Norwichu je nadaljevala krajinsko tradicijo, medtem ko je [[prerafaeliti|prerafaelitska bratovščina]], ki so jo vodili umetniki, kot so [[Holman Hunt]], [[Dante Gabriel Rossetti]] in [[John Everett Millais]], oživila zgodnjerenesančni slog s svojim živim in podrobnim slogom. William Morris in drugi angleški umetniki so bili pionirji gibanja za umetnost in obrt. Med umetniki 20. stoletja je bil pomemben [[Henry Moore]], ki je veljal za glas britanskega kiparstva in britanskega modernizma nasploh. Royal Society of Arts je organizacija, ki je predana umetnosti.<ref>{{navedi splet|title=About the RSA – RSA|url=https://www.thersa.org/about|access-date=2021-05-08|website=www.thersa.org}}</ref> == Kuhinja == [[Slika:Wembley Stadium interior.jpg|thumb| Wembley-Stadion je s kapaciteto 90.000 sedežev največji nogometni stadion v Združenem kraljestvu]] Od začetka moderne dobe je značilna hrana Anglije odvisna od naravnih izdelkov. <ref>Else 2007, S. 76.</ref> Primeri tradicionalnih angleških jedi so nedeljska pečenka, ribe v kombinaciji z ocvrtim krompirčkom in angleški zajtrk (''Full English Breakfast''), ki ga sestavlja slanina, klobase, paradižnik, kruh, fižol, gobe in jajca. Nekaj priljubljenih sirov so čedar, Red Leicester in Wensleydale. Tradicionalne angleške sladice so jabolčna in druge sadne pite, tudi puding, v zadnjem času, karamelni puding. Klasična pijača je čaj, čigar priljubljenost se je povečala s Katarino von Bragança <ref>„Katharina von Braganza“. Tea.co.uk. Abgerufen am 5. September 2009</ref>, najpogostejša alkoholna pijača je vino (zlasti jabolčno), angleško pivo in temno pivo. <ref>„Arten von Bier“. Icons of England. Abgerufen am 5. September 2009.</ref> === Šport === Anglija ima močno športno dediščino in je bila kodificirana v številnih športih 19. stoletja, ki so se igrali tedaj igrali po vsem svetu, tudi nogomet, kriket, ragbi, tenis, boks, badminton, skvoš, hokej, biljard, snooker, pikado, namizni tenis in košarka. FIFA priznava angleški klub Manchester United kot najstarejši uradni klub. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.fifa.com/world-match-centre/news/newsid/621/801/index.html |title=arhivska kopija |accessdate=2017-06-25 |archive-date=2014-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141022094457/http://www.fifa.com/world-match-centre/news/newsid/621/801/index.html |url-status=dead }}</ref> Angleška nogometna reprezentanca je zmagala na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1966, 1970, 1982. Danes je angleška Premier League najbolj gledana in najbolj donosna liga na svetu z 1,2 milijarde dobitka na tekmo. == Glej tudi == * [[Anglija (kraljevina)]] * [[upravna razdelitev Združenega kraljestva]] * [[tradicionalne grofije Anglije]] ** [[glavno mesto grofije]] * [[angleška grofija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{commons category|England}} * [https://en.wikivoyage.org/wiki/England England] * [http://www.english-heritage.org.uk/ English Heritage]&nbsp;– National body protecting English heritage * [http://www.naturalengland.org.uk/ Natural England]&nbsp;– Wildlife and the natural world of England * [https://www.visitengland.com/ VisitEngland]&nbsp;– English Tourist Board * [http://www.bbc.co.uk/news/england/ BBC News – England]&nbsp;– News items from BBC News relating to England * [https://www.gov.uk/ GOV.UK]&nbsp;– Website of the British Government {{United Kingdom}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Anglija| ]] [[Kategorija:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] [[Kategorija:Otoške države]] lcev74v2546e1k16q3qeoxchnf8quyh 6753366 6753362 2026-09-21T09:57:33Z TadejM 738 rvv 6753366 wikitext text/x-wiki {{infopolje Država |native_name = {{jezik|en|England}} |conventional_long_name = Anglija |common_name = Anglija |common_name2 = Anglije |image_flag = Flag of England.svg |image_coat = Royal Arms of England (1198-1340).svg |symbol_type = Kraljevi grb |national_motto = {{lang|fr|Dieu et mon droit}}{{spaces|2}}<small><br />»Bog in moja pravica«</small> |national_anthem = Uradno nobena; himna [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] »God Save the King« |prime_minister = |patron_saint = [[Sveti Jurij]] |image_map = England in the UK and Europe.svg |map_width = 250px |map_caption = Lega Anglije v Evropi in Združenem kraljestvu |capital = [[London]] |demonym = [[Angleži|Anglež]] / [[Angležinje|Angležinja]] |latd=51 |latm=30 |lats=27.8 |latNS=N |longd=0 |longm=7 |longs=40.7 |longEW=W |largest_city = capital |official_languages = [[angleščina]]{{smallsup|1}} |ethnic_groups = 90&nbsp;% <small>belcev</small><br /> 5,3&nbsp;% <small>Azijcev</small><br /> 2,7&nbsp;% <small>črncev</small><br /> 1,6&nbsp;% <small>mešane rase</small><br />0,7&nbsp;% <small>Kitajcev</small><br />0,6&nbsp;% <small>preostalih etničnih skupin</small> |ethnic_groups_year = 2006 <small><br /><ref>{{navedi splet|url=http://www.statistics.gov.uk/statbase/ssdataset.asp?vlnk=6561|title = www.statistics.gov.uk/statbase/ssdataset.asp?vlnk=6561<!--INSERT TITLE-->}}</ref><ref>[http://www.statistics.gov.uk/StatBase/Product.asp?vlnk=14238]</ref> |sovereignty_type = Združitev |sovereignty_note = |established_event1 = kralj [[Athelstan]] |established_date1 = 12. julij 927 | established_event2 = Unija s Škotsko | established_date2 = 1. maj 1707 |government_type = [[ustavna monarhija]] |legislature = [[parlament Združenega kraljestva]] |leader_title1 = [[Seznam angleških kraljev|monarh]] |leader_name1 = kralj [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |leader_title2 = premier |leader_name2 = Rishi Sunak |area_rank = |area_magnitude = 1 E11 |area_km2 = 132.930 | area_footnote =<ref name="ONS Standard Area Measurement">{{navedi splet |url=https://geoportal.statistics.gov.uk/datasets/ons::standard-area-measurements-latest-for-administrative-areas-in-the-united-kingdom-v2/about |title=Standard Area Measurements (Latest) for Administrative Areas in the United Kingdom (V2) |author=<!--Not stated--> |date=5 April 2023 |website=Open Geography Portal |publisher=Office for National Statistics |access-date=3 December 2023 }}</ref> |percent_water = | population_estimate = 56.536.419<ref name="ONS mid-year pop est">{{navedi splet |url=https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/populationandmigration/populationestimates/datasets/populationestimatesforukenglandandwalesscotlandandnorthernireland |title=Estimates of the population for the UK, England, Wales, Scotland and Northern Ireland |last=Park |first=Neil |date=21 December 2022 |website=Office for National Statistics |publisher= |access-date=25 August 2023}}</ref> |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2021 |population_census = 56.490.048 |population_census_year = 2021 |population_density_km2 = 434 |population_density_rank = |GDP_PPP = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |GDP_nominal = £1.961&nbsp;trilijon |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = 2021 |GDP_nominal_per_capita = £34.690<ref name="ONS GDP">{{navedi splet |last=Fenton |first=Trevor |date=25 April 2023 |title=Regional gross domestic product: all ITL regions |url=https://www.ons.gov.uk/economy/grossdomesticproductgdp/datasets/regionalgrossdomesticproductallnutslevelregions |access-date=15 August 2023 |website=Office for National Statistics}}</ref> |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI = {{rast}} 0,940 |HDI_rank = |HDI_year = 2008 |HDI_category = <span style="color:#009900;">visok</span> |currency = [[funt šterling]] |currency_code = GBP |time_zone = GMT |utc_offset = 0 |time_zone_DST = BST |DST_note = |utc_offset_DST = +1 |cctld = .uk{{smallsup|3}} |calling_code = 44 |footnote1 = Angleščina je uveljavljena po ''[[de facto]]'' uporabi. [[Kornijščina]] je uradno uveljavljena kot regionalni jezik ali jezik manjšine. |footnote2 = |footnote3 = V uporabi je tudi .eu kot del [[Evropska unija|EU]]. [[ISO 3166-1]] je [[Velika Britanija|GB]], toda .gb se ne uporablja. Vse naštete domene se uporabljajo v Združenem kraljestvu kot celoti in ne posameznih državah znotraj nje. }} '''Anglija''' ({{jezik-en|England}}) je dežela na severozahodu [[Evropa|Evrope]] in skupaj s [[Škotska|Škotsko]], [[Wales]]om in [[Severna Irska|Severno Irsko]] sestavlja [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]. Je največji in najgosteje poseljen del otoka [[Velika Britanija]] in pokriva večino njegovega južnega dela. Na severu meji na Škotsko, na vzhodu na [[Severno morje]], na jugu na [[Rokavski preliv]], na jugozahodu na [[Atlantski ocean]], na zahodu na Wales in [[Irsko morje]]. Glavno mesto Anglije in celotnega Združenega kraljestva je [[London]]. Po številu prebivalcev je tretje največje [[mesto]] v geografski Evropi (za [[Moskva|Moskvo]] in [[Carigrad]]om). Anglija ima več kot 56.4 milijonov prebivalcev in zajema skoraj 85 % prebivalstva Združenega kraljestva. Geografija države je značilna nizka gričevnata in ravninska, zlasti osrednji in južni del. Obstajajo tudi višavja na severu in jugozahodu. Redko se nepravilno uporablja ime Anglija kot [[zamenjani pomen|sinegdoha]] za celotno [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] ali za celoten otok Velika Britanija. Angleško zastavo, znano tudi kot ''križ [[Sveti Jurij|sv. Jurija]]'', sestavlja rdeč križ na belem polju. Angleška vlada deluje v Londonu. Za razliko od Walesa, Škotske in Severne Irske nima svojega samostojnega parlamenta. Vodenje Anglije je prevzela vlada Kraljevine Velike Britanije. == Etimologija in toponimija == {{glej tudi|toponimija Anglije}} Ime »Anglija« (''England'') izvira iz [[stara angleščina|stare angleške]] besede {{Lang|ang|Englaland}}, kar pomeni »dežela Anglov« (''land of the Angles'').<ref>{{cite dictionary |url=http://www.etymonline.com/index.php?term=England |title=England |dictionary=Online Etymology Dictionary |access-date=21. julija 2010|language= en}}</ref> [[Angli]] so bili [[Germani|germansko]] pleme, ki se je naselilo na območje Velike Britanije v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]]. Prišli so s polotoka ''Algeln'' (sodobno angleško ''[[Angli (polotok)|Anglia]]'', staroangleško ''Engla land'') na področju [[Kielski zaliv|Kielskega zaliva]] (sedanja najsevernejša [[nemška zvezna dežela]] [[Schleswig-Holstein]]) ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]].<ref>{{harvnb|Ripley|1869|p=570}}.</ref> Glede na Oxfordski angleški slovar je bila prva uporaba današnjega imena ''England'' leta 897 in uporabljena v sodobni obliki prvič leta 1538<ref>[http://www.oed.com/view/Entry/62243 England] ''Oxford English Dictionary''</ref>. Najzgodnejša zapisana raba izraza, »{{Lang|ang|Engla londe}}« izhaja iz poznega 9. stoletja, iz prevoda v staro angleščino dela ''Historia ecclesiastica gentis Anglorum'' (Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva) anglosaškega redovnika [[Beda Častitljivi|Bede Častitljivega]]. Izraz se je potem rabil v različnem smislu do sodobnega pomena in je pomenil »dežela, naseljena z Angleži«, ter je vključevala angleška ljudstva, kar je sedaj jugovzhodna Škotska, tedaj pa je bila [[Northumbria]], del [[Kraljevina Anglija|Angleške kraljevine]]. V ''[[Anglosaška kronika|Anglosaški kroniki]]'' je zapisano, da rokopisni zapis ''[[Domesday Book]]'' iz leta 1086 zajema celotno Anglijo, kar je pomenilo Angleško kraljevino, toda nekaj let kasneje je ''Kronika'' navedla, da je kralj [[Malcolm III. Škotski|Malcolm III.]] šel »iz Škotske v Lothian v Angliji«, kar je bilo uporabljeno v bolj starodavnem smislu.{{sfn|Molyneaux|2015|pp=6–7}} Najzgodnejša potrjena omemba Anglov se pojavlja v [[Publij Kornelij Tacit|Tacitovem]] delu ''Germania'' iz 1. stoletja, v katerem je uporabljena [[latinščina|latinska]] beseda {{Lang|la|Anglii}}.<ref name="Fordham">{{navedi splet|url= http://www.fordham.edu/halsall/basis/tacitus-germanygord.html|title= Germania|author= [[Publij Kornelij Tacit|Tacit]]|access-date= 5. septembra 2009|archive-date= 2008-09-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20080916075339/http://www.fordham.edu/halsall/basis/tacitus-germanygord.html|url-status= dead}}</ref> Etimologija samega plemenskega imena je med učenjaki sporna – domneva se, da izhaja iz oblike polotoka Angeln, ''kotne'' oblike.<ref>{{cite dictionary |url=http://dictionary.oed.com/cgi/entry/50075354?single=1&query_type=word&queryword=Angle&first=1&max_to_show=10 |title=Angle |dictionary=Oxford English Dictionary |access-date=5. septembra 2009 |archive-date=2011-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110524192639/http://dictionary.oed.com/cgi/entry/50075354?single=1&query_type=word&queryword=Angle&first=1&max_to_show=10 |url-status=dead }}</ref> Kako in zakaj se je izraz, izpeljan iz imena plemena, ki je bilo manj pomembno od drugih, kot so [[Sasi]], začel uporabljati za celotno državo in njene prebivalce, ni znano, vendar se zdi, da je to povezano z običajem klicanja germanskega ljudstva v Britaniji Anglosasi ali angleški Sasi, da bi jih razlikovali od celinskih Sasov (''Eald-Seaxe'') Stare Saške med rekama Weser in Eider v severni Nemčiji.<ref>{{harvnb|Crystal|2004| pp=26–27}}</ref> V [[škotska gelščina|škotski gelščini]], drugem jeziku, ki se je razvil na velikobritanskem otoku, je saško pleme dalo svoje ime besedi za Anglijo ({{Lang|gd|Sasunn}}).<ref>{{citat|last1= Forbes|first1= John|title= The Principles of Gaelic Grammar|date= 1848|publisher= Oliver, Boyd and Tweeddale|location= Edinburgh}}</ref> Podobno je [[valižanščina|valižansko]] ime za angleški jezik ''Saesneg''. Romantično ime za Anglijo je ''Lloegyr'', povezano z valižansko besedo za Anglijo, {{Lang|cy|Lloegr}}, in je postalo priljubljeno zaradi uporabe v arturjevski legendi (''Matter of Britain''). Alternativni izraz za Anglijo je ''Albion''. To se je prvotno nanašalo na celoten otok Velika Britanija. Izraz se uporablja v prvi vrsti pesniško za Anglijo.<ref>{{harvnb|Foster|1988|p=9}}.</ref> Nominalno prvi zapis tega imena je bil v 4. stoletju pr. n. št. v ''Corpus Aristotelicum''. Piše nekako takole: »Onstran Herkulovih stebrov obstajata dva zelo velika otoka imenovana Britannia; to sta Albion in Ierne.«<ref>Gerald Massey: ''A Book of the Beginnings.'' Band 1, 2007, S. 440</ref> Beseda Albion (Ἀλβίων) se lahko zaradi latinske besede ''albus'' (belo), nanaša na [[Dovrski beli klifi|bele dovrske klife]] (med Anglijo in Francijo). == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Anglije}} === Prazgodovina in antika === [[File:Stonehenge, Condado de Wiltshire, Inglaterra, 2014-08-12, DD 18.JPG|alt=Sonce sije skozi vrsto pokončno stoječih kamnov z drugimi kamni vodoravno na vrhu.|thumb|[[Stonehenge]], neolitski spomenik]] Najzgodnejši znani dokaz o prisotnosti človeka na območju, ki je danes znano kot Anglija, je bil dokaz ''Homo antecessor'', ki je bil star približno 780.000 let. Najstarejše kosti pračloveka, odkrite v Angliji, so stare 500.000 let.<ref>{{navedi splet |date=24 May 2007 |title=500,000 BC&nbsp;– Boxgrove |url=http://www.archaeology.co.uk/the-timeline-of-britain/boxgrove.htm |access-date=20 December 2010 |website=Current Archaeology |publisher=Current Publishing}}</ref> Znano je, da so sodobni ljudje to območje naselili v obdobju zgornjega [[paleolitik]]a, čeprav so bile stalne naselbine ustanovljene šele v zadnjih 6000 letih.<ref>{{navedi splet |title=Palaeolithic Archaeology Teaching Resource Box |url=http://www.personal.rdg.ac.uk/~sgs04rh/SWRivers/Palaeolithic%20Archaeology%20Teaching%20Resource%20Box_Lifestyles_Basic.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20210505012542/http://www.personal.rdg.ac.uk/~sgs04rh/SWRivers/Palaeolithic%20Archaeology%20Teaching%20Resource%20Box_Lifestyles_Basic.pdf |archive-date=5 May 2021 |access-date=20 December 2010 |publisher=Palaeolithic Rivers of South-West Britain Project (2006)}}; {{navedi splet |title=Chalk east |url=http://www.geo-east.org.uk/special_projects/eco_culture.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110305032854/http://www.geo-east.org.uk/special_projects/eco_culture.htm |archive-date=5 March 2011 |access-date=20 December 2010 |publisher=A Geo East Project}}</ref> Po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]] so ostali samo veliki sesalci, kot so [[mamut]]i, [[bizon]]i in [[volnati nosorog]]i. Pred približno 11.000 leti, ko so se ledene plošče začele umikati, so ljudje ponovno naselili območje; genetske raziskave kažejo, da so prišli s severnega dela [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]].{{Sfn|Oppenheimer|2006|p=173}} Gladina morja je bila nižja od današnje in Velika Britanija je bila s kopenskim mostom povezana z Irsko in Evrazijo.<ref>{{navedi splet |title=Tertiary Rivers: Tectonic and structural background |url=http://www.qpg.geog.cam.ac.uk/research/projects/tertiaryrivers/tectonics.html |access-date=9 September 2009 |publisher=University of Cambridge}}</ref> Ko so se morja dvignila, se je pred 10.000 leti ločila od Irske in dve tisočletji kasneje od Evrazije. [[Kultura zvončastih čaš]] se je pojavila okrog 2500 pr. n. št. in predstavila posode za pitje in hrano, izdelane iz gline, ter posode, ki so se uporabljale kot redukcijske posode za taljenje bakrenih rud.<ref>{{navedi splet |title=Function and significance of Bell Beaker pottery according to data from residue analyses |url=http://tp.revistas.csic.es/index.php/tp/article/viewFile/5/5 |access-date=21 December 2010}}</ref> V tem času so bili zgrajeni veliki neolitski spomeniki, kot sta [[Stonehenge]] (faza III) in [[Avebury]]. S segrevanjem [[kositer|kositra]] in [[baker|bakra]], ki ju je bilo na tem območju v izobilju, so ljudje iz kulture zvončastih čaš iz železove rude izdelovali [[bron]], kasneje pa še [[železo]]. Razvoj taljenja železa je omogočil gradnjo boljših plugov, napredek kmetijstva (na primer s keltskimi polji), pa tudi proizvodnjo učinkovitejšega orožja.<ref>{{navedi knjigo |last=Reid |first=Struan |url={{GBurl|id=bn88JPk_Fr0C|q=inventions in trade}} |title=Inventions and Trade. P.8 |date=1994 |publisher=James Lorimer & Company |isbn=978-0-921921-30-1 |access-date=23 December 2010}}</ref> [[File:London_-_British_Museum_-_2453.jpg|thumb|255x255px|''[[Battersea Shield]]'' je eden najpomembnejših del starodavne keltske umetnosti, najdene v Veliki Britaniji]] V [[železna doba|železni dobi]] je iz Srednje Evrope prišla [[Kelti|keltska]] kultura, ki izhaja iz [[Halštatska kultura|halštatske]] in [[Latenska kultura|latenske kulture]]. V tem času je bil govorjeni jezik britščina. Družba je bila plemenska; po [[Ptolemaj]]evi ''Geografiji'' je bilo na tem območju približno 20 plemen. Tako kot druge regije na robu cesarstva je [[Rimska Britanija]] dolgo uživala v trgovskih povezavah z Rimljani. [[Julij Cezar]] iz Rimska republika|Rimske republike]] je leta 55 pr. n. št. dvakrat poskusil napad; čeprav večinoma neuspešno, mu je uspelo postaviti klientskega kralja iz Trinovantov. Rimljani so vdrli v Veliko Britanijo leta 43 našega štetja med vladavino cesarja [[Klavdij I.|Klavdija I.]] in nato osvojili večji del Britanije, območje pa je bilo vključeno v [[Rimsko cesarstvo]] kot provinca Britannia.<ref>{{navedi novice |last=Burke |first=Jason |date=2 December 2000 |title=Dig uncovers Boudicca's brutal streak |work=The Observer |location=London |url=http://observer.guardian.co.uk/uk_news/story/0,6903,406152,00.html |url-status=dead |access-date=5 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20031022061846/http://observer.guardian.co.uk/uk_news/story/0%2C6903%2C406152%2C00.html |archive-date=22 October 2003}}</ref> Najbolj znana domorodna plemena, ki so se poskušala upreti, so bili Catuvellauni, ki jih je vodil Caratacus. Kasneje se je upor, ki ga je vodila Boudica, kraljica Icenov, končal s samomorom Boudice po njenem porazu v bitki pri Watling Street.<ref>{{navedi splet |title=Cornelius Tacitus, The Annals |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Tac.+Ann.+14.37&redirect=true |access-date=22 December 2010 |publisher=Alfred John Church, William Jackson Brudribh, Ed}}</ref> Avtor ene študije o rimski Britaniji je predlagal, da so od leta 43 do 84 n. št. rimski zavojevalci pobili nekje med 100.000 in 250.000 ljudi iz populacije, ki je imela morda 2.000.000.<ref>{{navedi knjigo |last=Goldsworthy |first=Adrian |title=Pax Romana: War, Peace and Conquest in the Roman World |date=2016 |publisher=Hachette UK |page=276}}</ref> V tem obdobju je prevladala grško-rimska kultura z uvedbo rimskega prava, rimske arhitekture, akvaduktov, kanalizacije, številnih kmetijskih predmetov in svile. V 3. stoletju je cesar [[Septimij Sever]] umrl v Eborakumu (danes [[York, Anglija|York]]), kjer je bil [[Konstantin I. Veliki]] razglašen za cesarja stoletje kasneje.{{Sfn|Rankov|1994|p=16}} Obstaja razprava o tem, kdaj je bilo [[krščanstvo]] prvič predstavljeno; bilo je najkasneje v 4. stoletju, verjetno veliko prej. Po besedah Bede je [[papež Elevterij]] poslal misijonarje iz Rima na zahtevo poglavarja Lucija Britanskega leta 180 našega štetja, da bi odpravili razlike glede vzhodnih in zahodnih obredov, ki so motili cerkev. Obstajajo izročila, povezana z [[Glastonbury]]jem, ki trdijo, da jih je predstavil [[Jožef iz Arimateje]], medtem ko drugi trdijo, da jih je predstavil Lucij Britanski.{{Sfn|Wright|2008|p=143}} Do leta 410, med zatonom Rimskega cesarstva, je Britanija ostala izpostavljena zaradi konca rimske vladavine v Britaniji in umika rimskih vojaških enot, da bi branile meje v celinski Evropi in sodelovale v državljanskih vojnah. Razcvetela so keltska krščanska meniška in misijonarska gibanja. Na to obdobje krščanstva je vplivala starodavna keltska kultura v svoji občutljivosti, politiki, praksah in teologiji. Lokalne »kongregacije« so bile osredotočene na samostansko skupnost in samostanski voditelji so bili bolj podobni poglavarjem, kot vrstniki, ne pa v bolj hierarhičnem sistemu rimske cerkve.<ref name="Lehane">{{navedi knjigo |last=Lehane |first=Brendan |title=Early Christian Christianity |date=1968 |publisher=John Murray}}</ref> === Srednji vek === [[File:Sutton Hoo replica (face).jpg|thumb|Replika obredne čelade Sutton Hoo iz 7. stoletja iz Kraljevine Vzhodne Anglije]] Rimski vojaški umik je pustil Britanijo odprto za invazijo poganskih, pomorskih bojevnikov iz severozahodne celinske Evrope, predvsem Sasov, Anglov, Jutov in Frizijcev, ki so dolgo napadali obale rimske province. Te skupine so se nato v 5. in 6. stoletju začele naseljevati v vedno večjem številu, sprva v vzhodnem delu države.<ref name="james_anglosaxons">{{navedi splet |last=James |first=Edward |title=Overview: Anglo-Saxons, 410 to 800 |url=https://www.bbc.co.uk/history/ancient/anglo_saxons/overview_anglo_saxons_01.shtml |access-date=3 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Njihovo napredovanje je bilo zajeto nekaj desetletij po zmagi Britancev v bitki pri gori Badon, a se je nato nadaljevalo, preplavilo rodovitno britansko nižavje in zmanjšalo območje pod britanskim nadzorom na vrsto ločenih enklav v bolj razgibani državi na zahodu do konca 6. stoletja. Sodobna besedila, ki opisujejo to obdobje, so izjemno redka, zaradi česar ga opisujejo kot temno dobo. Podrobnosti o anglosaški naselitvi Britanije so zato predmet precejšnjega nesoglasja; nastajajoče soglasje je, da so se pojavili v velikem obsegu na jugu in vzhodu, vendar manj na severu in zahodu, kjer so se keltski jeziki še naprej govorili celo na območjih pod anglosaškim nadzorom.<ref>{{navedi splet |last=Dark |first=Ken R. |date=2003 |title=Large-scale population movements into and from Britain south of Hadrian's Wall in the fourth to sixth centuries AD |url=https://www.reading.ac.uk/web/files/GCMS/RMS-2003-03_K._R._Dark%2C_Large-scale_population_movements_into_and_from_Britan_south_of_Hadrian%27s_Wall_in_the_fourth_to_sixth_centuries_AD.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210601080017/https://www.reading.ac.uk/web/files/GCMS/RMS-2003-03_K._R._Dark%2C_Large-scale_population_movements_into_and_from_Britan_south_of_Hadrian%27s_Wall_in_the_fourth_to_sixth_centuries_AD.pdf |archive-date=1 June 2021 |access-date=20 June 2020}}; {{navedi knjigo |first=Toby F. |last=Martin |title=The Cruciform Brooch and Anglo-Saxon England |publisher=Boydell and Brewer Press |date=2015 |pages=174–178}}; {{navedi splet |last=Coates |first=Richard |title=Celtic whispers: revisiting the problems of the relation between Brittonic and Old English |url=https://ul.qucosa.de/api/qucosa%3A31804/attachment/ATT-0/ }}; {{navedi splet |last=Kortlandt |first=Frederik |year=2018 |title=Relative Chronology |url=https://www.kortlandt.nl/publications/art320e.pdf }}; {{navedi splet |last=Fox |first=Bethany |title=The P-Celtic Place Names of North-East England and South-East Scotland |url=http://www.heroicage.org/issues/10/fox.html }}</ref><ref name="Härke, Heinrich 2011">{{Cite journal |last=Härke |first=Heinrich |date=2011 |title=Anglo-Saxon Immigration and Ethnogenesis |journal=Medieval Archaeology |volume=55 |issue=1 |pages=1–28 |doi=10.1179/174581711X13103897378311 |s2cid=162331501|issn=0076-6097 }}</ref> Rimsko prevladujoče krščanstvo je na osvojenih ozemljih na splošno zamenjalo anglosaško poganstvo, vendar so ga ponovno uvedli misijonarji iz Rima, ki jih je vodil [[Avguštin Canterburyjski]] od leta 597.<ref>{{navedi splet |title=The Christian Tradition |url=http://www.picturesofengland.com/history/england-history-p4.html |access-date=5 September 2009 |website=PicturesofEngland.com}}</ref> Spori med rimsko in keltsko prevladujočo obliko krščanstva so se končali z zmago rimske tradicije na koncilu v Whitbyju (664), ki se je navidezno nanašal na [[tonzura|tonzure]] (kleriške frizure) in datum velike noči, a še pomembneje, na razlike v rimskih in keltskih oblikah oblasti, teologije in prakse. Zdi se, da so bile v obdobju naselitve dežele, ki so jim vladali priseljenci, razdrobljene na številna plemenska ozemlja, toda do 7. stoletja, ko so znova na voljo precejšnji dokazi o razmerah, so se te združile v približno ducat kraljestev, med njimi [[Northumbria]], [[Mercia]], [[Wessex]], Kraljevina East Anglia, [[Essex]], [[Kent]] in [[Sussex]]. V naslednjih stoletjih se je ta proces politične konsolidacije nadaljeval. V 7. stoletju je potekal boj za hegemonijo med Northumbrio in Mercio, ki je v 8. stoletju popustila premoči Mercie. V zgodnjem 9. stoletju je Mercio kot najpomembnejše kraljestvo izpodrinil Wessex. Kasneje v tem stoletju so stopnjevalni napadi Dancev dosegli vrhunec z osvojitvijo severne in vzhodne Anglije, s čimer so strmoglavili kraljestva Northumbria, Mercia in East Anglia. Wessex pod [[Alfred Veliki|Alfredom Velikim]] je ostal kot edino preživelo angleško kraljestvo, pod njegovimi nasledniki pa se je vztrajno širil na račun kraljestev [[Danelaw]]a. To je povzročilo politično združitev Anglije, ki je bila prvič dosežena pod [[Ethelstan]]om leta 927 in dokončno ustanovljena po nadaljnjih spopadih [[Edred]]a leta 953. Nov val skandinavskih napadov s konca 10. stoletja se je končal z osvojitvijo tega združenega kraljestva s strani [[Sven I. Vilobradi|Svena I. Vilobradega]] leta 1013 in spet njegovega sina [[Knut Veliki|Knuta]] leta 1016, ki ga je spremenil v središče kratkotrajnega Severnomorskega imperija, ki je vključeval tudi kraljevino Dansko in Norveško. Vendar je bila domača kraljeva dinastija obnovljena s prihodom Edvarda Spovednika leta 1042. [[File:King Henry V at the Battle of Agincourt.jpg|thumb|upright|Kralj [[Henrik V. Angleški]] v [[Bitka pri Agincourtu|bitki pri Agincourtu]], ki se je bojevala na dan svetega Krispina in se zaključila z angleško zmago proti večji francoski vojski v [[stoletna vojna|stoletni vojni]]]] Spor o nasledstvu Edvarda je leta 1066 privedel do normanskega osvajanja, ki ga je izvedla vojska, ki jo je vodil normandijski vojvoda [[Viljem Osvajalec|Viljem]].<ref>{{navedi splet |title=Overview: The Normans, 1066–1154 |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/normans/overview_normans_01.shtml |access-date=3 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Sami [[Normani]] izvirajo iz [[Skandinavija|Skandinavije]] in so se v [[Normandija|Normandiji]] naselili v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju.<ref>{{harvnb|Crouch|2006|pp=2–4}}</ref> Ta osvojitev je vodila do skoraj popolne razlastitve angleške elite in njene zamenjave z novo francosko govorečo aristokracijo, katere govor je imel globok in trajen učinek na angleški jezik.<ref>{{navedi novice |date=20 February 2008 |title=Norman invasion word impact study |publisher=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/mid/7254446.stm |access-date=3 December 2010}}</ref> Kasneje je rodbina [[Plantageneti|Plantagenetov]] iz Anžuja podedovala angleški prestol pod [[Henrik II. Angleški|Henrikom II.]], s čimer je Anglijo dodala nastajajočemu anžujnskemu imperiju fevdov, ki jih je družina podedovala v Franciji, vključno z [[Akvitanija|Akvitanijo]].<ref name="Bartlett p124">{{harvnb|Bartlett|1999|p=124}}.</ref> Vladali so tri stoletja, nekateri znani monarhi so bili [[Rihard I. Levjesrčni]], [[Edvard I.]], [[Edvard III.]] in [[Henrik V. Angleški]]. V tem obdobju je prišlo do sprememb v trgovini in zakonodaji, vključno s podpisom [[Magna Carta|Magne Carte]], angleške pravne listine, ki se uporablja za omejevanje suverenih pristojnosti z zakonom in zaščito privilegijev svobodnjakov. Razcvetelo se je katoliško meništvo, ki je zagotavljalo filozofe, [[univerza v Oxfordu|univerzi v Oxfordu]] in [[Univerza v Cambridgeu|Cambridgeu]] pa sta bili ustanovljeni pod kraljevim pokroviteljstvom. Kneževina Wales je v 13. stoletju postala fevd Plantagenetov, gospostvo Irske pa je papež podelil angleški monarhiji. V 14. stoletju so Plantageneti in rodbina [[valoijci|Valois]] trdili, da so zakoniti upravičenci rodbine Kapetingov in Francije; sili sta se spopadli v [[stoletna vojna|stoletni vojni]].{{Sfn|Fowler|1967|p=208}} Epidemija [[Črna smrt|črne kuge]] je prizadela Anglijo; od leta 1348 je nazadnje pobil do polovice prebivalcev Anglije. Med letoma 1453 in 1487 je potekala državljanska vojna, znana kot [[Vojna dveh rož]], med obema vejama kraljeve družine, [[družina York|York]] in [[Lancastri|Lancaster]].{{Sfn|Crofton|2007|p=111}} Sčasoma je to privedlo do tega, da so Yorki v celoti izgubili prestol na račun valižanske plemiške družine [[Tudorji|Tudorjev]], veje Lancasterov, ki jo je vodil Henrik Tudor, ki je vdrl z valižanskimi in bretonskimi plačanci ter dosegel zmago v bitki pri Bosworth Fieldu, kjer je bil yorški kralj [[Rihard III. Angleški|Rihard III.]] ubit.<ref>{{navedi splet |title=Richard III (r. 1483–1485) |url=http://www.royal.gov.uk/output/Page50.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20080710093939/http://www.royal.gov.uk/output/Page50.asp |archive-date=10 July 2008 |access-date=21 September 2009 |website=Royal.gov.uk}}</ref> === Zgodnje novoveško obdobje === V obdobju Tudorjev se je angleška srednjeveška vojska postopoma razvila v večjo silo, podprto z močnimi ladjami in topniškimi utrdbami.<ref>{{navedi splet |title=Henry VIII & the Tudors |url=https://maryrose.org/henry-viii-the-tudor-story/ |access-date=2024-01-18 |website=The Mary Rose}}</ref> Pod rodbino Tudor sta cvetela umetnost in trgovina. Anglija je začela razvijati pomorske spretnosti in raziskovanje se je v dobi odkritij okrepilo. [[Henrik VIII. Angleški]] je prekinil občestvo s katoliško cerkvijo zaradi vprašanj, povezanih z njegovo ločitvijo, v skladu z akti o nadvladi leta 1534, ki so monarha razglasili za poglavarja anglikanske cerkve. V nasprotju z večjim delom evropskega [[protestantizem|protestantizma]] so bile korenine razkola bolj politične kot teološke. Z akti iz leta 1535–1542 je tudi pravno vključil svojo pradedovo deželo Wales v Kraljevino Anglijo. Med vladavino Henrikovih hčera, [[Marija I. Angleška|Marije I.]] in [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]], je prišlo do notranjih verskih konfliktov. Prva je državo postavila nazaj v katolicizem, druga pa se je od nje spet ločila in odločno uveljavila prevlado anglikanizma. [[Elizabetinsko obdobje]] je obdobje v Tudorski dobi in vladavini Elizabete I. ('kraljice device'). Zgodovinarji jo pogosto opisujejo kot zlato dobo v angleški zgodovini, ki je predstavljala vrhunec angleške renesanse in videla razcvet velike umetnosti, poezije, glasbe in literature.<ref>From the 1944 Clark lectures by C. S. Lewis; Lewis, ''English Literature in the Sixteenth Century'' (Oxford, 1954) p. 1, {{OCLC|256072}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Queen Elizabeth I of England |url=https://www.historic-uk.com/HistoryUK/HistoryofEngland/Queen-Elizabeth-I/ |access-date=2024-01-18 |website=Historic UK |language=en-GB}}</ref> {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 310 | caption_align = left | align = right | image1 = After Hans Holbein the Younger (1497-8-1543) - Henry VIII (1491-1547) - RCIN 404438 - Royal Collection.jpg | caption1 = Kralj [[Henrik VIII.]] (1491–1547) | image2 = Elizabeth I in Parliament Robes.jpg | caption2 = Kraljica [[Elizabeta I. Angleška]] (1558–1603) | caption3 = | caption4 = | width = 100 }} V konkurenci s Španijo je prvo angleško kolonijo v Ameriki leta 1585 ustanovil raziskovalec Walter Raleigh v Virginiji in jo poimenoval Roanoke. Kolonija Roanoke je propadla in je znana kot izgubljena kolonija, potem ko je bila ob vrnitvi kasneje prispele oskrbovalne ladje najdena zapuščena.<ref>{{navedi knjigo |last=Ordahl |first=Karen |url={{GBurl|id=W8cr4Vgt9ekC|q=roanoke colony}} |title=Roanak:the abandoned colony |date=25 February 2007 |publisher=Rowman & Littlefield publishers Inc |isbn=978-0-7425-5263-0 |access-date=24 December 2010}}</ref> Z [[Britanska vzhodnoindijska družba|Vzhodnoindijsko družbo]] je Anglija na vzhodu tekmovala tudi z Nizozemci in Francozi. Vzhodnoindijska družba je postala najmočnejša korporacija v zgodovini.<ref>{{Citation |last=Stern |first=Philip J. |editor-first1=Thomas |editor-first2=Justin |editor-first3=Charles R. T. |editor-last1=Clarke |editor-last2=o'Brien |editor-last3=o'Kelley |title=English East India Company-State and The Modern Corporation |date=2019-02-28 |url=http://dx.doi.org/10.1093/oxfordhb/9780198737063.013.3 |work=The Oxford Handbook of the Corporation |pages=74–92 |access-date=2023-12-28 |publisher=Oxford University Press|doi=10.1093/oxfordhb/9780198737063.013.3 |isbn=978-0-19-873706-3 }}</ref> Anglija je bila tudi v vojni s Španijo. Armada je izplula iz Španije leta 1588 kot del širšega načrta za napad na Anglijo in ponovno vzpostavitev katoliške monarhije. Načrt so onemogočili slaba koordinacija, nevihtno vreme in boljša uporaba mornariških topov in bojne taktike angleških flot.<ref>{{navedi splet |title=The Spanish Armada: history, causes and timeline |url=https://www.rmg.co.uk/stories/topics/spanish-armada-history-causes-timeline |access-date=2024-01-18 |website=Royal Museums Greenwich |language=en}}</ref> Ta neuspeh ni končal grožnje: Španija je sprožila še dve armadi, leta 1596 in 1597, a je obe odgnala nevihta. Anglija je imela v tem obdobju po obsežnih Tudorjevih reformah centralizirano, dobro vodeno in učinkovito vlado.<ref>{{navedi splet |title=Tudor Parliaments |url=https://spartacus-educational.com/TUDparliament.htm |first1=John |last1=Simkin |orig-date=September 1997 |date=January 2020 |access-date=4 April 2021 |website=Spartacus Educational |language=en}}</ref> === Unija s Škotsko === Politična struktura otoka se je spremenila leta 1603, ko je škotski kralj [[Jakob I. Angleški|Jakob VI.]], kraljestvo, ki je bilo dolgo tekmec angleškim interesom, podedoval angleški prestol kot Jakob I. in s tem ustvaril [[personalna unija|personalno unijo]].<ref name="Britons">{{harvnb|Colley|1992|p=12}}; {{navedi splet |title=Making the Act of Union |work=Act of Union 1707 |url=http://www.parliament.uk/actofunion/01_background.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080609075346/http://www.parliament.uk/actofunion/01_background.html |archive-date=9 June 2008 |access-date=5 September 2009 |publisher=UK Parliament}}</ref> Imenoval se je za kralja Velike Britanije, čeprav to ni imelo podlage v angleškem pravu. Pod pokroviteljstvom Jakoba VI. in I. je bila leta 1611 izdana različica [[Sveto pismo|Svetega pisma]] kralja Jakoba. To je bila standardna različica Svetega pisma, ki jo je brala večina protestantskih kristjanov štiristo let, dokler v 20. stoletju niso bile narejene sodobne revizije. [[File:Charles II of England.jpeg|thumb|upright|right|Angleška obnova je obnovila monarhijo pod kraljem Karlom II. in mir po angleški državljanski vojni]] Na podlagi nasprotujočih si političnih, verskih in družbenih stališč je [[angleška državljanska vojna]] potekala med privrženci parlamenta in podporniki kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]], pogovorno poznanimi kot ''Okrogloglavci'' (''Roundhead'') oziroma ''Kavalirji'' (''Cavalier''). To je bil prepleten del širših večplastnih vojn treh kraljestev, ki so vključevale Škotsko in Irsko. Parlamentarci so zmagali, karel I. je bil usmrčen in kraljestvo je zamenjala Commonwealth. Vodja parlamentarnih sil [[Oliver Cromwell]] se je leta 1653 razglasil za lorda protektorja; sledilo je obdobje osebne vladavine.<ref name="O Cromwell">{{navedi splet |title=Oliver Cromwell (English statesman) |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/143822/Oliver-Cromwell |access-date=8 August 2009 |website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Po Cromwellovi smrti in odstopu njegovega sina Riharda kot lorda zaščitnika je bil [[Karel II. Angleški]] leta 1660 povabljen, da se vrne kot monarh, v potezi, imenovani obnova. S ponovnim odprtjem gledališč so likovna umetnost, literatura in uprizoritvene umetnosti cvetele v času obnove »veselega monarha« Karla II.<ref>Lyndsey Bakewell, "[https://web.archive.org/web/20200212175057/https://pdfs.semanticscholar.org/5c52/dfd2b876951f2d9ca982a2aa2460f52c228f.pdf Changing scenes and flying machines: re-examination of spectacle and the spectacular in Restoration theatre, 1660–1714]" (PhD. Diss. Loughborough University, 2016).</ref> Po Slavni revoluciji leta 1688 je bilo z ustavo določeno, da morata kralj in parlament vladati skupaj, čeprav je imel parlament dejansko moč. To je bilo določeno z listino pravic iz leta 1689. Med določenimi statuti je bilo, da lahko zakon sprejme samo parlament in da ga kralj ne more začasno razveljaviti, tudi da kralj ne more uvesti davkov ali dvigniti vojske brez predhodnega odobritev parlamenta.<ref>{{navedi knjigo |last1=Adler |first1=Philip J. |url={{GBurl|id=mPoqfoiIp4sC|q=with the restoration it was not constitutionally established that king and parliament should rule together|p=340}} |title=World Civilization |last2=Pouwels |first2=Randall L. |date=27 November 2007 |publisher=Cengage Learning |isbn=978-0-495-50262-3 |page=340 |access-date=24 December 2010}}</ref> Tudi od takrat noben britanski monarh ni vstopil v spodnji dom, ko ta zaseda, česar se britanski monarh vsako leto spomni na državni otvoritvi parlamenta, ko z vrati spodnjega doma zaloputne monarhov glasnik, ki simbolizira pravice parlamenta in njegovo neodvisnost od monarha. Z ustanovitvijo Kraljeve družbe leta 1660 se je znanost močno spodbudila. Leta 1666 je [[veliki londonski požar]] uničil mesto [[London]], vendar so ga kmalu zatem obnovili s številnimi pomembnimi stavbami, ki jih je zasnoval sir [[Christopher Wren]].<ref>{{navedi novice |title=London's Burning: The Great Fire |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/civil_war_revolution/great_fire_02.shtml |accessdate=25 September 2009 |work=BBC News}}</ref> Od sredine do konca 17. stoletja sta se pojavili dve politični frakciji – [[torijci]] in [[vigovci]]. Čeprav so torijci sprva podpirali katoliškega kralja Jakoba II., so nekateri med njimi skupaj z vigovci med revolucijo leta 1688 povabili nizozemskega princa [[Viljem III. Oranski|Viljema Oranskega]], da premaga Jakoba in postane kralj. Nekateri Angleži, zlasti na severu, so bili [[Jakobiti (Anglija)|jakobiti]] in so še naprej podpirali Jakoba in njegove sinove. Pod rodbino [[Stuarti|Stuart]] se je Anglija razširila na področju trgovine, financ in blaginje. Kraljeva mornarica je razvila največjo evropsko trgovsko floto. Potem ko sta se parlamenta Anglije in Škotske strinjala, sta se državi združili v politično unijo, da bi leta 1707 ustvarili [[Kraljevina Velika Britanija|Kraljevino Veliko Britanijo]]. Da bi se prilagodili uniji, so institucije, kot so pravo in nacionalne cerkve, ostale ločene.{{Sfn|Gallagher|2006|p=14}} === Pozno moderno in sodobno obdobje === [[File:CanalettoSomersetHouseTerrace.jpg|thumb|Reka Temza v georgijanskem obdobju s terase hiše Somerset, ki gleda proti cerkvi sv. Pavla, ok. 1750]] Pod novoustanovljeno Kraljevino Veliko Britanijo so rezultati Kraljeve družbe in drugih angleških pobud v kombinaciji s [[Škotsko razsvetljenstvo|škotskim razsvetljenstvom]] ustvarili inovacije v znanosti in tehniki, medtem ko je ogromna rast britanske čezmorske trgovine, ki jo je ščitila [[Kraljeva vojna mornarica]], tlakovala pot ustanovitvi [[Britanski imperij|Britanskega imperija]]. Doma je povzročil [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]], obdobje globokih sprememb v družbenoekonomskih in kulturnih razmerah v Angliji, kar je povzročilo industrializirano kmetijstvo, proizvodnjo, inženiring in rudarstvo, pa tudi nova in pionirska cestna, železniška in vodna omrežja za lažjo širitev in razvoj.<ref>{{navedi splet |last=Hudson, Pat |title=The Workshop of the World |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/victorians/workshop_of_the_world_01.shtml |access-date=10 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Z odprtjem kanala Bridgewater v severozahodni Angliji leta 1761 se je začela doba prekopov v Britaniji.<ref name="Briton20015">{{Harvnb|Office for National Statistics|2000|p=5}}; {{harvnb|McNeil|Nevell|2000|p=4}}.</ref> Leta 1825 je bila za javnost odprta prva stalna potniška železnica na svetu, ki jo je vlekla parna lokomotiva – Stockton and Darlington Railway. [[File:Turner, The Battle of Trafalgar (1822).jpg|thumb|''[[Bitka pri Trafalgarju]]'' je bila pomorska spopad med kraljevo mornarico in združenimi flotami Francije in Španije med napoleonskimi vojnami<ref>{{navedi splet |date=28 July 2014 |title=Department of History – Napoleonic Wars |url=http://www.westpoint.edu/history/SitePages/Napoleonic%20Wars.aspx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140728203458/http://www.westpoint.edu/history/SitePages/Napoleonic%20Wars.aspx |archive-date=28 July 2014 |access-date=8 April 2021}}</ref>]] Med industrijsko revolucijo se je veliko delavcev preselilo iz angleškega podeželja v nova in rastoča urbana industrijska območja, da bi delali v tovarnah, na primer v [[Birmingham]]u in [[Manchester|Manchestru]], pri čemer je bil slednji prvo industrijsko mesto na svetu.<ref name="Industrial city">{{navedi splet |title=Manchester – the first industrial city |url=http://www.sciencemuseum.org.uk/on-line/energyhall/page84.asp |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120309184810/http://www.sciencemuseum.org.uk/on-line/energyhall/page84.asp |archive-date=9 March 2012 |access-date=17 March 2012 |publisher=Entry on Sciencemuseum website}}</ref> Anglija je ohranila relativno stabilnost skozi celotno francosko revolucijo, pod [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in Williamom Pittom mlajšim. Regentstvo [[Jurij IV. Britanski|Jurija IV.]] je znano po svoji eleganci in dosežkih v likovni umetnosti in arhitekturi. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je [[Napoleon]] načrtoval invazijo z jugovzhoda; vendar se to ni pokazalo in Napoleonove sile so premagali Britanci: na morju [[Horatio Nelson]], na kopnem pa [[Arthur Wellesley]]. Velika zmaga v [[Bitka pri Trafalgarju|bitki pri Trafalgarju]] je potrdila pomorsko premoč, ki jo je Velika Britanija vzpostavila tekom 18. stoletja.<ref>Bennet, Geoffrey (2004). ''The Battle of Trafalgar''. England: Pen & Sword Books Limited, CPI UK, South Yorkshire.</ref> Napoleonske vojne so spodbudile koncept britanstva in združenega nacionalnega britanskega ljudstva, ki si ga delijo z Angleži, Škoti in Valižani. [[File:Frith A Private View.jpg|thumb|Viktorijansko dobo pogosto omenjajo kot zlato dobo. Slikarstvo Williama Powella Fritha za prikaz kulturnih delitev]] London je v viktorijanski dobi postal največje in najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu, trgovina znotraj Britanskega imperija – kot tudi položaj britanske vojske in mornarice – je bila prestižna. Tehnološko je bilo v tem obdobju veliko inovacij, ki so se izkazale za ključne za moč in blaginjo Združenega kraljestva. Politično vznemirjenje doma s strani radikalcev, kot so čartisti in sufražetke, je omogočilo zakonodajno reformo in splošno volilno pravico.<ref>{{navedi splet |last=Crawford, Elizabeth |title=Women: From Abolition to the Vote |url=https://www.bbc.co.uk/history/british/abolition/abolition_women_article_01.shtml#five |access-date=10 December 2010 |publisher=BBC}}</ref> Premiki moči v vzhodni in srednji Evropi so pripeljali do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]; več sto tisoč angleških vojakov je umrlo v boju za Združeno kraljestvo kot del [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]]. Dve desetletji kasneje, v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], je bilo Združeno kraljestvo spet eno od zaveznikov. Zaradi razvoja tehnologije vojskovanja so zračni napadi med ''Blitzom'' poškodovali številna mesta. Po vojni je Britanski imperij doživel hitro dekolonizacijo, prišlo je do pospeševanja tehnoloških inovacij; avtomobili so postali primarno prevozno sredstvo in razvoj reaktivnega motorja [[Frank Whittle|Franka Whittla]] je privedel do širšega zračnega prometa.<ref>{{navedi novice |last=Golley, John |date=10 August 1996 |title=Obituaries: Air Commodore Sir Frank Whittle |work=The Independent |location=London |url=https://www.independent.co.uk/news/people/obituaries-air-commodore-sir-frank-whittle-1309015.html |access-date=2 December 2010}}</ref> Bivalne vzorce je v Angliji spremenila zasebna vožnja z avtomobili in ustanovitev nacionalne zdravstvene službe leta 1948, ki je vsem stalnim prebivalcem brezplačno zagotavljala zdravstveno varstvo, financirano iz javnih sredstev, ko jo potrebujejo. Skupaj je to spodbudilo reformo lokalne uprave v Angliji sredi 20. stoletja. Od 20. stoletja je prišlo do znatnega selitve prebivalstva v Anglijo, večinoma iz drugih delov Britanskega otočja, pa tudi iz Commonwealtha, zlasti indijske podceline. Od leta 1970 je prišlo do velikega odmika od proizvodnje in vse večjega poudarka na storitveni industriji. Kot del Združenega kraljestva se je območje pridružilo pobudi skupnega trga, imenovani [[Evropska gospodarska skupnost]], ki je postala [[Evropska unija]]. Od konca 20. stoletja se je uprava Združenega kraljestva premaknila k dekoncentriranemu upravljanju na Škotskem, v Walesu in Severni Irski.<ref>{{Cite journal |last=Keating |first=Michael |author-link=Michael Keating (political scientist) |date=1 January 1998 |title=Reforging the Union: Devolution and Constitutional Change in the United Kingdom |url=https://archive.org/details/sim_publius_winter-1998_28_1/page/217 |journal=Publius: The Journal of Federalism |volume=28 |issue=1 |page=217 |doi=10.1093/oxfordjournals.pubjof.a029948}}</ref> Anglija in Wales še naprej obstajata kot jurisdikcija znotraj Združenega kraljestva. Devolucija je spodbudila večji poudarek na bolj angleški specifični identiteti in patriotizmu. Decentralizirane angleške vlade ni, vendar je bil poskus vzpostavitve podobnega sistema na subregionalni osnovi zavrnjen na referendumu. == Geografija == Anglija je s približno 130.000 kvadratnimi kilometri ali približno dvema tretjina geografsko največji del v Veliki Britaniji. <ref>[http://www.europa-daten.de/Grossbritannien_Flaeche.htm England]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://reisen.woxikon.de/reisefuehrer/england |title=Fläche Englands im Reiseführer |accessdate=2017-06-25 |archive-date=2014-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141221160911/http://reisen.woxikon.de/reisefuehrer/england |url-status=dead }}</ref> Tipična značilnost Anglije so njene obale in raznolika naravna območja. Sestavljena je večinoma iz ravnic, ki jih prekinjajo verige gričev ali hribov. Najvišja hrib v Angliji je Scafell Pike v Cumbrianskem hribovju z 978 metri. Najdaljša in najbolj znana reka v državi je reka [[Temza]]. Poleg nje so pomembne reke še [[Severn]], [[Humber]], [[Trent]] in [[Great Ouse (reka)|Great Ouse]]. === Podnebje === Anglija leži v zmernem pasu in je zaradi [[Zalivski tok|Zalivskega toka]] precej namočena a vendar toplega podnebja.<ref>[http://resources.woodlands-junior.kent.sch.uk/customs/questions/weather/ ''Wie wird das Klima in England?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150215011819/http://resources.woodlands-junior.kent.sch.uk/customs/questions/weather/ |date=2015-02-15 }}'' Woodlands Kent</ref> Na splošno ima Anglija toplejše podnebje kot države, ki ležijo na isti [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]]. Razlog za raznoliko vreme je, da se nad Anglijo mešata topli tropski in hladni polarni zrak. Najhladnejša meseca sta januar in februar, julij je običajno najtoplejši mesec. Meseci z blagim toplim vremenom so junij, september in oktober. Padavine so dokaj enakomerne skozi vse leto. Od začetka zapisov je najvišja temperatura znašala 38,5 ° C.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/kent/3153532.stm Temperaturrekord wechselt, BBC News]</ref>, najnižja pa -26 ° C <ref>[http://www.metoffice.gov.uk/ MetOffice,] ''Englisches Klima''</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == Živalstvo Anglije je podobno drugim območjem na Britanskem otočju s široko paleto vretenčarjev in nevretenčarjev v raznolikih habitatih.<ref>{{navedi splet |title=Natural History Museum |url=https://www.nhm.ac.uk/discover/british-wildlife.html |access-date=7 July 2020}}</ref> Narodne naravne rezervate v Angliji je ''Natural England'' označil kot ključna mesta za divje živali in naravne značilnosti v Angliji. Ustanovljeni so bili za zaščito najpomembnejših območij habitatov in geoloških formacij. NNR upravlja v imenu naroda, veliko jih upravlja ''Natural England'', pa tudi nevladne organizacije, vključno s člani partnerstva ''The Wildlife Trusts'', ''National Trust'' in ''Royal Society for the Protection of Birds''. V Angliji je 229 NNR, ki pokrivajo 939 kvadratnih kilometrov. Pogosto vsebujejo redke vrste ali nacionalno pomembne populacije rastlin in živali.<ref>{{navedi splet |title=Natural England: Designated sites |url=https://designatedsites.naturalengland.org.uk/ReportConditionSummary.aspx?SiteType=NNR |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20210825034122/https://designatedsites.naturalengland.org.uk/ReportConditionSummary.aspx?SiteType=NNR |archive-date=25 August 2021 |access-date=20 July 2020}}</ref> [[File:Richmond Park - London - England - 02102005.jpg|thumb|navadni jelen v parku Richmond. Park je ustanovil Karel I. v 17. stoletju kot park jelenov]] Agencija za okolje je neoddelčni javni organ, ustanovljen leta 1995, ki ga sponzorira Ministrstvo za okolje, hrano in podeželje in je odgovoren za zaščito in izboljšanje okolja v Angliji.<ref>{{navedi splet |title=Environment Agency |url=https://www.gov.uk/government/organisations/environment-agency |access-date=3 April 2021 |website=GOV.UK |language=en}}</ref> Državni sekretar za okolje, hrano in podeželje je minister, odgovoren za varstvo okolja, kmetijstvo, ribištvo in podeželske skupnosti v Angliji. Anglija ima na večini območij zmerno oceansko podnebje, kjer ni ekstremnega mraza ali vročine, ima pa nekaj manjših subarktičnih in toplejših območij na jugozahodu. Proti severu Anglije postane podnebje hladnejše in tukaj se nahaja večina angleških gora in visokih hribov, ki močno vplivajo na podnebje in s tem na lokalno favno območij. Listopadni gozdovi so pogosti po vsej Angliji in zagotavljajo odličen habitat za večino angleških divjih živali, vendar se ti v severnih in gorskih predelih Anglije umaknejo iglastim gozdovom (predvsem nasadom), ki prav tako koristijo nekaterim oblikam divjih živali. Nekatere vrste so se prilagodile razširjenemu urbanemu okolju, zlasti rdeča lisica, ki je za rjavo podgano najuspešnejši mestni sesalec, in druge živali, kot je navadni golob grivar, ki uspevata v mestnih in primestnih območjih.<ref>{{navedi novice |date=17 May 2012 |title=Mammals in Britain's cities: A spotter's guide – in pictures |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/environment/gallery/2012/may/17/mammals-britains-cities-spotters-guide}}</ref> == Politika == Vlada Kraljevine ima, kot kraljeva družina, sedež v britanski prestolnici London. Anglija - za razliko od Škotske, Walesa in Severne Irske - nima parlamenta ali državne vlade. Njihove naloge opravlja parlament in vlada Združenega kraljestva. Vendar pa je, še posebej po neuspelem glasovanju o neodvisnosti na Škotskem, tekla razprava, da bi tudi Anglija v okviru decentralizacije lahko imela svojo vlado. === Simboli === Angleška zastava, znana kot križ svetega Jurija, je rdeči križ na belem ozadju in je uporabljena že od 13. stoletja. Še en nacionalni simbol od konca vojne dveh rož je Tudorska roža, ki bi morala biti simbol miru.<ref>[http://projectbritain.com/flowers.html ''Emblems of Britain''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170627072552/http://projectbritain.com/flowers.html |date=2017-06-27 }} auf projectbritain.com</ref> Roža je na primer simbol angleške Rugby-Union ekipe. Trije levi (''Three Lions'') segajo v čas [[Rihard Levjesrčni|Riharda Levjesrčnega]] in tvorijo grb Anglije. Anglija sama nima uradne himne. Na športnih prireditvah, kjer se Anglija pojavlja kot samostojna ekipa, običajno pojejo britansko himno »God Save the King«, manj pogosto pa hvalnico »Jeruzalem«. == Upravne enote == === 39 Tradicionalnih grofij === {{glavni|Tradicionalne grofije Anglije}} [[Slika:England traditional counties.png|thumb|left|39 tradicionalnih grofij]] Teh 39 zgodovinskih grofij (angl. ''county, counties'') obstaja že od srednjega veka. V svoji vlogi upravnih enot so bile od sredine 20. stoletja večkrat prestrukturirane, vendar pa obstajajo zgodovinske grofije v glavah ljudi še naprej. Velika mesta veljajo za del grofij, vendar so uspela dobiti status samostojnega okraja. === Trenutne upravne enote === {{glavni|Angleška grofija}} [[File:English metropolitan and non-metropolitan counties 2009.svg|thumb|300px|Mestne in ne-mestne grofije od leta 2009]] V 20. stoletju se je upravna struktura delno prilagodila mestom in na novo postavila. Tako je upravni enota Greater London nastala leta 1965. Leta 1974 je nastalo šest mestnih grofij (''Metropolitan Counties'') in tako imenovane ne-mestne grofije (''Non-Metropolitan Counties''), vključno z nekaterimi manjšimi novimi grofijami, kot so Avon, Humberside in Cleveland. Leta 1990 pa so jih spet razpustili. Grofije (''Counties'') so razdeljene na okrožja (''Metropolitan District''), kar ustreza približno našim občinam glede na njihove naloge. Ta okrožja so običajno sestavljena iz različnih mest in manjših naselij, in nimajo neodvisno upravo. Govori se o " dvostopenjskem upravljanju " (prva stopnja: grofija, druga stopnja: okrožje). Anglija je prav tako razdeljena na okrožja lokalne uprave.<ref name="localgov">{{harvnb|Singh|2009|p=53}}.</ref> Okrožje se lahko poveže s ceremonialnim okrožjem ali je raven okrožja znotraj grofije ''shire'', je kraljevo ali metropolitansko okrožje, ima status okrožja ali mesta ali je enotna oblast. Na ravni skupnosti je velik del Anglije razdeljen na civilne župnije s svojimi sveti; v širšem Londonu od leta 2014 obstaja le ena takšna župnija, Queen's Park, potem ko so bili leta 1965 ukinjeni, dokler zakonodaja leta 2007 ni dovoljevala njihove rekreacije. Leta 1986 so ukinili uprave metropolitanskih grofij. Njihove naloge so bile prenesene na Metropolitanska okrožja. V svoji funkciji, lahko Metropolitansko okrožje imenuje unitarna oblast. Imena šestih mestnih grofij, ki so se ohranile, imajo le geografsko lokacijo ali so pomembne za statistične namene. ==== London ==== Od leta 1994 do začetka leta 2010 je bila Anglija za nekaj namenov razdeljena na regije; referendum leta 1998 za londonsko regijo je dve leti pozneje ustanovil londonsko skupščino.<ref>{{navedi novice |last=Cooper |first=Hilary |date=29 March 2011 |title=Tiers shed as regional government offices disappear |work=The Guardian |location=London |url=https://www.theguardian.com/society/2011/mar/29/regional-government-disappears-1500-jobs-lost |access-date=16 June 2011}}</ref> Neuspeli referendum o dekoncentraciji v severovzhodni Angliji leta 2004 je preklical nadaljnjo dekoncentracijo regionalne skupščine z odpravo regionalne strukture zunaj Londona. Ceremonialno in administrativno je regija razdeljena med londonski City in širši London; ti so nadalje razdeljeni na 32 londonskih okrožij in 25 oddelkov mesta London.<ref>{{harvnb|Axford|2002|p=315}}.</ref> === Velika somestja === [[Slika:England Cities.jpg|thumb|Angleška mesta]] V angleškem jeziku, je razlika med ''city'' in ''town''. Pravica imenovati se mesto - ''city'', je dodeljena s kraljevo listino o imenovanju, tako imenovano ''Royal Charter''. Po navadi gre staro pravico ali ima stolnico. Na primer, čeprav je St. David v Walesu majhen, z manj kot 2000 prebivalci, je ''city'', Stockport, s svojimi 135.600 prebivalci pa samo ''town''. Vse urbanizirane upravne enote imajo tudi status okrožja. Pozidano območje [[Veliki London]] (''Greater London'') je daleč največje mestno območje v Angliji<ref name="BUA">{{navedi splet |title=2011 Census – Built-up areas |url=http://www.nomisweb.co.uk/articles/747.aspx |access-date=5 February 2014 |publisher=Office for National Statistics (ONS)}}</ref> in eno najbolj obremenjenih mest na svetu. Velja za globalno mesto in ima več prebivalcev kot katera koli druga država v Združenem kraljestvu razen same Anglije. Druga urbana območja znatne velikosti in vpliva so običajno v severni Angliji ali angleškem Midlandsu. V Angliji je 50 naselij s statusom mesta, medtem ko jih ima širše Združeno kraljestvo 66. Medtem ko je veliko mest v Angliji precej velikih, kot so [[Birmingham]], [[Sheffield]], [[Manchester]], [[Liverpool]], [[Leeds]], [[Newcastle upon Tyne|Newcastle]], [[Bradford]], [[Nottingham]], velikost prebivalstva ni predpogoj za status mesta.<ref name="cathcities">{{navedi novice |last=O'Brian |first=Harriet |date=24 November 2007 |title=The Complete Guide To: Cathedral cities in the UK |work=The Independent |location=London |url=https://www.independent.co.uk/travel/uk/the-complete-guide-to-cathedral-cities-in-the-uk-760201.html |url-status=dead |access-date=8 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090812091322/http://www.independent.co.uk/travel/uk/the-complete-guide-to-cathedral-cities-in-the-uk-760201.html |archive-date=12 August 2009}}</ref> Tradicionalno so status dobila mesta s škofijskimi stolnicami, tudi zato obstajajo manjša mesta, kot so [[Wells]], [[Ely]], Ripon, Truro in [[Chichester]]. Največja somestja v Angliji: * [[Veliki London]] (9.787.426) - glavno mesto London * [[Greater Manchester]] (2.553.379) - glavno mesto Manchester * [[West Midlands]] (2.440.986) - glavno mesto Birmingham * [[West Yorkshire]] (1.777.934) - glavno mesto Leeds * [[Liverpool]] (864.122) - glavno mesto Liverpool * [[South Hampshire]] (855.569)) - glavno mesto Southampton * [[Tyneside]] (774.891) - glavno mesto Newcastle upon Tyne * [[Nottingham]] (729.977) - glavno mesto Nottingham * [[Sheffield]] (685.368) - glavno mesto Sheffield * [[Bristol]] (617.280) - glavno mesto Bristol == Prebivalstvo == Z več kot 56,4 milijonov prebivalcev je Anglija je daleč najbolj naseljena država v Združenem kraljestvu. To jo uvršča na 4. mesto med državami v EU. Gostota 417 oseb na kvadratni kilometer je prav tako zelo visoka. Vendar pa je treba opozoriti, da jih 8,3 milijona od 54,3 milijonov živi v Velikem Londonu (''Greater London''). V preostalem delu države je gostota prebivalstva le 357 ljudi na kvadratni kilometer. === Jeziki === V Angliji govorijo pretežno angleško. Čeprav ne obstaja zakon, ki določa, da je angleščina uradni jezik, je angleščina edini jezik, ki se uporablja za službene namene. Je tudi mednarodnega pomena, saj približno 1,5 milijarde ljudi na svetu govori angleško, od tega 375 milijonov kot prvi jezik. <ref>[http://de.statista.com/statistik/daten/studie/150407/umfrage/die-zehn-meistgesprochenen-sprachen-weltweit/ ''Die zehn meistgesprochenen Sprachen der Welt'']</ref> [[Angleščina]] se običajno obravnava kot "svetovna lingua franca". Od 15. stoletja dalje je angleščina postala v Angliji splošno uporabljan/uveljavljen jezik. V angleški renesansi so dobili veliko besed iz francoščine in latinščine. Ocenjuje se, da 133.000 prebivalcev Anglije govori [[valižanščina|valižanščino]]. <ref>[https://www.webarchive.org.uk/wayback/archive/20120330060204/http://www.byig-wlb.org.uk/English/publications/Publications/4844.pdf ''Estimation of the number of Welsh speakers in England''], Welsh Language Board, Januar 2007</ref> Zaradi priseljevanja je leta 2007 približno 800.000 šolarjev govorilo doma tuj jezik. <ref>Graeme Paton: ''Ein Fünftel der Kinder aus ethnischen Minderheiten.'' [[The Daily Telegraph]], London, 1. Oktober 2007</ref> Popis 2011 kaže, da se v Angliji poleg angleščine govori največ poljsko. <ref>[https://www.theguardian.com/uk/2013/jan/30/polish-becomes-englands-second-language The Guardian: ''Polnisch wird Englands zweite Sprache'']</ref> === Religija === [[Slika:Saint George - Carlo Crivelli.jpg|thumb| Sv. Jurij, patron Anglije]] [[Anglikanska cerkev]] ima status državne cerkve. Njen poglavar je vladajoči monarh v Združenem kraljestvu. Obstaja približno 26 milijonov privržencev anglikanske cerkve. <ref>[http://www.pewforum.org/2008/06/19/global-anglicanism-at-a-crossroads/ ''Globale Anglikanismus am Scheideweg''], PewResearch</ref> Številne cerkve in stolnice v Angliji so zgodovinske stavbe in imajo arhitekturno visoko vrednost. Znane zgodovinske stavbe so [[Westminstrska opatija]], [[Stolnica svetega Petra, York |York Minster]], [[Stolnica v Durhamu]] in [[Stolnica v Salisburyju]]. {| class="wikitable zebra sortable" |- class="hintergrundfarbe5" ! colspan="3"| Porazdelitev religij v Angliji <br /><small>(stanje 2011<ref>[http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20160105160709/http://www.ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/key-statistics-for-local-authorities-in-england-and-wales/sty-what-is-your-religion.html Englische Religionszugehörigkeit (Census 2011)]</ref>)</small> |- class="hintergrundfarbe5" ! Religija !! delež v %<br />prebivalstva !! |- | [[Krščanstvo]] || style="text-align:right;" | 31.479.876 || style="text-align:right;" | 59,4 % |- | [[Islam]] || style="text-align:right;" | 2.660.116 || style="text-align:right;" | 5,0 % |- | [[Hinduizem]] || style="text-align:right;" | 806.199 || style="text-align:right;" | 1,5 % |- | [[Sikhizem]] || style="text-align:right;" | 420.196 || style="text-align:right;" | 0,8 % |- | [[Judovstvo]] || style="text-align:right;" | 261.282 || style="text-align:right;" | 0,5 % |- | [[Budizem]] || style="text-align:right;" | 238.626 || style="text-align:right;" | 0,5 % |- | druge religije || style="text-align:right;" | 227.825 || style="text-align:right;" | 0,4 % |- | neopredeljeni || style="text-align:right;" | 13.114.232 || style="text-align:right;" | 24,7 % |- | ni odgovorilo || style="text-align:right;" | 3.804.104|| style="text-align:right;" | 7,2 % |- class="hintergrundfarbe5" | '''Skupaj''' || style="text-align:right;" | '''53.012.456''' || style="text-align:right;" | '''100 %''' |} Glede na popis leta 2011 je razdelitev naslednja: 59,4% so kristjani, 24,7% ne-verujoči, 5% privrženci islama, 3,7% privrženci druge vere. Poleg tega 7,2% ni dalo odgovora na vprašanje o verski pripadnosti. == Gospodarstvo in promet == === Gospodarstvo === Anglija je ena izmed najbolj dereguliranih gospodarstev na svetu, z dohodki v povprečju na prebivalca 22.907 €<ref>Office for National Statistics, [http://www.statistics.gov.uk/hub/economy/national-accounts/regional-accounts/index.html Regional Accounts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090826104410/http://www.statistics.gov.uk/hub/economy/national-accounts/regional-accounts/index.html |date=2009-08-26 }}</ref>. Izvaja prosti trg, ima napredno infrastrukturo, je v smislu inflacije, obrestnih mer in brezposelnosti med najmočnejšimi v Evropi. Uradna valuta Anglije je [[angleški funt]], ki je poleg ameriškega dolarja in evra ena glavnih konvertibilnih valut na svetu. Anglija predstavlja največji del gospodarstva v Veliki Britaniji, nenazadnje tudi zato, ker je v Londonu eno največjih finančnih središč na svetu<ref>[http://217.154.230.218/NR/rdonlyres/8D37DAE2-5937-4FC5-A004-C2FC4BED7742/0/BC_RS_GFCI5.pdf ''Globaler Finanz-Index'' (2003-09)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091007105828/http://217.154.230.218/NR/rdonlyres/8D37DAE2-5937-4FC5-A004-C2FC4BED7742/0/BC_RS_GFCI5.pdf |date=2009-10-07 }}, PDF, City of London Corporation</ref>. Država je ena od vodilnih držav na področju kemijske in strojne industrije, zlasti vesoljske, obrambne in industrije programske opreme. Bank of England, ustanovljena leta 1694, je centralna banka v Veliki Britaniji. === Znanost === [[Slika:Portrait of Sir Isaac Newton, 1689.jpg|thumb|Sir [[Isaac Newton]] je bil ena od najpomembnejših osebnosti v zgodovini znanosti]] Ugledna angleška imena s področja znanosti in matematike so sir [[Isaac Newton]], [[Michael Faraday]], [[Robert Hooke]], [[Robert Boyle]], [[Joseph Priestley]], [[Charles Darwin]], [[Alan Turing]], [[Francis Crick]], [[Andrew Wiles]], [[Stephen Hawking]] in [[Richard Dawkins]] (itd.). Kot rojstni kraj [[Industrijska revolucija |industrijske revolucije]] je bila Anglija v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju dom številnih pomembnih izumiteljev. Slavni [[izum]]i in odkritja Angležev so prvi [[računalnik]], svetovni [[splet]] in [[kosilnica]]. === Promet === [[Slika:Heathrow T5.jpg|thumb|rechts|Letališče London Heathrow]] Avtoceste in hitre ceste v Angliji so v glavnem zgrajene. Tipična avtocesta je ''A1 Great North Road'', ki se začne na vzhodu Anglije in teče mimo Londona v Newcastle upon Tyne. <ref>Britisches Parlament 2007, S. 17</ref> Avtobusni prevozi so razširjeni po vsej državi, velika podjetja so National Express, Arriva in Go-Ahead. Rdeči dvonadstropni avtobusi v Londonu so znan simbol Anglije. Železniški promet v Angliji je eden najstarejših na svetu in je bil za potnike ustanovljen leta 1825. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.moorerail.com/history/timeline1825.asp |title=27. September 1825: ''Eröffnung der Passagierbahn'' |accessdate=2017-06-25 |archive-date=2013-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131007035746/http://www.moorerail.com/history/timeline1825.asp |url-status=dead }}</ref> Največje letališče je London Heathrow in se po številu mednarodnih potnikov šteje za največje letališče na svetu. <ref>Ardal O'Hanlon: ''Global Airlines.'' Elsevier, 2008. S. 205.</ref> Približno 7.100 km plovnih poti je v Angliji. <ref>David Else: ''Inghilterra.'' EDT srl, 2007. Seite 781</ref> == Izobraževanje == [[Slika:KingsCollegeChapelWest.jpg|thumb| King’s College (Cambridge), Univerza v Cambridgeu]] Pri starosti treh do štirih let gre otrok v vrtec, star od štiri do enajst let hodi v osnovno šolo in v srednjo šolo od enajstega do šestnajstega leta. Po tem se dijak za približno dve leti nadaljevanja. Nadzor na državnih šolah izvaja Urad za standarde v izobraževanju in na zasebnih šolah (okoli 7% študentov) s strani neodvisnih inšpektoratov. == Umetnost in kultura == Za angleško umetnost je značilna [[arhitektura]], [[slikarstvo]], [[umetna obrt]] in [[kiparstvo]].<ref>http://www.wissen.de/lexikon/englische-kunst?chunk=intro</ref> === Arhitektura === Številni starodavni stoječi kamniti spomeniki so bili postavljeni v prazgodovini; med najbolj znanimi so [[Stonehenge]], Hudičeve puščice, Rudstonov monolit in Castlerigg.<ref>{{navedi splet |url=http://www.stone-circles.org.uk/stone/index.htm |publisher=Stone-Circles.org.uk |title=The Prehistoric Sites of Great Britain |access-date=5 September 2009}}</ref> Z uvedbo starorimske arhitekture je prišlo do razvoja [[bazilika (zgradba)|bazilik]], [[rimske terme|term]], [[amfiteater|amfiteatrov]], [[slavolok]]ov, [[vila|vil]], [[Rimski tempelj|rimskih templjev]], [[rimska cesta|rimskih cest]], rimskih utrdb in [[akvadukt (most)|akvaduktov]].<ref name="roman">{{navedi splet |url=http://www.castles.me.uk/ancient-roman-architecture-england-wales.htm |publisher=Castles.me.uk |title=Ancient Roman architecture in England and Wales |access-date=5 September 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091212033420/http://www.castles.me.uk/ancient-roman-architecture-england-wales.htm |archive-date=12 December 2009 |url-status=dead }}</ref> Rimljani so bili tisti, ki so ustanovili prva mesta, kot so London, Bath, York, Chester in St Albans. Morda najbolj znan primer je [[Hadrijanov zid]], ki se razteza čez severno Anglijo. Drug dobro ohranjen primer so Rimske terme v [[Bath]]u, Somerset. [[File:Bodiam-castle-10My8-1197.jpg|thumb|left|Grad Bodiam je grad z jarkom iz 14. stoletja blizu Robertsbridgea v vzhodnem Sussexu]] Posvetne zgradbe zgodnjesrednjeveške arhitekture so bile preproste konstrukcije, ki so v glavnem uporabljale les s slamnato kritino. Cerkvena arhitektura je segala od sinteze hibernsko-saškega meništva do zgodnjekrščanske bazilike in arhitekture, za katero so značilni pilastrski trakovi, prazne arkade, baluster jaški in odprtine s trikotnimi glavami. Po normanski osvojitvi leta 1066 so nastali različni gradovi; najbolj znani so [[Londonski Tower]], [[grad Warwick]], [[grad Durham]] in [[grad Windsor]]. Skozi obdobje Plantagenetov je cvetela angleška gotska arhitektura, z vrhunskimi primeri, vključno s srednjeveškimi stolnicami, kot so [[Canterburyjska stolnica]], [[Westminstrska opatija]] in [[Stolnica svetega Petra, York]]. Na normanski bazi so se razširili tudi gradovi, palače, velike hiše, univerze in župnijske cerkve. Srednjeveško arhitekturo je dopolnil [[tudorski slog]] iz 16. stoletja; lok s štirimi središči, zdaj znan kot ''Tudorski lok'', je bil odločilna značilnost, tako kot domače hiše [[Predalčna lesena gradnja|predalčne lesene gradnje]]. Po renesansi se je pojavila oblika arhitekture, ki odmeva klasično antiko, sintetizirano s krščanstvom, pri čemer se je še posebej zavzemal angleški baročni slog arhitekta [[Christopher Wren|Christopherja Wrena]].<ref>{{harvnb|Downes|2007|p=17}}.</ref> Sledila je [[jurijanska arhitektura]] v bolj prefinjenem slogu, ki je vzbujala preprosto [[Paladijevska arhitektura|paladijevsko]] obliko; Royal Crescent v Bathu je eden najboljših primerov tega. S pojavom [[romantika|romantike]] v viktorijanskem obdobju se je začela neogotika. Poleg tega je približno v istem času industrijska revolucija utrla pot stavbam, kot je [[Kristalna palača, London|Kristalna palača]]. Od leta 1930 so se pojavile različne modernistične oblike, katerih sprejemanje je pogosto kontroverzno, čeprav se tradicionalistična odporniška gibanja še naprej podpirajo na vplivnih mestih. === Parki === {{glavni|Angleški park}} [[File:Stourhead lake in midsummer - panoramio.jpg|thumb|right|Krajinski vrt v Stourheadu. Krajinski vrt, ki so ga navdihnili veliki krajinski umetniki sedemnajstega stoletja, je bil opisan kot "živo umetniško delo", ko so ga prvič odprli v petdesetih letih 17. stoletja.<ref>{{navedi splet|title=The history of the house at Stourhead|url=https://www.nationaltrust.org.uk/stourhead/features/the-history-of-stourhead|access-date=10 April 2021|website=National Trust|language=en}}</ref>]] Krajinsko vrtnarjenje, kot sta ga razvila Capability Brown in William Kent, je postavilo mednarodni trend za [[angleški park|angleški krajinski vrt]]. Vrtnarjenje in obiskovanje vrtov velja za tipično angleško opravilo. Angleški park je predstavljal idealiziran pogled na naravo. Pri velikih podeželskih hišah so angleški vrtovi običajno vključevali jezera, površje nežno valovitih trat, postavljenih ob nasade dreves, in poustvarjanje klasičnih templjev, gotskih ruševin, mostov in druge slikovite arhitekture, zasnovane za poustvarjanje idilične pastoralne pokrajine. Do konca 18. stoletja je angleški park posnemal [[Francoski park|francoski krajinski vrt]]. Imel je velik vpliv tudi na javne parke in vrtove, ki so se pojavili po svetu v 19. stoletju. Angleški krajinski park je bil osredotočen na angleško podeželsko hišo in dvorce. English Heritage in National Trust ohranjata velike vrtove in krajinske parke po vsej državi. RHS Chelsea Flower Show vsako leto organizira Royal Horticultural Society in velja za največjo vrtnarsko razstavo na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rhs.org.uk/shows-events/rhs-chelsea-flower-show|title=RHS Chelsea Flower Show|website=www.rhs.org.uk}}</ref> So definitivno vredni ogleda. ​ === Vizualna umetnost === [[File:John Constable The Hay Wain.jpg|thumb|left|''Senožet'' [[John Constable|Johna Constabla]] iz leta 1821 je arhetipska angleška slika]] [[File:John William Waterhouse - The Lady of Shalott - Google Art Project edit.jpg|thumb|''Gospa iz Shalotta'' Johna Williama Waterhousea, 1888, v prerafaelitskem slogu]] Najzgodnejši znani primeri so prazgodovinske kamnite in jamske umetnine, ki so najbolj znane v Severnem Yorkshiru, Northumberlandu in Cumbriji, a so tudi južneje, na primer v Creswell Crags.<ref>{{navedi splet |url=http://archaeologydataservice.ac.uk/catalogue/adsdata/arch-836-1/dissemination/pdf/ERA_Brochure.pdf |publisher=ArchaeologyDataService.ac.uk |title=The Prehistoric Cave Art of England |access-date=5 September 2009}}</ref> S prihodom rimske kulture v 1. stoletju so postale običajne različne oblike umetnosti, kot so kipi, doprsni kipi, stekleni izdelki in [[mozaik]]i. Obstajajo številni ohranjeni artefakti, kot so tisti v Lullingstonu in Aldboroughu. V zgodnjem srednjem veku je bil slog naklonjen izklesanim križem in [[slonovina|slonovini]], rokopisnemu slikarstvu, zlatemu in [[emajl]]iranemu nakitu, kar je dokazovalo ljubezen do zapletenih, prepletenih modelov, kot je [[Staffordshirski zaklad]], odkrit leta 2009. Nekateri od teh so mešali gelske in angleške sloge, kot je npr. [[Lindisfarnski evangeliji]] in [[Vespazijanov psalter]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.tiscali.co.uk/reference/encyclopaedia/hutchinson/m0023715.html |publisher=Tiscali.co.uk |title=Early Middle Ages Art |access-date=5 September 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090227121544/http://www.tiscali.co.uk/reference/encyclopaedia/hutchinson/m0023715.html |archive-date=27 February 2009 }}</ref> Kasnejša gotska umetnost je bila priljubljena v Winchestru in Canterburyju, ohranjena sta primera, kot sta ''Benedictional of St. Æthelwold'' in ''Luttrell Psalter''. Tudorsko obdobje je ugledne umetnike videlo kot del svojega dvora; [[portretno slikarstvo]], ki bo ostalo trajen del angleške umetnosti, je spodbudil Nemec Hans Holbein, domačini, kot je Nicholas Hilliard, pa so na tem gradili. Pod Stuartovi so bili vplivni kontinentalni umetniki, zlasti flamski, primeri iz tega obdobja so Anthony van Dyck, Peter Lely, Godfrey Kneller in William Dobson. V 18. stoletju je bila ustanovljena Kraljeva akademija; prevladal je klasicizem, ki je temeljil na visoki renesansi, s Thomasom Gainsboroughom in Joshuo Reynoldsom, ki sta postala dva najbolj cenjena umetnika v Angliji. V 19. stoletju sta bila [[John Constable]] in [[Joseph Mallord William Turner|J. M. W. Turner]] glavna krajinska umetnika. Šola v Norwichu je nadaljevala krajinsko tradicijo, medtem ko je [[prerafaeliti|prerafaelitska bratovščina]], ki so jo vodili umetniki, kot so [[Holman Hunt]], [[Dante Gabriel Rossetti]] in [[John Everett Millais]], oživila zgodnjerenesančni slog s svojim živim in podrobnim slogom. William Morris in drugi angleški umetniki so bili pionirji gibanja za umetnost in obrt. Med umetniki 20. stoletja je bil pomemben [[Henry Moore]], ki je veljal za glas britanskega kiparstva in britanskega modernizma nasploh. Royal Society of Arts je organizacija, ki je predana umetnosti.<ref>{{navedi splet|title=About the RSA – RSA|url=https://www.thersa.org/about|access-date=2021-05-08|website=www.thersa.org}}</ref> == Kuhinja == [[Slika:Wembley Stadium interior.jpg|thumb| Wembley-Stadion je s kapaciteto 90.000 sedežev največji nogometni stadion v Združenem kraljestvu]] Od začetka moderne dobe je značilna hrana Anglije odvisna od naravnih izdelkov. <ref>Else 2007, S. 76.</ref> Primeri tradicionalnih angleških jedi so nedeljska pečenka, ribe v kombinaciji z ocvrtim krompirčkom in angleški zajtrk (''Full English Breakfast''), ki ga sestavlja slanina, klobase, paradižnik, kruh, fižol, gobe in jajca. Nekaj priljubljenih sirov so čedar, Red Leicester in Wensleydale. Tradicionalne angleške sladice so jabolčna in druge sadne pite, tudi puding, v zadnjem času, karamelni puding. Klasična pijača je čaj, čigar priljubljenost se je povečala s Katarino von Bragança <ref>„Katharina von Braganza“. Tea.co.uk. Abgerufen am 5. September 2009</ref>, najpogostejša alkoholna pijača je vino (zlasti jabolčno), angleško pivo in temno pivo. <ref>„Arten von Bier“. Icons of England. Abgerufen am 5. September 2009.</ref> === Šport === Anglija ima močno športno dediščino in je bila kodificirana v številnih športih 19. stoletja, ki so se igrali tedaj igrali po vsem svetu, tudi nogomet, kriket, ragbi, tenis, boks, badminton, skvoš, hokej, biljard, snooker, pikado, namizni tenis in košarka. FIFA priznava angleški klub Manchester United kot najstarejši uradni klub. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.fifa.com/world-match-centre/news/newsid/621/801/index.html |title=arhivska kopija |accessdate=2017-06-25 |archive-date=2014-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141022094457/http://www.fifa.com/world-match-centre/news/newsid/621/801/index.html |url-status=dead }}</ref> Angleška nogometna reprezentanca je zmagala na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1966, 1970, 1982. Danes je angleška Premier League najbolj gledana in najbolj donosna liga na svetu z 1,2 milijarde dobitka na tekmo. == Glej tudi == * [[Anglija (kraljevina)]] * [[upravna razdelitev Združenega kraljestva]] * [[tradicionalne grofije Anglije]] ** [[glavno mesto grofije]] * [[angleška grofija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{commons category|England}} * [https://en.wikivoyage.org/wiki/England England] * [http://www.english-heritage.org.uk/ English Heritage]&nbsp;– National body protecting English heritage * [http://www.naturalengland.org.uk/ Natural England]&nbsp;– Wildlife and the natural world of England * [https://www.visitengland.com/ VisitEngland]&nbsp;– English Tourist Board * [http://www.bbc.co.uk/news/england/ BBC News – England]&nbsp;– News items from BBC News relating to England * [https://www.gov.uk/ GOV.UK]&nbsp;– Website of the British Government {{United Kingdom}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Anglija| ]] [[Kategorija:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] [[Kategorija:Otoške države]] 5ijxiwttjxxs4z0juvj4eiup80lzmt7 1012 0 1972 6753376 6689479 2026-09-21T10:23:35Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6753376 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1012''' ('''[[rimske številke|MXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == [[Slika:Bamberger Dom BW 6.JPG|thumb|right|230px|Bamberška katedrala v končni, gotski podobi iz 13. stol.]] * [[18. maj]] - Umrlega papeža [[papež Sergej IV.|Sergeja IV.]] je nasledil [[Papež Benedikt VIII.|Benedikt VIII.]], 143. papež po [[seznam papežev|seznamu]]. Benedikt VIII. je izviral iz močne lacijske rodbine tuskulumskih grofov. Istega dne se je nezadovoljen z izvolitvijo papeža dal posvetiti '''protipapež''' [[Protipapež Gregor VI.|Gregor VI.]], ki so ga poskušali potisniti naprej rimski [[Crescenzi|Krescenciji]].<ref>Ti so nastavili zadnja papeža: Janeza XVIII. in Sergeja IV.</ref> Benedikt VIII. je bil prisiljen pobegniti iz Rima in je poskušal svoj interes uveljaviti pred nemškim kraljem [[Henrik II. Sveti|Henrikom II.]], ki mu je izkazal vso podporo v zameno, da ga Benedikt krona za rimsko-nemškega cesarja. [[1014]] ↔ * [[Nemško-poljska vojna (1002-18)]]: s sklenitvijo začasnega (tokrat drugega) miru se je zaključila druga faza vojne med nemškim kraljem [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] in poljskim vojvodo [[Boleslav I. Hrabri|Boleslavom]], ki pa je že istega leta prekršil mir s ponovno okupacijo Lužic. * Nemški kralj [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] je po izumrtju plemiške rodbine [[Konradini|Konradinov]] predal [[Vojvodina Švabska|Vojvodino Švabsko]] v fevd rodbini [[Babenberg|Babenberžanov]]. * Mlajši brat [[Oldržih Pšemisl|Oldržih]] iz rodbine Pšemisl je strmoglavil svojega brata [[Jaromir Pšemisl|Jaromirja]] in prevzel oblast v [[Vojvodina Češka|Vojvodini Češki]]. * [[Thietmar iz Merseburga]] je začel sestavljati kroniko. Do smrti leta [[1018]] je napisal osem knjig z zgodovino Nemčije od leta 908 naprej. Besedilo je pomemben dokument o zgodovini Slovanov in Madžarov vzhodno od mej nemške poselitve. * Irski kralj [[Leinster]]ja, pokrajine na JV Irske, [[Máelmórda mac Murchada|Mael Morda]] je vzdignil upor proti združitvenim težnjam irskega (nad)kralja [[Brian Boru|Briana Boruja]]. [[1014]] ↔ * Škotski kralj [[Malcolm II. Škotski|Malcolm II.]] je odvrnil napad Dancev. * Angleški kralj [[Ethelred|Ethelred Nepripravljeni]] je ponovno plačal ''danegeld'' Dancem. * Danci so umorili canterburyjskega nadškofa [[Alfege|Aelfega]], ki so ga leto poprej vzeli za talca. * Fatimidski kalif [[Al-Hakim]] je po uničenju [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|cerkve svetega groba]] v letu [[1009]] nadaljeval z uničevanjem krščanskih in judovskih svetišč. * Posvetitev [[Bamberška katedrala|Bamberške katedrale]]. == Rojstva == ; Neznan datum * [[Alfred Eteling]], anglosaški princ († [[1036]]) * [[Baldvin V. Flandrijski|Baldvin V.]], grof Flandrije († [[1067]]) * [[papež Benedikt IX.]] († [[1056]]) * [[Cai Xiang]], kitajski kaligraf pod dinastijo Song († [[1067]]) * [[Marija Dobronega]], poljska vojvodinja († [[1087]]) * [[Marpa Lotsawa]], tibetanski budistični jogi in prevajalec († [[1097]]) == Smrti == * [[1. april]] - [[Herman III. Konradin]], vojvoda Švabske (* [[995]]) * [[12. maj]] - [[papež Sergij IV.]] * [[18. oktober]] - [[Sveti Koloman]], irski misijonar in mučenik ; Neznan datum * [[Alfege]], canterburyjski nadškof (* [[954]]) * [[Ibn al-Faradi]], španski muslimanski zgodovinar (* [[962]]) * [[Ilig Kan Nasr]], vladar Karahanidskega kanata (* ni znano) ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1012|*]] 5a0qfc1egrao5u86rltq5yfrc5maxkh Občina Trzin 0 3669 6753338 6691033 2026-09-21T08:09:48Z Sportomanokin 14776 /* Sklici */ 6753338 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Peter Ložar]] |grb=Grb Občine Trzin.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Trzin.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F186_vF_b4_x465727.96499999997_y109364.5505_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F186_vF_b4_x465727.96499999997_y109364.5505_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=8,6 |prebivalstvo=4000 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2003 |ženske=1997 |splet=https://www.trzin.si/sl/|sedež=[[Trzin]]}} '''Občina Trzin''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Do leta [[1998]] je bilo območje občne Trzin del občine [[občina Domžale|Domžale]]. Obsega samo naselje [[Trzin]] in je z 8,6 km² površine tretja najmanjša slovenska občina, ki ima okoli 4.000 prebivalcev. Leta 2016 je občina s Turističnim društvom Kanja Trzin prejela [[Valvasorjeva diploma|valvasorjevo diplomo]] za doprinos k ohranjanju in promociji kulturne dediščine Trzina.<ref name=":15">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2016-brosura.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2015]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anton Peršak]] | '''[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Valentin Kolenc in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Boris Tone Peršak in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Peter Ložar]] | '''{{Abbr|SV|Klavdija Tretjak in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Nuša Repše in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.trzin.si/ Trzin], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Trzin]] [[Kategorija:Občina Trzin| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]] dy8iu346v3pglgt4ldme677ujytdj3r 6753340 6753338 2026-09-21T08:15:16Z Sportomanokin 14776 6753340 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Peter Ložar]] |grb=Grb Občine Trzin.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Trzin.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F186_vF_b4_x465727.96499999997_y109364.5505_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F186_vF_b4_x465727.96499999997_y109364.5505_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=8,6 |prebivalstvo=4000 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2003 |ženske=1997 |splet=https://www.trzin.si/sl/|sedež=[[Trzin]]}} '''Občina Trzin''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Vse do leta [[1998]] je bilo območje današnje občine Trzin del večje občine [[občina Domžale|Domžale]]. Obsega samo naselje [[Trzin]] in je z 8,6 km² površine tretja najmanjša slovenska občina, ki ima okoli 4.000 prebivalcev. Leta 2016 je občina s Turističnim društvom Kanja Trzin prejela [[Valvasorjeva diploma|valvasorjevo diplomo]] za doprinos k ohranjanju in promociji kulturne dediščine Trzina.<ref name=":15">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2016-brosura.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2015]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anton Peršak]] | '''[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Valentin Kolenc in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Boris Tone Peršak in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Peter Ložar]] | '''{{Abbr|SV|Klavdija Tretjak in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Nuša Repše in skupina volilcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.trzin.si/ Trzin], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Trzin]] [[Kategorija:Občina Trzin| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]] cdieg21z5lj5g1f8kl1c3o07ntt77mq Občina Velika Polana 0 3670 6753328 6691034 2026-09-21T07:45:55Z Sportomanokin 14776 /* Regionalno in čezmejno sodelovanje */ 6753328 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Damijan Jaklin]] |grb=Coat of arms of Velika Polana.svg |lokacija=Karte Velika Polana si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F187_T1257_vF_b_x604739.406_y160228.45299999998_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F187_T1257_vF_b_x604739.406_y160228.45299999998_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=18,7 |prebivalstvo=1379 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=695 |ženske=684 |splet=https://www.velika-polana.si/|sedež=[[Velika Polana]]}} '''Občina Velika Polana''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. V Veliki Polani je bil rojen slovenski pisatelj [[Miško Kranjec]]. Velika Polana se nahaja med Mursko Soboto ter Lendavo. Občina je bila ustanovljena leta 1998, prvi župan je pa bil Štefan Prša. V omenjeni občini je kar nekaj turističnih znamenitisti, npr.: Copekov mlin (zbirališče partizanov med drugo sv. vojno), črni gozd (največji nasad črne jelše v Evropi), starodavna rimska cesta, poletni pomurski festival, muzej pilota v prvi svetovni vojni Štefana Huzjana, muzej Miška Kranjca, Sabolova hiša,...V Veliki Polani pa je tudi osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana, kjer je 166 učencev. == Grb občine Velika Polana == ''Glej stran: [[Grb Občine Velika Polana]]'' == Naselja v občini == * [[Brezovica, Velika Polana|Brezovica]] * [[Mala Polana]] * '''[[Velika Polana]]''' ==Regionalno in čezmejno sodelovanje== Občina Velika Polana sodeluje v čezmejnem projektu Mura Drava, s katerim se medsebojno povezujejo nekatere občine v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Projekt ima svoj spletni portal Mura Drava TV.<ref>{{navedi splet |url=http://www.muradrava.tv/ |title=Mura Drava TV |accessdate=5. januar 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108080846/http://www.muradrava.tv/ |url-status=dead }}</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Štefan Prša]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Andrej Lebar]] | '''{{Abbr|SV|Alojz Lebar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Damijan Jaklin]] | rowspan=5|'''{{Abbr|SV|Alojz Jerebic in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.velika-polana.si/ Velika Polana] - uradna stran občine * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=105&Itemid=10 gremoVEN.com - Velika Polana] * [http://www.mala-polana.com Mala Polana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110206125056/http://www.mala-polana.com/ |date=2011-02-06 }} - neuradna stran vasi Mala Polana {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Velika Polana]] [[Kategorija:Občina Velika Polana|*]] qkoeulhht7ph433hjd4xvx7e4jbussz 6753334 6753328 2026-09-21T08:00:27Z Sportomanokin 14776 6753334 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Damijan Jaklin]] |grb=Coat of arms of Velika Polana.svg |lokacija=Karte Velika Polana si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F187_T1257_vF_b_x604739.406_y160228.45299999998_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F187_T1257_vF_b_x604739.406_y160228.45299999998_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=18,7 |prebivalstvo=1379 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=695 |ženske=684 |splet=https://www.velika-polana.si/|sedež=[[Velika Polana]]}} '''Občina Velika Polana''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. V Veliki Polani je bil rojen slovenski pisatelj [[Miško Kranjec]]. Velika Polana se nahaja med Mursko Soboto ter Lendavo. Občina je bila ustanovljena leta 1998, ko se je odcepila od [[Občina Črenšovci|Občine Črenšovci]] prvi župan je pa bil Štefan Prša. Še pred tem, vse do leta 1994 pa je bila del [[Občina Lendava|Občine Lendava]]. V omenjeni občini je kar nekaj turističnih znamenitisti, npr.: Copekov mlin (zbirališče partizanov med drugo sv. vojno), črni gozd (največji nasad črne jelše v Evropi), starodavna rimska cesta, poletni pomurski festival, muzej pilota v prvi svetovni vojni Štefana Huzjana, muzej Miška Kranjca, Sabolova hiša,...V Veliki Polani pa je tudi osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana, kjer je 166 učencev. == Grb občine Velika Polana == ''Glej stran: [[Grb Občine Velika Polana]]'' == Naselja v občini == * [[Brezovica, Velika Polana|Brezovica]] * [[Mala Polana]] * '''[[Velika Polana]]''' ==Regionalno in čezmejno sodelovanje== Občina Velika Polana sodeluje v čezmejnem projektu Mura Drava, s katerim se medsebojno povezujejo nekatere občine v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Projekt ima svoj spletni portal Mura Drava TV.<ref>{{navedi splet |url=http://www.muradrava.tv/ |title=Mura Drava TV |accessdate=5. januar 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108080846/http://www.muradrava.tv/ |url-status=dead }}</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Štefan Prša]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Andrej Lebar]] | '''{{Abbr|SV|Alojz Lebar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Damijan Jaklin]] | rowspan=5|'''{{Abbr|SV|Alojz Jerebic in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.velika-polana.si/ Velika Polana] - uradna stran občine * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=105&Itemid=10 gremoVEN.com - Velika Polana] * [http://www.mala-polana.com Mala Polana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110206125056/http://www.mala-polana.com/ |date=2011-02-06 }} - neuradna stran vasi Mala Polana {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Velika Polana]] [[Kategorija:Občina Velika Polana|*]] 4wjwn97yg6v7dedhrhxkotpk4hbuzsn 6753335 6753334 2026-09-21T08:03:05Z Sportomanokin 14776 6753335 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Damijan Jaklin]] |grb=Coat of arms of Velika Polana.svg |lokacija=Karte Velika Polana si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F187_T1257_vF_b_x604739.406_y160228.45299999998_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F187_T1257_vF_b_x604739.406_y160228.45299999998_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=18,7 |prebivalstvo=1379 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=695 |ženske=684 |splet=https://www.velika-polana.si/|sedež=[[Velika Polana]]}} '''Občina Velika Polana''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. V Veliki Polani je bil rojen slovenski pisatelj [[Miško Kranjec]]. Velika Polana se nahaja med Mursko Soboto ter Lendavo. Občina je bila ustanovljena leta 1998, ko se je odcepila od [[Občina Črenšovci|Občine Črenšovci]] prvi župan je pa bil Štefan Prša. Še pred tem pa je bilo to območje del [[Občina Lendava|Občine Lendava]]. V omenjeni občini je kar nekaj turističnih znamenitisti, npr.: Copekov mlin (zbirališče partizanov med drugo sv. vojno), črni gozd (največji nasad črne jelše v Evropi), starodavna rimska cesta, poletni pomurski festival, muzej pilota v prvi svetovni vojni Štefana Huzjana, muzej Miška Kranjca, Sabolova hiša,...V Veliki Polani pa je tudi osnovna šola Miška Kranjca Velika Polana, kjer je 166 učencev. == Grb občine Velika Polana == ''Glej stran: [[Grb Občine Velika Polana]]'' == Naselja v občini == * [[Brezovica, Velika Polana|Brezovica]] * [[Mala Polana]] * '''[[Velika Polana]]''' ==Regionalno in čezmejno sodelovanje== Občina Velika Polana sodeluje v čezmejnem projektu Mura Drava, s katerim se medsebojno povezujejo nekatere občine v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Projekt ima svoj spletni portal Mura Drava TV.<ref>{{navedi splet |url=http://www.muradrava.tv/ |title=Mura Drava TV |accessdate=5. januar 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108080846/http://www.muradrava.tv/ |url-status=dead }}</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Štefan Prša]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Andrej Lebar]] | '''{{Abbr|SV|Alojz Lebar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Damijan Jaklin]] | rowspan=5|'''{{Abbr|SV|Alojz Jerebic in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.velika-polana.si/ Velika Polana] - uradna stran občine * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=105&Itemid=10 gremoVEN.com - Velika Polana] * [http://www.mala-polana.com Mala Polana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110206125056/http://www.mala-polana.com/ |date=2011-02-06 }} - neuradna stran vasi Mala Polana {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Velika Polana]] [[Kategorija:Občina Velika Polana|*]] 6fw847e8h9oy2g3eeg1arrmujig9cj8 Občina Veržej 0 3671 6753333 6691035 2026-09-21T07:56:50Z Sportomanokin 14776 6753333 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Drago Legen]] |grb=Coat of arms of Veržej.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Verzej.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F188_T1257_vF_b_x589319.5_y160453.148_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F188_T1257_vF_b_x589319.5_y160453.148_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=12,0 |prebivalstvo=1361 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |moški=679 |ženske=682 |splet=https://verzej.si/|sedež=[[Veržej]]}} '''Občina Veržej''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1998 z izločitvijo iz [[Občina Ljutomer|Občine Ljutomer]]. Veržej je znan po [[Babičev mlin|Babičevem mlinu]] na [[reka|reki]] [[Mura|Muri]]. Naravna znamenitost so [[narcisa|narcise]]. V občini Veržej, natančneje v Banovcih pa deluje [[Terme Banovci|termalno kopališče Banovci]]. [[File:Verzej (Wernsee); Slowenien; in der Untersteiermark.JPG|150px|thumb|right|Pogled proti vzhodu]] == Naselja v občini == [[Banovci]], [[Bunčani]], '''[[Veržej]]''' == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Drago Legen]] | [[Slika:SLS logotip.png|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Andrej Lebar]] | '''{{Abbr|SV|Angela Fras in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=4|[[Slavko Petovar]] | rowspan=4|[[Slika:SLS logotip.png|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Drago Legen]] | '''{{Abbr|SV|Slavko Petovar in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Veržej]] [[Kategorija:Občina Veržej|*]] 5l922dgrgqwwhaagevjf3b8ephv1owd Občina Vransko 0 3672 6753128 6691036 2026-09-20T12:45:40Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6753128 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |grb=Grb Občine Vransko.png |lokacija=Karte Vransko si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F189_T1257_vF_b_x496304.5_y121080.75_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F189_T1257_vF_b_x496304.5_y121080.75_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Vransko]] |župan_naziv=Županja |župan=[[Nataša Juhart]] |površina=53,3 |prebivalstvo=2792 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1406 |ženske=1386 |splet=https://www.vransko.si/}} '''Občina Vransko''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. ==Naselja v občini== [[Brode, Vransko|Brode]], [[Čeplje, Vransko|Čeplje]], [[Čreta, Vransko|Čreta]], [[Jeronim]], [[Limovce]], [[Ločica pri Vranskem]], [[Prapreče, Vransko|Prapreče]], [[Prekopa]], [[Selo pri Vranskem]], [[Stopnik, Vransko|Stopnik]], [[Tešova]], [[Vologa]], '''[[Vransko]]''', [[Zahomce]], [[Zajasovnik, Vransko|Zajasovnik]], [[Zaplanina]] [[Slika:Občina Vransko - naselja.jpg|thumb|250px|Občinska naselja]] ==Obseg občine== Vransko je najmlajša [[Trg (naselje)|trška]] naselbina v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]]. Leži na njenem skrajnem zahodnem delu. Na severozahodu ga obdaja [[Dobroveljska planota]] s [[Čreta, Vransko|Čreto]], na jugozahodu [[Zasavsko hribovje]], proti vzhodu pa se z zaselki Čeplje in Prekopa razširja v osrednji del doline. == Zgodovinski razvoj lokalne samouprave == Leta 1952 je prišlo do oblikovanja novih občin. Sprejet je bil Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Po tem zakonu so občine bile opredeljene kot teritorialne in gospodarske celote, sestavljene iz več naselij. Občine so spadale v okraje, ti pa so bili opredeljeni kot teritorialne enote in jih sestavljajo več občin, ki imajo gospodarsko, kulturno in prometno povezavo. Mesto pa je bilo definirano kot samostojna teritorialna, gospodarska in urbanistična celota.{{sfn|Grafenauer|2000|p=274–275}} V okraj Celje okolica, v katerem je bilo 40 občin, je med njimi bila vključena tudi občina Vransko, ki je v tem času štela 2.624 prebivalcev.{{sfn|Grafenauer|2000|p=286}} Do ponovnih sprememb pride v letu 1955. V okraju Celje se število občin zmanjša na 13 občin. Med njimi pa sodi tudi občina Vransko, ki je štelo 2.600 prebivalcev.{{sfn|Grafenauer|2000|p=303}}  Ponovna sprememba se zgodi v letu 1960, ko se število občin v okraju Celje zmanjša na 8 občin, med katerim današnje ozemlje občine Vransko sodilo pod občino  Žalec.{{sfn|Grafenauer|2000|p=314}} Z nastankom samostojne in neodvisne države Republike Slovenije se je sprejela tudi nova ustava Republike Slovenije, katera je prinesla spremembo temeljev pri ureditvi države in družbe. Korenite spremembe so se prav tako dogajale na področju lokalne samouprave. Leta 1994 je bil sprejet Zakon o referendumu za ustanovitev občin. Na podlagi tega zakona so bile pripravljene številne strokovne podlage za ustanovitev novih občin. Referendum je bil neuspešen, zato je vlada ustanovila 147 občin in 10 mestnih občin. Med drugim je bila ustanovljena občina Žalec, kamor sodi sedanje ozemlje občine Vransko.{{sfn|Grafenauer|2000|p=354–355}} Leta 1998 so na novo ustanovili občino Vransko, ki jo je sestavljalo 16 naselij, štela pa je 2480 prebivalcev.{{sfn|Grafenauer|2000|p=388}} Danes občino Vransko ureja Statut Občine Vransko, po katerem je občina Vransko opredeljena kot samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Vransko, Prekopa, Čeplje, Brode, Selo pri Vranskem, Stopnik, Ločica pri Vranskem, Tešova, Jeronim, Prapreče, Limovce, Zajasovnik – del, Zaplanina, Čreta, Vologa in Zahomce. Občina Vransko v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2010755|title=Uradni list|date=5. 3. 2010 |website=|publisher=|last=|first=}}</ref>V občini Vransko danes deluje Osnovna Šola Vransko-Tabor, Vrtec Vransko-Tabor. Zdravstveno oskrbo nudi Zdravstveni dom Vransko, v občini imajo tudi trgovine s hrano in druge trgovine, bencinsko črpalko, gostilne s hrano, ter Pošto Slovenije na Vranskem. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Franc Sušnik]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Nataša Juhart]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Božo |year=2000 |title=Lokalna samouprava na Slovenskem |publisher=Pravna fakulteta v Mariboru |location=Maribor |isbn=961-6009-90-7 |cobiss=961-6009-90-7}} == Zunanje povezave == * [http://www.vransko.si/ Vransko], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Vransko]] [[Kategorija:Občina Vransko| ]] e08l1xz3q1sil0dnnpu9hixoxf5632p 6753138 6753128 2026-09-20T13:11:37Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6753138 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |grb=Grb Občine Vransko.png |lokacija=Karte Vransko si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F189_T1257_vF_b_x496304.5_y121080.75_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F189_T1257_vF_b_x496304.5_y121080.75_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Vransko]] |župan_naziv=Županja |župan=[[Nataša Juhart]] |površina=53,3 |prebivalstvo=2792 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1406 |ženske=1386 |splet=https://www.vransko.si/}} '''Občina Vransko''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. ==Naselja v občini== [[Brode, Vransko|Brode]], [[Čeplje, Vransko|Čeplje]], [[Čreta, Vransko|Čreta]], [[Jeronim]], [[Limovce]], [[Ločica pri Vranskem]], [[Prapreče, Vransko|Prapreče]], [[Prekopa]], [[Selo pri Vranskem]], [[Stopnik, Vransko|Stopnik]], [[Tešova]], [[Vologa]], '''[[Vransko]]''', [[Zahomce]], [[Zajasovnik, Vransko|Zajasovnik]], [[Zaplanina]] [[Slika:Občina Vransko - naselja.jpg|thumb|250px|Občinska naselja]] ==Obseg občine== Vransko je najmlajša [[Trg (naselje)|trška]] naselbina v [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnji Savinjski dolini]]. Leži na njenem skrajnem zahodnem delu. Na severozahodu ga obdaja [[Dobroveljska planota]] s [[Čreta, Vransko|Čreto]], na jugozahodu [[Zasavsko hribovje]], proti vzhodu pa se z zaselki Čeplje in Prekopa razširja v osrednji del doline. == Zgodovinski razvoj lokalne samouprave == Leta 1952 je prišlo do oblikovanja novih občin. Sprejet je bil Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Po tem zakonu so občine bile opredeljene kot teritorialne in gospodarske celote, sestavljene iz več naselij. Občine so spadale v okraje, ti pa so bili opredeljeni kot teritorialne enote in jih sestavljajo več občin, ki imajo gospodarsko, kulturno in prometno povezavo. Mesto pa je bilo definirano kot samostojna teritorialna, gospodarska in urbanistična celota.{{sfn|Grafenauer|2000|p=274–275}} V okraj Celje okolica, v katerem je bilo 40 občin, je med njimi bila vključena tudi občina Vransko, ki je v tem času štela 2.624 prebivalcev.{{sfn|Grafenauer|2000|p=286}} Do ponovnih sprememb pride v letu 1955. V okraju Celje se število občin zmanjša na 13 občin. Med njimi pa sodi tudi občina Vransko, ki je štelo 2.600 prebivalcev.{{sfn|Grafenauer|2000|p=303}}  Ponovna sprememba se zgodi v letu 1960, ko se število občin v okraju Celje zmanjša na 8 občin, med katerim današnje ozemlje občine Vransko sodilo pod občino  Žalec.{{sfn|Grafenauer|2000|p=314}} Z nastankom samostojne in neodvisne države Republike Slovenije se je sprejela tudi nova ustava Republike Slovenije, katera je prinesla spremembo temeljev pri ureditvi države in družbe. Korenite spremembe so se prav tako dogajale na področju lokalne samouprave. Leta 1994 je bil sprejet Zakon o referendumu za ustanovitev občin. Na podlagi tega zakona so bile pripravljene številne strokovne podlage za ustanovitev novih občin. Referendum je bil neuspešen, zato je vlada ustanovila 147 občin in 10 mestnih občin. Med drugim je bila ustanovljena občina Žalec, kamor sodi sedanje ozemlje občine Vransko.{{sfn|Grafenauer|2000|p=354–355}} Leta 1998 so na novo ustanovili občino Vransko, ki jo je sestavljalo 16 naselij, štela pa je 2480 prebivalcev.{{sfn|Grafenauer|2000|p=388}} Danes občino Vransko ureja Statut Občine Vransko, po katerem je občina Vransko opredeljena kot samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Vransko, Prekopa, Čeplje, Brode, Selo pri Vranskem, Stopnik, Ločica pri Vranskem, Tešova, Jeronim, Prapreče, Limovce, Zajasovnik – del, Zaplanina, Čreta, Vologa in Zahomce. Občina Vransko v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2010755|title=Uradni list|date=5. 3. 2010 |website=|publisher=|last=|first=}}</ref>V občini Vransko danes deluje Osnovna Šola Vransko-Tabor, Vrtec Vransko-Tabor. Zdravstveno oskrbo nudi Zdravstveni dom Vransko, v občini imajo tudi trgovine s hrano in druge trgovine, bencinsko črpalko, gostilne s hrano, ter Pošto Slovenije na Vranskem. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=6|[[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Nataša Juhart]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo |last=Grafenauer |first=Božo |year=2000 |title=Lokalna samouprava na Slovenskem |publisher=Pravna fakulteta v Mariboru |location=Maribor |isbn=961-6009-90-7 |cobiss=961-6009-90-7}} == Zunanje povezave == * [http://www.vransko.si/ Vransko], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Vransko]] [[Kategorija:Občina Vransko| ]] hbzv722673c6gvu5cx854ldbto63dro Občina Žetale 0 3673 6753106 6691038 2026-09-20T12:08:43Z Sportomanokin 14776 6753106 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Anton Butolen]] |grb=COA-Žetale.gif |lokacija=Karte Zetale si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F191_T1257_vF_b_x562705.5_y127422_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F191_T1257_vF_b_x562705.5_y127422_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=38,0 |prebivalstvo=1299 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=699 |ženske=600 |splet=https://www.zetale.si/|sedež=[[Žetale]]}} '''Občina Žetale''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki se razprostira na jugozahodnem delu [[Vinorodni okoliš Haloze|Haloz]] in meji na [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na severovzhodu [[Slovenija|Slovenije]] in se nahaja v tradicionalni pokrajini [[Štajerska]] in spada pod [[Podravska statistična regija|Podravsko statistično regijo]]. Ozemlje občine Žetale je izredno razgibano in so zanj značilna strma pobočja. Sedež občine so [[Žetale]]. Posamezni vrhovi se vzpenjajo nad 400 metrov [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Razprostira se na 38 [[kvadratni kilometer|km<sup>2</sup>]] površine gozdnatih Haloz, razpeta med najvzhodnejše ostanke [[Alpe|Alp]], 882 m visoko [[Donačka gora|Donačko goro]], [[Macelj (gora)|Macelj]] in [[Resenik]]. Šestdeset odstotkov ozemlja občine Žetale pokrivajo [[gozd]]ovi. Občina je v celoti hribovita, le ozke doline omogočajo normalno prometno povezavo s svetom. Središče občine je vas Žetale, kjer se nahajajo vse najpomembnejše ustanove: [[osnovna šola]], [[ambulanta]], [[pošta]], krajevni urad, župnijski urad. Tu je tudi sedež novo nastale Občine Žetale, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1999. Občino sestavlja pet [[zaselek|zaselkov]]: Žetale, [[Čermožiše]], [[Nadole]], [[Kočice]] in [[Dobrina, Žetale|Dobrina]]. V občini živi 1288 prebivalcev. == Zastava in grb == Zastava in grb Žetal sta pretežno zeleno-rumena podoba z listi in plodovi [[Pravi kostanj|pravega kostanja]]. Nad njim je na grbu grajski nasip, na katerem stojita ognjeni [[meč]] in tehtnica [[Sveti Mihael|nadangela Mihaela]]. == Znamenitosti == Pohodna pot Jožeta Žetalskega s prepadom na severni strani vodi iz Žetal na [[Donačka gora|Donačko goro]], mimo Resenika in Medgorja na vzhodni tretji vrh. Razgled sega na gozdnata pobočja Macelja, Resenika, Žetal, [[Haloze|haloške]] vinograde in cerkev [[Marija Pomočnica|Marije Pomočnice]]. == Cerkve == V žetalski dolini je kar nekaj cerkva. Cerkev [[Sveti Boštjan|svetega Boštjana]] iz leta 1415 je bila zgrajena v spomin na žrtve [[Črna smrt|kuge]]. V bližini je romarska cerkev [[Marija Pomočnica|Marije Pomočnice]] iz leta 1725. V Žetalah stoji cerkev [[Sveti Mihael|nadangela Mihaela]] iz leta 1426. == Zgodovina == Žetale so v pisnih virih prvič omenjene že leta 1228. Leta 1371 je bil v Žetalah ustanovljen [[vikar]]iat, leta 1563 pa župnija. Osnovna šola je v Žetalah začela delovati leta 1812. V preteklosti je v dolini [[Rogatnica|Rogatnice]] potekala pomembna [[furmanstvo|furmanska]] pot, kar je omogočalo tukajšnjemu prebivalstvu zaslužek in razvoj. Z uvedbo [[železniški prevoz|železnice]] v naše kraje je ta dejavnost zamrla in posledica tega je bila stagnacija in propadanje tega območja. Na vsem tem območju živi danes 1439 prebivalcev, kar je manj kot leta 1800 in več kot polovica manj kot leta 1961, ko število prebivalstva dosegalo približno 2800. == Gospodarstvo == [[Slika:Občina Žetale - naselja.jpg|sličica|180px|desno|Občinska naselja]] Težnja upadanja števila prebivalcev se še ni ustavila. Tako drastično zmanjševanje števila prebivalstva je posledica težkih razmer gospodarjenja, predvsem kmetovanja in pa očitnega zapostavljanja tega območja, kakor tudi celotnih Haloz s strani širše družbene skupnosti. Občina spada med najrevnejše [[občine v Sloveniji|slovenske občine]]. Revščina in nerazvitost na tem območju je že pregovorna, vendar dobivajo ljudje tod nove ambicije. Z izredno pridnostjo, trmo in garanjem so se občani izkopali iz osebne revščine, ki je bila značilna v preteklosti, in približali svoj način življenja življenju razvitih. Ostala pa je družbena revščina in nerazvitost, še posebej na področju [[dentalna medicina|zobozdravstva]], [[cesta|cestne]] infrastrukture, [[vodovod]]ne napeljave, komunalne opremljenosti ter stanovanjske izgradnje. Nekateri načrti se že uresničujejo. Po tem, ko je nova šola že dograjena, gredo investicije predvsem za izgradnjo javnega vodovoda, modernizacijo cest, ureditev zdravstvenega varstva in drugega. Samo v nerazvitih občinah, kakršna je občina Žetale, še izglasujejo samoprispevek za izgradnjo šole, prisilno dajejo posojila [[Telekom Slovenije|Telekomu]] za izgradnjo telefona, sofinanciramo izgradnjo javnih cest in vodovodov v velikih zneskih, sofinanciramo izgradnjo elektroomrežja iz svojih žepov in sami obnavljamo [[kultura|kulturne]] spomenike. Ker se zavedajo, da si morajo najprej pomagati sami, vendar, naj jim država ne zameri, bodo vedno bolj glasno terjali tudi svoj delež, do katerega so kot obmejna, demografsko ogrožena občina, upravičeni. Pri teh zahtevah se bodo tudi v prihodnje povezovali s sosednjimi občinami in drugimi podeželskimi občinami s podobnimi problemi. Ko so pred štiridesetimi leti še imeli svojo prvotno občino, je bila v kraju redna zdravstvena, zobozdravstvena in celo babiška oskrba, [[policija|policijska postaja]], [[šola]] s 386 otroki, deloval je [[kamnolom]], gozdno-gospodarski obrat, [[kmetijska zadruga]], obrat pletarna z razvitim dopolnilnim delom doma in pridelavo vrbe. Kot že rečeno, je v občini takrat živelo 2800 ljudi, ki so imeli na voljo 200 delovnih mest. Z ukinitvijo občine so se začele seliti institucije, za njimi pa še gospodarski objekti. Jasno je, da so bili tudi drugi vzroki za upadanje števila prebivalstva, vendar je to, da se odločanje o temeljnih krajevnih zadevah prenese drugam, tudi eden izmed vzrokov počasnejšega razvoja in odseljevanja. Nerealno bi bilo reči, da tudi območje občine Žetale ni bilo deležno razvoja, vendar je bil žal počasnejši kot drugod. == Naselja v občini == [[Čermožiše]], [[Dobrina, Žetale|Dobrina]], [[Kočice]], [[Nadole]], '''[[Žetale]]''' == Gospodarstvo == Prebivalci občine Žetale se v glavnem ukvarjajo s [[kmetijstvo]]m, kjer prevladuje [[živinoreja]], nekaj je [[vinogradništvo|vinogradništva]] in [[sadjarstvo|sadjarstva]]. Težava je v tem, da v kraju ni delovnih mest. Večina občanov je zaposlena izven občine. Naravne danosti omogočajo razvoj [[turizem|turizma]], ki je najbolj perspektivna gospodarska panoga občine. V začetku se v občini želijo osredotočiti na [[pohodništvo]], kasneje pa razvoj [[kmečki turizem|kmečkega turizma]] in [[vinotoč]]ev. Zastavljene cilje naj bi bilo mogoče dolgoročno uresničiti le s pomočjo večjih vlaganjih države za razvoj tega demografsko ogroženega območja. == V Žetalah so rojeni == * [[Anton Hajšek]] (1827 – 1907), duhovnik, rodoljub in izdajatelj Slomškovih spisov * [[Jože Topolovec]] (1934 – 2010), duhovnik, pisatelj (psevdonim [[Jože Haložan]]) ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.zetale.si/ Žetale], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Žetale]] [[Kategorija:Občina Žetale|*]] 66sr5o5fcwanmmbxu7wtbrae81u0sk8 6753123 6753106 2026-09-20T12:33:26Z Sportomanokin 14776 /* V Žetalah so rojeni */ 6753123 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Anton Butolen]] |grb=COA-Žetale.gif |lokacija=Karte Zetale si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F191_T1257_vF_b_x562705.5_y127422_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F191_T1257_vF_b_x562705.5_y127422_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=38,0 |prebivalstvo=1299 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=699 |ženske=600 |splet=https://www.zetale.si/|sedež=[[Žetale]]}} '''Občina Žetale''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki se razprostira na jugozahodnem delu [[Vinorodni okoliš Haloze|Haloz]] in meji na [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na severovzhodu [[Slovenija|Slovenije]] in se nahaja v tradicionalni pokrajini [[Štajerska]] in spada pod [[Podravska statistična regija|Podravsko statistično regijo]]. Ozemlje občine Žetale je izredno razgibano in so zanj značilna strma pobočja. Sedež občine so [[Žetale]]. Posamezni vrhovi se vzpenjajo nad 400 metrov [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Razprostira se na 38 [[kvadratni kilometer|km<sup>2</sup>]] površine gozdnatih Haloz, razpeta med najvzhodnejše ostanke [[Alpe|Alp]], 882 m visoko [[Donačka gora|Donačko goro]], [[Macelj (gora)|Macelj]] in [[Resenik]]. Šestdeset odstotkov ozemlja občine Žetale pokrivajo [[gozd]]ovi. Občina je v celoti hribovita, le ozke doline omogočajo normalno prometno povezavo s svetom. Središče občine je vas Žetale, kjer se nahajajo vse najpomembnejše ustanove: [[osnovna šola]], [[ambulanta]], [[pošta]], krajevni urad, župnijski urad. Tu je tudi sedež novo nastale Občine Žetale, ki je bila ustanovljena 1. januarja 1999. Občino sestavlja pet [[zaselek|zaselkov]]: Žetale, [[Čermožiše]], [[Nadole]], [[Kočice]] in [[Dobrina, Žetale|Dobrina]]. V občini živi 1288 prebivalcev. == Zastava in grb == Zastava in grb Žetal sta pretežno zeleno-rumena podoba z listi in plodovi [[Pravi kostanj|pravega kostanja]]. Nad njim je na grbu grajski nasip, na katerem stojita ognjeni [[meč]] in tehtnica [[Sveti Mihael|nadangela Mihaela]]. == Znamenitosti == Pohodna pot Jožeta Žetalskega s prepadom na severni strani vodi iz Žetal na [[Donačka gora|Donačko goro]], mimo Resenika in Medgorja na vzhodni tretji vrh. Razgled sega na gozdnata pobočja Macelja, Resenika, Žetal, [[Haloze|haloške]] vinograde in cerkev [[Marija Pomočnica|Marije Pomočnice]]. == Cerkve == V žetalski dolini je kar nekaj cerkva. Cerkev [[Sveti Boštjan|svetega Boštjana]] iz leta 1415 je bila zgrajena v spomin na žrtve [[Črna smrt|kuge]]. V bližini je romarska cerkev [[Marija Pomočnica|Marije Pomočnice]] iz leta 1725. V Žetalah stoji cerkev [[Sveti Mihael|nadangela Mihaela]] iz leta 1426. == Zgodovina == Žetale so v pisnih virih prvič omenjene že leta 1228. Leta 1371 je bil v Žetalah ustanovljen [[vikar]]iat, leta 1563 pa župnija. Osnovna šola je v Žetalah začela delovati leta 1812. V preteklosti je v dolini [[Rogatnica|Rogatnice]] potekala pomembna [[furmanstvo|furmanska]] pot, kar je omogočalo tukajšnjemu prebivalstvu zaslužek in razvoj. Z uvedbo [[železniški prevoz|železnice]] v naše kraje je ta dejavnost zamrla in posledica tega je bila stagnacija in propadanje tega območja. Na vsem tem območju živi danes 1439 prebivalcev, kar je manj kot leta 1800 in več kot polovica manj kot leta 1961, ko število prebivalstva dosegalo približno 2800. == Gospodarstvo == [[Slika:Občina Žetale - naselja.jpg|sličica|180px|desno|Občinska naselja]] Težnja upadanja števila prebivalcev se še ni ustavila. Tako drastično zmanjševanje števila prebivalstva je posledica težkih razmer gospodarjenja, predvsem kmetovanja in pa očitnega zapostavljanja tega območja, kakor tudi celotnih Haloz s strani širše družbene skupnosti. Občina spada med najrevnejše [[občine v Sloveniji|slovenske občine]]. Revščina in nerazvitost na tem območju je že pregovorna, vendar dobivajo ljudje tod nove ambicije. Z izredno pridnostjo, trmo in garanjem so se občani izkopali iz osebne revščine, ki je bila značilna v preteklosti, in približali svoj način življenja življenju razvitih. Ostala pa je družbena revščina in nerazvitost, še posebej na področju [[dentalna medicina|zobozdravstva]], [[cesta|cestne]] infrastrukture, [[vodovod]]ne napeljave, komunalne opremljenosti ter stanovanjske izgradnje. Nekateri načrti se že uresničujejo. Po tem, ko je nova šola že dograjena, gredo investicije predvsem za izgradnjo javnega vodovoda, modernizacijo cest, ureditev zdravstvenega varstva in drugega. Samo v nerazvitih občinah, kakršna je občina Žetale, še izglasujejo samoprispevek za izgradnjo šole, prisilno dajejo posojila [[Telekom Slovenije|Telekomu]] za izgradnjo telefona, sofinanciramo izgradnjo javnih cest in vodovodov v velikih zneskih, sofinanciramo izgradnjo elektroomrežja iz svojih žepov in sami obnavljamo [[kultura|kulturne]] spomenike. Ker se zavedajo, da si morajo najprej pomagati sami, vendar, naj jim država ne zameri, bodo vedno bolj glasno terjali tudi svoj delež, do katerega so kot obmejna, demografsko ogrožena občina, upravičeni. Pri teh zahtevah se bodo tudi v prihodnje povezovali s sosednjimi občinami in drugimi podeželskimi občinami s podobnimi problemi. Ko so pred štiridesetimi leti še imeli svojo prvotno občino, je bila v kraju redna zdravstvena, zobozdravstvena in celo babiška oskrba, [[policija|policijska postaja]], [[šola]] s 386 otroki, deloval je [[kamnolom]], gozdno-gospodarski obrat, [[kmetijska zadruga]], obrat pletarna z razvitim dopolnilnim delom doma in pridelavo vrbe. Kot že rečeno, je v občini takrat živelo 2800 ljudi, ki so imeli na voljo 200 delovnih mest. Z ukinitvijo občine so se začele seliti institucije, za njimi pa še gospodarski objekti. Jasno je, da so bili tudi drugi vzroki za upadanje števila prebivalstva, vendar je to, da se odločanje o temeljnih krajevnih zadevah prenese drugam, tudi eden izmed vzrokov počasnejšega razvoja in odseljevanja. Nerealno bi bilo reči, da tudi območje občine Žetale ni bilo deležno razvoja, vendar je bil žal počasnejši kot drugod. == Naselja v občini == [[Čermožiše]], [[Dobrina, Žetale|Dobrina]], [[Kočice]], [[Nadole]], '''[[Žetale]]''' == Gospodarstvo == Prebivalci občine Žetale se v glavnem ukvarjajo s [[kmetijstvo]]m, kjer prevladuje [[živinoreja]], nekaj je [[vinogradništvo|vinogradništva]] in [[sadjarstvo|sadjarstva]]. Težava je v tem, da v kraju ni delovnih mest. Večina občanov je zaposlena izven občine. Naravne danosti omogočajo razvoj [[turizem|turizma]], ki je najbolj perspektivna gospodarska panoga občine. V začetku se v občini želijo osredotočiti na [[pohodništvo]], kasneje pa razvoj [[kmečki turizem|kmečkega turizma]] in [[vinotoč]]ev. Zastavljene cilje naj bi bilo mogoče dolgoročno uresničiti le s pomočjo večjih vlaganjih države za razvoj tega demografsko ogroženega območja. == V Žetalah so rojeni == * [[Anton Hajšek]] (1827 – 1907), duhovnik, rodoljub in izdajatelj Slomškovih spisov * [[Jože Topolovec]] (1934 – 2010), duhovnik, pisatelj (psevdonim [[Jože Haložan]]) == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=7|[[Anton Butolen]] | rowspan=3|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|46px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Franc Pulko ml. in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Janez Polajžar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Jože Krivec in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Franc Pulko ml. in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2025 ! scope="row"|[[Matjaž Kopše]]<br><small>(nadomestni župan)</small> | '''{{Abbr|SV|Roman Gajser in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.zetale.si/ Žetale], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Žetale]] [[Kategorija:Občina Žetale|*]] lg8vuiyq99wt0651ob0u4waqubi6yrs Občina Žirovnica 0 3674 6753101 6741197 2026-09-20T12:06:18Z Sportomanokin 14776 /* Naselja v občini */ 6753101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Leopold Pogačar]] |grb=Coat of arms of Žirovnica.svg |lokacija=Karte Zirovnica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F192_T1257_vF_b_x437135.5_y140596.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F192_T1257_vF_b_x437135.5_y140596.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=42,6 |prebivalstvo=4515 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2285 |ženske=2230 |sedež=[[Breznica, Žirovnica|Breznica]]}} '''Občina Žirovnica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 4.500 prebivalci (ocena 2026). Sedež občine je na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]]. Nekaj več prebivalcev od [[Žirovnica|Žirovnice]], po kateri se občina imenuje, imata zdaj naselji [[Moste, Žirovnica|Moste]] in [[Breg, Žirovnica|Breg]]. Občina meji na občine [[Občina Bled|Bled]], [[Občina Jesenice|Jesenice]], [[Občina Radovljica|Radovljica]] in [[Občina Tržič|Tržič]], na severu pa na [[Avstrija|Republiko Avstrijo]]. V dolini reke [[Završnica|Završnice]], ležeči za grebenom Rebra, so leta 1914 zgradili prvo javno [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]] na Slovenskem, imenovano [[HE Završnica]], blizu vasi Moste pa so leta 1952 zagnali [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], prvo hidroelektrarno na reki [[Sava|Savi]]. Soteska Kavčke je odtlej pregrajena s 60 m visokim jezom, ki je najvišji v Sloveniji. Večji del občine pokriva območje, znano kot ''Kašarija''. Občina se ponaša z več kulturnimi spomeniki lokalnega pomena, med njimi so [[Čopova rosjtna hiša|Čopova]] in [[Jalnova rojstna hiša]], čebelnjak [[Anton Janša|Antona Janše]], Plečnikov spomenik, Aleja slavnih mož, Vila rustika, ter s kar petimi kulturnimi spomeniki državnega pomena: [[Prešernova rojstna hiša|Prešernovo rojstno hišo]], [[Finžgarjeva rojstna hiša|Finžgarjevo rojstno hišo]], [[Ajdna|arheološkim najdiščem Ajdna]], vaško lipo v Vrbi in [[Cerkev sv. Marka, Vrba|cerkvijo sv. Marka]].<ref>Koman, Matjaž 2022 - https://visitzirovnica.si/wp-content/uploads/2022/10/Spisek-kulturne-dedi%C5%A1%C4%8Dine-v-%C5%BDirovnici.pdf?x73900</ref> Občina je ustanoviteljica javnega zavoda Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, ki upravlja z muzejskimi hišami na [[Pot kulturne dediščine|Poti kulturne dediščine Žirovnica]]. Zavod koordinira tudi številne kulturne in turistične dogodke v občini, med drugim festival [[KašArt]]. Iz območja te občine je izšlo več znanih osebnosti, med drugimi pesnik [[France Prešeren]], jezikoslovec [[Matija Čop]], ljubljanski škof [[Janez Zlatoust Pogačar]], prvi ljubljanski nadškof [[Anton Vovk]], čebelar [[Anton Janša]] ter duhovniki in pisatelji [[Janez Jalen]], [[Jožef Žemlja]] in [[Fran Saleški Finžgar]]. V občini Žirovnica so se med drugim rodili ali živeli [[Aleksander Mežek]], [[Janez Bernik]], [[Andrej Jemec]], [[Adriana Maraž]], [[Tomaž Pirih]], [[Janez Lotrič]] in drugi. == Naselja v občini == [[Breg, Žirovnica|Breg]],''' [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''', [[Doslovče]], [[Moste, Žirovnica|Moste]], [[Rodine, Žirovnica|Rodine]], [[Selo pri Žirovnici]], [[Smokuč]], [[Vrba, Žirovnica|Vrba]], [[Zabreznica]], [[Žirovnica]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Anton Dežman]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Franc Pfajfar]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Leopold Pogačar]] | rowspan=5|'''{{Abbr|SV|Miran Dolar in skupina volivcev "Neodvisna lista za Žirovnico"}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.zirovnica.si/ Žirovnica], uradna stran občine. * [http://www.zirovnica.com/ Žirovnica.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040322175144/http://zirovnica.com/ |date=2004-03-22 }}, stran z veliko podatki o občini, slike, ... * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pot_kulturne_dedi%C5%A1%C4%8Dine Pot kulturne dediščine] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Žirovnica]] [[Kategorija:Občina Žirovnica| ]] pxsgkgfncgix7ood593ptnm3y96nwri 6753102 6753101 2026-09-20T12:06:39Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6753102 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Leopold Pogačar]] |grb=Coat of arms of Žirovnica.svg |lokacija=Karte Zirovnica si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F192_T1257_vF_b_x437135.5_y140596.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F192_T1257_vF_b_x437135.5_y140596.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=42,6 |prebivalstvo=4515 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2285 |ženske=2230 |sedež=[[Breznica, Žirovnica|Breznica]]}} '''Občina Žirovnica''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 4.500 prebivalci (ocena 2026). Sedež občine je na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]]. Nekaj več prebivalcev od [[Žirovnica|Žirovnice]], po kateri se občina imenuje, imata zdaj naselji [[Moste, Žirovnica|Moste]] in [[Breg, Žirovnica|Breg]]. Občina meji na občine [[Občina Bled|Bled]], [[Občina Jesenice|Jesenice]], [[Občina Radovljica|Radovljica]] in [[Občina Tržič|Tržič]], na severu pa na [[Avstrija|Republiko Avstrijo]]. V dolini reke [[Završnica|Završnice]], ležeči za grebenom Rebra, so leta 1914 zgradili prvo javno [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]] na Slovenskem, imenovano [[HE Završnica]], blizu vasi Moste pa so leta 1952 zagnali [[Hidroelektrarna Moste|HE Moste]], prvo hidroelektrarno na reki [[Sava|Savi]]. Soteska Kavčke je odtlej pregrajena s 60 m visokim jezom, ki je najvišji v Sloveniji. Večji del občine pokriva območje, znano kot ''Kašarija''. Občina se ponaša z več kulturnimi spomeniki lokalnega pomena, med njimi so [[Čopova rosjtna hiša|Čopova]] in [[Jalnova rojstna hiša]], čebelnjak [[Anton Janša|Antona Janše]], Plečnikov spomenik, Aleja slavnih mož, Vila rustika, ter s kar petimi kulturnimi spomeniki državnega pomena: [[Prešernova rojstna hiša|Prešernovo rojstno hišo]], [[Finžgarjeva rojstna hiša|Finžgarjevo rojstno hišo]], [[Ajdna|arheološkim najdiščem Ajdna]], vaško lipo v Vrbi in [[Cerkev sv. Marka, Vrba|cerkvijo sv. Marka]].<ref>Koman, Matjaž 2022 - https://visitzirovnica.si/wp-content/uploads/2022/10/Spisek-kulturne-dedi%C5%A1%C4%8Dine-v-%C5%BDirovnici.pdf?x73900</ref> Občina je ustanoviteljica javnega zavoda Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, ki upravlja z muzejskimi hišami na [[Pot kulturne dediščine|Poti kulturne dediščine Žirovnica]]. Zavod koordinira tudi številne kulturne in turistične dogodke v občini, med drugim festival [[KašArt]]. Iz območja te občine je izšlo več znanih osebnosti, med drugimi pesnik [[France Prešeren]], jezikoslovec [[Matija Čop]], ljubljanski škof [[Janez Zlatoust Pogačar]], prvi ljubljanski nadškof [[Anton Vovk]], čebelar [[Anton Janša]] ter duhovniki in pisatelji [[Janez Jalen]], [[Jožef Žemlja]] in [[Fran Saleški Finžgar]]. V občini Žirovnica so se med drugim rodili ali živeli [[Aleksander Mežek]], [[Janez Bernik]], [[Andrej Jemec]], [[Adriana Maraž]], [[Tomaž Pirih]], [[Janez Lotrič]] in drugi. == Naselja v občini == [[Breg, Žirovnica|Breg]],''' [[Breznica, Žirovnica|Breznica]]''', [[Doslovče]], [[Moste, Žirovnica|Moste]], [[Rodine, Žirovnica|Rodine]], [[Selo pri Žirovnici]], [[Smokuč]], [[Vrba, Žirovnica|Vrba]], [[Zabreznica]], [[Žirovnica]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row"|[[Anton Dežman]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row"|[[Franc Pfajfar]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Leopold Pogačar]] | rowspan=5|'''{{Abbr|SV|Miran Dolar in skupina volivcev "Neodvisna lista za Žirovnico"}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.zirovnica.si/ Žirovnica], uradna stran občine. * [http://www.zirovnica.com/ Žirovnica.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040322175144/http://zirovnica.com/ |date=2004-03-22 }}, stran z veliko podatki o občini, slike, ... * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pot_kulturne_dedi%C5%A1%C4%8Dine Pot kulturne dediščine] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Žirovnica]] [[Kategorija:Občina Žirovnica| ]] 7m6s7gbymz26s0z2u3eekhw3qg0nsvc Ljudska republika Kitajska 0 4917 6753110 6750990 2026-09-20T12:13:35Z Erardo Galbi 166658 6753110 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kitajska}} {{Infopolje Država | native_name = 中华人民共和国 <br /> ''Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó'' | conventional_long_name = Ljudska republika Kitajska | common_name = Kitajska | common_name2 = Kitajske | image_flag = Flag of the People's Republic of China.svg | image_coat = 中華人民共和國國徽.svg | symbol_type = Grb | national_motto = | image_map = People's Republic of China (orthographic projection).svg | national_anthem = 义勇军进行曲<br />''Yìyǒngjūn Jìnxíngqǔ''<br />{{small|''Marš prostovoljcev''}}<br /><center>[[Slika:March of the Volunteers instrumental.ogg]]</center> | official_languages = [[državna mandarinščina|kitajščina]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.gov.cn/english/laws/2005-09/19/content_64906.htm|title=Law of the People's Republic of China on the Standard Spoken and Written Chinese Language (Order of the President No.37)|publisher=Kitajska vlada|date=31 October 2000|accessdate=28 februarja 2014|language=en|archive-date=2013-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130724204951/http://www.gov.cn/english/laws/2005-09/19/content_64906.htm|url-status=dead}}</ref><sup>1</sup> | capital = [[Peking]] | latd = 39 | latm = 55 | latNS = N | longd = 116 | longm = 23 | longEW = E | largest_city = [[Šanghaj]] | government_type = [[socialistična republika]]<sup>2</sup> | leader_title1 = [[predsednik Ljudske republike Kitajske|predsednik]] | leader_name1 = [[Ši Džinping]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Ljudske republike Kitajske|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Li Čjang]] | sovereignty_type = Ustanovitev | established_event1 = [[Kitajska državljanska vojna|razglasitev ljudske republike]] | established_date1 = <br />1. oktobra 1949 | area_km2 = 9.596.961<sup>2</sup> | area_rank = 3.&nbsp;/ 4. | area_magnitude = 1 E12 | percent_water = 2,8 % | population_estimate = 1,408,280,000{{efn|Excluding residents of [[Hong Kong]], [[Macao]], [[Taiwan]] and foreigners living in the [[Province-level divisions of China|31 provinces]], autonomous regions and municipalities}}<ref>{{navedi splet |title=National Economy – 10.Total Population Went down and Urbanization Rate Continued to Grow (31 December 2024) |url=https://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202501/t20250117_1958330.html |publisher=[[National Bureau of Statistics of China]] (NBSC) |website=www.stats.gov.cn |date=17 January 2025 |access-date=17 January 2025}}</ref> | population_estimate_year = 2024 | population_estimate_rank = 2. | population_census = 1.339.724.852<ref>{{navedi splet|title=Press Release on Major Figures of the 2010 National Population Census|url=http://www.stats.gov.cn/english/NewsEvents/201104/t20110428_26448.html|publisher=Statistični urad Ljudske republike Kitajske|date=28. april 2011 |accessdate=28. Februarja 2014|language=en}}</ref> | population_census_year = 2020 | population_density = 145 <ref>{{navedi splet|title=Population density (people per sq. km of land area) |url=http://data.worldbank.org/indicator/EN.POP.DNST|publisher=IMF|accessdate=16 May 2015}}</ref> | population_density_rank = 83. | demonym = Kitájec, Kitájka | GDP_PPP = {{increase}} $40,716 trillion{{efn|GDP figures exclude Taiwan, Hong Kong, and Macau.}}<ref name="IMFWEO.CN">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2025/April/weo-report?c=924,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2029&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, April 2025 Edition. (China) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=22 April 2025 |access-date=26 May 2025}}</ref> | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 1. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $28.978 | GDP_PPP_per_capita_rank = 72. | GDP_nominal = {{increase}} $19,232 trillion | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 2. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $13.687 | GDP_nominal_per_capita_rank = 69. | Gini = 35,7 | Gini_year = 2021 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref name="GINI">{{navedi splet |title=Gini index – China |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=CN&most_recent_year_desc=true |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240319005643/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=CN&most_recent_year_desc=true |archive-date=19 March 2024 |access-date=24 May 2022 |publisher=World Bank}}</ref> | HDI = 0,797 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 78. | currency = [[Renminbi|Renminbi (juan)]](¥)<sup>2</sup> | currency_code = CNY | time_zone = | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ne upoštevajo | utc_offset_DST = +8 | cctld = [[.cn]]<sup>2</sup> | calling_code = 86<sup>2</sup> | footnote1 = V [[Hongkong]]u je uradni jezik tudi [[angleščina]]; podobno v [[Makav|Makavu]] [[portugalščina]] | footnote2 = Podatki so samo za celinsko kitajsko. [[Posebno administrativno območje|Posebni admnistrativni območji]] [[Hongkong]] in [[Makav]] nista upoštevani. Upoštevana tudi niso ozemlja, ki jih nadzoruje [[Republika Kitajska]]; sem spadajo otoki [[Tajvan]], [[Kinmen]] in [[Matsu]]. }} {{Kitajska}} '''Ljúdska repúblika Kitájska''' {{lang-zh|s=中华人民共和国|p=Zhōnghuá rénmín gònghéguó}} (krajše '''Kitajska''' ({{lang-zh|s=中国|p=Zhōngguó}}) je [[država]] v [[Vzhodna Azija|Vzhodni]] in deloma [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,4 milijarde prebivalcev. Obsega približno 9.600.000 kvadratnih kilometrov in je tretja ali četrta največja država po površini, odvisno od vira.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html|title=The World Factbook — Central Intelligence Agency|website=www.cia.gov|accessdate=2018-10-15|archive-date=2014-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20140209041128/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html|url-status=dead}}</ref> Državo upravlja [[Komunistična partija Kitajske]], razdeljena je na 22 provinc, pet avtonomnih pokrajin, štiri neposredno upravljane občine ([[Peking]], [[Tjandžin]], [[Šanghaj]] in [[Čongčing]]) in posebni upravni regiji [[Hongkong]] in [[Makav]]. Kitajska je nastala kot [[Prve visoke civilizacije|ena prvih civilizacij]] na svetu v rodovitnem bazenu [[Rumena reka|Rumene reke]] in [[Veliko kitajsko nižavje|Velikem kitajskem nižavju]]. Kitajski politični sistem že tisočletja temelji na dednih monarhijah ali [[Dinastije v zgodovini Kitajske|dinastijah]], ki se začenjajo s pollegendarno [[Dinastija Šja|dinastijo Šja]] (pinjin ''Xia'') v 21. stoletju pred pr. n. št.<ref>Xia–Shang–Zhou Chronology Project by People's Republic of China</ref> Od takrat se je Kitajska večkrat razširila, razdelila in ponovno združila. V 3. stoletju pr. n. št. je [[Čin Ši Huang]] (kitajsko 秦始皇帝, pinjin ''Qín Shǐhuángdì'', poslovenjeno ''Prvi vzvišeni bog, cesar Čina'') združil jedro Kitajske in ustanovil [[Dinastija Čin|prvo kitajsko dinastijo]]. Naslednja [[dinastija Han]], ki je vladala od leta 206 pr. n. št. do leta 220, je v tem času izumila nekaj [[Znanost in tehnologije dinastije Han|najsodobnejše tehnologije]], med drugim izdelavo [[papir]]ja in [[kompas]],<ref>Tom (1989), 99; Day & McNeil (1996), 122; Needham (1986e), 1–2, 40–41, 122–123, 228.</ref> skupaj s kmetijskimi in medicinskimi izboljšavami. Izum [[smodnik]]a in [[tisk]]a v [[dinastija Tang|dinastiji Tang]] (618-907) in [[dinastija Song|Severni Song]] (960-1127) je končal štiri velike izume. Kultura Tang se je razširila v Aziji, saj je nova pomorska [[svilna pot]] vodila trgovce do [[Mezopotamija|Mezopotamije]] in [[Afriški rog|Afriškega roga]]. Dinastična vladavina se je končala leta 1912 s šinhaj revolucijo, ko je republika zamenjala [[dinastija Čing|dinastijo Čing]]. [[Kitajska državljanska vojna]] je pripeljala do razdelitve ozemlja leta 1949, ko je Komunistična partija Kitajske ustanovila Ljudsko republiko Kitajsko, enotno enopartijsko suvereno državo na območju celinske Kitajske, vlada [[Kuomintang]]a pa se je umaknila na otok [[Tajvan]]. Politični status Tajvana ostaja sporen. Od uvedbe gospodarskih reform v letu 1978 je kitajsko gospodarstvo postalo eno najhitreje rastočih na svetu, letna rast pa dosledno nad 6 %.<ref>{{navedi splet|title=GDP growth (annual %)| url=https://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.MKTP.KD.ZG?end=2016&locations=CN&start=1961&year_high_desc=true|website=World Bank|accessdate=25 May 2018}}</ref> Od leta 2016 je to drugo največje gospodarstvo na svetu po nominalnem BDP in največje po kupni moči (PPP). Kitajska je tudi največji izvoznik na svetu in drugi največji uvoznik blaga. Je priznana jedrska sila in ima največjo stalno vojsko na svetu in drugi največji obrambni proračun. LRK je stalna članica [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]] Združenih narodov, ko je leta 1971 zamenjala ROC in aktivni svetovni partner mehanizma [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|ASEAN Plus]]. Kitajska je tudi vodilni član številnih formalnih in neformalnih večstranskih organizacij, med njimi Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), [[Svetovna trgovinska organizacija|WTO]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|APEC]], [[BRICS]], [[BCIM Forum]] in [[G20]]. Kitajska je zelo močna in velika regionalna sila znotraj Azije in je označena kot potencialna velesila.<ref name="ChinaFuture">{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-19995218|title=A Point Of View: What kind of superpower could China be?|publisher=BBC|date=19 October 2012|accessdate=21 October 2012}}</ref> == Zgodovina == {{glavni| Zgodovina Kitajske}} === Predzgodovina === Arheološki dokazi kažejo, da so zgodnji [[človečnjaki]] naselili Kitajsko med 2,24 milijoni in 250.000 leti.<ref>[http://www.archaeology.org/0001/newsbriefs/china.html "Early Homo erectus Tools in China"]. Archaeological Institute of America. 2000. Retrieved 30 November 2012.</ref> Fosile človečnjaka [[Pekinški človek|pekinškega človeka]], ''[[Homo erectus]]a'', ki je uporabljal ogenj,<ref>{{navedi splet|url=http://www.unesco.org/ext/field/beijing/whc/pkm-site.htm|title=The Peking Man World Heritage Site at Zhoukoudian|publisher=UNESCO|accessdate=6 March 2013}}</ref> so odkrili v jami v [[Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka|Džoukoudjanu]] blizu Pekinga; datirani so bili med 680.000 in 780.000 leti. Fosilizirani zob ''Homo sapiensa'' (datiran pred 125.000–80.000 leti) je bil odkrit v jami Fujan v okrožju Dao, provinca [[Hunan]]. Kitajska proto pisava je obstajala v neolitskem naselju Džjahu okoli 7000 pr. n. št.,<ref name="earliest writing">{{navedi novice |title='Earliest writing' found in China |first=Paul |last=Rincon |date=17 April 2003 |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/2956925.stm |work=BBC News }}</ref> Damaidi ([[petroglif]]i) okoli 6000 pr. n. št., v neolitski kulturi Dadivan iz 5800–5400 pr. n. št., in v Banpo iz 5. tisočletja pr. n. št. Nekateri učenjaki so predlagali, da so simboli Džjahu (7. tisočletje pr. n. št.) predstavljali najzgodnejši kitajski pisalni sistem. === Zgodnja dinastična vladavina === {{glavni| Dinastije v zgodovini Kitajske}} [[File:Yinxu.jpg|thumb|left|upright=0.9|Džinšu, ruševine prestolnice pozne dinastije Šang (14. st. pr. n. št.)]] Po kitajski tradiciji je bila prva [[dinastija Šja]], ki se je pojavila okoli 2100 pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo|last=Tanner|first=Harold M.|title=China: A History|year=2009|publisher=Hackett Publishing|pages=35–36|url=https://books.google.com/books?id=VIWC9wCX2c8C&pg=PA35 |isbn=978-0872209152}}</ref> Dinastijo so zgodovinarji opredelili za mistično, dokler znanstvena izkopavanja niso dala zgodnja mesta bronaste dobe v Erlitouju, Henan leta 1959.<ref>[http://www.nga.gov/exhibitions/chbro_bron.shtm "Bronze Age China"]. National Gallery of Art. Retrieved 11 July 2013.</ref> Še vedno ni jasno ali so ta mesta ostanki dinastije Šja ali druge kulture iz istega obdobja. Naslednja [[dinastija Šang]] je najzgodnejša, potrjena s sodobnimi zapisi.<ref>{{navedi knjigo|last=Pletcher|first=Kenneth|title=The History of China|year=2011|publisher=Britannica Educational Publishing|page=35|url=https://books.google.com/books?id=A1nwvKNPMWkC&pg=PA35 |isbn=9781615301812}}</ref> Šang je vladala v ravnini Rumene reke v vzhodni Kitajski od 17. do 11. stoletja pr. n. št.. Njihova pisava na želvjem oklepu (od 1500 pr. n. št.) predstavlja najstarejšo obliko kitajske pisave in je neposredni prednik sodobnih [[Kitajska pisava|kitajskih pismenk]].<ref>{{navedi knjigo|last=Allan|first=Keith|title=The Oxford Handbook of the History of Linguistics|year=2013|publisher=Oxford University Press|page=4|url=https://books.google.com/books?id=BzfRFmlN2ZAC&pg=PA4 |isbn=9780199585847}}</ref> Dinastijo Šang je premagala [[dinastija Džov]] ({{jezik-zh|t=周|p=Zhōu}}), ki je vladala med 11. in 5. stoletjem pr. n. št., čeprav so centralizirano oblast počasi spodkopavali fevdalni vojaki. Mnoge neodvisne države so na koncu izšle iz oslabljene države Džov in v 300-ih letih [[Obdobje pomladi in jeseni]] obdobje kitajske zgodovine od približno prve polovice Vzhodne dinastije Čov) nenehno vodile vojno med seboj in se le občasno odzvale kralju dinastije Džov. V [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] med 5.–3. stoletjem pr. n. št. je nastalo sedem močnih suverenih držav, vsaka s svojim cesarjem, ministri in vojsko. === Cesarska Kitajska === [[File:Chinesische-mauer.jpg|thumb|left|upright=0.9|Kitajski cesar, [[Čin Ši Huang]], je znan po tem, da je zidove združenih držav oblikovala Kitajski zid. Vendar pa večina današnje strukture datira v čas dinastije Ming]] [[File:Terracotta pmorgan.jpg|thumb|left|upright=0.9|[[Glinena vojska]] (okoli 210 pr. n. št.), odkrita pred mavzolejem prvega cesarja dinastije Čin, zdaj [[Šjan]]]] Obdobje z vojsko se je končalo leta 221 pr. n. št., ko je država Čin osvojila še šest kraljestev in ustanovila prvo enotno kitajsko državo. Kralj Dženg Čin se je razglasil za prvega cesarja [[Dinastija Čin|dinastije Čin]]. Uzakonil je Činove [[Legalizem (kitajska filozofija)|pravne reforme]] po vsej Kitajski, predvsem prisilno standardizacijo kitajskih pismenk, mere, širine cest (tj. dolžina vozička) in [[Zgodovina kitajskega denarja|denar]]. Njegova dinastija je osvojila tudi plemena Jue v mestu [[Guangši]], Guangdong in severni [[Vietnam]].<ref>Sima Qian, Translated by Burton Watson. ''Records of the Grand Historian: Han Dynasty I'', p. 11-12. {{ISBN|0-231-08165-0}}.</ref> Dinastija Čin je trajala le petnajst let in je kmalu po smrti prvega cesarja padla, saj so njegove stroge avtoritarne politike vodile k obsežnemu uporu.<ref name="Lewis2007">{{navedi knjigo|title=The Early Chinese Empires: Qin and Han|url=https://archive.org/details/historyofimperia00broo|first=Mark Edward|last=Lewis|publisher=Belknap Press|location=London|year=2007|isbn=978-0-674-02477-9}}</ref> Po razširjeni civilni vojni, v kateri je bila požgana cesarska knjižnica v Šjanjangu, se je pojavila [[dinastija Han]], ki je vladala Kitajski med 206 pr. n. št. in 220 n. št. in ustvarila kulturno identiteto med prebivalstvom, ki se še vedno spominja v etnonimu [[Kitajci Han]]. Han so znatno razširili ozemlje cesarstva, z vojaškimi akcijami, ki so segale v [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Južna Koreja|Južno Korejo]] in [[Junan]] ter vrnil Guangdong in severni Vietnam od Nanjueja. Vpliv Hanov v Srednji Aziji in [[Sogdija|Sogdiji]] je pomagal vzpostaviti kopenski del [[Svilna pot|svilne poti]], ki je nadomestila prejšnjo čez [[Himalaja|Himalajo]] v [[Indija|Indijo]]. Kitajska pod Hani je postopoma postala največje gospodarstvo starodavnega sveta.<ref>{{navedi splet| url=http://www.eric.ed.gov/ERICWebPortal/custom/portlets/recordDetails/detailmini.jsp?_nfpb=true&_&ERICExtSearch_SearchValue_0=ED460052&ERICExtSearch_SearchType_0=no&accno=ED460052 |title=Dahlman, Carl J; Aubert, Jean-Eric. ''China and the Knowledge Economy: Seizing the 21st century''|publisher=World Bank Publications via Eric.ed.gov|accessdate=22 October 2012}}</ref> Kljub začetni decentralizaciji in uradni opustitvi Činove filozofije legalizma v korist [[Konfucijanstvo|Konfucijanstva]], so Činove institucije in politike še naprej uporabljali Hani in njihovi nasledniki.<ref>{{navedi knjigo|first1=Candice |last1=Goucher |first2= Linda |last2=Walton|title=World History: Journeys from Past to Present – Volume 1: From Human Origins to 1500 CE|year=2013|publisher=Routledge|page=108|url=https://books.google.com/books?id=zdwpAAAAQBAJ&pg=PA108 |isbn=9781135088224}}</ref> ==== Tri kraljestva, Džin, severne in južne dinastije ==== Po koncu dinastije Han je sledilo obdobje spopadov, znanih kot [[Tri kraljestva]], katerih osrednje figure so se kasneje zapisale v zgodovino v eni od Štirje [[klasični kitajski romani|Štirih klasik]] kitajske literature. Na koncu je Wei hitro premagal [[dinastija Džin|dinastijo Džin]]. Džin so padli v državljansko vojno ob vzponu razvojno nesposobnega cesarja. [[Pet barbarov]] ali Vu Hu je nato napadlo in vladalo severni Kitajski kot šestnajst držav. Šjanbei jih je združil kot severni Vei, čigar cesar Šjaoven je obrnil svojo [[apartheid]]sko politiko njegovih predhodnikov in uveljavil drastično sinhronizacijo svojih subjektov (severnih dinastij), ki jih je v veliki meri vključil v kitajsko kulturo. Na jugu je general Liu Ju zagotovil abdikacijo Džina v korist Lju Songa. Različni nasledniki teh držav so postali znani kot severne in južne dinastije, obe območji, ki jih je Sui nazadnje ponovno združil leta 581. ==== Sui, Tang in Song ==== Sui so obnovili moč Hanov preko Kitajske, spremenili svoje kmetijstvo in gospodarstvo, zgradili [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki kanal]] in uveljavil [[budizem]]. Vendar pa so hitro padli, ko je njihov vpoklic za javna dela in neuspešna vojna s Korejo povzročila široke nemire.<ref>David Andrew Graff (2002). ''Medieval Chinese warfare, 300–900.'' Routledge. {{ISBN|0-415-23955-9}}</ref> [[File:Along the River During the Qingming Festival (detail of original).jpg|upright=0.9|thumb|Detajl iz ''Vzdolž reke med festivalom Šingming'', slika iz 12. st. prikazuje vsakdanje življenje v prestolnici dinastije Song, Biandžing (danes Kajfeng)]] Pod naslednjima dinastijama [[dinastija Tang|Tang]] in [[Dinastija Song|Song]] so kitajsko gospodarstvo, tehnologija in kultura vstopili v zlato dobo.<ref>Adshead, S. A. M. (2004). ''T'ang China: The Rise of the East in World History''. New York: Palgrave Macmillan. p. 54</ref> Cesarstvo Tang je vrnilo nadzor nad Zahodnimi regijami in Svilno cesto in prestolnica Čangan naredilo za kozmopolitsko urbano središče. Kljub temu je bila v osmem stoletju opustošena in oslabljena zaradi An Shi upora. Leta 907 se je Tang popolnoma razgradila, ko so lokalni vojaški guvernerji postali nepovezani. Dinastija Song je leta 960 končala separatistično situacijo, kar je pripeljalo do ravnovesja moči med Songi in [[dinastija Liao|Khitan Liaom]]. Song je bila prva vlada v svetovni zgodovini, ki je izdala papirni denar in prva kitajska država, ki je ustanovila stalno mornarico, ki jo je podpirala razvita ladjedelniška industrija skupaj s pomorsko trgovino.<ref>Paludan, Ann (1998). ''Chronicle of the Chinese Emperors''. London: Thames & Hudson. {{ISBN|0-500-05090-2}}. p. 136.</ref> Med 10. in 11. stoletjem se je prebivalstvo Kitajske podvojilo na približno 100 milijonov ljudi, predvsem zaradi širitve gojenja riža v osrednjih in južnih pokrajinah ter proizvodnje bogatih presežkov hrane. Dinastija Song je oživila konfucijanstvo kot odziv na rast budizma v času Tangov in razcvet [[filozofija|filozofije]] in [[umetnost]]i, saj sta [[krajinsko slikarstvo]] in [[Kitajska keramika|porcelan]] prinesla nove stopnje zrelosti in kompleksnosti. Vendar pa je [[dinastija Jurčen Džin]] opazila vojaško šibkost Songov. Leta 1127 je bil cesar Huizong Song in prestolnica Biandžing (danes Kaifeng) zajeta med vojno Džin-Song. Ostanki Songov so se umaknili v južno Kitajsko. ==== Juan, Ming in Čing ==== 13. stoletje je čas mongolske osvojitve Kitajske. Leta 1271 je [[Mongoli|mongolski]] vodja [[Kublajkan]] ustanovil [[dinastija Juan|dinastijo Juan]] s prestolnico Hanbalik. Juani so osvojili zadnji ostanek dinastije Song leta 1279. Pred invazijo Mongolov je prebivalstvo štelo 120 milijonov državljanov; do leta 1300 se je zmanjšalo na 60 milijonov.<ref>Ping-ti Ho. "An Estimate of the Total Population of Sung-Chin China", in ''Études Song'', Series 1, No 1, (1970). pp. 33–53.</ref> Kmet, ki se je poimenoval DŽu Juandžang, je leta 1368 premagal Juane in ustanovil [[dinastija Ming|dinastijo Ming]] kot cesar Hongvu s prestolnico [[Nanking]] in jo leta 1403 preselil v [[Peking]]. Pod dinastijo Ming je Kitajska uživala še eno zlato dobo, razvila je eno najmočnejših mornaric na svetu in bogato in uspešno gospodarstvo ob cvetoči umetnosti in kulturi. V tem obdobju je Dženg He vodil cesarske ladje po vsem azijskem svetu in dosegel tudi Afriko. V tem času so bile na kitajskem ozemlju ustanovljene prve naselbine evropskih trgovcev (1557 Macau), 1581 so prišli prvi katoliški misijonarji. Filozofi, kot je Vang Jangming, so s širjenjem kapitalizma še bolj kritizirali in razširili neo-konfucijanstvo s konceptom individualizma in enakosti [[Štirje poklici|štirih poklicev]].<ref>{{navedi splet|title=Wang Yangming (1472—1529)|url=https://www.iep.utm.edu/wangyang/|work=Internet Encyclopedia of Philosophy|accessdate=9 December 2013|url-status=dead| archiveurl=https://web.archive.org/web/20131109100108/http://www.iep.utm.edu/wangyang/|archivedate=9 November 2013|df=dmy-all}}</ref> Sloj uradnikov je postal podporna sila industrije in trgovine v gibanjih davčnega bojkota, kar je skupaj z lakoto in obrambo pred japonskimi invazijami iz Koreje (1592–98) in invazij iz Mandžurije povzročilo izčrpanje zakladnice. Leta 1644 so Peking zajele kmečke uporniške sile pod vodstvom Li Zičenga. Cesar Čungžen je ob padcu mesta storil samomor. Mandžurci, ki so se nato povezali z generalom dinastije Ming, Vu Sanguijem, so strmoglavili Lijevo kratkotrajno dinastijo Šun in nato prevzeli nadzor nad Pekingom, ki je postal nova prestolnica dinastije Čing. === Konec dinastične vladavine === [[File:Regaining the Provincial Capital of Ruizhou.jpg|thumb|left|upright=0.9|Prikaz upora Taiping (1850–1864)]] Dinastija Čing, ki je trajala od leta 1644 do leta 1912, je bila zadnja cesarska dinastija Kitajske. Njihova osvojitev Mingov (1618-1683) je stala 25 milijonov življenj, kitajsko gospodarstvo pa se je drastično zmanjšalo. Po koncu južnih Mingov, je bila naslednja osvojitev Džungarskega kanata, [[Tibet]]a in [[Šindžjan]]a in priključeni v cesarstvo. Centralizirana avtokracija je bila okrepljena, da bi se zoperstavila anti-Čingovi politiki vrednotenja kmetijstva in omejevanja trgovine, ''Haidžin'' ('prepoved trgovanja po morju') in ideološkega nadzora, ki ga predstavlja literarna inkvizicija, kar povzroča družbeno in tehnološko stagnacijo. Sredi 19. stoletja je dinastija dočakala zahodni imperializem v [[Opijske vojne|Opijskih vojnah]] z Britanijo in Francijo. Kitajska je bila prisiljena plačati odškodnino, odpreti pristanišča, dovoliti eksteritorialnost za tuje državljane in [[Hongkong]] prepustiti Britancem<ref>Ainslie Thomas Embree, Carol Gluck (1997). ''[https://books.google.com/books?id=Xn-6yMhAungC Asia in Western and World History: A Guide for Teaching]''. M.E. Sharpe. p.597. {{ISBN|1-56324-265-6}}.</ref> v skladu z Nankingško pogodbo iz leta 1842, ki je prva od neenakih pogodb. [[Prva kitajsko-japonska vojna]] (1894-95) je povzročila izgubo vpliva Čingov na Korejskem polotoku in cesijo Tajvana Japonski.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/546176/Sino-Japanese-War|title=Sino-Japanese War (1894–95)|work=Encyclopædia Britannica|accessdate=12 November 2012}}</ref> Dinastija Čing se je soočala tudi z notranjimi nemiri, v katerih je umrlo več deset milijonov ljudi, zlasti v uporu Taiping, ki je uničil južno Kitajsko v 1850-ih in 1860-tih letih ter Dunganski upor (1862-77) na severozahodu. Začetni uspehi v 1860-ih so bili razočaranje zaradi številnih vojaških porazov v 1880-ih in 1890-ih letih. V 19. stoletju se je začelo množično izseljevanje. Izgube zaradi tega so bile dodane konfliktom in katastrofam, kot je severnokitajska lakota leta 1876-79, v kateri je umrlo med 9 in 13 milijoni ljudi. Cesar Guangšu je leta 1898 pripravil načrt reforme, da bi vzpostavil sodobno ustavno monarhijo, vendar je ta načrt onemogočila cesarica Dovager Ciši. Nesrečna protitujska [[Boksarska vstaja]] 1899-1901 je dodatno oslabila dinastijo. Čeprav je [[ Cesarica vdova Ciši]] sponzorirala program reform, je Šinhai revolucija 1911-12 končala dinastijo Čing; ustanovljena je bila [[Republika Kitajska]]. === Kitajska republika (1912–1949) === {{glavni| Kitajska republika (1912–1949)}} [[File:Sun Yat-sen and Chiang Kai-shek.jpg|thumb|upright=0.9|Sun Jatsen, oče sodobne Kitajske (sedi na desni) in [[Čangkajšek]], kasneje predsednik Kitajske]] [[File:1945 Mao and Chiang.jpg|thumb|upright=0.9|Čangkajšek in [[Mao Cetung]], ki sta se leta 1946 po koncu druge svetovne vojne nazdravila]] 1. januarja 1912 je bila ustanovljena Republika Kitajska, za začasnega predsednika pa je bil razglašen Sun Jatsen iz [[Kuomintang]]a (KMT ali nacionalistična stranka). Vendar pa je bilo predsedstvo pozneje dodeljeno Juan Šikaiju, nekdanjemu generalu Čingov, ki se je leta 1915 razglasil za cesarja Kitajske. Zaradi nasprotovanja svoje vojske je bil prisiljen abdiciati in ponovno vzpostaviti republiko.<ref>Stephen Haw, (2006). Beijing: A Concise History. Taylor & Francis, {{ISBN|0-415-39906-8}}. p.143.</ref> Po smrti Juan Šikaija leta 1916 je bila Kitajska politično razdrobljena. Njegova vlada v Pekingu je bila mednarodno priznana, vendar skoraj nemočna; regionalni vojaki so nadzorovali večino njenega ozemlja. Konec 1920-ih je Kuomintang pod [[Čangkajšek|Čangkajškom]], takratnim načelnikom Vojaške akademije republike Kitajske, zmožen ponovno združiti državo pod svoj nadzor z vojaškimi in političnimi manevri, znanimi skupaj kot ''severna ekspedicija''.<ref>Peter Zarrow (2005). ''China in War and Revolution, 1895–1949''. Routledge. {{ISBN|0-415-36447-7}}. p.230.</ref> Kuomintang je preselil prestolnico v [[Nanking]] in izvajal »politično tutorstvo«, vmesno stopnjo političnega razvoja, ki je Kitajsko spremenil v sodobno demokratično državo. Politična delitev na Kitajskem je Čankajšku otežila boj proti komunistični ljudski osvobodilni vojski (PLA), proti kateri se je Kuomintang boril od leta 1927 v kitajski državljanski vojni. Ta vojna se je nadaljevala uspešno za Kuomintang, še posebej po tem, ko se je PLA umaknila v ''dolgem pohodu'', do japonskega napada in incidenta v [[Šjan]]u leta 1936, ko se je moral Čangkajšek soočiti z Japonsko.<ref>David Ernest Apter, Tony Saich (1994). ''Revolutionary Discourse in Mao's Republic''. Harvard University Press. {{ISBN|0-674-76780-2}}. p.198.</ref> Druga kitajsko-japonska vojna (1937-1945), bojišče druge svetovne vojne, je prisilila v neomajno zavezništvo med Kuomintangom in PLA. Japonske sile so storile številne vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu; v celoti je umrlo kar 20 milijonov kitajskih civilistov.<ref>[http://www.bbc.co.uk/history/worldwars/wwtwo/nuclear_01.shtml "Nuclear Power: The End of the War Against Japan"]. BBC&nbsp;— History. Retrieved 14 July 2013.</ref> Po ocenah je bilo v mestu Nanjing med japonsko okupacijo ubitih 200.000 Kitajcev. Med vojno so Kitajsko, skupaj z Združenim kraljestvom, ZDA in Sovjetsko zvezo, imenovali »skrbništvo močnih« in so bile v izjavi Združenih narodov priznane kot zavezništvo »veliki štirje«.<ref>{{navedi knjigo|title=Yearbook of the United Nations 1946–1947|date=1947|publisher=United Nations|location=Lake Success, NY| oclc=243471225| page=3| url=http://www.unmultimedia.org/searchers/yearbook/page.jsp?volume=1946-47&page=38|accessdate=25 April 2015|chapter=The Moscow Declaration on general security}}</ref> Kitajska je bila skupaj z drugimi tremi velikimi silami ena od štirih glavnih zaveznikov druge svetovne vojne in se je kasneje štela za enega prvih zmagovalcev v vojni. Po predaji Japonske leta 1945 je bil Tajvan, vključno s Pescadores, vrnjen pod kitajski nadzor. Kitajska je postala zmagovita, a opustošena in finančno izsušena. Nadaljevanje nezaupanja med Kuomintangom in komunisti je pripeljalo do ponovitve državljanske vojne. Ustavna ureditev je bila ustanovljena leta 1947, toda zaradi naraščajočih nemirov se številne določbe ustave na Kitajskem niso izvajale. == Geografija == {{glavni|Geografija Kitajske}} Površje je ogromno in raznoliko. Leži v Vzhodni Aziji in od obale v notranjost sega več kot 5000&nbsp;km. Na suhem severu in severozahodu ob meji z Mongolijo so gozdnate [[stepa|stepe]] in puščavi [[Gobi]] ter [[Takla Makan]], na vlažnem jugu pa prevladujejo subtropski gozdovi. Na zahodu je razčlenjeno višavje, ki ločuje Kitajsko od [[Srednja Azija|Srednje Azije]], z gorovji [[Himalaja]], [[Karakorum]], [[Pamir]] in [[Tjanšan|Nebeško gorovje]] (''Tian Shan''). Na tibetanski planoti izvirata [[Jangce]] in [[Rumena reka]], ki sta med večjimi rekami na svetu in tečeta proti gosto poseljenim ravnicam na vzhodu. Obala celinskega dela je dolga 14.500&nbsp;km, oblivajo jo [[Rumeno morje]] in [[Južnokitajsko morje|Južno-]] ter [[Vzhodnokitajsko morje]]. Kitajska meji na 14 držav: [[Afganistan]], [[Butan (država)|Butan]], [[Mjanmar]], [[Indija|Indijo]], [[Kazahstan]], [[Kirgizistan]], [[Laos]], [[Mongolija|Mongolijo]], [[Nepal]], [[Severna Koreja|Severno Korejo]], [[Pakistan]], [[Rusija|Rusijo]], [[Tadžikistan]] in [[Vietnam]]. Ljudska republika Kitajska razglaša tudi suverenost nad otokom [[Tajvan (otok)|Tajvan]], vendar ga ne nadzoruje. ===Podnebje === [[File:China Köppen.svg|thumb|upright=1.35|left|[[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni tipi]] na Kitajskem]] Južna Kitajska ima vlažno monsunsko podnebje s padavinami od 1500 do 2000&nbsp;mm. Z manj padavinami je monsunsko podnebje tudi na severu. Zime so mrzle zaradi sibirskega anticiklona. Na zahodu je izrazito celinsko podnebje; puščavsko v nižinah, gorsko v višjih območjih, z zelo mrzlimi zimami in vročimi suhimi poletji. === Biodiverziteta === {{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Kitajske}} [[File:Giant Panda Eating.jpg|thumb|upright=0.9|left|[[Orjaški panda]], najbolj znana kitajska ogrožena in endemična vrsta, v [[Raziskovalna baza za vzrejo orjaških pand v Čengduju|raziskovalni bazi Čengdu]] v Sečuanu]] Kitajska je ena od 17 najbolj raznolikih držav<ref name="Ref_2009a">{{navedi splet |url=http://www.environment.gov.au/soe/2001/publications/theme-reports/biodiversity/biodiversity01-3.html |title=Biodiversity Theme Report |publisher=Environment.gov.au |date=10 December 2009 |accessdate=27 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110811045957/http://www.environment.gov.au/soe/2001/publications/theme-reports/biodiversity/biodiversity01-3.html|archivedate=11 August 2011}}</ref> in leži v dveh največjih svetovnih biogeografskih kraljestvih: [[Palearktika]] in [[Indomalaja]]. Ima več kot 34.687 vrst živali in vaskularnih rastlin, zaradi česar je tretja najbolj biotsko raznovrstna država na svetu, za [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kolumbija|Kolumbijo]]. Država je 11. junija 1992 podpisala Konvencijo o [[biotska raznovrstnost|biotski raznovrstnosti]] v Rio de Janeiru in je 5. januarja 1993 postala pogodbenica konvencije. Kasneje je pripravila nacionalno strategijo in akcijski načrt za biotsko raznovrstnost, z eno revizijo, ki jo je konvencija sprejela 21. septembra 2010.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cbd.int/doc/world/cn/cn-nbsap-v2-zh.pdf |title=[English translation: China Biodiversity Conservation Strategy and Action Plan. Years 2011–2030] |accessdate=9 December 2012}}</ref> Kitajska je domovina vsaj 551 vrst sesalcev (tretje mesto svetu), 1221 vrst ptic (osmo), 424 vrst plazilcev (sedmo) in 333 vrst dvoživk (sedmo). Prostoživeče živali na Kitajskem delijo življenjski prostor in nosijo akutni pritisk največjega števila prebivalcev ''[[Homo sapiens]]a'' na svetu. Najmanj 840 živalskih vrst je ogroženo, ranljivo ali grozi lokalno izumrtje na Kitajskem, predvsem zaradi človeških dejavnosti, kot so uničevanje habitatov, onesnaževanje in lovljenje za hrano, krzno in sestavine tradicionalne kitajske medicine. Ogrožena narava je zaščitena z zakonom in od leta 2005 ima država več kot 2349 naravnih rezervatov, ki pokrivajo skupno površino 149,95 milijona hektarov, kar predstavlja 15 odstotkov celotne površine Kitajske.<ref>{{navedi splet|title=Nature Reserves|url=http://www.china.org.cn/english/features/Brief/193257.htm|publisher=China.org.cn|accessdate=2 December 2013}}</ref> [[Kitajski rečni delfin]] je nedavno potrjeno izumrl. Kitajska ima več kot 32.000 vrst vaskularnih rastlin in je pokrita s številnimi vrstami gozdov. Prevladujejo hladni iglavci na severu države, z živalskimi vrstami kot so [[los]] in [[medved ogrličar]] (''Ursus thibetanus''), skupaj z več kot 120 vrstami ptic. Podrast vlažnih gozdov iglavcev lahko vsebuje [[bambus]]. V višjih montanskih predelih rasteta [[brin]] in [[tisa]], bambus nadomesti rododendron. Subtropski gozdovi, ki prevladujejo v osrednji in južni Kitajski vsebujejo kar 146.000 vrst rastlin. Tropski in sezonski deževni gozdovi, čeprav so omejeni na gozdove [[Junan]]a in [[Hainan]]a, vsebujejo četrtino vseh živalskih in rastlinskih vrst, najdenih na Kitajskem. Kitajska ima več kot 10.000 zabeleženih vrst gliv, od katerih jih je skoraj 6000 večjih gliv. === Okoljska problematika === {{Multiple image | align = right | image1 = Muztagh Ata Xinjiang China.jpg | caption1 = Mudztagh Ata v pogorju Kunlun v avtonomni pokrajini Taškorgan, Šindžjang | image2 = Sanya Sun Photo by Dale Preston.jpg | caption2 = Obala Južnokitajskega morja pri Sanji, Hajnan | direction = | total_width = | alt1 = }} [[File:Wind power plants in Xinjiang, China.jpg|thumb|Vetrne turbine v Šindžjangu]] [[File:Chang'an avenue in Beijing.jpg|thumb|left|Promet v Pekingu]] {{Multiple image | align = right | direction = vertical | width = 200 | image1 = China 100.78713E 35.63718N.jpg | caption1 = Satelitska slika prikazuje topografijo Kitajske | image2 = Longji terrace - 03.JPG | caption2 = Riževe terase Longšeng v Guangšiju | total_width = | alt1 = }} V zadnjih desetletjih je Kitajska utrpela hudo poslabšanje okolja in onesnaževanje.<ref name="Ma2002">{{navedi knjigo |author=Ma, Xiaoying |author2=Ortalano, Leonard |title=Environmental Regulation in China |year=2000 |publisher=Rowman & Littlefield Publishers |url=https://books.google.com/books?id=eQTbZRWgC74C&pg=PA1|page=1|isbn=978-0-8476-9399-3}}</ref> Medtem ko so predpisi, kot je Zakon o varstvu okolja iz leta 1979, precej strogi, se slabo uveljavljajo, saj jih lokalna skupnost in vladni uradniki pogosto ne upoštevajo, ker ovirajo hiter gospodarski razvoj. Onesnaževanje mestnega zraka je huda zdravstvena težava v državi. [[Svetovna banka]] je v letu 2013 ocenila, da je na Kitajskem 16 od 20 najbolj ogroženih mest na svetu<ref>{{navedi novice|title=Beijing Orders Official Cars Off Roads to Curb Pollution|url=https://www.bloomberg.com/news/2013-01-12/beijingers-told-to-stay-indoors-as-pollution-hits-record.html|accessdate=27 July 2013|publisher=Bloomberg L.P.|date=14 January 2013}}</ref> in Kitajska država z najvišjimi številkami smrti zaradi onesnaženosti zraka. Obstaja 1,14 milijona smrti zaradi izpostavljenosti onesnaženju zunanjega zraka. Kitajska proizvede največ emisij [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] na svetu.<ref>{{navedi novice|title=Global carbon emissions hit record high in 2012|url=https://www.reuters.com/article/2013/06/10/us-iea-emissions-idUSBRE95908S20130610|accessdate=3 November 2013|publisher=Reuters|date=10 June 2013|archive-date=2013-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20131119111939/http://www.reuters.com/article/2013/06/10/us-iea-emissions-idUSBRE95908S20130610|url-status=dead}}</ref> Država ima tudi znatne težave z onesnaževanjem voda: do konca leta 2011 so industrijski in kmetijski odpadki onesnažili 40 % kitajskih rek. Leta 2014 so se notranji sladkovodni viri na prebivalca Kitajske zmanjšali na 2062 m³, v [[Veliko kitajsko nižavje|Velikem kitajskem nižavju]] pa pod 500 m³, medtem ko je bilo teh 5920 m³ na svetu. Na Kitajskem tudi težke kovine povzročajo onesnaževanje okolja. Onesnaženje s težkimi kovinami je anorganska kemična nevarnost, ki jo povzročajo predvsem [[svinec]] (Pb), [[krom]] (Cr), [[arzen]] (As), [[kadmij]] (Cd), [[živo srebro]] (Hg), [[cink]] (Zn), [[baker]] (Cu), [[kobalt]] (Co) in [[nikelj]] (Ni). Pet kovin med njimi, Pb, Cr, As, Cd in Hg, so ključni onesnaževalci s težkimi kovinami na Kitajskem. Vplivi teh v glavnem prihajajo iz [[rudarstvo|rudarstva]], izpustov v kanalizacijo, izdelavi izdelkov, ki vsebujejo kovino, in drugih s tem povezanih proizvodnih dejavnosti. Visoka raven izpostavljenosti težkim kovinam lahko povzroči tudi stalne intelektualne in razvojne motnje, vključno z motnjami branja in učenja, vedenjskimi težavami, izgubo sluha, težavami s pozornostjo in motnjami v razvoju vizualne in motorične funkcije. Po podatkih nacionalnega popisa onesnaževanja ima Kitajska več kot 1,5 milijona mest izpostavljenih težkim kovinam. Skupni volumen odvedenih težkih kovin v odpadnih vodah, odpadnem plinu in trdnih odpadkih vsako leto od leta 2005 do leta 2011 znaša okoli 900.000 ton.<ref>Hu, Hui, Qian Jin, and Philip Kavan. "A study of heavy metal pollution in China: Current status, pollution-control policies and countermeasures." Sustainability 6.9 (2014): 5820–5838.</ref> Vendar pa je Kitajska vodilni svetovni investitor v [[Obnovljivi viri energije|obnovljivo energijo]] in njeno komercializacijo, saj je 52 milijard dolarjev investirala samo leta 2011 in je glavni proizvajalec tehnologij za obnovljive vire energije in močno vlaga v obnovljive vire energije na lokalni ravni. Do leta 2015 je bilo več kot 24 % kitajske energije pridobljene iz obnovljivih virov, najbolj pa iz [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]]: s skupno instalirano zmogljivostjo 197 GW je Kitajska največja proizvajalka hidroelektrične energije na svetu. Ima tudi največjo moč vgrajenega [[Sončna energija|solarnega]] fotovoltaičnega sistema in sistema [[Vetrna energija|vetrne energije]] na svetu. Leta 2011 je kitajska vlada napovedala načrte za vlaganje 4 milijarde [[juan]]ov (619 milijard dolarjev) v vodno infrastrukturo in projekte za razsoljevanje v desetletnem obdobju ter dokončanje gradnje sistema za preprečevanje poplav in proti izsuševanju do leta 2020. Leta 2013 je Kitajska začela petletno prizadevanje za zmanjšanje onesnaževanja zraka v višini 277 milijard USD, zlasti na severu države.<ref>{{navedi splet|title=China to spend big to clean up its air|url=http://grist.org/news/china-to-spend-big-to-clean-up-its-air|work=Grist Magazine|accessdate=27 July 2013|first=John|last=Upton|date=25 July 2013}}</ref> === Upravna delitev === Celinska Kitajska je upravno razdeljena na 22 provinc (省); vlada Ljudske republike Kitajske pa šteje [[Tajvan]] (台湾) za svojo 23. provinco, zahteva pa tudi otoke v Južnokitajskem morju. Poleg provinc obsega Kitajska še pet avtonomnih pokrajin (自治区), v katerih je večina številnih manjšin Kitajske; štiri občine v okviru centralne vlade (直辖市) in dve posebni administrativni regiji (特别行政区), ki ju tudi upravlja Ljudska republika Kitajska. {{Multiple images | direction = horizontal | total_width = 500 | align = right | image1 = China administrative.png | caption1 = Kitajske upravne delitve in ozemeljski spori | image2 = South China Sea vector.svg | caption2 = Ozemeljski spori v Južnokitajskem morju; kitajske zahteve so označene z rdečo barvo. }} Province in avtonomne pokrajine so razdeljene na avtonomne prefekture, okrožja, avtonomna okrožja in mesta. Kantoni: okrožja in avtonomna okrožja delimo na kantone, etnične kantone in mesta. {| border="0" |----- | '''Province''' * [[Anhui]] (Ānhuī, 安徽) * [[Fudžjan]] (Fújiàn, 福建) * [[Gansu]] (Gānsù, 甘肃) * [[Guangdong]] (Guǎngdōng, 广东) * [[Guidžov]] (Guìzhōu, 贵州) * [[Hajnan]] (Hǎinán, 海南) * [[Hebej]] (Héběi, 河北), 'Severno od reke' * [[Heilongdžjang]] (Hēilóngjiāng, 黑龙江), 'Reka črnega zmaja' * [[Henan]] (Hénán, 河南), 'Južno od reke' * [[Hubej]] (Húběi, 湖北), 'Severno od jezera' * [[Hunan]] (Húnán, 湖南), 'Južno od jezera' * [[Džjangsu]] (Jiāngsū, 江苏) * [[Džjangši]] (Jiāngxī, 江西), 'Zahodno od reke' * [[Džilin]] (Jílín, 吉林) * [[Liaoning]] (Liáoníng, 辽宁) * [[Činghaj]] (Qīnghǎi, 青海), 'Modro/Temnozeleno morje (jezero)', Kokonur * [[Šaanši]] (Shǎnxī, 陕西) > dva 'a' zaradi razlikovanja od Šanši * [[Šandong]] (Shāndōng, 山东), 'Vzhodno od gore' * [[Šanši]] (Shānxī, 山西), 'Zahodno od gore' * [[Sečuan]] (Sìchuān, 四川), 'Štiri reke' * [[Junan]] (Yúnnán, 云南), 'Južno od oblaka' * [[Džedžjang]] (Zhèjiāng, 浙江) | valign="top" | '''Avtonomne pokrajine''' * [[Guangši|Avtonomna pokrajina Guangši-Džuang]] (Guǎngxī Zhuàng Zìzhìqū, 广西壮族自治区) * [[Notranja Mongolija|Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija]] (Nèi Měnggǔ Zìzhìqū, 内蒙古自治区) * [[Ningšja|Avtonomna pokrajina Ningšja-Huej]] (Níngxià Huízú Zìzhìqū, 宁夏回族自治区), * [[Šindžjang|Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur]] (Xīnjiāng Wéiwú'ěrzú Zìzhìqū, 新疆维吾尔自治区), * [[Avtonomna pokrajina Tibet]] (Xīzàng Zìzhìqū, 西藏自治区) 'Zahodna zakladnica' <br /> '''Občine''' * [[Peking]] (Běijīng, 北京), 'Severna prestolnica' * [[Čongčing]] (Chóngqìng, 重庆) * [[Šanghaj]] (Shànghǎi, 上海), 'Na morju' * [[Tjandžin]] (Tiānjīn, 天津) <br /> '''Posebni administrativni regiji''' * [[Hongkong]] (Xiānggǎng, 香港), 'Dišeča luka' * [[Macao]] (Àomén, 澳门) (portugalsko ''Macau'') |} === Prebivalstvo in poselitev === [[File:PRC Population Density.svg|thumb|upright=0.9|Gostota prebivalstva 2009 na Kitajskem in Tajvanu. Vzhodne obalne province so mnogo bolj naseljene kot notranjost na zahodu]] Do revolucije leta 1949 je na Kitajskem živelo dobrih 540 milijonov prebivalcev. Že leta 1964 je število narastlo na okoli 700 milijonov, zato je vlada uvedla omejevalno politiko ''enega otroka'', legalizirala splav ter davčne olajšave. Rodnost se je skoraj prepolovila. Omejevanje števila otrok ni veljalo za narodne manjšine na avtonomnih območjih. Prebivalci so večinoma Kitajci (Hani, 92 %) in to v vseh provincah in avtonomnih območjih razen v Sinkjangu in Tibetu. V državi je uradno priznanih 56 narodnih manjšin. Ker živijo na strateško pomembnih območjih, jim vlada posveča veliko pozornost. Z ustavo imajo zagotovljeno pravico do lastnega jezika in kulture in določeno avtonomijo v krajevni upravi. Razen Tibetancev in Ujgurov so manjšine že zelo asimilirane v večinsko prebivalstvo. Najgosteje so poseljena nižavja, rečne doline in kotline na vzhodu, obmejna območja na severu in zahodu pa so zelo redko poseljena. Podeželsko prebivalstvo živi v gručastih naseljih ob cestah. Mestno prebivalstvo se je po letu 1990 hitro večalo in to predvsem v obalni mestih. Država pa gradi tudi popolnoma nova večmilijonska naselja. === Urbanizacija === [[File:China Top 10 Biggest Cities.png|thumb|upright=0.9|left|Karta 10 največjih krajev na Kitajskem (2010)]] Kitajska se je v zadnjih desetletjih znatno urbanizirala. Odstotek prebivalstva države, ki živi na urbanih območjih, se je povečal z 20 % leta 1980 na več kot 55 % v letu 2016. Ocenjuje se, da bo kitajsko prebivalstvo v mestih do leta 2030 doseglo milijardo, kar je enako osmina svetovnega prebivalstva. Od leta 2012 je na Kitajskem več kot 262 milijonov delavcev migrantov, večinoma migrantov s podeželja, ki iščejo delo v mestih. Kitajska ima več kot 160 mest z več kot milijon prebivalci, vključno s sedmimi megamesti (mesta z več kot 10 milijoni prebivalcev): Čongčjingu, Šanghaj, Peking, Guangdžov, Tiandžin, Šendžen in Vuhan. Do leta 2025 se ocenjuje, da bo v državi 221 mest z več kot milijon prebivalci. Podatki v spodnji tabeli so iz popisa prebivalstva leta 2010 in so le ocene urbanega prebivalstva v upravnih mejah; drugačno razvrstitev obstaja ob upoštevanju celotne občinske populacije (ki vključuje primestno in podeželsko populacijo). Velika ''plavajoča populacija'' delavcev migrantov otežuje izvajanje popisov v urbanih območjih; spodaj navedene številke vključujejo samo prebivalce, ki živijo v daljšem časovnem obdobju. {{Largest cities | name = Največja kitajska mesta | country = Kitajska | stat_ref = Šesti nacionalni popis prebivalstva Ljudske republike Kitajske (2010) | list_by_pop = | class = nav | div_name = Provinca | div_link = |bodyclass = hlist |state = {{{state<includeonly>|autocollapse</includeonly>}}} |city_1 = Šanghaj |div_1 = Šanghaj |pop_1 = 20.217.700 |img_1 = Lujiazui 2016.jpg |city_2 = Peking |div_2 = Peking |pop_2 = 16.446.900 |img_2 = View of Beijing.jpg |city_3 = Čongčing |div_3 = Čongčing |pop_3 = 11.871.200 |img_3 = Chongqing, China.jpg |city_4 = Guangdžov |div_4 = Guangdžov |pop_4 = 10.641.400 |img_4 = Tianhe CBD.jpg |city_5 = Šendžen |div_5 = Guangdong |pop_5 = 10.358.400 |city_6 = Tjandžin |div_6 = Tjandžin |pop_6 = 9.562.300 |city_7 = Vuhan |div_7 = Hubej |pop_7 = 7.541.500 |city_8 = Donguan |div_8 = Guangdong |pop_8 = 7.271.300 |city_9 = Hongkong |div_9 = Hongkong |pop_9 = 7.055.071 |img_9 = |city_10 = Fošan |div_10 = Guangdong |pop_10 = 6.771.900 |img_10 = |city_11 = Čengdu |div_11 = Sečuan |pop_11 = 6.316.900 |city_12 = Nanking |div_12 = Džjangsu |pop_12 = 6.238.200 |city_13 = Šenjang |div_13 = Ljaoning |pop_13 = 5.718.200 |city_14 = Hangdžov |div_14 = Džedžjang |pop_14 = 5.578.300 |city_15 = Šjan |div_15 = Šanši |pop_15 = 5.399.300 |img_15 = |city_16 = Harbin |div_16 = Heilongdžjang |pop_16 = 5.178.000 |img_16 = |city_17 = Sudžov |div_17 = Džjangsu |pop_17 = 4.083.900 |img_17 = |city_18 = Čingdao |div_18 = Šandong |pop_18 = 3.990.900 |img_18 = |city_19 = Daljan |div_19 = Ljaoning |pop_19 = 3.902.500 |img_19 = |city_20 = Žengžov |div_20 = Henan |pop_20 = 3.677.000 |img_20 = }} == Gospodarstvo == [[File:Lujiazui tallest buildings.jpg|thumb|Svetovni finančni center Šanghaj, Džin Mao Tower in [[Šanghajski stolp]], Ludžiadzui]] [[File:Shanghaistockexchange.jpg|thumb|Zgradba Šanghajske borze v Ludžiadzuiju finanančnem okrožju]] Kitajska je imela največje gospodarstvo na svetu že več kot dva tisoč let nazaj, med tem pa tudi cikle blaginje in upada. Od leta 2014 je Kitajska drugo največje gospodarstvo na svetu v smislu nominalnega BDP, ki je znašal približno 10,380 milijarde USD po [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnem denarnem skladu]]. Kar zadeva BDP po pariteti kupne moči (PPP), je kitajsko gospodarstvo največje na svetu, z BDP po PPP za leto 2014 v višini 17,632 milijarde dolarjev.<ref name=imf2>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=55&pr.y=9&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=924&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=|title=Estimates for 2014 nominal GDP|publisher=International Monetary Fund|date=2014|accessdate=10 February 2015}}</ref> === Gospodarska zgodovina in rast === Od ustanovitve leta 1949 do konca leta 1978 je bila Ljudska republika Kitajska centralno načrtovano gospodarstvo v sovjetskem slogu. Po Maovi smrti leta 1976 in posledičnem koncu [[kulturna revolucija|kulturne revolucije]] sta [[Deng Šjaoping]] in novo kitajsko vodstvo začela reformirati gospodarstvo in se premikati v bolj tržno usmerjeno mešano gospodarstvo v okviru enostrankarske vladavine. Kmetijska kolektivizacija je bila razstavljena in kmetijska zemljišča privatizirana, zunanja trgovina pa je postala pomemben nov poudarek, kar je pripeljalo do oblikovanja posebnih ekonomskih con (SEZ). Neučinkovita podjetja v državni lasti so bila prestrukturirana, nedonosna so bila dokončno zaprta, kar je povzročilo velike izgube delovnih mest. Sodobna današnja Kitajska je v glavnem označena kot tržno gospodarstvo, ki temelji na lastništvu zasebnega premoženja in je eden vodilnih primerov državnega kapitalizma. Država še vedno prevladuje v strateških sektorjih, kot so proizvodnja energije in težka industrija, vendar se je zasebni sektor močno razširil, saj je v letu 2008 zabeležilo približno 30 milijonov zasebnih podjetij. [[File:Alibaba group Headquarters.jpg|upright=0.9|thumb|left|Sedež skupine Alibaba v Hangdžovu]] Ker se je ekonomska liberalizacija začela leta 1978, je bila Kitajska med najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je letna povprečna rast BDP med letoma 2001 in 2010 znašala 10,5 %. Med letoma 2007 in 2011 je bila stopnja gospodarske rasti Kitajske enakovredna rasti vseh držav G7. V skladu z indeksom Global Growth Generators, ki ga je februarja 2011 napovedala Citigroup, ima Kitajska zelo visoko 3G stopnjo rasti. Zaradi visoke produktivnosti, nizkih stroškov dela in sorazmerno dobre infrastrukture so postali vodilni proizvajalci na svetu. Vendar pa je kitajsko gospodarstvo zelo energetsko intenzivno in neučinkovito; leta 2010 je bila največji porabnik energije na svetu in se zanaša na [[premog]], ki zagotavlja več kot 70 % energetskih potreb in presegla ZDA; septembra 2013 je bila največji uvoznik nafte na svetu. V začetku leta 2010 se je stopnja gospodarske rasti upočasnila zaradi domačih kreditnih težav, oslabitve mednarodnega povpraševanja po kitajskem izvozu in krhkosti v svetovnem gospodarstvu. == Naravne in kulturne znamenitosti == [[Slika:048 Potala (3).JPG|thumb|250px|[[Palača Potala]]]] [[File:China - Mount Emei - EmeiShan - Sichuan 11.jpg|thumb|Gora [[Emej Šan]]]] [[File:黃龍-迎賓池.JPG|thumb|Bazenčki dobrodošlice v zavarovanem območju Huangšan]] === Nekateri kraji svetovne dediščine Unesca === {{glavni|Seznam krajev svetovne dediščine na Kitajskem}} *'''[[Templji Putuo Zongčeng]] v Čengdeju'''; mesto v provinci Hebej je bila poletna rezidenca cesarjev dinastije Čing (1730—90). Park obdan z 10&nbsp;km dolgim obzidjem in osmimi svetišči v bližini je na seznamu Unescove svetovne dediščine. *'''Dadzu'''; mesto v Rdeči kotlini v provinci Sečuan ima v bližnjih hribih Bej Šan in Baoding Šan, na 40 krajih, v stene vklesanih 50.000 budističnih, daoističnih in drugih figur (9.—13. st.). So del Unescove svetovne dediščine. *'''Dudžiagjan'''; severozahodno od Čenduja, ob reki Min Džjang je še vedno delujoč namakalni sistem, zgrajen okoli 250 pr. n. št.. Na gori Šingčeng nad mestom je najstarejše središče daoizma s svetišči (mdr. Džjanfu, Šangšing, Čangdao, …), Oboje na seznamu Unescove svetovne dediščine. *'''[[Emej Šan]]''' je sveta gora budistov na zahodu Rdeče kotline, zahodno od Lešana. Skozi močno razčlenjeno pokrajino vodi 44&nbsp;km dolga romarska pot od kraja Baogua, mimo številnih svetišč na vrh Gore nežne obrvi (''Éméi shān'', 3099 m). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Huanglong (Sečuan)|Huanglong]]'''; v težko dostopnem gorovju Min Šan v severnem delu Sečuana, je zavarovano območje velikosti 700&nbsp;km². To je gorska pokrajina na 1700 m do 5588 m (vrh ''Šuebaoding'') mnv, z obsežnimi gozdovi, sotesko Dandžun, lehnjakovimi slapovi in jezeri, z bogatim živalskim svetom (pande). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Huangšan]]''' (''Rumene gore'', 1864 m); granitno hribovje v zavarovanem območju v južnem delu province Anhui vsebuje slikovite skalne tvorbe, slapove, svetišča in je del Unescove svetovne dediščine. *'''Džjudžajgou''' je zavarovano območje kraške pokrajine s slapovi in gozdovi v gorovju Min Šan (720&nbsp;km<sup>2</sup>). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Lasa]]''' (''Lhasa'') je glavno mesto avtonomne regije Tibet na 3685m nmv. Je kulturno in versko središče Tibetancev s [[tempelj Jokhang|templjem Jokhang]] (7. st.), rezidenco dalajlame [[palača Potala]], ki je del Unescove svetovne dediščine in samostanoma Drepung in Ganden v okolici mesta. *'''[[Lešanski veliki Buda|Lešan]]'''; mesto v Sečuanu leži na sotočju rek Min in Dadu je znamenito po 71 m visokem kipu Bude izklesanem v obrežno pečino (713—803). Je največji na svetu in je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Staro mesto Lidžjang]]'''; v gorski dolini Džunana je slikovito staro, lepo ohranjeno mesto z lesenimi hišami in tlakovanimi ulicami, zapletenim starodavnim sistemom preskrbe z vodo in je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Jame Longmen]]''' – Jame zmajevih vrat – v pečinah na obeh bregovih reke Ji je izdolbenih 1352 jam in 750 niš, okrašenih s stenskimi slikami in okoli 100.000 kamnitimi kipci (4.—10. st.). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Lušan]]''' je narodni park, površine 305&nbsp;km<sup>2</sup>, v razčlenjenem hribovju na severu province Džjangši. Pogosto uporabljena pokrajina v kitajskem slikarstvu, v preteklosti poletno letovišče za bogataše. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Jame Mogao]]''' ali Jame tisočerih Bud, v zahodnem delu province Gansu, pri kraju Dunhuang. V Steno iz peščenjaka, dolgo 1600 m, je vklesanih 492 jam z okoli 2500 kipci, stenskimi poslikavami in lesenimi stavbami (4.—14. st.). Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Nanking''' je mesto na bregu reke Jangce in glavno mesto province Džjangsu, cesarska prestolnica več dinastij. Ohranjeno mestno obzidje (14. st.), grobnica prvega cesarja dinastije Ming v Škrlatnih hribih (''Xiaoling'' – zgrajena 1381 do 1405), je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Peking]]''' (''Beijing'') – sedaj glavno mesto LR Kitajske, je bil prestolnica mongolske dinastije Juan (1260—1368) in mandžurske dinastije Čing (1644—1912); nekdanja cesarska palača ([[Prepovedano mesto]]) je del Unescove svetovne dediščine. Trg nebeškega miru (''Tiananmen''), Velika narodna dvorana, muzeji, [[Nebeški tempelj]] (''Tiantan'' – 1420) je del Unescove svetovne dediščine, [[Poletna palača, Peking|Poletna palača]] (''Yiheyuan'', zgrajena 1750 do 1765) z velikim parkom in v dolini Šisanling grobovi 13. kraljev dinastije Ming (15.—17. st.), jugozahodno od mesta je arheološko najdišče pekinškega človeka iz okoli 500.000 pred sedanjostjo, Džoukoudjan, vse je del Unescove svetovne dediščine. *'''Pingjao''' Je dobro ohranjeno mesto iz obdobja dinastije Han, v dolini reke Feng He v provinci Šanši. Obdano je s 6&nbsp;km dolgim in 10 m visokim zidom iz obdobja dinastije Ming, ima daoistično svetišče iz 11.—12. st. in je je del Unescove svetovne dediščine. *'''Šufu''' je rojstni kraj filozofa Konfucija (551—479 pr. n. št.) z velikim svetiščem, ob njem je dvorec rodbine Kong (16. st.); mesto ima park ''Kong Lin'' (Konfucijev gozd) s Konfucijevim grobom; do sem vodi iz mesta Pot večne pomladi. Je je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Šenjang]]''' je glavno mesto province Ljaoning; cesarska palača mandžurskih vladarje ''Gugong'' je bila zgrajena 1625—36 in je del Unescove svetovne dediščine. Tu sta še cesarska grobova v obliki parka. *'''[[Tjanšan]]''' - najpomembnejša daoistična sveta gora (1545 m) stoji severno od mesta Tajan v provinci Šandong. Dostopna je po 6293 stopnicah. Tu so svetišča, paviljoni, popisane skale,… Celotno gorovje je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Kitajski zid]]''' – okoli 6000&nbsp;km dolg obrambni zid iz 3. st. pr. n. št., v današnji obliki zgrajen med 14. in 17. st., povprečno visok 6–8 m, na vrhu 6–7 m širok z obrambnimi stolpi. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Vudangšan''' je 906&nbsp;km² veliko zavarovano hribovito območje na severu province Hubej. Tu je ena od daoističnih svetih gora (1600 m) s svetišči (mdr. Zlata dvorana na vrhu gore jin Ding, Svetišče škrlatnega oblaka,…) iz obdobja dinastij Juan, Ming in Čing. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Vulingjuan''' je zavarovano območje v hribovju Vuling Šan v provinci Hunan, z značilnimi koničastimi kvarcitnimi stolpi, kraškimi jamami, naravnimi okni in bujnim tropskim gozdom. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Vuji Šan''' je hribovito zavarovano območje z najvišjim vrhom Huanggang (2158 m), v provinci Fudžjan (''Fujian''), s sotesko reke Džjuču, subtropskim gozdom, konfucijevimi svetišči in nekdanjimi samostani. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Šjan]]''' je glavno mesto province Šaanši (''Shaanxi'') v dolini reke Vei He in je bil cesarska prestolnica 11 dinastij. Tu je 14&nbsp;km dolgo mestno obzidje (1368-98), Pagoda velike divje gosi (684), Stolp bobnov (1370), Stolp zvonov (1582), mošeja (14.—15. st.), muzeji in druge znamenitosti. V bližini je Banpo (6000 let stara neolitska naselbina), pri Šjanšjanu so grobovi 19 cesarjev dinastije Tang, pri Lintongu je [[Mavzolej prvega cesarja Čina|mavzolej cesarja Čin Ši Huangdija]] (3. st. pr. n. št.) z glineno vojsko. Je del Unescove svetovne dediščine. *'''Jungang''' so jame vdolbene v skalah na pobočju gore Vudžov v provinci Jungang. V 250 jamah je okoli 50.000 budističnih kipov (5.—6. st.); je del Unescove svetovne dediščine. === Drugo=== [[File:Datong jiulongbi.jpg|thumb|Stena devetih zmajev]] [[File:Shaolin Pagoda Forest, Henan, China - June 2001.jpg|thumb|[[Gozd pagod v samostanu Šaolin]]] *'''[[Čengdu]]'''; v glavnem mestu province Sečuan, ki leži ob reki Džin Džjang, je svetišče princa Vuja (4. st.), [[grobnica Vang Džjana|grobnica cesarja Vang Džjana]] (10. st.), Mandžušrijev budistični tempelj (ali [[tempelj Venšu]], 7.—10. st.) ter Sečuanski muzej. *'''[[Datong]]'''; v mestu, ki je v severnem delu province Šanši, je zid devetih zmajev iz barvnih keramičnih opek (1392) dolg 45 m in visok 8 m. Tu so še budistični samostani zgornji Huajan (1062), spodnji Huajan (1038) in Šanhua (1128—1143), južneje pa gora Hengšan (2017 m) ena od petih daoističnih svetih gora s samostanom Šuankong sredi skalne stene (6. st.). *'''[[Guilin]]''' je mesto ob reki Li Džjang, na zelo obsežnem kraškem svetu v avtonomnem območju Guangdži. Stožčasti kras s strmimi hribi (Park sedmerih zvezd) in kraškimi jamami (jama Trstične piščali – ''Ludi Yan'' ali Jama sedmerih zvezd – ''Qīxīngyán'') je zelo slikovit. *'''[[Hangdžov]]''' je glavno mesto province Džedžjang in je bilo prestolnica dinastije Song (12.—13. st.). Ima slikovito jezero (Š''ihu'') s paviljoni in svetišči na obali in otočkih. *'''[[Kamniti gozd]]''' (''Šilin'') je zelo razjedena kraška pokrajina (80 ha) blizu mesta Lunan, v provinci Junan, ki je nastala zaradi korozije apnenčaste podlage. Skalne koničaste tvorbe so visoke 5 do 30 m. *'''Kanton''' (''Guangdžov'') je glavno mesto province Guangdong (''Daljni vzhod'') in leži ob Biserni reki (''Zhu Jiang''). Tu sta budistični svetišči ''Svetišče svetlobe in otroške ljubezni'' (''Guangxiao Si'', 10.—12. st.) in ''Svetišče šestih banjanovcev'' (''Liurong'', leto 537), mošeja Huajšeng (7. st.), katoliška stolnica Svetega srca (1863—88), Sun Yat-senova ali Zhongshan spominska dvorana, otok Shamian (''Peščena površina''). *'''[[Landžov]]''', glavno mesto province Gansu leži ob Rumeni reki, z znamenitim Parkom petih izvirov s svetiščem spoštovanja in dostojanstvenosti (1372), Park bele pagode s sedemnadstropno pagodo (13.—14. st.), v bližini je še jama tisočerih Bud (''Bingling Si, 5. st.), to je 34 jam s 150 nišami s kipci, vklesanimi v steni. *'''Šuigdao''' je pristaniško mesto na polotoku Šandong, ki je bilo med letoma 2898—1922 nemška posest. Ima lepo ohranjeno mestno središče, v okoliškem hribovju Laošan so mineralni vrelci, slapovi in svetišča, med njimi Svetišče najvišje čistosti (''Taoqing Gong, 16.—17. st.). *'''[[Songšan]]''' je daoistična sveta gora (1440 m, ena od petih) južno od mesta Luojang, s številnimi svetišči in samostani, med njimi Šaolin (ustanovljen 496) s Pagodnim gozdom (243 pogrebnih stup iz obdobja 791—1803). *'''[[Sudžov]]''' je mesto prepredeno s kanali in središče svilarstva. Je zahodno od Šanghaja. V mestu je 150 tematskih vrtov, ki so nastajali med 11. in 19. st. in prikazujejo klasične kitajske pokrajine (Vrt paviljona azurnih valov – 10. st., Vrt obotavljanja – 1800, Vrt skromnega upravnika – 16. st. in drugi. So del Unescove svetovne dediščine. *'''[[Šanghaj]]''' (''Shanghai'') je največje mesto, trgovsko in industrijsko središče, pristanišče v delti reke Jangce. Nabrežje Bund (''Waitan'', 1890—1920) je zgrajeno v evropskem klasicističnem slogu, ohranjen je del starega mesta ''Jujuan'', [[svetišče žadastega Bude, Šanghaj|svetišče žadastega Bude]] (1918—28), muzeji, itd. *'''[[Turpan]]''' je mesto v Turpanski depresiji v Sinkiangu in kulturno središče Ujgurov. V mestu je slikovit bazar, 44 m visok minaret ob Eminovi mošeji (18. st.), v okolici so razvaline ujgurskih mest Gaochang in Jiaohe (prestolnica med 9. in 13. st.), v skalo vklesane Jame tisočerih Bud s stenskimi slikami (6. do 14. st.). Pomemben je [[Turpanski vodni sistem]] ''karez'' za vodooskrbo. *'''[[Šigatse]]''' (''Shigatse'') je mesti v Tibetu z znamenitim lamaističnim [[samostan Tašilhunpo|samostanom Tašilhunpo]] (ustanovljen 1447), bil sedež pančenlame, od kulturne revolucije dalje je ta v Pekingu. *'''[[Šining]]''' je glavno mesto province [[Činghaj]] (''Qinghai''), leži ob reki Huang Šui na 2200 m nmv. Ima znamenito Veliko mošejo in velik lamaističen [[samostan Kumbum]] v bližini. *'''[[Džangje]]''' v provinci [[Gansu]] je bila pomembna trgovska postojanka na Svilni cesti. Orjaški, 35 m velik ležeči Buda (11. st.), Svetišče lesene pagode (6. st.) s 33 m visoko pagodo, sta največji znamenitosti mesta. == Znanost in tehnologija == === Zgodovina === Kitajska je bila nekoč vodilna v svetu [[znanost]]i in [[tehnologija|tehnologije]] do dinastije Ming. Starodavna kitajska odkritja in izumi, kot so izdelava [[papir]]ja, [[tisk]], [[kompas]] in [[smodnik]], so postali razširjeni po vsej vzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in kasneje v Evropi. Kitajski [[matematik]]i so prvi uporabili negativne številke. Do 17. stoletja sta Evropa in zahodni svet presegla Kitajsko v znanstvenem in tehnološkem napredku. Raziskovalci do danes še vedno razpravljajo o vzrokih za to zgodnje moderno ''Veliko razhajanje''. Po ponovljenih vojaških porazih s strani evropskih kolonialnih sil in Japonske v 19. stoletju so kitajski reformatorji začeli spodbujati sodobno znanost in tehnologijo kot del gibanja samozaščite. Ko so komunisti prišli na oblast leta 1949, so poskušali organizirati znanost in tehnologijo na podlagi modela Sovjetske zveze, v kateri so bile znanstvene raziskave del centralnega načrtovanja. Po Maovi smrti leta 1976 je bila znanost in tehnologija ustanovljena kot ena od štirih modernizacij, sovjetski akademski sistem pa postopoma preoblikovan. === Sodobnost === Od konca kulturne revolucije je Kitajska znatno vlagala v znanstvene raziskave s 163 milijardami dolarjev za znanstvene raziskave in razvoj v letu 2012. Znanost in tehnologija se obravnavata kot bistvena za doseganje gospodarskih in političnih ciljev Kitajske in so vir nacionalnega ponosa, ki je včasih opisan kot »tehno-nacionalizem«. Kljub temu kitajske naložbe v osnovne in uporabne znanstvene raziskave ostajajo pod vodilnimi tehnološkimi močmi, kot so ZDA in Japonska. Na kitajskem rojeni znanstveniki so že štirikrat prejeli [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelovo nagrado za fiziko]], za [[Nobelova nagrada za kemijo|kemijo]] in [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|fiziologijo ali medicino]] enkrat, čeprav je večina teh znanstvenikov opravila svoje Nobelovo zmagovalno raziskavo v zahodnih državah. Kitajska razvija svoj izobraževalni sistem s poudarkom na znanosti, matematiki in inženiringu. Je tudi drugi največji založnik znanstvenih člankov na svetu. Tehnološke družbe, kot sta [[Huawei]] in [[Lenovo]], so postale vodilne na področju telekomunikacij in osebnih računalnikov in kitajski superračunalniki so dosledno uvrščeni med najmočnejše na svetu. Razširja se tudi uporaba industrijskih robotov; od leta 2008 do leta 2011 se je namestitev multi-role robotov v kitajskih tovarnah povečala za 136 odstotkov. Kitajski vesoljski program je eden najbolj aktivnih na svetu in je glavni vir nacionalnega ponosa. Leta 1970 je Kitajska uvedla svoj prvi satelit, Dong Fang Hong I., in postala peta država, ki je to storila neodvisno. Leta 2003 je Kitajska postala tretja država, ki je neodvisno poslala ljudi v vesolje. == Promet == [[File:Balinghe Bridge-3.jpg|thumb|left|upright=0.9|Most čez reko Baling je eden najvišjih mostov na svetu]] Od poznih 1990-ih se je kitajsko nacionalno cestno omrežje znatno razširilo z vzpostavitvijo mreže nacionalnih [[avtocesta|avtocest]] in [[hitra cesta|hitrih cest]]. Leta 2011 so Kitajske avtoceste dosegle skupno 85.000&nbsp;km, kar je postalo najdaljši avtocestni sistem na svetu. Leta 1991 je bilo na glavnem odseku reke Jangce na severu in na jugu le šest mostov. Do oktobra 2014 je bilo 81 takšnih [[most]]ov in [[predor]]ov. Kitajska je največji svetovni trg za avtomobile, ki je presegla Združene države v avtomobilski prodaji in proizvodnji. Prodaja avtomobilov v letu 2009 je presegala 13,6 milijona in lahko do leta 2020 doseže 40 milijonov. Neželeni učinek hitre rasti kitajskega cestnega omrežja je bil znaten porast [[Prometna nesreča|prometnih nesreč]], s slabo uveljavljenimi prometnimi zakoni, ki so bili navedeni kot možni vzrok za leto 2011, je v prometnih nesrečah umrlo okoli 62.000 kitajskih državljanov. V mestnih območjih kolesa ostajajo običajna prevozna sredstva, kljub vse večji razširjenosti avtomobilov - od leta 2012 je na Kitajskem približno 470 milijonov koles. [[File:PEKT3E.jpg|thumb|upright=0.9|Terminal 3 mednarodnega letališča v Pekingu je 2 največji terminal na svetu]] Kitajske železnice, ki so v državni lasti, so med najpomembnejšimi na svetu, ki so leta 2006 obdelale četrtino svetovnega železniškega prometa na samo 6 % svetovnih tirov. Od leta 2013 je država imela 103.144&nbsp;km železnic, tretje najdaljše mreže na svetu. Vse pokrajine in regije so povezane z železniškim omrežjem, razen Macau. Železnice so zelo obremenjeno, zlasti med kitajskim novim letom, ko se odvija največja letna migracija na svetu. Sistem železnic za visoke hitrosti (HSR) je začel z gradnjo v začetku leta 2000. Danes ima več kot 19.000 kilometrov namenskih prog, ki skupaj presegajo dolžino preostale svetovne železniške mreže za visoke hitrosti. Omrežje vključuje železniško progo Peking-Guangdžov-Šendžen, eno najdaljšo HSR linijo na svetu in železniško progo Peking-Šanghaj, ki ima tri najdaljše železniške mostove na svetu. Vlak Šanghaj Maglev, ki doseže 431&nbsp;km / h je najhitrejši komercialni vlak na svetu. [[File:A maglev train coming out, Pudong International Airport, Shanghai.jpg|thumb|left|upright=0.9|Šanghajski vlak Maglev]] Od leta 2000 se je rast hitrih tranzitnih sistemov v kitajskih mestih pospešila. Od januarja 2016 ima 26 mest urbani množični tranzitni sistem, 39 pa odobren metro sistem, pri čemer jih je še ducat več, ki se jim pridružijo do leta 2020. Šanghajska podzemna železnica, podzemna železnica Peking, metro Guangdžov, Hongkong MTR in metro Šendžen so med najdaljšimi in najbolj obsežnimi na svetu. [[File:CR400AF-2001@BJN (20170626110730).jpg|thumb|right|upright=0.9|Kitajski standardiziran EMU, znan tudi pod imenom Fušing Hao, je domači kitajski vlak, katerega največja delovna hitrost doseže 350 km/h]] V letu 2015 je bilo približno 200 letališč, približno 240 jih je načrtovanih do leta 2020. Več kot dve tretjini letališč v gradnji po vsem svetu leta 2013 je bilo na Kitajskem, in Boeing pričakuje, da bo kitajska flota aktivnih komercialnih letal na Kitajskem rasla od 1910 v letu 2011 na 5980 leta 2031. S hitrim širjenjem v civilnem letalstvu so se največja letališča na Kitajskem pridružila tudi najzahtevnejšim na svetu. Leta 2013 je glavno letališče v Pekingu na drugem mestu v svetu s potniškim prometom. Od leta 2010 sta mednarodno letališče Hongkong in mednarodno letališče Šanghaj Pudong na prvem in tretjem mestu v tonah letalskih tovornih vozil. Kitajska ima več kot 2000 rečnih in morskih pristanišč, od katerih jih je približno 130 odprtih za tuje ladje. Leta 2012 so pristanišča v Šanghaju, Hongkongu, Šendženu, Ningbo-Džovšanu, Guangdžovu, Čingdanu, Tjandžinu in Dalianu uvrščena na svetovni vrh v tovornem prometu in količini tovora. {{Wide image|Panorama Yangshan.jpg|900px|Pristanišče Šanghaj na otoku Jangšan v zalivu Hangdžov je bilo leta 2010 največje kontejnersko pristanišče na svetu}} == Sklici == {{sklici}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:China|Kitajska}} * [http://www.gov.cn/ Spletna stran LR Kitajske] {{East_Asia}} {{APEC}} [[Kategorija:Republike|Kitajska, Ljudska republika]] [[Kategorija:Kitajsko govoreče države in ozemlja|Kitajska, Ljudska republika]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949|Kitajska, Ljudska republika]] [[Kategorija:Ljudska republika Kitajska|*]] {{normativna kontrola}} ko6mgck2c66l8y68rh54d3art7i34gc Karantanija 0 5212 6753124 6752906 2026-09-20T12:36:34Z Jalen 1131 /* Etimologija */ Obnovljena prejšnja različica poglavja o etimologiji. Dodane trditve so bile psevdoznanstvene in vzete iz neverodostojnih virov. 6753124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = Korotan | conventional_long_name = Karantanija | continent = Evropa | region = Vzhodne Alpe | era = zgodnji srednji vek | status = samostojna kneževina (658 - {{circa}} 743)<br>klientna kneževina [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]] ({{circa}} 743 - 828)<br>frankovska grofija, kasneje vojvodina v sklopu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (828 - {{circa}} 976) | government_type = Kneževina, dedna monarhija | year_start = 658 | year_end = 828 | event_start = razpad Samove plemenske zveze | event1 = Knez Borut prizna frankovsko nadoblast | date_event1 = {{circa}} 743 | event2 = Upor Ljudevita Posavskega | date_event2 = {{circa}} 820 | event_end = preoblikovanje v grofijo | p1 = Samova plemenska zveza | s1 = Karantanska marka | today = {{flag|Avstrija}}<br>{{flag|Slovenija}} | image_map = Carantania map.png | image_map_caption = Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811| | capital = [[Krnski grad]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]] | common_languages = alpska slovanščina, slovenščina | religion = [[Slovanska mitologija|poganstvo]], [[krščanstvo]] | demonym = [[Karantanci|Karantanec]], [[Sloveni|Sloven]] | leader1 = [[Valuk]] (dux Vinedorum) | year_leader2 = {{circa}} 740 - 749 | leader2 = [[Borut (karantanski knez)|Borut]] (poglavitni predstavnik [[Borutovci|Borutovcev]]) | year_leader3 = {{circa}} 828 | leader3 = [[Etgar]] (zadnji) | year_leader1 = {{circa}} 631 | title_leader = [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]] }} {{Zgodovina Slovenije}} '''Karantánija''' (tudi '''Korotán''', starocerkvenoslovansko ''*'''Korǫtanъ''''') je bila [[Slovani|slovanska]] oziroma [[Sloveni|slověnska]]{{efn|V uporabi je tudi slovenska kneževina, saj je za Slovence prvotno ime za Slovana - Slověn.}}<ref name=":9" /> [[pleme]]nska [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša [[Slovani|slovanska]] državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. == Etimologija == [[Pavel Diakon]] omenja Slovane v ''Karnuntu'', ki se napačno imenuje ''Karantan'' (''Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum''). Ime ''Karantanija'' je nedvomno predslovanskega izvora, o njem pa sta možni dve razlagi. Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede *''karra'' v pomenu 'skala', po drugi razlagi pa je ime [[keltski jeziki|keltskega]] izvora in izpeljano iz besede *''karantos'' v pomenu 'prijatelj'.<ref>France Bezlaj, ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', s. v. »Karantanija«.</ref> ''Karantanija'' je latinizirana oblika imena, ki se je uporabljalo v takratnih virih. O tem priča že končnica ''-ija'', ki je v taki obliki povsem tuja izvornim slovenskim toponimom (izraz »Slovenija« je učena beseda, ki se je v takšnem zapisu pojavi šele v 19. stoletju). Po drugi strani pa je zelo malo verjetno, da so slovanski naseljenci izraz vzeli neposredno iz keltskih jezikov; najverjetneje je bila staroslovenska oblika imena Korotan (''{{Unicode|*korǫtanъ}}'') prevzeta iz latinskega *''carantanum''. Iz te osnove se je kasneje (najverjetneje v visokem srednjem veku) razvilo sodobno ime pokrajine [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] (< praslovansko ''{{Unicode|*korǫt’ьsko}}''). Kljub temu se je vse do 19. stoletja ohranilo tudi staro ime, Korotan, ki po vsej verjetnosti izvira neposredno iz domačega staroslovanskega imena za Karantanijo.{{navedi vir}} Ime, tako kot večina toponimov, ki se začnejo na ''*Kar(n)-'' na tem območju Evrope, je po drugi strani najverjetneje povezano s predrimskim plemenom [[Karni]], ki je nekoč poseljevalo vzhodne Alpe. Obstaja pa še tretja možnost, in sicer, da je karantansko ime bilo prvotno uporabljeno kot krajevno ime ''Caranta'' ali ''Carenta''. To je bilo povezano z območjem med [[Šenturška gora|Šenturško goro]], zahodno od Gosposvetskega polja, od koder se naj bi razširilo in kot pokrajinsko ''Carantanum'' označevalo prostor, ki mu vlada knez iz *''Carante''/''Carente'' (Krnski grad). Iz tega naj bi bilo izpeljano ime ''Carantani'', ''Horutani'' ipd. (Karantanci).<ref>Štih, P. (2025), str. 29</ref> ==Zgodovina== === Prihod Slovanov === {{Glavni članek|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Leta 568 so se s sedanjega slovenskega ozemlja v Italijo premaknili [[Germani|germanski]] [[Langobardi]]. V prostor so se začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora. === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza=== [[Slika:Tribal Kingdom of Samo-sl version.PNG|thumb|levo|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira [[Drava|Drave]] in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[knez]]om. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med letoma 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Od propada plemenske zveze do izgube zunanje in notranje samostojnosti === Po Samovi smrti leta 658 je široka slovanska plemenska zveza razpadla in okrog leta 660 je spet zrasla moč Avarov in avarsko gospostvo, če je bilo sploh kdaj prekinjeno, se je vnovič razširilo do meja Italije, do Furlanije.<ref name=":7">Gartner, G. (2021), str. 10</ref> Kljub temu so [[Karantanci]] uspeli doseči in ohraniti svojo samostojnost glede na vse svoje sosede, tako Bavarce oziroma Franke kot Langobarde in tudi Avare.<ref name=":7" /> Iz okoli leta 700 se je ohranila nezanesljiva legenda, ki pripoveduje, da je sv. Rupert prehodil alpske pokrajine in prišel do karantanskega kralja. Na njegovo prošnjo je spreobrnil njegove podložnike in jih krstil. Po prečkanju [[Zahodne Ture|Visokih Tur]] naj bi oznanjal božjo besedo Slovencem. Tam naj bi postavil več cerkva in ustanovil več samostanov. Ko je med Slovenci pustil svoje zveste učence, duhovnike in klerike, da bi varovali krščansko vero, se je vrnil nazaj na bavarsko zemljo. Ta legenda je po mnenju zgodovinarja [[Franc Kos (zgodovinar)|F. Kosa]] neresnična ter, da je spis nastal šele ok. leta 873.<ref>Kos, F. (1906), str. 318 (št. 194)</ref> V prvi polovici 8. stoletja je Karantaniji vladal poganski knez [[Borut (karantanski knez)|Borut]], prvi znani predstavnik [[Borutovci|eponimne dinastije]], iz katere so izšli vsi nadaljnji slovanski [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|karantanski knezi]].<ref name=":8">Maličev, P. (2009)</ref> Okoli leta 743 je Borut za pomoč v obrambi pred Avari, ki so jih v tem obdobju začeli resno ogrožati, prosil bavarskega vojvodo Odilona. V zameno za bavarsko pomoč so Karantanci morali priznati bavarsko nadoblast in sprejeti krščansko vero. Kot jamčilo za Borutovo zvestobo so bili na Bavarsko poslani talci iz vrst sinov višjega sloja, med drugimi tudi Borutov sin [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in nečak [[Hotimir]], ki sta bila na Bavarskem po Borutovi osebni želji deležna krščanske vzgoje.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Janez|date=2022|title=Od razpada Rimskega imperija do nastanka kneževin alpskih Slovanov|url=https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2024/04/02_Janez-Mlinar.pdf|magazine=Zgodovina v šoli|page=8|access-date=27. oktober 2025}}</ref><ref name=":6">Kos, F. (1906), str. 342 (št. 220)</ref> Vse to se je moralo zgoditi malo pred letom 743, kajti tedaj so karantanske čete že korakale v bavarski vojski v uporu proti Frankom, ki pa so jih premagali in tako, skupaj z Bavarsko, ki je bila že prej pod frankovsko nadoblastjo, podvrgli podložništvu svojih (frankovskih) kraljev tudi Karantance.<ref name=":7" /> Obri so med letoma 743 in 748 napadli Karantance.<ref name=":5">Kos, F. (1906), str. 340 (št. 217)</ref><ref name=":6" /> Po Borutovi smrti so leta 749 Bavarci na prošnjo Karantancev in z dovoljenjem frankovskega kralja poslali v Karantanijo njegovega sina Gorazda, ki je bil takrat že kristjan ter so ga Karantanci postavili za svojega kneza.<ref>Kos, F. (1906), str. 344 (št. 223)</ref> Začasa njegovega vladanja ni nobenega podatka o začetku misijonskega dela, čeprav je že postal kristjan, prav tako ni nikjer dokumentiran njegov osebni duhovnik, kaplan, ki ga je kot vsak krščanski knez skoraj nedvomno imel.<ref>Gartner, G. (2021), str. 21</ref> Umrl je že po treh letih vladanja; nasledil ga je bratranec Hotimir, ki je med vzgojo na Bavarskem postal goreč kristjan, ki je prav tako izpolnil obče veljavna pričakovanja Cerkve in se kot številni drugi krščanski knezi postavil na čelo misijona, s katerim je bilo pokristjanjeno njegovo ljudstvo.<ref name=":8" /><ref>Gartner, G. (2021), str. 15 - 16</ref> Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje]] Karantancev, ki so ga pod vodstvom karantanskega pokrajinskega škofa [[Modest]]a vodili irski [[misijonar]]ji iz [[Salzburg]]a. Medtem je med letoma 741 in 752 papež [[Papež Zaharija|Zaharija]] določil, naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod [[Salzburg]].<ref>{{navedi knjigo|author=Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=74-75|first=M.|publisher=Mohorjeva družba|year=1989|location=Ljubljana}}</ref><ref>Kos, F. (1906), str. 344 (št. 224)</ref> Pokristjanjevanje je sprožilo tri neuspele upore. Prvi se je začel po Modestovi smrti (763), drugi 765, vendar je knez oba hitro zatrl. Zadnji upor se je začel po smrti kneza Hotimirja, leta 769, in je trajal vse do posega bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 772. V tem času je nov knez postal [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunk]], nadaljeval pa se je tudi salzburški misijon. Prav z delovanjem misijonarjev v Karantaniji je mogoče povezati nastanek slovanskih liturgičnih besedil, ki so bila pozneje (ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja) zapisana v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]]. Po porazu in odstavitvi upornega bavarskega kneza Tasila III. leta 788 je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Po uničenju avarskega kaganata 796 in reorganizaciji teritorialne ureditve frankovskih mejnih področij (najkasneje 803) je Karantanija postala del [[Bavarska vzhodna krajina|Bavarske vzhodne krajine]], vendar je še ohranila plemensko notranjo ureditev. Najkasneje v tem času se je na njenem jugu razvila še ena slovanska domnevna kneževina (pokrajina) [[Karniola]]. Po Valtunku so Karantaniji vladali domači vladarji [[Pribislav]], [[Semik, knez Karantanije|Semik]], [[Stojmir, knez Karantanije|Stojmir]] in [[Etgar, knez Karantanije|Etgar]]. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovenov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] [[Kadolah]]om začel upor, se mu je pridružil tudi del Karantancev. Sovražniki so Ljudevitu pobili okoli 3000 mož ter mu razen prateža in raznega drugega plena pobrali več kot 300 konjev.<ref>Kos, F. (1906), str. 53, št. 58</ref> Ob reki Dravi so se v letih 819 in 820 spopadli s Franki in leta 820 požgali samostan v bavarskem [[Bischofshofen|Bischofshofnu]]. Vendar jih je istega leta porazil furlanski mejni grof [[Balderik]], tako, da je napotil tri armade, katere so bile sestavljene iz Vzhodnih Frankov, Švabov, Bavarcev in Italcev.<ref>Kos, F. (1906), str. 55-56, št. 61</ref> Tako je bila Karantanija nato za kratek čas podrejena furlanskim krajišnikom. Po dokončni zadušitvi Ljudevitovega upora leta 823 so Franki leta 828 reorganizirali upravo in v mejnih plemenskih kneževinah so domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Zadnjega karantanskega kneza Etgarja je zamenjal grof z Bavarske, [[Helmwin]]. === Karolinška Karantanija med 820/828–900 === [[Slika:Karantanija after 828.PNG|thumb|Karantanska grofija po frankovski upravni reformi iz leta 828]] Morda že po uporu [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]],<ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246-247.</ref><ref name="CET131">Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 131.</ref> najkasneje pa s frankovsko upravno reformo iz leta 828, do katere je prišlo predvsem zaradi bolgarske nevarnosti,<ref name="CET131"/> so s [[Helmwin]]om, ki sta mu sledila [[Albgar]] in [[Pabo]], na oblast prišli vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'').<ref name="KM"/> Le-ti so imeli deželo v grofovski upravi (''in comitatum'').<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref> Med zgodovinarji prevladuje teorija, da so Karantanci leta 820 oziroma najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj tuji grof Helmwin zamenjal odstavljenega slovanskega kneza [[Etgar, knez Karantanije|Etgarja]]. Na to lahko sklepamo iz dveh posrednih dokazov. Kot prvo se po Ljudevitovem uporu Karantanci, [[Karniola|Karniolci]] in [[Avari]] kot (notranje) samostojni narodi ne omenjajo več,<ref name="CET131"/><ref>Kos, M. (1933): str. 73</ref> kot drugo pa se v Karantaniji že leta 822 pojavi prvi zabeleženi frankovski fevd.<ref>Grafenauer , B. (2000): str. 246.</ref> Pojavljajo pa se tudi ločena mnenja. Manj radikalno je npr. mnenje Herwiga Wolframa, da darovanje Bavarca Matherija še ne predstavlja padca rodovne kneževine, ampak pomeni šele pripravljanje terena za kasnejšo uvedbo grofovske uprave.<ref>Herwig Wolfram (1991): str. 184-185.</ref> Bolj radikalna, a na splošno nesprejeta hipoteza pa pravi, da so ti vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'') pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi Karantaniji poleg vojvodske oblasti dobili še grofovsko upravo.<ref>primerjaj z: Šavli, J. (1995): str. 26.</ref> Toda prav uvajanje grofovske uprave, ki je institucija frankovske države za urejanje notranjih razmer, je neposredni dokaz, da sta Karantanija in Karniola izgubili notrano samostojnost z gentilno upravo, in da sta bili očitno vključeni v frankovsko državo.{{efn|Grofovska frankovska uprava je nedvomno zamenjala gentilno domačo upravo – v Karantaniji je bil nosilec grofovske oblasti na začetku Helmwin, na področju nekdanje Karniole pa se v tridesetih letih omenja grof Salacho. Glej Simoniti & Štih (1996): str. 48.}} Kakorkoli že, Karantanija je bila vsaj od leta 828 naprej vse bolj trdno vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem. Karantanija, ki so ji vladali grofje bavarskega rodu, je bila obenem že od leta 828 del frankovske Vzhodne prefekture, ki je zajemala tudi območja Zgornje Panonije, [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] in [[Karniola|Karniole]]. Frankovski vladar [[Ludvik Nemški|Ludvik II.]] je spoznal, da velika Vzhodna prefektura ustvarja uporne prefekte, zato je iz prefekture izločil Spodnjo Panonijo in Karantanijo.<ref name="GBX"/> Preostanek prefekture je leta 854 prepustil v upravo svojemu sinu [[Karlman Bavarski|Karlmanu]].<ref name="GBX">Grafenauer, B. (2000): str. 247-248.</ref> Toda tudi Karlman se je že kmalu uprl svojemu očetu, tako da je med letoma 857 in 861 pregnal Ludviku zvestega grofa v Karantaniji, verjetno pa tudi spodnjepanonskega grofa [[Kocelj|Koclja]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 59.</ref> Tako je Karlman Vzhodni prefekturi zagotovil meje v starem obsegu. Odtlej pa do leta 887 je bil prefekt hkrati tudi karantanski grof.<ref name="GBX"/> Združitev obeh oblasti v isti osebi je imelo pomembne posledice v karantanski etnogenezi, saj se je ime Karantanija kmalu razširilo na celotno Vzhodno prefekturo. Vzhodna prefektura-Karantanija je vključevala celotno ozemlje Alpskih Slovanov, s tem pa se je hitro razširila tudi karantanska etnična pripadnost, med drugim tudi zaradi tega, ker je bila plast fevdalcev še prešibka in so se oblastniki morali naslanjati na slovansko plemensko tradicijo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 266.</ref> [[Slika:Regnum Carantanum.PNG|thumb|left|»Karantansko kraljestvo« pod Arnulfom Koroškim, brez morebitnih ozemelj med Savo in Dravo]]Karlman ni imel zakonitih sinov, zato je nezakonskemu sinu [[Arnulf Koroški|Arnulf]]u poskušal omogočiti čim boljše možnosti za družbeni vzpon: omogočil mu je, da so mu Franki priznali fiktivni status polnopravnega Karolinga, tako da je dobil tudi naziv sin iz kraljevske družine (''filius regalis'').<ref>MacLean, S. (2005): str. 234.</ref> Ko je Karlman leta 876 zavladal nad Bavarsko, Karantanijo in vso (tudi Kocljevo) Panonijo, je že leta 876 Karantanijo in Panonijo dodelil kot »[[Regnum Carantanum]]« (izraz ''regnum''- »kraljestvo« – je tedaj označeval vplivno vojvodsko območje in ne kraljevine) za svojega nezakonskega sina Arnulfa. V delu, ki ga je okoli leta 880 napisal angleški kralj [[Alfred Veliki]], je Karantanija mejila ob reki Donavi na Velikomoravsko državo, na vzhodu pa na takratnje Bolgare, od katere je Karantanijo delila le travnat svet med Donavo in [[Tisa|Tiso]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2019/12/21/ali-se-je-nekdaj-slovenski-jezik-govorilo-vse-do-budimpeste/|title=Ali se je nekdaj slovenski jezik govorilo vse do Budimpešte?|date=2019|website=si.aleteia.org|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> To nakazujena na verodostojno možnost, da je Karantanija segala vse do teh dveh rek in vključevala današnjo zahodno Madžarsko.<ref name=":3" /> [[Slika:Johann Jakob Jung Ludwig das Kind und Arnulf von Kärnten.jpg|thumb|[[Arnulf|Arnulf Koroški]] je bil sprva vladar v Karantanskem regnumu, nato pa je postal cesar. Na sliki je prikazan s svojim sinom Ludvikom "Otrokom"]] Ko je Karlman leta 880 umrl, je Karlmanov brat Ludvik III. nezakonskemu nečaku [[Arnulf Koroški|Arnulfu]] še naprej pustil njegov »regnum«.<ref name="KM83">Kos, M. (1933): str. 83.</ref> Le-ta je obsegal območje Karantanije, Zgornje in Spodnje Panonije ter grofijo ob Savi.<ref name="BG 249">Grafenauer, B (2000): str. 249.</ref> Darovnice iz tistih časov kažejo, da je imel Arnulf v Karantanskem »regnumu« celo kraljevske prerogative podeljevanja fevdov,<ref name="#1">MacLean, S. (2005): str. 136.</ref> kar kaže na notranjo samostojnost tega območja. Po smrti strica Ludvika III. leta 882 se je Arnulfov položaj še okrepil, saj je najkasneje v tem času postal zelo dejaven v bavarski politiki, kjer je tega leta že nastopal tudi kot bavarski voditelj (''princeps Baiovariorum'').<ref>Štih, P. (1986): str. 229.</ref> V letih med 882 in 887 se omenja tudi ''Regnum Arnulfi'', kjer pa hkratno omenjanje Bavarcev in Slovanov daje slutiti, da gre za novi ''regnum'', ki vključuje tako Bavarsko kot dotedanji Karantanski ''regnum''. Arnulf v tem času v odnosu do frankovskega kraljestva doseže skoraj popolno notranjo in zunanjo samostojnost: sam podeljuje kraljeve posesti, sam imenuje upravitelje pokrajin, se na lastno pest vojskuje z [[Velikomoravska|velikomoravskim]] knezom [[Svetopolk]]om in z njim neodvisno od ostalih Frankov sklepa premirje.<ref>Štih, P. (1986): str. 218.</ref><ref name="BG 248">Grafenauer, B. (2000): str. 248.</ref> Karantanski ''regnum'' in bavarsko-karantanski ''Regnum Arnulfi'' sta leta 887 omogočila, da se je na državnem zboru v Triburu/Trieru pojavil tudi Arnulf z vojsko Bavarcev in karantanskih Slovanov in osvojil frankovsko oblast.{{efn|''Annales Fuldenses'' navajajo ta prihod kot ''Arnolfus cum manu valida Noricorum et Sclavorum supervenit …'' Izvleček iz ''Annales Fuldenses'' iz: Palacký František (1844). ''Geschichte von Böhmen, grösstentheils nach Urkunden und Handschriften''. Str. 143}} V času Arnulfove vladavine so bila karantanska območja v panonskem nižavju izpostavljena napadom Velikomoravske. Velikomoravski vladar Svetopolk je zbral vojsko se v letih 882–884 zelo uspešno bojeval z Arnulfom: Panonija je bila tedaj opustošena, mnogi podložniki pobiti, voditelji bodisi odvedeni v ujetništvo bodisi iznakaženi in zatem vrnjeni (nekaterim so odsekali roko, drugim jezik, tretjim spolovila).<ref>Reuter, T. (1992): str. 110.</ref> Na vzhodu usodno oslabljena Karantanija je kmalu zatem dočakala invazijo [[Madžari|Madžarov]]. Ironija usode je, da je prav Arnulf, ki se je hotel maščevati Velikomoravcem, leta 892 kot svoje zaveznike v boju z njimi poklical Madžare; ko pa je leta 894 Svetopolk umrl, so se Madžari obrnili proti Arnulfu in vdrli v Panonijo.<ref name="KM83" /><ref name="KM 85">Kos, M. (1933): str. 85.</ref> Madžare je tedaj vodil [[Álmoš Madžarski|Álmoš]], napade pa je nadaljeval njegov sin [[Árpád Madžarski|Árpád]]. Da bi se ubranil pred madžarskim navalom, se je Arnulf obrnil na vazalnega slavonskega kneza [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] in mu prepustil področje Spodnje Panonije z [[Blatenski kostel|Blatenskim kostelom]].<ref>Štih Peter (2001): str. 73.</ref> S tem je bilo iz območja (nekdanjega) Karantanskega ''regnuma'' izločeno veliko področje. Tako je pod oblast Braslava za zelo kratek čas prišlo tudi območje okrog [[Ptuj]]a. Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen. Braslav se po letu 896 ne omenja več. Poleg opustošene Panonije je bil splošni razlog za šibkost frankovskega sveta proti Madžarom, da številna mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev.<ref name="BE 125">Bovo, Elisabetta et al. (1998): str. 125.</ref> Madžari pa so v [[Evropa|Evropo]] prinesli uporabo konjskega [[streme]]na, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,<ref name="BE 125" /> zato so Madžari kot konjeniško ljudstvo zlahka obvladali panonske stepe. Panonijo so zasedli že najkasneje v letih 899/900.<ref>Štih, P. (2001): str. 81-82.</ref> V letu 899 je umrl Arnulf.<ref name="KM 85" /><ref name="SP 82">Štih, P. (2001):str. 82.</ref> Najkasneje leta 900 so Madžari Panonijo povsem opustošili in jo zasedli.<ref name="BG 249" /><ref name="SP 82" /> ===Karantanija v času madžarske nevarnosti=== [[Slika:Kalandozasok.jpg|thumb|levo|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] [[Slika:Karantanija 907-952.PNG|thumb|Okrnjena Koroška-Karantanija v času prodora Madžarov]] [[File:Italy 1000 AD.svg|thumb|[[Italija]] okoli leta 1000 in obseg t.i. ''Velike Karantanije'' 1000]] Karantanska zgodovina vse do leta 976 ni povsem jasna. Viri poročajo, da leta 900 na madžarskem ozemlju ni bilo niti ene krščanske duše več.<ref name="SVPŠ86">Simoniti & Štih (1996): str. 86.</ref> 5. julija 907 je bil pri Bratislavi zlomljen nemški odpor proti Madžarom in v tem spopadu je padel tudi upravitelj Karantanije [[Liutpold Bavarski|Liutpold]].<ref name="SVPŠ86"/> Spremenila se je vsa vzhodna karantanska meja, pa tudi del južne in severne. Tako je bilo začasno izgubljeno področje srednjega Pomurja ter skoraj vse ozemlje današnje Slovenije.<ref>Čepič et al. (1979): str. 152.</ref> Na jugozahodu so Madžari namreč sledili ostankom rimske ceste proti Italiji (v smeri današnjih mest [[Ptuj]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]).<ref name="SVPŠ86"/> Čeprav so bila izgubljena ogromna karantanska področja in je bil izgubljen ozemeljski stik Karantanije z Zahodnimi Slovani, so madžarski vpadi po drugi strani zavrli prodor nemške kolonizacije med Karantance.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 87.</ref> Konec obdobja negotovosti je naznanjalo šele leto 949, ko je bavarsko-karantanska vojska uspela prodreti v osrčje Madžarske.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 101.</ref> Le malo kasneje, leta 955, je [[Nemci|nemški]] kralj [[Oton Veliki]] uspel Madžare premagati v bitki pri [[Augsburg]]u ob reki [[Lech (reka)|Lech]].<ref>Pal, E. (2001): str. 14-15.</ref> Zlasti nemško zgodovinopisje se je postavilo na stališče, da je bila vojvodina Karantanija ponovno vzpostavljena šele leta 976.<ref>Wolfram H. (1991), str. 186.</ref> Karantanija naj bi imela namreč vse od propada ''Karantanskega kraljestva'' pa do leta 976 za vojvodo bavarskega vladarja. Mnenja o tedanji povezavi med Karantanijo in Bavarsko so sicer deljena, ampak verjetneje imamo opraviti s [[personalna unija|personalno unijo]] med dvema vojvodinama,<ref name="GB252253">Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.</ref> morda pa je bila Karantanija res šele leta 976, ko je bila politično ločena od Bavarske, povzdignjena tudi v vojvodino.<ref name="#2">Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 104.</ref><ref name="HW">Herwig, W. (1991): str. 186.</ref> Grafenauer v zvezi s tem npr. opozarja na tri situacije:<ref name="GB252253"/> * liutpold [[Bertold Bavarski|Bertold]] je že od leta 927 do 937 nastopal kot vojvoda (''dux'') Karantanije/Koroške, med tem ko je na Bavarskem kot vojvoda deloval njegov brat [[Arnulf Bavarski|Arnulf]] (907–937) leta 935 je kot kaže bila vsa oblast celo združena v rokah Arnulfa, ki je tedaj omenjen kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«; * viri o posebnem položaju Karantanije/Koroške tudi po letu 937 ne presahnejo – Bertold, ki je tedaj postal vojvoda na Bavarskem (937–949), se sicer poslej omenja le kot bavarski vojvoda, toda nemški kralj je na Bavarsko in v Karantanijo pošiljal ločenega kraljevega poslanca (walpota), kot da bi šlo za dve ločeni deželi; * v virih iz srede 10. stoletja se pojavlja izraz »Bavarci in Karantanci«, kar kaže na poseben status Karantanije proti Bavarski. ===Pretapljanje starega reda v klasično Koroško=== Še preden je bila Karantanija tako ali drugače ločena od Bavarske, je doživela drugo in zadnjo kratkotrajno veliko ozemeljsko razširitev. Leta 952 je namreč [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]] [[Oton I. (svetorimski cesar)|Oton I.]] njenemu ozemlju dodal severnoitalijansko področje s celotno [[Veronska krajina|Veronsko krajino]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 101.</ref><ref name="GJ65"/> Starejše slovensko zgodovinopisje zato govori tudi o nastanku t. i. ''Velike Karantanije'',<ref name="GJ65">Gruden, J. (1910)</ref> vendar se pridevnik ''velika'' tedaj ni uporabljal. Karantanija je bila ozemeljsko okrepljena zato, da bi se po eni strani na vzhodu lažje branila proti vpadom [[Madžari|Madžarov]], po drugi strani pa je na jugu omogočila stik nemške države z [[Apeninski polotok|Apeninskim polotokom]]. Njena mejna področja proti [[Apeninski polotok|Apeninskemu polotoku]] in proti Panoniji so bila oblikovana v krajine (mejne grofije).<ref name="CET">Čepič et al. (1979): str. 159.</ref> {{multiple image | align = right | total_width = 600 | image1 = Central Europe, 919-1125.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = | footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okoli leta 1000 }} Karantanija oziroma Koroška, kakor jo od tega obdobja naprej običajno imenujemo, je leta 976 po dolgem času imela vladarja, ki ni bil bavarski vojvoda, toda vojvodina je bila v letih 983–985 in 989–1002 v obliki personalne unije še dvakrat združena z Bavarsko, šele nato pa se je razvoj obeh dežel dokončno ločil.<ref>Štih, P. (1986): str. 225.</ref> Čeprav se je tej večjezični in polietnični vojvodini Koroški morda obetala lepa prihodnost, so takšne upe pokopali dinastični spori med oblastniki.<ref name="HW"/> Proces razpadanja enotne vojvodine se je tako pričel že kmalu po njeni veliki ozemeljski razširitvi. Ozemeljsko močno povečana Koroška tako obvelja za slaboten fevdalni okvir vrste vse bolj samostojnih pokrajin.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 268.</ref> Že leta 995 je zaradi rivalstva za oblast odpadla zelo velika Veronska krajina, ki je bila nato od leta 1002 s Koroško sicer v personalni uniji (koroški vojvoda je bil namreč hkrati tudi veronski mejni grof).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 255.</ref> Leta 1002 je zaradi političnih trenj cesar od Koroške odcepil tudi Karantansko krajino (kasnejšo [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]]), Podravsko krajino, Savinjsko krajino in še [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] krajino.<ref>Čepič et al. (1979): str. 160.</ref> Ostanki dežele so tako naglo dobivali teritorialno podobo današnje Koroške. V latinskih poimenovanjih namesto starega izraza ''Karantanija'' (''Carantania'') sicer v 11. stoletju prevladal izraz ''Koroška'' (''Carinthia''),<ref>primerjaj z: Kos, F. (1911): str. 166.</ref> čeprav star izraz ni povsem izginil.{{Efn|Glej: Omembe v poznosrednjeveški literaturi}} Zaradi ločevanja s starejšo zgodovino mnogi že za obdobje po letu 976 uporabljajo izraz [[vojvodina Koroška]]. Pojavlja se tudi mnenje, da je bil koroški vojvoda v teh časih v glavnem cesarjev uradnik in ne več predstavnik klasične plemenske vojvodine (čeprav je bilo večinsko prebivalstvo v njej še slovansko).<ref name="#2"/> Tudi na tedanjem južnem Koroškem (skoraj celotna današnja Slovenija) se okrog leta 1000 namreč naglo raširijo zemljiška gospostva, tako, da oslanjanje na staro slovansko tradicijo ni bilo več potrebno. Sama karantanska etnična pripadnost se je pričela razkrajati z razkrajanjem ozemeljsko povečane Koroške, k temu pa je pripomoglo še okrepljeno neslovansko plemstvo, ki zaradi utrditve svojega zemljiškega gospostva (in to na vsem vzhodno-alpskem prostoru) ni več potrebovalo plemenske vojvodine.<ref name="GB268">Grafenauer B. (2000): str. 268.</ref> Ne glede na to so ostanki karantanske (oziroma koroške) posebne identitete preživeli še vse do začetka 16. stoletja.<ref name="GB268"/> Potomci karantanske etnične skupnosti iz 9. in 10. stoletja so bili ok. 6 naslednjih stoletij še Slovani<ref name=":2">Grdina, Igor (2012).</ref>Sloveni. Mehanicistična delitev na karantansko (pred letom 976) in koroško obdobje (po letu 976) je zaradi opisanih zveznih procesov sicer poenostavljanje, dejstvo pa je, da se nekje v drugi polovici 10. stoletja naglo izoblikujejo značilnosti klasične koroške politične organizacije brez pomembnih elementov karantanske plemenske grofije/vojvodine. ==Politična in družbena ureditev== ===Slovanska družbena ureditev=== Na vrhu karantanske družbe je bil '''knez''' s pripadniki svoje rodbine,<ref>Štih, P. (2001): str. 39.</ref> ki so morda s še nekaterimi drugimi odličniki<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 100.</ref> predstavljali privilegiran sloj, to je karantansko plemstvo. Knežja družina je imela sredi 8. stoletja že zagotovljeno dedno oblast, knez je opravljal funkcijo vrhovnega sodnika, zastopnika za zunanje zadeve, pripadale so mu nekatere javnopravne dajatve, opiral pa se je tudi na svoje lastne vojaške sile.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 105-108.</ref> V povezavi z oblastnikom je tudi pravni institut, ki se imenuje '''pojezda'''. Ta izraz pomeni, da je oblastnik, ki je jezdil od kraja do kraja, na licu mesta izvrševal svojo oblast.<ref name="#3">Štih, P. (2001): str. 48.</ref> Za vzdrževanje takšnega potujočega dvora so morali poskrbeti prebivalci, ki so živeli na območju, kjer se je knez mudil.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 40.</ref> Vir iz 9. stoletja poleg kneza in njegove družine omenja visoke upravne funkcionarje. Slovanskega naziva zanje ne poznamo, vir pa jih imenuje »prvaki« (''princeps'') oziroma »visoki upravitelji – '''knezi'''/grofje« (''comites'').<ref name="ŠK38 ">Škrubej, K. (2002): str. 38.</ref><ref>Grafenauer, B. (2000): str. 142.</ref> Na Karantanskem ozemlju je živela vrsta '''plemen''', čeprav med njimi po imenu danes poznamo le dve: Hrvate{{efn|Vprašanje karantanskih Hrvatov izčrpno obdela Grafenauer. Glej: Grafenauer, B. (2000): str. 157.-185.}} in Dudlebe.<ref>Herwig, W. (1991): str. 177.</ref> Če lahko Dudlebe tako ali drugače povezujemo z Germani, saj se pri njih pojavlja osebno ime *Deudo- (npr. v obliki ''Dietleip'', ''Ditlef''),<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 85.</ref> je etnonim Hrvat precej trši oreh in etimologi glede njegovega izvora niso prišli do splošno sprejete razlage. Izvor imena Hrvat med drugim lahko iščemo v izposojenki iz germanskega izraza za bojno opravo (*''hurwa''), v domnevni obliki rogatih hrvaških čelad (*''kъerv''- »rogat«), nekateri ime razlagajo z iranskim izrazoslovjem, drugi pa ga iz takšne ali drugačne perspektive (keltske, iranske, skitske …) izvajajo iz iste osnove, ki je podlaga za etnonim Srb.<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 79-80.</ref> Lokalni patriarhalni voditelji (verjetno na ravni zadružnih vasi) so se imenovali '''župani'''.<ref>Štih, P. (2001): str. 43-44.</ref> Pod župani so vsaj ponekod poznali nižje vodstvene položaje – tako neki vir omenja župana (''jopan''), ki je imel vodilno vlogo tudi na območju, kjer sta delovala dva njegova upravitelja (''actores'').<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 133.</ref> Župane so nekateri imeli za potomce nad Slovani gospodujoče turško-tatarske plasti, vendar pa obrska nasilja niso vodila k nastanku razredne države, institut župana pa se pojavlja zgolj pri Južnih Slovanih.<ref name="VS4445 ">Vilfan, S. (1991): str. 44-45.</ref> V času razseljevanja so bile '''župe''' verjetno na krvnem sorodstvu utemeljene skupnosti ljudi – po naselitvi pa je župa postala teritorialna enota.<ref name="VS4445 "/> Karantanski knez naj bi imel oblast nad '''plemensko vojsko'''.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 39.</ref> Poleg plemenske vojske pa je imel knez na razpolago '''koseze''' ali '''kosaze'''.{{Efn|Posredni "dokaz", da naj bi Karantanija obsegala tudi pokrajino/kneževino Karniola, so kranjski kraji: Koseze, Ljubljana, Koseze, Ilirska Bistrica, Koseze, Vodice, Spodnje Koseze, Lukovica, Zgornje Koseze, Moravče in Koseč. Ta imena so bila prvotno imenovana po akuzativu množinskega demonima iz samostalnika *kosez, ki se nanaša na manjše karantansko plemstvo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|page=202}}</ref>. Če ta domneva drži potem je Karantanija oz. država, katerim so pripadali ti kosezi, segala najmanj do Ilirske Bistrice, kjer je najjužnejša naselbina.}} Koseze nemški viri prevajajo z izrazom ''Edling'', kar označuje bodisi [[družiniki|družinike]] bodisi plemstvo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 149.</ref> Še v 12. in 13. stoletju so kosezi imeli položaj nižjih plemičev, ki je bil enakovreden položaju [[ministeriali|ministerialov]].<ref name="ŠP41 "/> Kosezi so kot poseben karantanski oz. slovanski družbeni sloj obstajali že sredi 8. stoletja.<ref name="ŠP41 ">Štih, P. (2001): str. 40.</ref> V njih nemara lahko prepoznamo družinike<ref name="ŠP41 "/><ref>Korošec, P. (1990): str. 22.</ref> oz. vsaj neko vojaško silo (verjetno konjeniško), ki je bila povezana s knezom.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 110, 120.</ref> V kosezih je zato moč videti tudi nastajajoče plemstvo.<ref name="KP20">Korošec, P. (1990): str. 20.</ref> Kar lahko z gotovostjo trdimo je, da gre za privilegiran vojaški sloj, saj so kosezi živeli izven sistema žup, imeli so svoje lastne posesti in svojo lastno organizacijo, podrejeni pa so bili zgolj knezu.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 45.</ref> V Karantaniji kot jo poznamo iz pisnih virov so se na '''veči''' zbirali le še kosezi in ne več celotno ljudstvo.<ref name="KP20 "/> Večo lahko opredelimo kot obliko kolegialnega organa in je pomenila zbor določene skupine ljudi.<ref name="#3"/> Večina slovanskega ljudstva je pripadala običajnim '''svobodnjakom'''. Ta najširši sloj prebivalstva je živel v okviru žup.<ref name="ŠK38 "/> Kljub temu so v Karantaniji poznali tudi '''sužnje''', ki pa so verjetno izvirali predvsem iz vrst vojnih ujetnikov in so bili običajno zaposleni na velikih knežjih dvorih, morda pa tudi na manjših koseških dvorih.<ref name="VS46">Vilfan, S. (1991): str. 46.</ref> V viru iz 9. stoletja so omenjeni kot sužnji (''servi'').<ref name="ŠK38 "/> Status staroselcev '''Lahov''' ali '''Vlahov''' v karantanski družbi pa ni kristalno jasen.<ref name="VS46"/> [[Peter Petru]] je mnenja, da so staroselci še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slověnske prišleke in jih tudi Slovenci povzemajo iz roda v rod kot koristne ostaline (npr. vinska trta). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo Slovanov.<ref>{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|page=308-309}}</ref> Prav tako je težko opredeljevati tudi vlogo poganskih duhovnov. ===Ustoličevanje karantanskih knezov=== {{Glavni članek|Ustoličevanje koroških vojvod}} [[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|[[Knežji kamen]]]] [[Slika:Maria Saal Kapuzinerstoeckl Dom und Dechantei W-Ansicht 03072017 0083.jpg|sličica|Cerkev [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]]] Kneževina Karantanija je še posebej znana po starodavnem obredu postavljanja karantanskih vojvod (ali [[Knez|knezov]]), praksa, ki se je nadaljevala po vključitvi Karantanije v kasnejšo [[Vojvodina Koroška|Vojvodino Koroško]]. Nazadnje je bila izvedena leta 1414, ko je bil za koroškega vojvodo ustoličen [[Habsburžani|Habsburžan]] [[Ernest Železni]]. Obred je potekal na [[Knežji kamen|knežjem kamnu]] (nemško ''Fürstenstein''), [[Starorimska civilizacija|starorimskem]] stebrnem kapitelu pri [[Krnski Grad|Krnskem Gradu]] (danes Karnburg), v [[Slovenščina|Slovenščini]] pa ga je izvedel svobodni kmet, ki je po izboru svojih vrstnikov v imenu ljudje v deželi so spraševali novega princa o njegovi poštenosti in ga spominjali na njegove dolžnosti. Kasneje, ko je vojvodina Koroška pripadla Habsburžanom, je bila zamisel, da je koroški vojvoda dejansko dobil legitimacijo od ljudstva, osnova Habsburžanov za pridobitev edinstvenega naslova nadvojvode. Ustoličevanje koroških vojvod je bilo sestavljeno iz treh delov: najprej je bil obred v slovenskem jeziku pri knežjem kamnu; nato je bila [[maša]] v katedrali [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]; nato pa je na ''[[Vojvodski prestol|vojvodskem prestolu]]'' (nemško ''Herzogsstuhl'') potekala slovesnost, kjer je novi vojvoda prisegel v [[Nemščina|nemščini]] in kjer je prejel tudi stanovsko čast. Vojvodski prestol se nahaja v dolini ''Zollfeld'', severno od Celovca v sodobni avstrijski [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]]. Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi [[Janez Vetrinjski]] in [[Enej Silvij Piccolomini]] (kasnejši papež Pij II.), opisan pa je tudi v knjigi [[Jean Bodin|Jeana Bodina]] ''Six livres de la Republique'', iz katere je o njem bral tudi ameriški politik [[Thomas Jefferson]]. Na podlagi njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile teorije, da naj bi ga obred navdihnil pri pisanju [[Združene države Amerike|ameriške]] [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]], saj naj bi iz obreda prevzel zamisel o suverenosti ljudstva. Toda takšne razlage niso tako prepričljive in v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.<ref>[[Peter Štih]], »O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustoličevanja koroških vojvod«, v ''[[Miroslav Stiplovšek|Stiplovškov]] zbornik'', ur. [[Dušan Nećak]]. Ljubljana, 2005, str. 33-42</ref> Andrej Pleterski je na podlagi primerjalne metode rekonstruiral obredni pomen karantanskega ustoličevanja.<ref>Pleterski Andrej (1999): ''Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov''. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana.</ref> Knežji kamen je danes tudi na nacionalni strani [[slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za dva centa. ===Frankovska družbena ureditev=== [[Slika:Vojvodski stol.jpg|thumb|Vojvodski stol je za vojvode postal simbol fevdalne oblasti nad Karantanijo in nato nad Koroško]] Z nastopom Frankov se v karantanski družbi pričenja uvajati tudi frankovska družbena ureditev. Ta ureditev je predpostavljala uvajanje krščanstva, kar je prizadelo predvsem poganske duhovnike. Franki so vpeljali svoj upravni sistem, ki je temeljil na uvajanju grofovske uprave, grofijam pa so načelovali visoki upravitelji-'''[[grof]]je'''.<ref name="VS58">Vilfan, S. (1991): str. 58.</ref> Grof je bil vojaški poveljnik, obenem pa je načeloval tudi zborom svobodnjakov.<ref name="VS58"/> Ob mejah so Franki vzpostavljali mejne grofije (ali krajine), ki so jim načelovali '''mejni grofje'''.<ref name="VS58"/> Te mejne grofe so vzhodno-alpski Slovani poimenovali kar s svojim izrazom '''knez'''.<ref name="VS58"/> Frankovski '''kralj''' je po mejnih grofijah pošiljal svoje kraljeve '''odposlance''' (''missi dominici'') – po enega za posvetne in po enega za cerkvene zadeve.<ref name="VS58"/> Franki so v Karantanijo pričeli uvajati '''[[fevdalizem]]'''. Najprej so takšno usodo doživele pokrajine, ki so se nahajale v karantanski soseščini – npr. v Istra že leta 804 srečujemo trenja med istrskim oblastnikom in Slovani.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 59.</ref> Do pojava fevdalnih odnosov je prihajalo tudi v sami Karantaniji. Tako je leta 822 Bavarec Matheri podaril svojo posest brižinskemu samostanu.<ref>Wolfram, H. (1991). Str. 184.</ref> Deželno-knežje cerkve so po odstranitvi domačih knezov v obdobju 820–828 očitno prešle na krono, saj so z '''darovnico''' krone leta 860 dve takšni cerkvi postali salzburški.<ref name="GB117">Grafenauer, B. (2000): str. 117.</ref> Zemljiška gospostva so na področju vzhodno-alpskih Slovanov sicer nastajala zaporedoma: že okrog leta 800 na področju Vzhodne krajine ob Donavi, okrog 840 v Spodnji Panoniji.<ref name="GB117"/> Vladarjevo poklanjanje fevdov je bilo še posebej izrazito v času vladavine Arnulfa.<ref name="#1"/> Naj južnem karantanskem ozemlju (današnja Republika Slovenija) šele ponovna uvedba mejnih grofij po madžarskih vpadih ter ustanavljanje novih zemljiških gospostev v zgornjem Posavju in ob Posočju šele okrog leta 1000 vzpostavijo pogoje za dokončno prevlado zahodnoevropskega fevdalnega reda.<ref name="GB117"/><ref>Vilfan, S. (1991): str. 60.</ref> Franki oziroma Nemci so sicer obdržali mnoge institute karantanske plemenske države – npr. pojem vojvodstva, stare dvore, koseze, župane in celo del visokega plemstva.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 61.</ref> Zaradi uvajanja fevdalnih procesov pa so najkasneje v času vladavine Karlmana ali njegovega sina [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] kot simbol fevdalne oblasti v Karantaniji sicer postavili tim. »'''[[vojvodski stol|Vojvodski prestol]]'''«. Ta je služil poklonitvi fevdalcev novemu kralju, čeprav je imel morda že kmalu dodan tudi zahodni sedež, na katerem je sedel (koseški) sodnik.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 277-288.</ref> To kljub vsemu pričuje o krepitvi fevdalnega sistema v Karantaniji. Vojvodski stol bi po mnenju Koroščeve sicer lahko nastal tudi okrog leta 800, ko naj bi frankovsko upravo v deželi namesto domačega kneza pričel izvajati grof, zahodni sedež pa naj bi po njenem mnenju dal okrog leta 1000 postaviti šele palatinski grof.<ref>Korošec, P.(1990): str. 33-34.</ref> == Ozemlje == Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije. Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo. Te pa ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Vendar je zavzemala tudi kos današnje Republike Slovenije.<ref>Golec, et. al. (2025), str. 59.</ref> To mdr. dokazuje odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, po katerem je reka [[Drava]] razmejila cerkveno oblast med Salzburgom na severu ter Oglejem na jugu. Tam je eksplicitno zapisano, da "Drava teče po sredi Karantanije" (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar nakazuje, da je Karantanija obsegala velik del ozemlja tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.<ref name=":1">Korun, B. (2025)</ref> Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje,{{Efn|Najjužnejša znana prisotnost kosezov (v krajevnem imenu) je pri Ilirski Bistrici; primerjaj Dolinar, France, M. (2011), str. 50. To nakazuje na možnost obsega prostora Karantanije do le-tega območja.}} med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].<ref name=":1" /><ref>Kos, F. (1906), str. 9.</ref> Odlok Karla Velikega je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].<ref>Kos, F. (1906), str. 136 (št. 59).</ref> Ker je Drava potekala po sredini le-te kneževine obstaja možnost, da je Karantanija ok. leta 800 obsegala tudi prostor pokrajine oz. ''kneževine'' Karniole. Najtrdnejši indic za možnost večje kneževine Karantanije{{Efn|ki obsega Ožjo Karantanijo, Liburnijo, Deželo ob Muri in Karniolo}} in, da je bil prostor na obeh straneh [[Kamniško-Savinjske Alpe|Savinjskih Alp]] in [[Karavanke|Karavank]] enoten, je poleg podobnosti arheoloških ostankov na Kranjskem in Koroškem – obstoj kosezov in njihovih naselbin z imeni, kot so ''Koseze'', ''Kasaze'' ali nem. ''Edling''.<ref name=":1" /> Jakob Sket ni podvomil, da Karniola – kot mala Kranjska<ref>Sket, J. (1893), str. 6.</ref> – ne spada pod Karantanijo.<ref name=":13" /> Temveč je obsegu Karantanije pripisal skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije. Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj Slovenci. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni<ref name=":13" /> del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek Rogaške gore ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]]. Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo, se je južna meja Karantanije verjetno ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.<ref>Sket, J. (1893), str. 3.</ref>[[Slika:Slovanske knezevine v Vzhodnih Alpah.PNG|thumb|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]] [[Andrej Pleterski]] je zagovarjal stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520">Pleterski, A. (1996). Str. 520.</ref> V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do Ad Undrimas (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''»Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.«'' Za Pleterskega interpretacijo glej v: Pleterski, A. (1996). Str. 520-525.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520" /> kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt]]u, domnevnem središču Liburnije.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525-528.</ref> Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 526.</ref> Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525.</ref> Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. [[Peter Štih]] se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in Ad Undrimas umeščena znotraj karantanske kneževine.<ref name=":10">Štih, P. (1997). Str. 114-118.</ref> Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.<ref name=":10" /> [[Igor Grdina]] pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.<ref>Grdina, I. (1997).</ref> ==Religija== ===Pogansko obdobje=== Vir iz okrog leta 800 za vzhodno-alpske Slovane pravi, da so častili gore, drevesa, studence, reke, živali, obenem pa so ti Slovani prerokovali prihodnost.<ref name="GB189">Grafenauer, B. (2000): str. 189.</ref> Arheološko je potrjeno, da so ti Slovani globoko verovali v zagrobno življenje.<ref>Korošec, P. (1990): str. 21.</ref><ref>Primerjaj tudi z: Grafenauer, B. (2000): str. 189</ref> Poslanica bavarskemu knezu Tasilu o vzhodno-alpskih Slovanih omenja, da le-ti ne verujejo v krščanskega Boga, pač pa molijo [[malik]]e.<ref>Kos, M. (1933): str. 59.</ref> Grafenauer na osnovi primerjave s [[Prokopij]]evim besedilom o slovanskem bogu stvarniku bliska in s kasnejšimi ljudskimi šegami, pravi, da so vzhodno-alpski Slovani poznali mnogoboštvo, med temi bogovi pa je eden zavzemal osrednje mesto.<ref name="GB189"/> O imenih teh starih karantanskih in karniolskih božanstev žal nimamo ohranjenih pisnih virov. V slovenskih ljudskih pripovedih se je zelo dobro ohranil predvsem lik sončnega junaka [[Kresnik (bog)|Kresnika]], čeprav njegovega imena iz poganskega obdobja ne poznamo. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je Zmago Šmitek v obširni analizi pokazal, da je junak Kresnik zelo verjetno predelava slovanskega božanstva [[Svarožič]]a.<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 111-136.</ref> Po ruski mitologiji naj bi bil Svarožič sin [[Svarog]]a. Na nekdanje čaščenje Svaroga (ali vsaj Svarožiča?) bi na Slovenskem lahko kazali toponimi kot so Twaroch, Svare in Svarje in ime kmetije Svarošek.<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 331.</ref> Zelo pogosto je na Slovenskem čaščen tudi Zeleni Jurij, ki morda predstavlja (sicer pod očitnimi krščanskimi vplivi) predelano slovansko božanstvo, ki se drugod pojavlja z imenoma [[Jarilo]] in [[Jarovit]].<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 169-197; zlasti uvodna stran 169.</ref> [[Slika:Slavic Ritual Angle.PNG|thumb|levo|Ena od možnih zasnov obrednega kota med tremi kultnimi mesti. Takšne prostorske razporeditve so bile odkrite tudi na ozemlju Karniole in Karantanije]] Obstaja verjetnost, da so Karantanci častili [[Perun]]a, [[Veles (bog)|Veles]]a in [[Mokoš|Mokoša]]. Ti trije božanski liki so bili gotovo čaščeni v karantanski okolici (današnja [[Madžarska]], [[Hrvaška]] …).<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 23, 225.</ref> V ljudskem jeziku in pripovedi se je od Prekmurja do Ptuja v zvezi z gromom ohranil izraz ''perun'', ime Velesa je verjetno povezano s »Svetim Velkom« iz slovenske obredne pesmi, ohranjena pa je tudi pripovedka o čarovnici Mokoški.<ref>Ovsec, D. (1991): str. 164-165, 175.</ref> Na osnovi arheološkega raziskovanja in z uporabo primerjalne metode je Pleterski tudi za območje današnje Avstrije in Slovenije potrdil slovanska kultna mesta, ki med seboj sestavljajo kot 23–24 stopinj (naklon [[ekliptika|ekliptik]]e glede na [[ekvator]]).<ref name="PLX"/> V takem obrednem kotu na enem koncu stoji kultno mesto nebeškega božanstva, na drugem zemeljskega božanstva, na tretjem pa nekega ženskega božanstva.<ref name="PLX"/> Osnovni prototip božanstev, ki so bila čaščena na teh mestih, Pleterski vidi prav v Perunu, Velesu in v Mokoš, čeprav dopušča veliko verjetnost, da so tak obredni kot sestavljala tudi kultna mesta trojic drugih božanstev.<ref name="PLX">Pleterski, A. (1996): str. 180-181.</ref> Vlado Nartnik je poskušal dokazovati astronomske povezave med slovenskimi in slovanskimi bajeslovnimi bitji in nekaterimi astronomskimi kategorijam, pri tem pa je v neki manj ambiciozni analizi primerjal slovensko ljudsko pesem o Svetem Valentinu in Svetem Peregrinu, v kateri naj bi po njegovem prvotno nastopala Veles in Perun.<ref>Nartnik, V. (1998): str. 63-64.</ref> Poleg slovanskih vplivov so med ljudmi neslovanskega rodu razširjala tudi druga verovanja. Z gotovostjo lahko trdimo, da krščanstvo na vzhodno-alpskem področju v 7. in 8. stoletju ni povsem zamrlo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 188.</ref><ref>Štih, P. (2001): str. 25.</ref> Etnolog [[Slavko Ciglenečki]] pa je z uporabo primerjalne metode pokazal na nekatere povezave med [[Kurent]]om in antičnim kultom [[Kibela|Kibel]]e,<ref name="Ciglenečki Slavko 1999">Ciglenečki, S. (1999): str. 21-31.</ref> kar bi lahko kazalo na vpliv starih antičnih poganskih predstav. Ko se je v Karantaniji od srede 8. stoletja pričelo uveljavljati krščanstvo, je slovansko staroverstvo doživelo zaton. Prva desetletja uvajanja krščanstva so bila dokaj neuspešna. Nek vir za leto 790 za Alpske Slovane sporoča, da so to »grozoviti pogani«.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28.</ref> Ko se je krščanstvo le uveljavilo, je poganstvo sprva živelo skrito za zunanjim krščanskim videzom. To se kaže v poganskem načinu pokopa Karantancev, ki se je obdržal vse do začetka 10. stoletja, še bolj pa verjetno na panonskem ozemlju, kjer so preostali Slovani po prihodu Madžarov opustili krščanstvo in se vrnili k poganstvu – na to kaže skupen pokop žene ob umrlem možu (za pogansko Slovanko namreč po moževi smrti življenje ni imelo smisla).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 215.</ref> Osrednja Karantanija bi lahko bila precej poganska še v prvi polovici 11. stoletja, v kolikor o tem pričujejo slovanska (nekrščanska) osebna imena.<ref>Primerjaj z: Habijan, V. (1997): str. 40.</ref> Kakorkoli že, pa se v velikem delu Karantanije zavestno poganstvo med 9. in 11. stoletjem umika, ohranili pa so se stari obredi, šege in zagovori.<ref name="#4">Grafenauer, B. (2000): str. 217.</ref> ===Zmaga krščanstva=== [[Slika:Modestus.jpg|thumb|right|200px|Modest Koroški je bil pokrajinski škof med Karantanci]] Potem, ko sta postala kristjana kneza Gorazd in Hotimir, si je nova vera pričela utirati pot v Karantaniji. Okrog 757 je v tej državi pričel delovati pokrajinski škof Modest.<ref>Grafenaur, B. (2000): str. 202.</ref> Pri uvajanju krščanstva je na začetku prihajalo do velikih uporov, najhujši pa je bil leta 772, saj je moral karantanski dvor, ki sam upora ni zmogel zatreti, na pomoč poklicati Bavarce.<ref>Habijan, V. (1997): str. 19.</ref> Franki in Bavarci so za prisvajanje zemljišč poganskih Slovanov v severni Karantaniji izkoriščali predpis iz leta 777, ki je veleval izgon tamkajšnjih slovanskih poganov.<ref>Habijan, V. (1997): str. 21.</ref> Zaradi šibkosti papeževega položaja je bilo krščanstvo orodje manipulacije v rokah posvetnega frankovskega vladarja, zato praktično ni bilo možnosti, da bi se pri vzpostavljanju cerkvene oblasti nad Vzhodno-alpskimi Slovani oglejski patriarh lahko kosal s salzburškim škofom.<ref name="#4"/> V večjem delu Karantanije je na srečo prevladovala salzburška cerkvena politika z '''irskim načinom misijona''', ki je poudarjal miroljubno širjenje krščanstva in pomen pridobivanja zaupanja med plemenskimi voditelji poganskih ljudstev.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 194.</ref> Medtem, ko je '''frankovski način misijona''' uporabljal nasilje in kaznovanje udeležbe v poganskih obredih z zaplembo premoženja in odvzemom osebne svobode, je irski misijon upošteval poganske šege in običaje in jih načeloma niso nasilno zatirali, ampak so jim poskušali dati novo, krščansko vsebino.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 203-214.</ref><ref>Kos, M. (1933): str. 61.</ref> V praksi pa se tudi na območju irskega načina misijonarjenja pri pokristjanjevanju niso izgonili določeni prisili in pritiskom, saj je poslušnost duhovščini prinašala cerkvene prihodke.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 202.</ref> Pri obredju so misijonarji uporabljali domači slovanski jezik, od konca 8. stoletja dalje pa so bile maše v [[latinščina|latinskem]] jeziku, medtem, ko so predmašne molitve in oblike pokore ostale v slovanskem jeziku.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 208.</ref> V to starejše obdobje pokristjanjevanja lahko postavimo nastanek predlog za verske obrazce, ki so bili zapisani veliko kasneje ([[Rateški rokopis]], [[Celovški rokopis]], morda [[Brižinski spomeniki]]).<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 37.</ref> Po ukazu Karla Velikega so mejo med pristojnostjo salzburškega škofa in oglejskega patriarha leta 803 določili po reki Dravi tudi v sami Karantaniji, ki je bila doslej v celoti pod vplivom salzburške škofije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 25.</ref> '''Oglejski misijon''' je bil manj zagnan, saj je še bil leta 800 njihov misijonar Blandricus, ki je potoval med vzhodno-alpske Slovane in v Panonijo, na svojem misijonu neuspešen zaradi nepoznavanja slovanskega jezika.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 46.</ref> Pokrajinski škofi, ki so po pooblastilu salzburškega škofa delovali v Karantaniji, so imeli do leta 803 enake pristojnosti kot pravi škofje v Salzburgu, v letih 803 in nato 829 pa so bile njihove pristojnosti omejene.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 205.</ref> Z osvojitvijo avarskega ozemlja (frankovska Zgornja in Spodnja Panonija) je prišlo do spremembe tudi pri frankovskem načinu misijona, saj so tudi tam na podlagi izkušnje s poganskimi Sasi ugotovili, da ima nasilje pri uspešnem pokristjanjevanju svoje meje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 209.</ref> V praksi je pokristjanevanje v frankovskem načinu misijona še naprej povzročalo prisilo, še naprej pa je veljala tudi določba, da se zapleni vsako naselje, kjer prebivalstvo opravlja poganske obrede.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 2011, 214.</ref> Kjer je prihajalo do nasilnega pokristjanjevanja z izganjanjem, je prišlo do selitev slovanskega prebivalstva.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28-29.</ref> Tudi upor Ljudevita Posavskega je bil še povezan tudi s protikrščanskimi občutji. Tako je bila leta 822 ponovno požgana celica Sv. Maksimilijana v Bischofshofnu.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 207.</ref> Po letu 820 pa v Karantaniji ni bilo več uporov, povezanih s pokristjanjevanjem. Neavtonomna vloga karantanske cerkve je spodbujala karantanske težnje k cerkveni avtonomiji. Z urejanjem razmer so si namreč salzburški škofje, ki so leta 799 v Karantaniji obnovili institut pokrajinskih škofov, želeli več neposredne cerkvene oblasti, zato je bil položaj pokrajinskega škofa Osvalda vsaj po letih 845–850 praktično brez pomena.<ref name="#5">Grafenauer, B. (2000): str. 218.</ref> Pokrajinski škof Osvald je okrog leta 860 neuspešno posredoval pri papežu [[Nikolaj I. (papež)|Nikolaju I.]], ki pa ni dovolil nastanka karantanske cerkvene avtonomije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 22.</ref> Darovnice kraljevih posesti v Karantaniji Salzburgu v letu 860 lahko opazujemo v luči salzburških teženj po krepitvi neposredne cerkvene oblasti.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 218-219.</ref> Posledica teh trenj je bila, da se je po Osvaldovi smrti med letoma 863 in 773 prekinila veriga karantanskih pokrajinskih škofov.<ref name="#5"/> Karantanska cerkev je doživela dodaten pretres, ko je velikomoravski vladar [[Rastislav Moravski|Rastislav]] k sebi povabil bizantinska misijonarja [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]], saj je imel Metod vpliv tudi na upornega spodnjepanonskega kneza Koclja, vendar pa so zahodni kristjani s propadom Koclja zmagali.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 220-221.</ref> V spodnji Panoniji so v času Kocljeve neodvisnosti uveljavili slovanski bogoslužni jezik, med tem, ko so na zahodu tedaj uporabljali le latinsko bogoslužje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 216.</ref> Po letu 874 je na verskem področju zavladal mir, nov udarec pa je karantansko krščanstvo doživelo z nastopom Madžarov, saj na njihovem ozemlju že leta 900 ni bilo več sledu o krščanstvu.<ref name="SVPŠ86"/> V 10. stoletju je bilo karantansko krščanstvo zlasti na jugu potrebno organizirati na novo, sicer pa o posebnostih tedanjega razvoja nimamo posebnih podatkov. == Omembe v poznosrednjeveški literaturi == V 12. stoletju pri nekem prepisovalcu starih listin najdemo enačenje različic naziva ''Karantanija'' in ''Koroška''.<ref>Štih, P. (1986): str. 221.</ref> [[Zgodovina minulih let|Nestorjev letopis]] iz 12. stoletja omenja prebivalce Karantanije kot ''Horutane.'' V istem stoletju je geograf Muhammad al-Idrisi prišteval Karantaniji na vzhodu vse ozemlje do [[Bratislava|Bratislave]] in Bude, ko je že obstajala Ogrsko kraljestvo.<ref name=":3" /> [[Fredegarjeva kronika]] omenja Karantanijo kot ''Sclauvinijo'', [[Dante Alighieri]] (1265–1321) omenja Karantanijo kot ''Chiarentana''. Isto ime so uporabljali tudi Firenčani, na primer pesnik Fazio degli Uberti (okoli 1309–1367), slavni kronist [[Giovanni Villani]] (okoli 1275–1348) in [[Giovanni Boccaccio]] (1313–1375), ki je zapisal, da reka [[Brenta (reka)|Brenta]] izvira iz gorovja Karantanije, dežele v [[Alpe|Alpah]], ki ločuje Italijo od Nemčije. == Etnična sestava prebivalstva == Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (historično pravilno Slověni, natančneje korotanski Slověni),<ref name=":4" /><ref name=":9">Sket, J. (1893), str. 1</ref> ki so največ prispevali k [[etnogeneza|etnogenezi]] Karantanije in tudi današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ter deželi [[Avstrijska Koroška|Koroški]]. Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]], ki naj bi bili nastali v omenjenem obdobju na ozemlju današnje severne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. == Jezik == [[Slika:Kaernten herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]]<ref name=":9" /> v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staro-slovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":9" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":2" /><ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":9" /> Po teoriji Jakoba Sketa so Karantanci govorili izključno korotansko slovenščino.<ref name=":9" /><ref name=":13">Sket, J. (1893), str. 2</ref> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel{{Efn|1=hide = iti ?}} Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref>{{Geografski položaj |Center = Karantanija |Sever = '''Slovani v Češki kotlini''' |Severovzhod = '''Slovani ob Moravi''' |Vzhod = '''[[Avari]]''' |Jugovzhod = '''Panonski Slovani''' |Jug = '''[[Karniola]]''' |Jugozahod = '''[[Furlanija]]''' |Zahod = '''[[Bavarska]]''' |Severozahod = }} ==Opombe== {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici in viri == {{Sklici|4}} == Literatura == * {{cite thesis|last=Bertels|first=Klaus|title=Carantania: Begriffsuntersuchungen zur Geschichte des Landes und seiner Bevölkerung im Frühmittelalter|type=magisterska naloga|publisher=[K. Bertels]|location=Rheine|year=1985|cobiss=26669|degree=|isbn=|pages=}} * Bovo, Elisabetta et al. (1998). ''Korenine srednjega veka''. Ljubljana, Mladinska knjiga. * [[Rajko Bratož|Bratož, Rajko]], ur. (2000). ''Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche : Anfänge der slowenischen Ethnogenese'', 2 zv. Ljubljana. * Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, str. 21-31. Ljubljana: Založba ZRC. * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{navedi knjigo|last1=Dolinar|first1=France M.|last2=Gabrič|first2=Aleš|last3=Golec|first3=Boris|last4=Rihtaršič|first4=Mateja|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}} * {{navedi knjigo|last=Froelich|first=Erasmus|title=Specimen archontologiae Carinthiae|year=1758|publisher=Typis Ioannis Thomae Trattner|location=Vindobonae|language=la|cobiss=82614272|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8U7QWWD}} * {{Navedi disertacijo|title=Pokristjanjevanje Karantancev|degree=diplomska|last=Gartner|first=Gregor|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino|year=2021|isbn=|location=Ljubljana|pages=|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=149407&lang=slv}} * {{navedi knjigo|last=Gleirscher|first=Paul|title=Karantanien: das slawische Kärnten|year=2000|publisher=Carinthia|location=Celovec|language=de|cobiss=658644}} * {{navedi knjigo|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * [[Bogo Grafenauer|Grafenauer, Bogo]] (1952). ''Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev : Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen.'' Ljubljana, * -- (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |last2=Štih |first2=Peter |year=1999 |title=The importance of being Pleterski & Za Zaključek |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXHQD6U3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=53 |issue=1 |pages=106–110}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012b |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014 |title=Praksa subvencionistične skupnosti |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}} * Hödl, Günther; Grabmayer, Johannes, ur. (1993). ''Karantanien und der Alpen-Adria Raum im Frühmittelalter''. Wien, Köln, Weimar. * {{navedi knjigo|last=Kahl|first=Hans-Dietrich|title=Der Staat der Karantanen: Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.) = Država Karantancev: dejstva, teze in vprašanja o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9. stol.)|year=2002|publisher=Narodni muzej Slovenije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|language=de, sl|cobiss=3568736}} * {{cite journal|last=Klaić|first=Nada|year=1984|title=O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja Dalmatinskih Hrvata|url=https://www.sistory.si/publication/13616|journal=Zgodovinski časopis|language=hr|volume=38|issue=4|pages=253–270}} * [[Paola Korošec|Korošec, Paola]] (1979). ''Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov = Archäologisches Bild der Karantanischen Slawen im frühen Mittelalter''. Ljubljana. * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani. Die Alpenslawen.'' Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. * {{Navedi novice|title=Borut Korun: Karantanija je bila velika in močna državna tvorba|date=19. april 2025|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-karantanija-marca-vinedorum-kranjska-kosezi|accessdate=18. oktober 2025|newspaper=Družina|last=Korun|first=Borut}} * {{navedi knjigo|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do reformacije|year=1933|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=160001|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VY0N0TN2}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do petnajstega stoletja|year=1955|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=17588225|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IREPJSGT}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Conversio Bagoariorum et Carantanorum|year=1936|publisher=Znanstveno društvo|location=Ljubljana|language=sl, la|cobiss=38232832|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6UG4Y02}} * MacLean, Simon (2005). ''Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire''. UK, Cambridge University Press. * {{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i154/peter-stih|title=Peter Štih|date=2009|accessdate=27. oktober 2025|website=Patricija Maličev|last=Maličev|first=Patricija}} * {{navedi knjigo|author=Mihelič|title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca XV. do XVIII. stoletja: diplomsko delo|publisher=[D. Grafenauer]|location=Ljubljana|year=1974|first=Darja|cobiss=49396578}} * {{cite book |last=Mihelič |first=Darja |url=https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-09-6/mobile/index.html#p=13 |title=Upor, nasilje in preživetje |publisher=Založba Univerze na Primorskem |year=2015 |editor-last=Bianco |editor-first=Furio |place=Koper |pages=13–27 |language=sl |chapter=Mit o uporu, imenovanem "carmula" : Karantanija, druga polovica 8. stoletja |editor-last2=Panjek |editor-first2=Aleksander |cobiss=39116333}} * Nartnik Vlado (1998). ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi.'' Iz: ''Studia Mythologica Slavica'' I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana. * Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Ljubljana: Domus. * {{navedi knjigo|last=Engel|first=Pál|authorlink=|title=The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary|publisher=St. Martin Press|year=2001|location=New York|page=|url=|doi=|id=|isbn=1-85043-977-X}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1998 |title=Lepi, grdi, zli : O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCRSF3KJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=52 |issue=2 |pages=215–277}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2001 |title=Staroslovansko obdobje na vzhodnoalpskem ozemlju. Zgodovina raziskav do prve svetovne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JHF2JXC |journal=Arheo (Ljubljana) |language=sl |issue=21 |pages=73–77}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2000 |title=Vozi me vlak v daljave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2SS41H6O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |pages=111–113}} * {{cite thesis|last1=Podgoršek|first1=Boštjan|last2=Ojnik|first2=Stanislav|title=Prva slovenska država Karantanija|type=diplomska naloga|publisher=[B. Podgoršek]|location=Maribor|year=1999|cobiss=1509931|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Pohl |first=Walter |url=https://books.google.si/books?id=ZoR1DwAAQBAJ&redir_esc=y |title=The Avars: A Steppe Empire in Central Europe, 567–822 |publisher=Cornell University Press |year=2018 |isbn=978-1-5017-2940-9 |place=Ithaca and London |language=en}} * Popowska-Taborska, Hanna (2005). ''Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika.'' Založba ZRC, Ljubljana. * Reuter, Timothy (1992). ''The Annals of Fulda: Ninth Century Histories, Volume 2''. UK, Mnchaster United Press. * Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996): ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.'' Celovec, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o. * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica|publisher=Humar|location=Bilje|year=2007|cobiss=233186048|first=Jožko}} * {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Zlata ptica: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije|publisher=Humar|location=Bilje|year=2010|cobiss=252439552|first=Jožko}} * {{navedi knjigo|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 4/I, Gorotanska Slovenija, Gorotan, Karantanija|year=2026|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=271987971}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1986|title=Regnum Carantanum|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EN5OVVMY|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=40|issue=3|pages=215–231|cobiss=14721122}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1987|title=Karantanija = stara domovina Hrvatov?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z5KDXH79|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=41|issue=3|pages=529–549|cobiss=110059264}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Etnogeneza Hrvatov v zgornjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0KEKXQ6F |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=1 |pages=127–129}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Novi poskusi reševanja problematike Hrvatov v Karantaniji |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXFM5YXG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=3 |pages=319–333}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1990 |title=Drobtinice h kroniki Regina iz Prüma kot viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMCYKT10 |journal=Arheološki vestnik |language=sl |volume=41 |issue=1 |pages=521–529}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1995|title=Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah|journal=Slovenci in država|language=sl|pages=21–45|cobiss=2686765}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2000 |title=Pojasnilo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZBLGFX8 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |page=116}} * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|title=Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja|year=2001|publisher=FF UL|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=111715072}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2012|title=Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU6IL5LG|journal=Zgodovinski časopis|volume=66|issue=3/4|pages=306–343|cobiss=50560354}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2014 |title=Integracija Karantancev in drugih alpskih Slovanov v frankovsko-otonsko cesarstvo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVII4IC7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=68 |issue=1/2 |pages=8–27}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2015|title=Ko je Cerkev začela govoriti slovansko: k ozadjem pokristjanjevanja v Karantaniji in Panoniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO|journal=Zgodovinski časopis|volume=69|issue=1/2|pages=8–40|cobiss=57588322}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Vidmar|first4=Luka}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{navedi knjigo|author=Škrubej|title=Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah: model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2002|first=Katja|cobiss=120768000}} * Šmitek, Zmago (2004). ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti.'' Ljubljana: Študentska založba. * Šmitek, Zmago (2012). ''Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva.'' Ljubljana: Študentska založba. * {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal|last=Wolfram|first=Herwig|year=1991|title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=45|issue=2|pages=177–187|cobiss=24807168}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Salzburg, Bayern, Österreich : die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit |year=1995 |place=Dunaj |language=de |cobiss=38788609}} == Glej tudi == * [[Karniola]] * [[Koroška (vojvodina)]] * [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] * [[Prihod Hrvatov]] * [[Regnum Carantanum]] * [[Samova plemenska zveza]] == Zunanje povezave == * [http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev, Acta ecclesiastica Sloveniae 7] {{SLO pokrajine}} {{Karantanski vladarji}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Karantanija|*]] [[Kategorija:Bivše slovanske države]] [[Kategorija:Srednjeveške države]] oh0f9e2yxtsbazrq9hd43xu2p4pobe4 6753127 6753124 2026-09-20T12:38:42Z Jalen 1131 -- tendencioznost 6753127 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = Korotan | conventional_long_name = Karantanija | continent = Evropa | region = Vzhodne Alpe | era = zgodnji srednji vek | status = samostojna kneževina (658 - {{circa}} 743)<br>klientna kneževina [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]] ({{circa}} 743 - 828)<br>frankovska grofija, kasneje vojvodina v sklopu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (828 - {{circa}} 976) | government_type = Kneževina, dedna monarhija | year_start = 658 | year_end = 828 | event_start = razpad Samove plemenske zveze | event1 = Knez Borut prizna frankovsko nadoblast | date_event1 = {{circa}} 743 | event2 = Upor Ljudevita Posavskega | date_event2 = {{circa}} 820 | event_end = preoblikovanje v grofijo | p1 = Samova plemenska zveza | s1 = Karantanska marka | today = {{flag|Avstrija}}<br>{{flag|Slovenija}} | image_map = Carantania map.png | image_map_caption = Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811| | capital = [[Krnski grad]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]] | common_languages = alpska slovanščina, slovenščina | religion = [[Slovanska mitologija|poganstvo]], [[krščanstvo]] | demonym = [[Karantanci|Karantanec]], [[Sloveni|Sloven]] | leader1 = [[Valuk]] (dux Vinedorum) | year_leader2 = {{circa}} 740 - 749 | leader2 = [[Borut (karantanski knez)|Borut]] (poglavitni predstavnik [[Borutovci|Borutovcev]]) | year_leader3 = {{circa}} 828 | leader3 = [[Etgar]] (zadnji) | year_leader1 = {{circa}} 631 | title_leader = [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]] }} {{Zgodovina Slovenije}} '''Karantánija''' (tudi '''Korotán''', starocerkvenoslovansko ''*'''Korǫtanъ''''') je bila [[Slovani|slovanska]] [[pleme]]nska [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša [[Slovani|slovanska]] državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. == Etimologija == [[Pavel Diakon]] omenja Slovane v ''Karnuntu'', ki se napačno imenuje ''Karantan'' (''Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum''). Ime ''Karantanija'' je nedvomno predslovanskega izvora, o njem pa sta možni dve razlagi. Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede *''karra'' v pomenu 'skala', po drugi razlagi pa je ime [[keltski jeziki|keltskega]] izvora in izpeljano iz besede *''karantos'' v pomenu 'prijatelj'.<ref>France Bezlaj, ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', s. v. »Karantanija«.</ref> ''Karantanija'' je latinizirana oblika imena, ki se je uporabljalo v takratnih virih. O tem priča že končnica ''-ija'', ki je v taki obliki povsem tuja izvornim slovenskim toponimom (izraz »Slovenija« je učena beseda, ki se je v takšnem zapisu pojavi šele v 19. stoletju). Po drugi strani pa je zelo malo verjetno, da so slovanski naseljenci izraz vzeli neposredno iz keltskih jezikov; najverjetneje je bila staroslovenska oblika imena Korotan (''{{Unicode|*korǫtanъ}}'') prevzeta iz latinskega *''carantanum''. Iz te osnove se je kasneje (najverjetneje v visokem srednjem veku) razvilo sodobno ime pokrajine [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] (< praslovansko ''{{Unicode|*korǫt’ьsko}}''). Kljub temu se je vse do 19. stoletja ohranilo tudi staro ime, Korotan, ki po vsej verjetnosti izvira neposredno iz domačega staroslovanskega imena za Karantanijo.{{navedi vir}} Ime, tako kot večina toponimov, ki se začnejo na ''*Kar(n)-'' na tem območju Evrope, je po drugi strani najverjetneje povezano s predrimskim plemenom [[Karni]], ki je nekoč poseljevalo vzhodne Alpe. Obstaja pa še tretja možnost, in sicer, da je karantansko ime bilo prvotno uporabljeno kot krajevno ime ''Caranta'' ali ''Carenta''. To je bilo povezano z območjem med [[Šenturška gora|Šenturško goro]], zahodno od Gosposvetskega polja, od koder se naj bi razširilo in kot pokrajinsko ''Carantanum'' označevalo prostor, ki mu vlada knez iz *''Carante''/''Carente'' (Krnski grad). Iz tega naj bi bilo izpeljano ime ''Carantani'', ''Horutani'' ipd. (Karantanci).<ref>Štih, P. (2025), str. 29</ref> ==Zgodovina== === Prihod Slovanov === {{Glavni članek|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Leta 568 so se s sedanjega slovenskega ozemlja v Italijo premaknili [[Germani|germanski]] [[Langobardi]]. V prostor so se začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora. === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza=== [[Slika:Tribal Kingdom of Samo-sl version.PNG|thumb|levo|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira [[Drava|Drave]] in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[knez]]om. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med letoma 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Od propada plemenske zveze do izgube zunanje in notranje samostojnosti === Po Samovi smrti leta 658 je široka slovanska plemenska zveza razpadla in okrog leta 660 je spet zrasla moč Avarov in avarsko gospostvo, če je bilo sploh kdaj prekinjeno, se je vnovič razširilo do meja Italije, do Furlanije.<ref name=":7">Gartner, G. (2021), str. 10</ref> Kljub temu so [[Karantanci]] uspeli doseči in ohraniti svojo samostojnost glede na vse svoje sosede, tako Bavarce oziroma Franke kot Langobarde in tudi Avare.<ref name=":7" /> Iz okoli leta 700 se je ohranila nezanesljiva legenda, ki pripoveduje, da je sv. Rupert prehodil alpske pokrajine in prišel do karantanskega kralja. Na njegovo prošnjo je spreobrnil njegove podložnike in jih krstil. Po prečkanju [[Zahodne Ture|Visokih Tur]] naj bi oznanjal božjo besedo Slovencem. Tam naj bi postavil več cerkva in ustanovil več samostanov. Ko je med Slovenci pustil svoje zveste učence, duhovnike in klerike, da bi varovali krščansko vero, se je vrnil nazaj na bavarsko zemljo. Ta legenda je po mnenju zgodovinarja [[Franc Kos (zgodovinar)|F. Kosa]] neresnična ter, da je spis nastal šele ok. leta 873.<ref>Kos, F. (1906), str. 318 (št. 194)</ref> V prvi polovici 8. stoletja je Karantaniji vladal poganski knez [[Borut (karantanski knez)|Borut]], prvi znani predstavnik [[Borutovci|eponimne dinastije]], iz katere so izšli vsi nadaljnji slovanski [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|karantanski knezi]].<ref name=":8">Maličev, P. (2009)</ref> Okoli leta 743 je Borut za pomoč v obrambi pred Avari, ki so jih v tem obdobju začeli resno ogrožati, prosil bavarskega vojvodo Odilona. V zameno za bavarsko pomoč so Karantanci morali priznati bavarsko nadoblast in sprejeti krščansko vero. Kot jamčilo za Borutovo zvestobo so bili na Bavarsko poslani talci iz vrst sinov višjega sloja, med drugimi tudi Borutov sin [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in nečak [[Hotimir]], ki sta bila na Bavarskem po Borutovi osebni želji deležna krščanske vzgoje.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Janez|date=2022|title=Od razpada Rimskega imperija do nastanka kneževin alpskih Slovanov|url=https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2024/04/02_Janez-Mlinar.pdf|magazine=Zgodovina v šoli|page=8|access-date=27. oktober 2025}}</ref><ref name=":6">Kos, F. (1906), str. 342 (št. 220)</ref> Vse to se je moralo zgoditi malo pred letom 743, kajti tedaj so karantanske čete že korakale v bavarski vojski v uporu proti Frankom, ki pa so jih premagali in tako, skupaj z Bavarsko, ki je bila že prej pod frankovsko nadoblastjo, podvrgli podložništvu svojih (frankovskih) kraljev tudi Karantance.<ref name=":7" /> Obri so med letoma 743 in 748 napadli Karantance.<ref name=":5">Kos, F. (1906), str. 340 (št. 217)</ref><ref name=":6" /> Po Borutovi smrti so leta 749 Bavarci na prošnjo Karantancev in z dovoljenjem frankovskega kralja poslali v Karantanijo njegovega sina Gorazda, ki je bil takrat že kristjan ter so ga Karantanci postavili za svojega kneza.<ref>Kos, F. (1906), str. 344 (št. 223)</ref> Začasa njegovega vladanja ni nobenega podatka o začetku misijonskega dela, čeprav je že postal kristjan, prav tako ni nikjer dokumentiran njegov osebni duhovnik, kaplan, ki ga je kot vsak krščanski knez skoraj nedvomno imel.<ref>Gartner, G. (2021), str. 21</ref> Umrl je že po treh letih vladanja; nasledil ga je bratranec Hotimir, ki je med vzgojo na Bavarskem postal goreč kristjan, ki je prav tako izpolnil obče veljavna pričakovanja Cerkve in se kot številni drugi krščanski knezi postavil na čelo misijona, s katerim je bilo pokristjanjeno njegovo ljudstvo.<ref name=":8" /><ref>Gartner, G. (2021), str. 15 - 16</ref> Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje]] Karantancev, ki so ga pod vodstvom karantanskega pokrajinskega škofa [[Modest]]a vodili irski [[misijonar]]ji iz [[Salzburg]]a. Medtem je med letoma 741 in 752 papež [[Papež Zaharija|Zaharija]] določil, naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod [[Salzburg]].<ref>{{navedi knjigo|author=Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=74-75|first=M.|publisher=Mohorjeva družba|year=1989|location=Ljubljana}}</ref><ref>Kos, F. (1906), str. 344 (št. 224)</ref> Pokristjanjevanje je sprožilo tri neuspele upore. Prvi se je začel po Modestovi smrti (763), drugi 765, vendar je knez oba hitro zatrl. Zadnji upor se je začel po smrti kneza Hotimirja, leta 769, in je trajal vse do posega bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 772. V tem času je nov knez postal [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunk]], nadaljeval pa se je tudi salzburški misijon. Prav z delovanjem misijonarjev v Karantaniji je mogoče povezati nastanek slovanskih liturgičnih besedil, ki so bila pozneje (ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja) zapisana v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]]. Po porazu in odstavitvi upornega bavarskega kneza Tasila III. leta 788 je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Po uničenju avarskega kaganata 796 in reorganizaciji teritorialne ureditve frankovskih mejnih področij (najkasneje 803) je Karantanija postala del [[Bavarska vzhodna krajina|Bavarske vzhodne krajine]], vendar je še ohranila plemensko notranjo ureditev. Najkasneje v tem času se je na njenem jugu razvila še ena slovanska domnevna kneževina (pokrajina) [[Karniola]]. Po Valtunku so Karantaniji vladali domači vladarji [[Pribislav]], [[Semik, knez Karantanije|Semik]], [[Stojmir, knez Karantanije|Stojmir]] in [[Etgar, knez Karantanije|Etgar]]. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovenov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] [[Kadolah]]om začel upor, se mu je pridružil tudi del Karantancev. Sovražniki so Ljudevitu pobili okoli 3000 mož ter mu razen prateža in raznega drugega plena pobrali več kot 300 konjev.<ref>Kos, F. (1906), str. 53, št. 58</ref> Ob reki Dravi so se v letih 819 in 820 spopadli s Franki in leta 820 požgali samostan v bavarskem [[Bischofshofen|Bischofshofnu]]. Vendar jih je istega leta porazil furlanski mejni grof [[Balderik]], tako, da je napotil tri armade, katere so bile sestavljene iz Vzhodnih Frankov, Švabov, Bavarcev in Italcev.<ref>Kos, F. (1906), str. 55-56, št. 61</ref> Tako je bila Karantanija nato za kratek čas podrejena furlanskim krajišnikom. Po dokončni zadušitvi Ljudevitovega upora leta 823 so Franki leta 828 reorganizirali upravo in v mejnih plemenskih kneževinah so domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Zadnjega karantanskega kneza Etgarja je zamenjal grof z Bavarske, [[Helmwin]]. === Karolinška Karantanija med 820/828–900 === [[Slika:Karantanija after 828.PNG|thumb|Karantanska grofija po frankovski upravni reformi iz leta 828]] Morda že po uporu [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]],<ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246-247.</ref><ref name="CET131">Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 131.</ref> najkasneje pa s frankovsko upravno reformo iz leta 828, do katere je prišlo predvsem zaradi bolgarske nevarnosti,<ref name="CET131"/> so s [[Helmwin]]om, ki sta mu sledila [[Albgar]] in [[Pabo]], na oblast prišli vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'').<ref name="KM"/> Le-ti so imeli deželo v grofovski upravi (''in comitatum'').<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref> Med zgodovinarji prevladuje teorija, da so Karantanci leta 820 oziroma najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj tuji grof Helmwin zamenjal odstavljenega slovanskega kneza [[Etgar, knez Karantanije|Etgarja]]. Na to lahko sklepamo iz dveh posrednih dokazov. Kot prvo se po Ljudevitovem uporu Karantanci, [[Karniola|Karniolci]] in [[Avari]] kot (notranje) samostojni narodi ne omenjajo več,<ref name="CET131"/><ref>Kos, M. (1933): str. 73</ref> kot drugo pa se v Karantaniji že leta 822 pojavi prvi zabeleženi frankovski fevd.<ref>Grafenauer , B. (2000): str. 246.</ref> Pojavljajo pa se tudi ločena mnenja. Manj radikalno je npr. mnenje Herwiga Wolframa, da darovanje Bavarca Matherija še ne predstavlja padca rodovne kneževine, ampak pomeni šele pripravljanje terena za kasnejšo uvedbo grofovske uprave.<ref>Herwig Wolfram (1991): str. 184-185.</ref> Bolj radikalna, a na splošno nesprejeta hipoteza pa pravi, da so ti vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'') pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi Karantaniji poleg vojvodske oblasti dobili še grofovsko upravo.<ref>primerjaj z: Šavli, J. (1995): str. 26.</ref> Toda prav uvajanje grofovske uprave, ki je institucija frankovske države za urejanje notranjih razmer, je neposredni dokaz, da sta Karantanija in Karniola izgubili notrano samostojnost z gentilno upravo, in da sta bili očitno vključeni v frankovsko državo.{{efn|Grofovska frankovska uprava je nedvomno zamenjala gentilno domačo upravo – v Karantaniji je bil nosilec grofovske oblasti na začetku Helmwin, na področju nekdanje Karniole pa se v tridesetih letih omenja grof Salacho. Glej Simoniti & Štih (1996): str. 48.}} Kakorkoli že, Karantanija je bila vsaj od leta 828 naprej vse bolj trdno vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem. Karantanija, ki so ji vladali grofje bavarskega rodu, je bila obenem že od leta 828 del frankovske Vzhodne prefekture, ki je zajemala tudi območja Zgornje Panonije, [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] in [[Karniola|Karniole]]. Frankovski vladar [[Ludvik Nemški|Ludvik II.]] je spoznal, da velika Vzhodna prefektura ustvarja uporne prefekte, zato je iz prefekture izločil Spodnjo Panonijo in Karantanijo.<ref name="GBX"/> Preostanek prefekture je leta 854 prepustil v upravo svojemu sinu [[Karlman Bavarski|Karlmanu]].<ref name="GBX">Grafenauer, B. (2000): str. 247-248.</ref> Toda tudi Karlman se je že kmalu uprl svojemu očetu, tako da je med letoma 857 in 861 pregnal Ludviku zvestega grofa v Karantaniji, verjetno pa tudi spodnjepanonskega grofa [[Kocelj|Koclja]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 59.</ref> Tako je Karlman Vzhodni prefekturi zagotovil meje v starem obsegu. Odtlej pa do leta 887 je bil prefekt hkrati tudi karantanski grof.<ref name="GBX"/> Združitev obeh oblasti v isti osebi je imelo pomembne posledice v karantanski etnogenezi, saj se je ime Karantanija kmalu razširilo na celotno Vzhodno prefekturo. Vzhodna prefektura-Karantanija je vključevala celotno ozemlje Alpskih Slovanov, s tem pa se je hitro razširila tudi karantanska etnična pripadnost, med drugim tudi zaradi tega, ker je bila plast fevdalcev še prešibka in so se oblastniki morali naslanjati na slovansko plemensko tradicijo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 266.</ref> [[Slika:Regnum Carantanum.PNG|thumb|left|»Karantansko kraljestvo« pod Arnulfom Koroškim, brez morebitnih ozemelj med Savo in Dravo]]Karlman ni imel zakonitih sinov, zato je nezakonskemu sinu [[Arnulf Koroški|Arnulf]]u poskušal omogočiti čim boljše možnosti za družbeni vzpon: omogočil mu je, da so mu Franki priznali fiktivni status polnopravnega Karolinga, tako da je dobil tudi naziv sin iz kraljevske družine (''filius regalis'').<ref>MacLean, S. (2005): str. 234.</ref> Ko je Karlman leta 876 zavladal nad Bavarsko, Karantanijo in vso (tudi Kocljevo) Panonijo, je že leta 876 Karantanijo in Panonijo dodelil kot »[[Regnum Carantanum]]« (izraz ''regnum''- »kraljestvo« – je tedaj označeval vplivno vojvodsko območje in ne kraljevine) za svojega nezakonskega sina Arnulfa. V delu, ki ga je okoli leta 880 napisal angleški kralj [[Alfred Veliki]], je Karantanija mejila ob reki Donavi na Velikomoravsko državo, na vzhodu pa na takratnje Bolgare, od katere je Karantanijo delila le travnat svet med Donavo in [[Tisa|Tiso]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2019/12/21/ali-se-je-nekdaj-slovenski-jezik-govorilo-vse-do-budimpeste/|title=Ali se je nekdaj slovenski jezik govorilo vse do Budimpešte?|date=2019|website=si.aleteia.org|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> To nakazujena na verodostojno možnost, da je Karantanija segala vse do teh dveh rek in vključevala današnjo zahodno Madžarsko.<ref name=":3" /> [[Slika:Johann Jakob Jung Ludwig das Kind und Arnulf von Kärnten.jpg|thumb|[[Arnulf|Arnulf Koroški]] je bil sprva vladar v Karantanskem regnumu, nato pa je postal cesar. Na sliki je prikazan s svojim sinom Ludvikom "Otrokom"]] Ko je Karlman leta 880 umrl, je Karlmanov brat Ludvik III. nezakonskemu nečaku [[Arnulf Koroški|Arnulfu]] še naprej pustil njegov »regnum«.<ref name="KM83">Kos, M. (1933): str. 83.</ref> Le-ta je obsegal območje Karantanije, Zgornje in Spodnje Panonije ter grofijo ob Savi.<ref name="BG 249">Grafenauer, B (2000): str. 249.</ref> Darovnice iz tistih časov kažejo, da je imel Arnulf v Karantanskem »regnumu« celo kraljevske prerogative podeljevanja fevdov,<ref name="#1">MacLean, S. (2005): str. 136.</ref> kar kaže na notranjo samostojnost tega območja. Po smrti strica Ludvika III. leta 882 se je Arnulfov položaj še okrepil, saj je najkasneje v tem času postal zelo dejaven v bavarski politiki, kjer je tega leta že nastopal tudi kot bavarski voditelj (''princeps Baiovariorum'').<ref>Štih, P. (1986): str. 229.</ref> V letih med 882 in 887 se omenja tudi ''Regnum Arnulfi'', kjer pa hkratno omenjanje Bavarcev in Slovanov daje slutiti, da gre za novi ''regnum'', ki vključuje tako Bavarsko kot dotedanji Karantanski ''regnum''. Arnulf v tem času v odnosu do frankovskega kraljestva doseže skoraj popolno notranjo in zunanjo samostojnost: sam podeljuje kraljeve posesti, sam imenuje upravitelje pokrajin, se na lastno pest vojskuje z [[Velikomoravska|velikomoravskim]] knezom [[Svetopolk]]om in z njim neodvisno od ostalih Frankov sklepa premirje.<ref>Štih, P. (1986): str. 218.</ref><ref name="BG 248">Grafenauer, B. (2000): str. 248.</ref> Karantanski ''regnum'' in bavarsko-karantanski ''Regnum Arnulfi'' sta leta 887 omogočila, da se je na državnem zboru v Triburu/Trieru pojavil tudi Arnulf z vojsko Bavarcev in karantanskih Slovanov in osvojil frankovsko oblast.{{efn|''Annales Fuldenses'' navajajo ta prihod kot ''Arnolfus cum manu valida Noricorum et Sclavorum supervenit …'' Izvleček iz ''Annales Fuldenses'' iz: Palacký František (1844). ''Geschichte von Böhmen, grösstentheils nach Urkunden und Handschriften''. Str. 143}} V času Arnulfove vladavine so bila karantanska območja v panonskem nižavju izpostavljena napadom Velikomoravske. Velikomoravski vladar Svetopolk je zbral vojsko se v letih 882–884 zelo uspešno bojeval z Arnulfom: Panonija je bila tedaj opustošena, mnogi podložniki pobiti, voditelji bodisi odvedeni v ujetništvo bodisi iznakaženi in zatem vrnjeni (nekaterim so odsekali roko, drugim jezik, tretjim spolovila).<ref>Reuter, T. (1992): str. 110.</ref> Na vzhodu usodno oslabljena Karantanija je kmalu zatem dočakala invazijo [[Madžari|Madžarov]]. Ironija usode je, da je prav Arnulf, ki se je hotel maščevati Velikomoravcem, leta 892 kot svoje zaveznike v boju z njimi poklical Madžare; ko pa je leta 894 Svetopolk umrl, so se Madžari obrnili proti Arnulfu in vdrli v Panonijo.<ref name="KM83" /><ref name="KM 85">Kos, M. (1933): str. 85.</ref> Madžare je tedaj vodil [[Álmoš Madžarski|Álmoš]], napade pa je nadaljeval njegov sin [[Árpád Madžarski|Árpád]]. Da bi se ubranil pred madžarskim navalom, se je Arnulf obrnil na vazalnega slavonskega kneza [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] in mu prepustil področje Spodnje Panonije z [[Blatenski kostel|Blatenskim kostelom]].<ref>Štih Peter (2001): str. 73.</ref> S tem je bilo iz območja (nekdanjega) Karantanskega ''regnuma'' izločeno veliko področje. Tako je pod oblast Braslava za zelo kratek čas prišlo tudi območje okrog [[Ptuj]]a. Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen. Braslav se po letu 896 ne omenja več. Poleg opustošene Panonije je bil splošni razlog za šibkost frankovskega sveta proti Madžarom, da številna mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev.<ref name="BE 125">Bovo, Elisabetta et al. (1998): str. 125.</ref> Madžari pa so v [[Evropa|Evropo]] prinesli uporabo konjskega [[streme]]na, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,<ref name="BE 125" /> zato so Madžari kot konjeniško ljudstvo zlahka obvladali panonske stepe. Panonijo so zasedli že najkasneje v letih 899/900.<ref>Štih, P. (2001): str. 81-82.</ref> V letu 899 je umrl Arnulf.<ref name="KM 85" /><ref name="SP 82">Štih, P. (2001):str. 82.</ref> Najkasneje leta 900 so Madžari Panonijo povsem opustošili in jo zasedli.<ref name="BG 249" /><ref name="SP 82" /> ===Karantanija v času madžarske nevarnosti=== [[Slika:Kalandozasok.jpg|thumb|levo|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] [[Slika:Karantanija 907-952.PNG|thumb|Okrnjena Koroška-Karantanija v času prodora Madžarov]] [[File:Italy 1000 AD.svg|thumb|[[Italija]] okoli leta 1000 in obseg t.i. ''Velike Karantanije'' 1000]] Karantanska zgodovina vse do leta 976 ni povsem jasna. Viri poročajo, da leta 900 na madžarskem ozemlju ni bilo niti ene krščanske duše več.<ref name="SVPŠ86">Simoniti & Štih (1996): str. 86.</ref> 5. julija 907 je bil pri Bratislavi zlomljen nemški odpor proti Madžarom in v tem spopadu je padel tudi upravitelj Karantanije [[Liutpold Bavarski|Liutpold]].<ref name="SVPŠ86"/> Spremenila se je vsa vzhodna karantanska meja, pa tudi del južne in severne. Tako je bilo začasno izgubljeno področje srednjega Pomurja ter skoraj vse ozemlje današnje Slovenije.<ref>Čepič et al. (1979): str. 152.</ref> Na jugozahodu so Madžari namreč sledili ostankom rimske ceste proti Italiji (v smeri današnjih mest [[Ptuj]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]).<ref name="SVPŠ86"/> Čeprav so bila izgubljena ogromna karantanska področja in je bil izgubljen ozemeljski stik Karantanije z Zahodnimi Slovani, so madžarski vpadi po drugi strani zavrli prodor nemške kolonizacije med Karantance.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 87.</ref> Konec obdobja negotovosti je naznanjalo šele leto 949, ko je bavarsko-karantanska vojska uspela prodreti v osrčje Madžarske.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 101.</ref> Le malo kasneje, leta 955, je [[Nemci|nemški]] kralj [[Oton Veliki]] uspel Madžare premagati v bitki pri [[Augsburg]]u ob reki [[Lech (reka)|Lech]].<ref>Pal, E. (2001): str. 14-15.</ref> Zlasti nemško zgodovinopisje se je postavilo na stališče, da je bila vojvodina Karantanija ponovno vzpostavljena šele leta 976.<ref>Wolfram H. (1991), str. 186.</ref> Karantanija naj bi imela namreč vse od propada ''Karantanskega kraljestva'' pa do leta 976 za vojvodo bavarskega vladarja. Mnenja o tedanji povezavi med Karantanijo in Bavarsko so sicer deljena, ampak verjetneje imamo opraviti s [[personalna unija|personalno unijo]] med dvema vojvodinama,<ref name="GB252253">Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.</ref> morda pa je bila Karantanija res šele leta 976, ko je bila politično ločena od Bavarske, povzdignjena tudi v vojvodino.<ref name="#2">Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 104.</ref><ref name="HW">Herwig, W. (1991): str. 186.</ref> Grafenauer v zvezi s tem npr. opozarja na tri situacije:<ref name="GB252253"/> * liutpold [[Bertold Bavarski|Bertold]] je že od leta 927 do 937 nastopal kot vojvoda (''dux'') Karantanije/Koroške, med tem ko je na Bavarskem kot vojvoda deloval njegov brat [[Arnulf Bavarski|Arnulf]] (907–937) leta 935 je kot kaže bila vsa oblast celo združena v rokah Arnulfa, ki je tedaj omenjen kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«; * viri o posebnem položaju Karantanije/Koroške tudi po letu 937 ne presahnejo – Bertold, ki je tedaj postal vojvoda na Bavarskem (937–949), se sicer poslej omenja le kot bavarski vojvoda, toda nemški kralj je na Bavarsko in v Karantanijo pošiljal ločenega kraljevega poslanca (walpota), kot da bi šlo za dve ločeni deželi; * v virih iz srede 10. stoletja se pojavlja izraz »Bavarci in Karantanci«, kar kaže na poseben status Karantanije proti Bavarski. ===Pretapljanje starega reda v klasično Koroško=== Še preden je bila Karantanija tako ali drugače ločena od Bavarske, je doživela drugo in zadnjo kratkotrajno veliko ozemeljsko razširitev. Leta 952 je namreč [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]] [[Oton I. (svetorimski cesar)|Oton I.]] njenemu ozemlju dodal severnoitalijansko področje s celotno [[Veronska krajina|Veronsko krajino]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 101.</ref><ref name="GJ65"/> Starejše slovensko zgodovinopisje zato govori tudi o nastanku t. i. ''Velike Karantanije'',<ref name="GJ65">Gruden, J. (1910)</ref> vendar se pridevnik ''velika'' tedaj ni uporabljal. Karantanija je bila ozemeljsko okrepljena zato, da bi se po eni strani na vzhodu lažje branila proti vpadom [[Madžari|Madžarov]], po drugi strani pa je na jugu omogočila stik nemške države z [[Apeninski polotok|Apeninskim polotokom]]. Njena mejna področja proti [[Apeninski polotok|Apeninskemu polotoku]] in proti Panoniji so bila oblikovana v krajine (mejne grofije).<ref name="CET">Čepič et al. (1979): str. 159.</ref> {{multiple image | align = right | total_width = 600 | image1 = Central Europe, 919-1125.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = | footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okoli leta 1000 }} Karantanija oziroma Koroška, kakor jo od tega obdobja naprej običajno imenujemo, je leta 976 po dolgem času imela vladarja, ki ni bil bavarski vojvoda, toda vojvodina je bila v letih 983–985 in 989–1002 v obliki personalne unije še dvakrat združena z Bavarsko, šele nato pa se je razvoj obeh dežel dokončno ločil.<ref>Štih, P. (1986): str. 225.</ref> Čeprav se je tej večjezični in polietnični vojvodini Koroški morda obetala lepa prihodnost, so takšne upe pokopali dinastični spori med oblastniki.<ref name="HW"/> Proces razpadanja enotne vojvodine se je tako pričel že kmalu po njeni veliki ozemeljski razširitvi. Ozemeljsko močno povečana Koroška tako obvelja za slaboten fevdalni okvir vrste vse bolj samostojnih pokrajin.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 268.</ref> Že leta 995 je zaradi rivalstva za oblast odpadla zelo velika Veronska krajina, ki je bila nato od leta 1002 s Koroško sicer v personalni uniji (koroški vojvoda je bil namreč hkrati tudi veronski mejni grof).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 255.</ref> Leta 1002 je zaradi političnih trenj cesar od Koroške odcepil tudi Karantansko krajino (kasnejšo [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]]), Podravsko krajino, Savinjsko krajino in še [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] krajino.<ref>Čepič et al. (1979): str. 160.</ref> Ostanki dežele so tako naglo dobivali teritorialno podobo današnje Koroške. V latinskih poimenovanjih namesto starega izraza ''Karantanija'' (''Carantania'') sicer v 11. stoletju prevladal izraz ''Koroška'' (''Carinthia''),<ref>primerjaj z: Kos, F. (1911): str. 166.</ref> čeprav star izraz ni povsem izginil.{{Efn|Glej: Omembe v poznosrednjeveški literaturi}} Zaradi ločevanja s starejšo zgodovino mnogi že za obdobje po letu 976 uporabljajo izraz [[vojvodina Koroška]]. Pojavlja se tudi mnenje, da je bil koroški vojvoda v teh časih v glavnem cesarjev uradnik in ne več predstavnik klasične plemenske vojvodine (čeprav je bilo večinsko prebivalstvo v njej še slovansko).<ref name="#2"/> Tudi na tedanjem južnem Koroškem (skoraj celotna današnja Slovenija) se okrog leta 1000 namreč naglo raširijo zemljiška gospostva, tako, da oslanjanje na staro slovansko tradicijo ni bilo več potrebno. Sama karantanska etnična pripadnost se je pričela razkrajati z razkrajanjem ozemeljsko povečane Koroške, k temu pa je pripomoglo še okrepljeno neslovansko plemstvo, ki zaradi utrditve svojega zemljiškega gospostva (in to na vsem vzhodno-alpskem prostoru) ni več potrebovalo plemenske vojvodine.<ref name="GB268">Grafenauer B. (2000): str. 268.</ref> Ne glede na to so ostanki karantanske (oziroma koroške) posebne identitete preživeli še vse do začetka 16. stoletja.<ref name="GB268"/> Potomci karantanske etnične skupnosti iz 9. in 10. stoletja so bili ok. 6 naslednjih stoletij še Slovani<ref name=":2">Grdina, Igor (2012).</ref>Sloveni. Mehanicistična delitev na karantansko (pred letom 976) in koroško obdobje (po letu 976) je zaradi opisanih zveznih procesov sicer poenostavljanje, dejstvo pa je, da se nekje v drugi polovici 10. stoletja naglo izoblikujejo značilnosti klasične koroške politične organizacije brez pomembnih elementov karantanske plemenske grofije/vojvodine. ==Politična in družbena ureditev== ===Slovanska družbena ureditev=== Na vrhu karantanske družbe je bil '''knez''' s pripadniki svoje rodbine,<ref>Štih, P. (2001): str. 39.</ref> ki so morda s še nekaterimi drugimi odličniki<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 100.</ref> predstavljali privilegiran sloj, to je karantansko plemstvo. Knežja družina je imela sredi 8. stoletja že zagotovljeno dedno oblast, knez je opravljal funkcijo vrhovnega sodnika, zastopnika za zunanje zadeve, pripadale so mu nekatere javnopravne dajatve, opiral pa se je tudi na svoje lastne vojaške sile.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 105-108.</ref> V povezavi z oblastnikom je tudi pravni institut, ki se imenuje '''pojezda'''. Ta izraz pomeni, da je oblastnik, ki je jezdil od kraja do kraja, na licu mesta izvrševal svojo oblast.<ref name="#3">Štih, P. (2001): str. 48.</ref> Za vzdrževanje takšnega potujočega dvora so morali poskrbeti prebivalci, ki so živeli na območju, kjer se je knez mudil.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 40.</ref> Vir iz 9. stoletja poleg kneza in njegove družine omenja visoke upravne funkcionarje. Slovanskega naziva zanje ne poznamo, vir pa jih imenuje »prvaki« (''princeps'') oziroma »visoki upravitelji – '''knezi'''/grofje« (''comites'').<ref name="ŠK38 ">Škrubej, K. (2002): str. 38.</ref><ref>Grafenauer, B. (2000): str. 142.</ref> Na Karantanskem ozemlju je živela vrsta '''plemen''', čeprav med njimi po imenu danes poznamo le dve: Hrvate{{efn|Vprašanje karantanskih Hrvatov izčrpno obdela Grafenauer. Glej: Grafenauer, B. (2000): str. 157.-185.}} in Dudlebe.<ref>Herwig, W. (1991): str. 177.</ref> Če lahko Dudlebe tako ali drugače povezujemo z Germani, saj se pri njih pojavlja osebno ime *Deudo- (npr. v obliki ''Dietleip'', ''Ditlef''),<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 85.</ref> je etnonim Hrvat precej trši oreh in etimologi glede njegovega izvora niso prišli do splošno sprejete razlage. Izvor imena Hrvat med drugim lahko iščemo v izposojenki iz germanskega izraza za bojno opravo (*''hurwa''), v domnevni obliki rogatih hrvaških čelad (*''kъerv''- »rogat«), nekateri ime razlagajo z iranskim izrazoslovjem, drugi pa ga iz takšne ali drugačne perspektive (keltske, iranske, skitske …) izvajajo iz iste osnove, ki je podlaga za etnonim Srb.<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 79-80.</ref> Lokalni patriarhalni voditelji (verjetno na ravni zadružnih vasi) so se imenovali '''župani'''.<ref>Štih, P. (2001): str. 43-44.</ref> Pod župani so vsaj ponekod poznali nižje vodstvene položaje – tako neki vir omenja župana (''jopan''), ki je imel vodilno vlogo tudi na območju, kjer sta delovala dva njegova upravitelja (''actores'').<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 133.</ref> Župane so nekateri imeli za potomce nad Slovani gospodujoče turško-tatarske plasti, vendar pa obrska nasilja niso vodila k nastanku razredne države, institut župana pa se pojavlja zgolj pri Južnih Slovanih.<ref name="VS4445 ">Vilfan, S. (1991): str. 44-45.</ref> V času razseljevanja so bile '''župe''' verjetno na krvnem sorodstvu utemeljene skupnosti ljudi – po naselitvi pa je župa postala teritorialna enota.<ref name="VS4445 "/> Karantanski knez naj bi imel oblast nad '''plemensko vojsko'''.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 39.</ref> Poleg plemenske vojske pa je imel knez na razpolago '''koseze''' ali '''kosaze'''.{{Efn|Posredni "dokaz", da naj bi Karantanija obsegala tudi pokrajino/kneževino Karniola, so kranjski kraji: Koseze, Ljubljana, Koseze, Ilirska Bistrica, Koseze, Vodice, Spodnje Koseze, Lukovica, Zgornje Koseze, Moravče in Koseč. Ta imena so bila prvotno imenovana po akuzativu množinskega demonima iz samostalnika *kosez, ki se nanaša na manjše karantansko plemstvo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|page=202}}</ref>. Če ta domneva drži potem je Karantanija oz. država, katerim so pripadali ti kosezi, segala najmanj do Ilirske Bistrice, kjer je najjužnejša naselbina.}} Koseze nemški viri prevajajo z izrazom ''Edling'', kar označuje bodisi [[družiniki|družinike]] bodisi plemstvo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 149.</ref> Še v 12. in 13. stoletju so kosezi imeli položaj nižjih plemičev, ki je bil enakovreden položaju [[ministeriali|ministerialov]].<ref name="ŠP41 "/> Kosezi so kot poseben karantanski oz. slovanski družbeni sloj obstajali že sredi 8. stoletja.<ref name="ŠP41 ">Štih, P. (2001): str. 40.</ref> V njih nemara lahko prepoznamo družinike<ref name="ŠP41 "/><ref>Korošec, P. (1990): str. 22.</ref> oz. vsaj neko vojaško silo (verjetno konjeniško), ki je bila povezana s knezom.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 110, 120.</ref> V kosezih je zato moč videti tudi nastajajoče plemstvo.<ref name="KP20">Korošec, P. (1990): str. 20.</ref> Kar lahko z gotovostjo trdimo je, da gre za privilegiran vojaški sloj, saj so kosezi živeli izven sistema žup, imeli so svoje lastne posesti in svojo lastno organizacijo, podrejeni pa so bili zgolj knezu.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 45.</ref> V Karantaniji kot jo poznamo iz pisnih virov so se na '''veči''' zbirali le še kosezi in ne več celotno ljudstvo.<ref name="KP20 "/> Večo lahko opredelimo kot obliko kolegialnega organa in je pomenila zbor določene skupine ljudi.<ref name="#3"/> Večina slovanskega ljudstva je pripadala običajnim '''svobodnjakom'''. Ta najširši sloj prebivalstva je živel v okviru žup.<ref name="ŠK38 "/> Kljub temu so v Karantaniji poznali tudi '''sužnje''', ki pa so verjetno izvirali predvsem iz vrst vojnih ujetnikov in so bili običajno zaposleni na velikih knežjih dvorih, morda pa tudi na manjših koseških dvorih.<ref name="VS46">Vilfan, S. (1991): str. 46.</ref> V viru iz 9. stoletja so omenjeni kot sužnji (''servi'').<ref name="ŠK38 "/> Status staroselcev '''Lahov''' ali '''Vlahov''' v karantanski družbi pa ni kristalno jasen.<ref name="VS46"/> [[Peter Petru]] je mnenja, da so staroselci še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slověnske prišleke in jih tudi Slovenci povzemajo iz roda v rod kot koristne ostaline (npr. vinska trta). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo Slovanov.<ref>{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|page=308-309}}</ref> Prav tako je težko opredeljevati tudi vlogo poganskih duhovnov. ===Ustoličevanje karantanskih knezov=== {{Glavni članek|Ustoličevanje koroških vojvod}} [[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|[[Knežji kamen]]]] [[Slika:Maria Saal Kapuzinerstoeckl Dom und Dechantei W-Ansicht 03072017 0083.jpg|sličica|Cerkev [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]]] Kneževina Karantanija je še posebej znana po starodavnem obredu postavljanja karantanskih vojvod (ali [[Knez|knezov]]), praksa, ki se je nadaljevala po vključitvi Karantanije v kasnejšo [[Vojvodina Koroška|Vojvodino Koroško]]. Nazadnje je bila izvedena leta 1414, ko je bil za koroškega vojvodo ustoličen [[Habsburžani|Habsburžan]] [[Ernest Železni]]. Obred je potekal na [[Knežji kamen|knežjem kamnu]] (nemško ''Fürstenstein''), [[Starorimska civilizacija|starorimskem]] stebrnem kapitelu pri [[Krnski Grad|Krnskem Gradu]] (danes Karnburg), v [[Slovenščina|Slovenščini]] pa ga je izvedel svobodni kmet, ki je po izboru svojih vrstnikov v imenu ljudje v deželi so spraševali novega princa o njegovi poštenosti in ga spominjali na njegove dolžnosti. Kasneje, ko je vojvodina Koroška pripadla Habsburžanom, je bila zamisel, da je koroški vojvoda dejansko dobil legitimacijo od ljudstva, osnova Habsburžanov za pridobitev edinstvenega naslova nadvojvode. Ustoličevanje koroških vojvod je bilo sestavljeno iz treh delov: najprej je bil obred v slovenskem jeziku pri knežjem kamnu; nato je bila [[maša]] v katedrali [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]; nato pa je na ''[[Vojvodski prestol|vojvodskem prestolu]]'' (nemško ''Herzogsstuhl'') potekala slovesnost, kjer je novi vojvoda prisegel v [[Nemščina|nemščini]] in kjer je prejel tudi stanovsko čast. Vojvodski prestol se nahaja v dolini ''Zollfeld'', severno od Celovca v sodobni avstrijski [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]]. Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi [[Janez Vetrinjski]] in [[Enej Silvij Piccolomini]] (kasnejši papež Pij II.), opisan pa je tudi v knjigi [[Jean Bodin|Jeana Bodina]] ''Six livres de la Republique'', iz katere je o njem bral tudi ameriški politik [[Thomas Jefferson]]. Na podlagi njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile teorije, da naj bi ga obred navdihnil pri pisanju [[Združene države Amerike|ameriške]] [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]], saj naj bi iz obreda prevzel zamisel o suverenosti ljudstva. Toda takšne razlage niso tako prepričljive in v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.<ref>[[Peter Štih]], »O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustoličevanja koroških vojvod«, v ''[[Miroslav Stiplovšek|Stiplovškov]] zbornik'', ur. [[Dušan Nećak]]. Ljubljana, 2005, str. 33-42</ref> Andrej Pleterski je na podlagi primerjalne metode rekonstruiral obredni pomen karantanskega ustoličevanja.<ref>Pleterski Andrej (1999): ''Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov''. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana.</ref> Knežji kamen je danes tudi na nacionalni strani [[slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za dva centa. ===Frankovska družbena ureditev=== [[Slika:Vojvodski stol.jpg|thumb|Vojvodski stol je za vojvode postal simbol fevdalne oblasti nad Karantanijo in nato nad Koroško]] Z nastopom Frankov se v karantanski družbi pričenja uvajati tudi frankovska družbena ureditev. Ta ureditev je predpostavljala uvajanje krščanstva, kar je prizadelo predvsem poganske duhovnike. Franki so vpeljali svoj upravni sistem, ki je temeljil na uvajanju grofovske uprave, grofijam pa so načelovali visoki upravitelji-'''[[grof]]je'''.<ref name="VS58">Vilfan, S. (1991): str. 58.</ref> Grof je bil vojaški poveljnik, obenem pa je načeloval tudi zborom svobodnjakov.<ref name="VS58"/> Ob mejah so Franki vzpostavljali mejne grofije (ali krajine), ki so jim načelovali '''mejni grofje'''.<ref name="VS58"/> Te mejne grofe so vzhodno-alpski Slovani poimenovali kar s svojim izrazom '''knez'''.<ref name="VS58"/> Frankovski '''kralj''' je po mejnih grofijah pošiljal svoje kraljeve '''odposlance''' (''missi dominici'') – po enega za posvetne in po enega za cerkvene zadeve.<ref name="VS58"/> Franki so v Karantanijo pričeli uvajati '''[[fevdalizem]]'''. Najprej so takšno usodo doživele pokrajine, ki so se nahajale v karantanski soseščini – npr. v Istra že leta 804 srečujemo trenja med istrskim oblastnikom in Slovani.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 59.</ref> Do pojava fevdalnih odnosov je prihajalo tudi v sami Karantaniji. Tako je leta 822 Bavarec Matheri podaril svojo posest brižinskemu samostanu.<ref>Wolfram, H. (1991). Str. 184.</ref> Deželno-knežje cerkve so po odstranitvi domačih knezov v obdobju 820–828 očitno prešle na krono, saj so z '''darovnico''' krone leta 860 dve takšni cerkvi postali salzburški.<ref name="GB117">Grafenauer, B. (2000): str. 117.</ref> Zemljiška gospostva so na področju vzhodno-alpskih Slovanov sicer nastajala zaporedoma: že okrog leta 800 na področju Vzhodne krajine ob Donavi, okrog 840 v Spodnji Panoniji.<ref name="GB117"/> Vladarjevo poklanjanje fevdov je bilo še posebej izrazito v času vladavine Arnulfa.<ref name="#1"/> Naj južnem karantanskem ozemlju (današnja Republika Slovenija) šele ponovna uvedba mejnih grofij po madžarskih vpadih ter ustanavljanje novih zemljiških gospostev v zgornjem Posavju in ob Posočju šele okrog leta 1000 vzpostavijo pogoje za dokončno prevlado zahodnoevropskega fevdalnega reda.<ref name="GB117"/><ref>Vilfan, S. (1991): str. 60.</ref> Franki oziroma Nemci so sicer obdržali mnoge institute karantanske plemenske države – npr. pojem vojvodstva, stare dvore, koseze, župane in celo del visokega plemstva.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 61.</ref> Zaradi uvajanja fevdalnih procesov pa so najkasneje v času vladavine Karlmana ali njegovega sina [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] kot simbol fevdalne oblasti v Karantaniji sicer postavili tim. »'''[[vojvodski stol|Vojvodski prestol]]'''«. Ta je služil poklonitvi fevdalcev novemu kralju, čeprav je imel morda že kmalu dodan tudi zahodni sedež, na katerem je sedel (koseški) sodnik.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 277-288.</ref> To kljub vsemu pričuje o krepitvi fevdalnega sistema v Karantaniji. Vojvodski stol bi po mnenju Koroščeve sicer lahko nastal tudi okrog leta 800, ko naj bi frankovsko upravo v deželi namesto domačega kneza pričel izvajati grof, zahodni sedež pa naj bi po njenem mnenju dal okrog leta 1000 postaviti šele palatinski grof.<ref>Korošec, P.(1990): str. 33-34.</ref> == Ozemlje == Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije. Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo. Te pa ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Vendar je zavzemala tudi kos današnje Republike Slovenije.<ref>Golec, et. al. (2025), str. 59.</ref> To mdr. dokazuje odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, po katerem je reka [[Drava]] razmejila cerkveno oblast med Salzburgom na severu ter Oglejem na jugu. Tam je eksplicitno zapisano, da "Drava teče po sredi Karantanije" (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar nakazuje, da je Karantanija obsegala velik del ozemlja tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.<ref name=":1">Korun, B. (2025)</ref> Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje,{{Efn|Najjužnejša znana prisotnost kosezov (v krajevnem imenu) je pri Ilirski Bistrici; primerjaj Dolinar, France, M. (2011), str. 50. To nakazuje na možnost obsega prostora Karantanije do le-tega območja.}} med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].<ref name=":1" /><ref>Kos, F. (1906), str. 9.</ref> Odlok Karla Velikega je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].<ref>Kos, F. (1906), str. 136 (št. 59).</ref> Ker je Drava potekala po sredini le-te kneževine obstaja možnost, da je Karantanija ok. leta 800 obsegala tudi prostor pokrajine oz. ''kneževine'' Karniole. Najtrdnejši indic za možnost večje kneževine Karantanije{{Efn|ki obsega Ožjo Karantanijo, Liburnijo, Deželo ob Muri in Karniolo}} in, da je bil prostor na obeh straneh [[Kamniško-Savinjske Alpe|Savinjskih Alp]] in [[Karavanke|Karavank]] enoten, je poleg podobnosti arheoloških ostankov na Kranjskem in Koroškem – obstoj kosezov in njihovih naselbin z imeni, kot so ''Koseze'', ''Kasaze'' ali nem. ''Edling''.<ref name=":1" /> Jakob Sket ni podvomil, da Karniola – kot mala Kranjska<ref>Sket, J. (1893), str. 6.</ref> – ne spada pod Karantanijo.<ref name=":13" /> Temveč je obsegu Karantanije pripisal skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije. Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj Slovenci. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni<ref name=":13" /> del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek Rogaške gore ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]]. Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo, se je južna meja Karantanije verjetno ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.<ref>Sket, J. (1893), str. 3.</ref>[[Slika:Slovanske knezevine v Vzhodnih Alpah.PNG|thumb|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]] [[Andrej Pleterski]] je zagovarjal stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520">Pleterski, A. (1996). Str. 520.</ref> V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do Ad Undrimas (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''»Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.«'' Za Pleterskega interpretacijo glej v: Pleterski, A. (1996). Str. 520-525.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520" /> kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt]]u, domnevnem središču Liburnije.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525-528.</ref> Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 526.</ref> Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525.</ref> Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. [[Peter Štih]] se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in Ad Undrimas umeščena znotraj karantanske kneževine.<ref name=":10">Štih, P. (1997). Str. 114-118.</ref> Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.<ref name=":10" /> [[Igor Grdina]] pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.<ref>Grdina, I. (1997).</ref> ==Religija== ===Pogansko obdobje=== Vir iz okrog leta 800 za vzhodno-alpske Slovane pravi, da so častili gore, drevesa, studence, reke, živali, obenem pa so ti Slovani prerokovali prihodnost.<ref name="GB189">Grafenauer, B. (2000): str. 189.</ref> Arheološko je potrjeno, da so ti Slovani globoko verovali v zagrobno življenje.<ref>Korošec, P. (1990): str. 21.</ref><ref>Primerjaj tudi z: Grafenauer, B. (2000): str. 189</ref> Poslanica bavarskemu knezu Tasilu o vzhodno-alpskih Slovanih omenja, da le-ti ne verujejo v krščanskega Boga, pač pa molijo [[malik]]e.<ref>Kos, M. (1933): str. 59.</ref> Grafenauer na osnovi primerjave s [[Prokopij]]evim besedilom o slovanskem bogu stvarniku bliska in s kasnejšimi ljudskimi šegami, pravi, da so vzhodno-alpski Slovani poznali mnogoboštvo, med temi bogovi pa je eden zavzemal osrednje mesto.<ref name="GB189"/> O imenih teh starih karantanskih in karniolskih božanstev žal nimamo ohranjenih pisnih virov. V slovenskih ljudskih pripovedih se je zelo dobro ohranil predvsem lik sončnega junaka [[Kresnik (bog)|Kresnika]], čeprav njegovega imena iz poganskega obdobja ne poznamo. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je Zmago Šmitek v obširni analizi pokazal, da je junak Kresnik zelo verjetno predelava slovanskega božanstva [[Svarožič]]a.<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 111-136.</ref> Po ruski mitologiji naj bi bil Svarožič sin [[Svarog]]a. Na nekdanje čaščenje Svaroga (ali vsaj Svarožiča?) bi na Slovenskem lahko kazali toponimi kot so Twaroch, Svare in Svarje in ime kmetije Svarošek.<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 331.</ref> Zelo pogosto je na Slovenskem čaščen tudi Zeleni Jurij, ki morda predstavlja (sicer pod očitnimi krščanskimi vplivi) predelano slovansko božanstvo, ki se drugod pojavlja z imenoma [[Jarilo]] in [[Jarovit]].<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 169-197; zlasti uvodna stran 169.</ref> [[Slika:Slavic Ritual Angle.PNG|thumb|levo|Ena od možnih zasnov obrednega kota med tremi kultnimi mesti. Takšne prostorske razporeditve so bile odkrite tudi na ozemlju Karniole in Karantanije]] Obstaja verjetnost, da so Karantanci častili [[Perun]]a, [[Veles (bog)|Veles]]a in [[Mokoš|Mokoša]]. Ti trije božanski liki so bili gotovo čaščeni v karantanski okolici (današnja [[Madžarska]], [[Hrvaška]] …).<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 23, 225.</ref> V ljudskem jeziku in pripovedi se je od Prekmurja do Ptuja v zvezi z gromom ohranil izraz ''perun'', ime Velesa je verjetno povezano s »Svetim Velkom« iz slovenske obredne pesmi, ohranjena pa je tudi pripovedka o čarovnici Mokoški.<ref>Ovsec, D. (1991): str. 164-165, 175.</ref> Na osnovi arheološkega raziskovanja in z uporabo primerjalne metode je Pleterski tudi za območje današnje Avstrije in Slovenije potrdil slovanska kultna mesta, ki med seboj sestavljajo kot 23–24 stopinj (naklon [[ekliptika|ekliptik]]e glede na [[ekvator]]).<ref name="PLX"/> V takem obrednem kotu na enem koncu stoji kultno mesto nebeškega božanstva, na drugem zemeljskega božanstva, na tretjem pa nekega ženskega božanstva.<ref name="PLX"/> Osnovni prototip božanstev, ki so bila čaščena na teh mestih, Pleterski vidi prav v Perunu, Velesu in v Mokoš, čeprav dopušča veliko verjetnost, da so tak obredni kot sestavljala tudi kultna mesta trojic drugih božanstev.<ref name="PLX">Pleterski, A. (1996): str. 180-181.</ref> Vlado Nartnik je poskušal dokazovati astronomske povezave med slovenskimi in slovanskimi bajeslovnimi bitji in nekaterimi astronomskimi kategorijam, pri tem pa je v neki manj ambiciozni analizi primerjal slovensko ljudsko pesem o Svetem Valentinu in Svetem Peregrinu, v kateri naj bi po njegovem prvotno nastopala Veles in Perun.<ref>Nartnik, V. (1998): str. 63-64.</ref> Poleg slovanskih vplivov so med ljudmi neslovanskega rodu razširjala tudi druga verovanja. Z gotovostjo lahko trdimo, da krščanstvo na vzhodno-alpskem področju v 7. in 8. stoletju ni povsem zamrlo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 188.</ref><ref>Štih, P. (2001): str. 25.</ref> Etnolog [[Slavko Ciglenečki]] pa je z uporabo primerjalne metode pokazal na nekatere povezave med [[Kurent]]om in antičnim kultom [[Kibela|Kibel]]e,<ref name="Ciglenečki Slavko 1999">Ciglenečki, S. (1999): str. 21-31.</ref> kar bi lahko kazalo na vpliv starih antičnih poganskih predstav. Ko se je v Karantaniji od srede 8. stoletja pričelo uveljavljati krščanstvo, je slovansko staroverstvo doživelo zaton. Prva desetletja uvajanja krščanstva so bila dokaj neuspešna. Nek vir za leto 790 za Alpske Slovane sporoča, da so to »grozoviti pogani«.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28.</ref> Ko se je krščanstvo le uveljavilo, je poganstvo sprva živelo skrito za zunanjim krščanskim videzom. To se kaže v poganskem načinu pokopa Karantancev, ki se je obdržal vse do začetka 10. stoletja, še bolj pa verjetno na panonskem ozemlju, kjer so preostali Slovani po prihodu Madžarov opustili krščanstvo in se vrnili k poganstvu – na to kaže skupen pokop žene ob umrlem možu (za pogansko Slovanko namreč po moževi smrti življenje ni imelo smisla).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 215.</ref> Osrednja Karantanija bi lahko bila precej poganska še v prvi polovici 11. stoletja, v kolikor o tem pričujejo slovanska (nekrščanska) osebna imena.<ref>Primerjaj z: Habijan, V. (1997): str. 40.</ref> Kakorkoli že, pa se v velikem delu Karantanije zavestno poganstvo med 9. in 11. stoletjem umika, ohranili pa so se stari obredi, šege in zagovori.<ref name="#4">Grafenauer, B. (2000): str. 217.</ref> ===Zmaga krščanstva=== [[Slika:Modestus.jpg|thumb|right|200px|Modest Koroški je bil pokrajinski škof med Karantanci]] Potem, ko sta postala kristjana kneza Gorazd in Hotimir, si je nova vera pričela utirati pot v Karantaniji. Okrog 757 je v tej državi pričel delovati pokrajinski škof Modest.<ref>Grafenaur, B. (2000): str. 202.</ref> Pri uvajanju krščanstva je na začetku prihajalo do velikih uporov, najhujši pa je bil leta 772, saj je moral karantanski dvor, ki sam upora ni zmogel zatreti, na pomoč poklicati Bavarce.<ref>Habijan, V. (1997): str. 19.</ref> Franki in Bavarci so za prisvajanje zemljišč poganskih Slovanov v severni Karantaniji izkoriščali predpis iz leta 777, ki je veleval izgon tamkajšnjih slovanskih poganov.<ref>Habijan, V. (1997): str. 21.</ref> Zaradi šibkosti papeževega položaja je bilo krščanstvo orodje manipulacije v rokah posvetnega frankovskega vladarja, zato praktično ni bilo možnosti, da bi se pri vzpostavljanju cerkvene oblasti nad Vzhodno-alpskimi Slovani oglejski patriarh lahko kosal s salzburškim škofom.<ref name="#4"/> V večjem delu Karantanije je na srečo prevladovala salzburška cerkvena politika z '''irskim načinom misijona''', ki je poudarjal miroljubno širjenje krščanstva in pomen pridobivanja zaupanja med plemenskimi voditelji poganskih ljudstev.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 194.</ref> Medtem, ko je '''frankovski način misijona''' uporabljal nasilje in kaznovanje udeležbe v poganskih obredih z zaplembo premoženja in odvzemom osebne svobode, je irski misijon upošteval poganske šege in običaje in jih načeloma niso nasilno zatirali, ampak so jim poskušali dati novo, krščansko vsebino.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 203-214.</ref><ref>Kos, M. (1933): str. 61.</ref> V praksi pa se tudi na območju irskega načina misijonarjenja pri pokristjanjevanju niso izgonili določeni prisili in pritiskom, saj je poslušnost duhovščini prinašala cerkvene prihodke.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 202.</ref> Pri obredju so misijonarji uporabljali domači slovanski jezik, od konca 8. stoletja dalje pa so bile maše v [[latinščina|latinskem]] jeziku, medtem, ko so predmašne molitve in oblike pokore ostale v slovanskem jeziku.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 208.</ref> V to starejše obdobje pokristjanjevanja lahko postavimo nastanek predlog za verske obrazce, ki so bili zapisani veliko kasneje ([[Rateški rokopis]], [[Celovški rokopis]], morda [[Brižinski spomeniki]]).<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 37.</ref> Po ukazu Karla Velikega so mejo med pristojnostjo salzburškega škofa in oglejskega patriarha leta 803 določili po reki Dravi tudi v sami Karantaniji, ki je bila doslej v celoti pod vplivom salzburške škofije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 25.</ref> '''Oglejski misijon''' je bil manj zagnan, saj je še bil leta 800 njihov misijonar Blandricus, ki je potoval med vzhodno-alpske Slovane in v Panonijo, na svojem misijonu neuspešen zaradi nepoznavanja slovanskega jezika.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 46.</ref> Pokrajinski škofi, ki so po pooblastilu salzburškega škofa delovali v Karantaniji, so imeli do leta 803 enake pristojnosti kot pravi škofje v Salzburgu, v letih 803 in nato 829 pa so bile njihove pristojnosti omejene.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 205.</ref> Z osvojitvijo avarskega ozemlja (frankovska Zgornja in Spodnja Panonija) je prišlo do spremembe tudi pri frankovskem načinu misijona, saj so tudi tam na podlagi izkušnje s poganskimi Sasi ugotovili, da ima nasilje pri uspešnem pokristjanjevanju svoje meje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 209.</ref> V praksi je pokristjanevanje v frankovskem načinu misijona še naprej povzročalo prisilo, še naprej pa je veljala tudi določba, da se zapleni vsako naselje, kjer prebivalstvo opravlja poganske obrede.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 2011, 214.</ref> Kjer je prihajalo do nasilnega pokristjanjevanja z izganjanjem, je prišlo do selitev slovanskega prebivalstva.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28-29.</ref> Tudi upor Ljudevita Posavskega je bil še povezan tudi s protikrščanskimi občutji. Tako je bila leta 822 ponovno požgana celica Sv. Maksimilijana v Bischofshofnu.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 207.</ref> Po letu 820 pa v Karantaniji ni bilo več uporov, povezanih s pokristjanjevanjem. Neavtonomna vloga karantanske cerkve je spodbujala karantanske težnje k cerkveni avtonomiji. Z urejanjem razmer so si namreč salzburški škofje, ki so leta 799 v Karantaniji obnovili institut pokrajinskih škofov, želeli več neposredne cerkvene oblasti, zato je bil položaj pokrajinskega škofa Osvalda vsaj po letih 845–850 praktično brez pomena.<ref name="#5">Grafenauer, B. (2000): str. 218.</ref> Pokrajinski škof Osvald je okrog leta 860 neuspešno posredoval pri papežu [[Nikolaj I. (papež)|Nikolaju I.]], ki pa ni dovolil nastanka karantanske cerkvene avtonomije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 22.</ref> Darovnice kraljevih posesti v Karantaniji Salzburgu v letu 860 lahko opazujemo v luči salzburških teženj po krepitvi neposredne cerkvene oblasti.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 218-219.</ref> Posledica teh trenj je bila, da se je po Osvaldovi smrti med letoma 863 in 773 prekinila veriga karantanskih pokrajinskih škofov.<ref name="#5"/> Karantanska cerkev je doživela dodaten pretres, ko je velikomoravski vladar [[Rastislav Moravski|Rastislav]] k sebi povabil bizantinska misijonarja [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]], saj je imel Metod vpliv tudi na upornega spodnjepanonskega kneza Koclja, vendar pa so zahodni kristjani s propadom Koclja zmagali.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 220-221.</ref> V spodnji Panoniji so v času Kocljeve neodvisnosti uveljavili slovanski bogoslužni jezik, med tem, ko so na zahodu tedaj uporabljali le latinsko bogoslužje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 216.</ref> Po letu 874 je na verskem področju zavladal mir, nov udarec pa je karantansko krščanstvo doživelo z nastopom Madžarov, saj na njihovem ozemlju že leta 900 ni bilo več sledu o krščanstvu.<ref name="SVPŠ86"/> V 10. stoletju je bilo karantansko krščanstvo zlasti na jugu potrebno organizirati na novo, sicer pa o posebnostih tedanjega razvoja nimamo posebnih podatkov. == Omembe v poznosrednjeveški literaturi == V 12. stoletju pri nekem prepisovalcu starih listin najdemo enačenje različic naziva ''Karantanija'' in ''Koroška''.<ref>Štih, P. (1986): str. 221.</ref> [[Zgodovina minulih let|Nestorjev letopis]] iz 12. stoletja omenja prebivalce Karantanije kot ''Horutane.'' V istem stoletju je geograf Muhammad al-Idrisi prišteval Karantaniji na vzhodu vse ozemlje do [[Bratislava|Bratislave]] in Bude, ko je že obstajala Ogrsko kraljestvo.<ref name=":3" /> [[Fredegarjeva kronika]] omenja Karantanijo kot ''Sclauvinijo'', [[Dante Alighieri]] (1265–1321) omenja Karantanijo kot ''Chiarentana''. Isto ime so uporabljali tudi Firenčani, na primer pesnik Fazio degli Uberti (okoli 1309–1367), slavni kronist [[Giovanni Villani]] (okoli 1275–1348) in [[Giovanni Boccaccio]] (1313–1375), ki je zapisal, da reka [[Brenta (reka)|Brenta]] izvira iz gorovja Karantanije, dežele v [[Alpe|Alpah]], ki ločuje Italijo od Nemčije. == Etnična sestava prebivalstva == Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (historično pravilno Slověni, natančneje korotanski Slověni),<ref name=":4" /><ref name=":9">Sket, J. (1893), str. 1</ref> ki so največ prispevali k [[etnogeneza|etnogenezi]] Karantanije in tudi današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ter deželi [[Avstrijska Koroška|Koroški]]. Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]], ki naj bi bili nastali v omenjenem obdobju na ozemlju današnje severne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. == Jezik == [[Slika:Kaernten herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]]<ref name=":9" /> v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staro-slovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":9" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":2" /><ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":9" /> Po teoriji Jakoba Sketa so Karantanci govorili izključno korotansko slovenščino.<ref name=":9" /><ref name=":13">Sket, J. (1893), str. 2</ref> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel{{Efn|1=hide = iti ?}} Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref>{{Geografski položaj |Center = Karantanija |Sever = '''Slovani v Češki kotlini''' |Severovzhod = '''Slovani ob Moravi''' |Vzhod = '''[[Avari]]''' |Jugovzhod = '''Panonski Slovani''' |Jug = '''[[Karniola]]''' |Jugozahod = '''[[Furlanija]]''' |Zahod = '''[[Bavarska]]''' |Severozahod = }} ==Opombe== {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici in viri == {{Sklici|4}} == Literatura == * {{cite thesis|last=Bertels|first=Klaus|title=Carantania: Begriffsuntersuchungen zur Geschichte des Landes und seiner Bevölkerung im Frühmittelalter|type=magisterska naloga|publisher=[K. Bertels]|location=Rheine|year=1985|cobiss=26669|degree=|isbn=|pages=}} * Bovo, Elisabetta et al. (1998). ''Korenine srednjega veka''. Ljubljana, Mladinska knjiga. * [[Rajko Bratož|Bratož, Rajko]], ur. (2000). ''Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche : Anfänge der slowenischen Ethnogenese'', 2 zv. Ljubljana. * Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, str. 21-31. Ljubljana: Založba ZRC. * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{navedi knjigo|last1=Dolinar|first1=France M.|last2=Gabrič|first2=Aleš|last3=Golec|first3=Boris|last4=Rihtaršič|first4=Mateja|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}} * {{navedi knjigo|last=Froelich|first=Erasmus|title=Specimen archontologiae Carinthiae|year=1758|publisher=Typis Ioannis Thomae Trattner|location=Vindobonae|language=la|cobiss=82614272|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8U7QWWD}} * {{Navedi disertacijo|title=Pokristjanjevanje Karantancev|degree=diplomska|last=Gartner|first=Gregor|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino|year=2021|isbn=|location=Ljubljana|pages=|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=149407&lang=slv}} * {{navedi knjigo|last=Gleirscher|first=Paul|title=Karantanien: das slawische Kärnten|year=2000|publisher=Carinthia|location=Celovec|language=de|cobiss=658644}} * {{navedi knjigo|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * [[Bogo Grafenauer|Grafenauer, Bogo]] (1952). ''Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev : Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen.'' Ljubljana, * -- (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |last2=Štih |first2=Peter |year=1999 |title=The importance of being Pleterski & Za Zaključek |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXHQD6U3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=53 |issue=1 |pages=106–110}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012b |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014 |title=Praksa subvencionistične skupnosti |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}} * Hödl, Günther; Grabmayer, Johannes, ur. (1993). ''Karantanien und der Alpen-Adria Raum im Frühmittelalter''. Wien, Köln, Weimar. * {{navedi knjigo|last=Kahl|first=Hans-Dietrich|title=Der Staat der Karantanen: Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.) = Država Karantancev: dejstva, teze in vprašanja o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9. stol.)|year=2002|publisher=Narodni muzej Slovenije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|language=de, sl|cobiss=3568736}} * {{cite journal|last=Klaić|first=Nada|year=1984|title=O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja Dalmatinskih Hrvata|url=https://www.sistory.si/publication/13616|journal=Zgodovinski časopis|language=hr|volume=38|issue=4|pages=253–270}} * [[Paola Korošec|Korošec, Paola]] (1979). ''Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov = Archäologisches Bild der Karantanischen Slawen im frühen Mittelalter''. Ljubljana. * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani. Die Alpenslawen.'' Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. * {{Navedi novice|title=Borut Korun: Karantanija je bila velika in močna državna tvorba|date=19. april 2025|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-karantanija-marca-vinedorum-kranjska-kosezi|accessdate=18. oktober 2025|newspaper=Družina|last=Korun|first=Borut}} * {{navedi knjigo|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do reformacije|year=1933|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=160001|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VY0N0TN2}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do petnajstega stoletja|year=1955|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=17588225|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IREPJSGT}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Conversio Bagoariorum et Carantanorum|year=1936|publisher=Znanstveno društvo|location=Ljubljana|language=sl, la|cobiss=38232832|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6UG4Y02}} * MacLean, Simon (2005). ''Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire''. UK, Cambridge University Press. * {{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i154/peter-stih|title=Peter Štih|date=2009|accessdate=27. oktober 2025|website=Patricija Maličev|last=Maličev|first=Patricija}} * {{navedi knjigo|author=Mihelič|title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca XV. do XVIII. stoletja: diplomsko delo|publisher=[D. Grafenauer]|location=Ljubljana|year=1974|first=Darja|cobiss=49396578}} * {{cite book |last=Mihelič |first=Darja |url=https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-09-6/mobile/index.html#p=13 |title=Upor, nasilje in preživetje |publisher=Založba Univerze na Primorskem |year=2015 |editor-last=Bianco |editor-first=Furio |place=Koper |pages=13–27 |language=sl |chapter=Mit o uporu, imenovanem "carmula" : Karantanija, druga polovica 8. stoletja |editor-last2=Panjek |editor-first2=Aleksander |cobiss=39116333}} * Nartnik Vlado (1998). ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi.'' Iz: ''Studia Mythologica Slavica'' I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana. * Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Ljubljana: Domus. * {{navedi knjigo|last=Engel|first=Pál|authorlink=|title=The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary|publisher=St. Martin Press|year=2001|location=New York|page=|url=|doi=|id=|isbn=1-85043-977-X}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1998 |title=Lepi, grdi, zli : O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCRSF3KJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=52 |issue=2 |pages=215–277}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2001 |title=Staroslovansko obdobje na vzhodnoalpskem ozemlju. Zgodovina raziskav do prve svetovne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JHF2JXC |journal=Arheo (Ljubljana) |language=sl |issue=21 |pages=73–77}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2000 |title=Vozi me vlak v daljave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2SS41H6O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |pages=111–113}} * {{cite thesis|last1=Podgoršek|first1=Boštjan|last2=Ojnik|first2=Stanislav|title=Prva slovenska država Karantanija|type=diplomska naloga|publisher=[B. Podgoršek]|location=Maribor|year=1999|cobiss=1509931|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Pohl |first=Walter |url=https://books.google.si/books?id=ZoR1DwAAQBAJ&redir_esc=y |title=The Avars: A Steppe Empire in Central Europe, 567–822 |publisher=Cornell University Press |year=2018 |isbn=978-1-5017-2940-9 |place=Ithaca and London |language=en}} * Popowska-Taborska, Hanna (2005). ''Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika.'' Založba ZRC, Ljubljana. * Reuter, Timothy (1992). ''The Annals of Fulda: Ninth Century Histories, Volume 2''. UK, Mnchaster United Press. * Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996): ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.'' Celovec, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o. * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica|publisher=Humar|location=Bilje|year=2007|cobiss=233186048|first=Jožko}} * {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Zlata ptica: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije|publisher=Humar|location=Bilje|year=2010|cobiss=252439552|first=Jožko}} * {{navedi knjigo|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 4/I, Gorotanska Slovenija, Gorotan, Karantanija|year=2026|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=271987971}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1986|title=Regnum Carantanum|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EN5OVVMY|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=40|issue=3|pages=215–231|cobiss=14721122}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1987|title=Karantanija = stara domovina Hrvatov?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z5KDXH79|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=41|issue=3|pages=529–549|cobiss=110059264}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Etnogeneza Hrvatov v zgornjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0KEKXQ6F |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=1 |pages=127–129}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Novi poskusi reševanja problematike Hrvatov v Karantaniji |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXFM5YXG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=3 |pages=319–333}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1990 |title=Drobtinice h kroniki Regina iz Prüma kot viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMCYKT10 |journal=Arheološki vestnik |language=sl |volume=41 |issue=1 |pages=521–529}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1995|title=Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah|journal=Slovenci in država|language=sl|pages=21–45|cobiss=2686765}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2000 |title=Pojasnilo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZBLGFX8 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |page=116}} * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|title=Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja|year=2001|publisher=FF UL|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=111715072}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2012|title=Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU6IL5LG|journal=Zgodovinski časopis|volume=66|issue=3/4|pages=306–343|cobiss=50560354}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2014 |title=Integracija Karantancev in drugih alpskih Slovanov v frankovsko-otonsko cesarstvo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVII4IC7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=68 |issue=1/2 |pages=8–27}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2015|title=Ko je Cerkev začela govoriti slovansko: k ozadjem pokristjanjevanja v Karantaniji in Panoniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO|journal=Zgodovinski časopis|volume=69|issue=1/2|pages=8–40|cobiss=57588322}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Vidmar|first4=Luka}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{navedi knjigo|author=Škrubej|title=Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah: model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2002|first=Katja|cobiss=120768000}} * Šmitek, Zmago (2004). ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti.'' Ljubljana: Študentska založba. * Šmitek, Zmago (2012). ''Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva.'' Ljubljana: Študentska založba. * {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal|last=Wolfram|first=Herwig|year=1991|title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=45|issue=2|pages=177–187|cobiss=24807168}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Salzburg, Bayern, Österreich : die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit |year=1995 |place=Dunaj |language=de |cobiss=38788609}} == Glej tudi == * [[Karniola]] * [[Koroška (vojvodina)]] * [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] * [[Prihod Hrvatov]] * [[Regnum Carantanum]] * [[Samova plemenska zveza]] == Zunanje povezave == * [http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev, Acta ecclesiastica Sloveniae 7] {{SLO pokrajine}} {{Karantanski vladarji}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Karantanija|*]] [[Kategorija:Bivše slovanske države]] [[Kategorija:Srednjeveške države]] k82iktwf57jps9vcn3omqps8oorn0fz 6753224 6753127 2026-09-20T15:46:25Z MaksiKavsek 244409 +1 lit, par drugih zadevic 6753224 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = Korotan | conventional_long_name = Karantanija | continent = Evropa | region = Vzhodne Alpe | era = zgodnji srednji vek | status = samostojna kneževina (658 - {{circa}} 743)<br>klientna kneževina [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]] ({{circa}} 743 - 828)<br>frankovska grofija, kasneje vojvodina v sklopu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (828 - {{circa}} 976) | government_type = Kneževina, dedna monarhija | year_start = 658 | year_end = 828 | event_start = razpad Samove plemenske zveze | event1 = Knez Borut prizna frankovsko nadoblast | date_event1 = {{circa}} 743 | event2 = Upor Ljudevita Posavskega | date_event2 = {{circa}} 820 | event_end = preoblikovanje v grofijo | p1 = Samova plemenska zveza | s1 = Karantanska marka | today = {{flag|Avstrija}}<br>{{flag|Slovenija}} | image_map = Carantania map.png | image_map_caption = Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811| | capital = [[Krnski grad]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]] | common_languages = alpska slovanščina, slovenščina | religion = [[Slovanska mitologija|poganstvo]], [[krščanstvo]] | demonym = [[Karantanci|Karantanec]], [[Sloveni|Sloven]] | leader1 = [[Valuk]] (dux Vinedorum) | year_leader2 = {{circa}} 740 - 749 | leader2 = [[Borut (karantanski knez)|Borut]] (poglavitni predstavnik [[Borutovci|Borutovcev]]) | year_leader3 = {{circa}} 828 | leader3 = [[Etgar]] (zadnji) | year_leader1 = {{circa}} 631 | title_leader = [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]] }} {{Zgodovina Slovenije}} '''Karantánija''' (tudi '''Korotán''', starocerkvenoslovansko ''*'''Korǫtanъ''''') je bila [[Slovani|slovanska]]{{Efn|oz. slověnska<ref name=":9">Sket, J. (1893), str. 1</ref>}} [[pleme]]nska [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša [[Slovani|slovanska]] državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. == Etimologija == [[Pavel Diakon]] omenja Slovane v ''Karnuntu'', ki se napačno imenuje ''Karantan'' (''Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum''). Ime ''Karantanija'' je nedvomno predslovanskega izvora, o njem pa sta možni dve razlagi. Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede *''karra'' v pomenu 'skala', po drugi razlagi pa je ime [[keltski jeziki|keltskega]] izvora in izpeljano iz besede *''karantos'' v pomenu 'prijatelj'.<ref>France Bezlaj, ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', s. v. »Karantanija«.</ref> ''Karantanija'' je latinizirana oblika imena, ki se je uporabljalo v takratnih virih. O tem priča že končnica ''-ija'', ki je v taki obliki povsem tuja izvornim slovenskim toponimom. Po drugi strani pa je zelo malo verjetno, da so slovanski naseljenci izraz vzeli neposredno iz keltskih jezikov; najverjetneje je bila staroslovenska oblika imena Korotan (''{{Unicode|*korǫtanъ}}'') prevzeta iz latinskega *''carantanum''. Iz te osnove se je kasneje (najverjetneje v visokem srednjem veku) razvilo sodobno ime pokrajine [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] (< praslovansko ''{{Unicode|*korǫt’ьsko}}''). Kljub temu se je vse do 19. stoletja ohranilo tudi staro ime, Korotan, ki po vsej verjetnosti izvira neposredno iz domačega staroslovanskega imena za Karantanijo.{{navedi vir}} Ime, tako kot večina toponimov, ki se začnejo na ''*Kar(n)-'' na tem območju Evrope, je po drugi strani najverjetneje povezano s predrimskim plemenom [[Karni]], ki je nekoč poseljevalo vzhodne Alpe. Obstaja pa še tretja možnost, in sicer, da je karantansko ime bilo prvotno uporabljeno kot krajevno ime ''Caranta'' ali ''Carenta''. To je bilo povezano z območjem med [[Šenturška gora|Šenturško goro]], zahodno od Gosposvetskega polja, od koder se naj bi razširilo in kot pokrajinsko ''Carantanum'' označevalo prostor, ki mu vlada knez iz *''Carante''/''Carente'' (Krnski grad). Iz tega naj bi bilo izpeljano ime ''Carantani'', ''Horutani'' ipd. (Karantanci).<ref>Štih, P. (2025), str. 29</ref> ==Zgodovina== === Prihod Slovanov === {{Glavni članek|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Leta 568 so se s sedanjega slovenskega ozemlja v Italijo premaknili [[Germani|germanski]] [[Langobardi]]. V prostor so se začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora. === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza=== [[Slika:Tribal Kingdom of Samo-sl version.PNG|thumb|levo|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira [[Drava|Drave]] in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[knez]]om. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med letoma 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Od propada plemenske zveze do izgube zunanje in notranje samostojnosti === Po Samovi smrti leta 658 je široka slovanska plemenska zveza razpadla in okrog leta 660 je spet zrasla moč Avarov in avarsko gospostvo, če je bilo sploh kdaj prekinjeno, se je vnovič razširilo do meja Italije, do Furlanije.<ref name=":7">Gartner, G. (2021), str. 10</ref> Kljub temu so [[Karantanci]] uspeli doseči in ohraniti svojo samostojnost glede na vse svoje sosede, tako Bavarce oziroma Franke kot Langobarde in tudi Avare.<ref name=":7" /> Iz okoli leta 700 se je ohranila nezanesljiva legenda, ki pripoveduje, da je sv. Rupert prehodil alpske pokrajine in prišel do karantanskega kralja. Na njegovo prošnjo je spreobrnil njegove podložnike in jih krstil. Po prečkanju [[Zahodne Ture|Visokih Tur]] naj bi oznanjal božjo besedo Slovencem. Tam naj bi postavil več cerkva in ustanovil več samostanov. Ko je med Slovenci pustil svoje zveste učence, duhovnike in klerike, da bi varovali krščansko vero, se je vrnil nazaj na bavarsko zemljo. Ta legenda je po mnenju zgodovinarja [[Franc Kos (zgodovinar)|F. Kosa]] neresnična ter, da je spis nastal šele ok. leta 873.<ref>Kos, F. (1906), str. 318 (št. 194)</ref> V prvi polovici 8. stoletja je Karantaniji vladal poganski knez [[Borut (karantanski knez)|Borut]], prvi znani predstavnik [[Borutovci|eponimne dinastije]], iz katere so izšli vsi nadaljnji slovanski [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|karantanski knezi]].<ref name=":8">Maličev, P. (2009)</ref> Okoli leta 743 je Borut za pomoč v obrambi pred Avari, ki so jih v tem obdobju začeli resno ogrožati, prosil bavarskega vojvodo Odilona. V zameno za bavarsko pomoč so Karantanci morali priznati bavarsko nadoblast in sprejeti krščansko vero. Kot jamčilo za Borutovo zvestobo so bili na Bavarsko poslani talci iz vrst sinov višjega sloja, med drugimi tudi Borutov sin [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in nečak [[Hotimir]], ki sta bila na Bavarskem po Borutovi osebni želji deležna krščanske vzgoje.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Janez|date=2022|title=Od razpada Rimskega imperija do nastanka kneževin alpskih Slovanov|url=https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2024/04/02_Janez-Mlinar.pdf|magazine=Zgodovina v šoli|page=8|access-date=27. oktober 2025}}</ref><ref name=":6">Kos, F. (1906), str. 342 (št. 220)</ref> Vse to se je moralo zgoditi malo pred letom 743, kajti tedaj so karantanske čete že korakale v bavarski vojski v uporu proti Frankom, ki pa so jih premagali in tako, skupaj z Bavarsko, ki je bila že prej pod frankovsko nadoblastjo, podvrgli podložništvu svojih (frankovskih) kraljev tudi Karantance.<ref name=":7" /> Obri so med letoma 743 in 748 napadli Karantance.<ref name=":5">Kos, F. (1906), str. 340 (št. 217)</ref><ref name=":6" /> Po Borutovi smrti so leta 749 Bavarci na prošnjo Karantancev in z dovoljenjem frankovskega kralja poslali v Karantanijo njegovega sina Gorazda, ki je bil takrat že kristjan ter so ga Karantanci postavili za svojega kneza.<ref>Kos, F. (1906), str. 344 (št. 223)</ref> Začasa njegovega vladanja ni nobenega podatka o začetku misijonskega dela, čeprav je že postal kristjan, prav tako ni nikjer dokumentiran njegov osebni duhovnik, kaplan, ki ga je kot vsak krščanski knez skoraj nedvomno imel.<ref>Gartner, G. (2021), str. 21</ref> Umrl je že po treh letih vladanja; nasledil ga je bratranec Hotimir, ki je med vzgojo na Bavarskem postal goreč kristjan, ki je prav tako izpolnil obče veljavna pričakovanja Cerkve in se kot številni drugi krščanski knezi postavil na čelo misijona, s katerim je bilo pokristjanjeno njegovo ljudstvo.<ref name=":8" /><ref>Gartner, G. (2021), str. 15 - 16</ref> Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje]] Karantancev, ki so ga pod vodstvom karantanskega pokrajinskega škofa [[Modest]]a vodili irski [[misijonar]]ji iz [[Salzburg]]a. Medtem je med letoma 741 in 752 papež [[Papež Zaharija|Zaharija]] določil, naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod [[Salzburg]].<ref>{{navedi knjigo|author=Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=74-75|first=M.|publisher=Mohorjeva družba|year=1989|location=Ljubljana}}</ref><ref>Kos, F. (1906), str. 344 (št. 224)</ref> Pokristjanjevanje je sprožilo tri neuspele upore. Prvi se je začel po Modestovi smrti (763), drugi 765, vendar je knez oba hitro zatrl. Zadnji upor se je začel po smrti kneza Hotimirja, leta 769, in je trajal vse do posega bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 772. V tem času je nov knez postal [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunk]], nadaljeval pa se je tudi salzburški misijon. Prav z delovanjem misijonarjev v Karantaniji je mogoče povezati nastanek slovanskih liturgičnih besedil, ki so bila pozneje (ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja) zapisana v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]]. Po porazu in odstavitvi upornega bavarskega kneza Tasila III. leta 788 je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Po uničenju avarskega kaganata 796 in reorganizaciji teritorialne ureditve frankovskih mejnih področij (najkasneje 803) je Karantanija postala del [[Bavarska vzhodna krajina|Bavarske vzhodne krajine]], vendar je še ohranila plemensko notranjo ureditev. Najkasneje v tem času se je na njenem jugu razvila še ena slovanska domnevna kneževina (pokrajina) [[Karniola]]. Po Valtunku so Karantaniji vladali domači vladarji [[Pribislav]], [[Semik, knez Karantanije|Semik]], [[Stojmir, knez Karantanije|Stojmir]] in [[Etgar, knez Karantanije|Etgar]]. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovenov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] [[Kadolah]]om začel upor, se mu je pridružil tudi del Karantancev. Sovražniki so Ljudevitu pobili okoli 3000 mož ter mu razen prateža in raznega drugega plena pobrali več kot 300 konjev.<ref>Kos, F. (1906), str. 53, št. 58</ref> Ob reki Dravi so se v letih 819 in 820 spopadli s Franki in leta 820 požgali samostan v bavarskem [[Bischofshofen|Bischofshofnu]]. Vendar jih je istega leta porazil furlanski mejni grof [[Balderik]], tako, da je napotil tri armade, katere so bile sestavljene iz Vzhodnih Frankov, Švabov, Bavarcev in Italcev.<ref>Kos, F. (1906), str. 55-56, št. 61</ref> Tako je bila Karantanija nato za kratek čas podrejena furlanskim krajišnikom. Po dokončni zadušitvi Ljudevitovega upora leta 823 so Franki leta 828 reorganizirali upravo in v mejnih plemenskih kneževinah so domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Zadnjega karantanskega kneza Etgarja je zamenjal grof z Bavarske, [[Helmwin]]. === Karolinška Karantanija med 820/828–900 === [[Slika:Karantanija after 828.PNG|thumb|Karantanska grofija po frankovski upravni reformi iz leta 828]] Morda že po uporu [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]],<ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246-247.</ref><ref name="CET131">Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 131.</ref> najkasneje pa s frankovsko upravno reformo iz leta 828, do katere je prišlo predvsem zaradi bolgarske nevarnosti,<ref name="CET131"/> so s [[Helmwin]]om, ki sta mu sledila [[Albgar]] in [[Pabo]], na oblast prišli vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'').<ref name="KM"/> Le-ti so imeli deželo v grofovski upravi (''in comitatum'').<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref> Med zgodovinarji prevladuje teorija, da so Karantanci leta 820 oziroma najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj tuji grof Helmwin zamenjal odstavljenega slovanskega kneza [[Etgar, knez Karantanije|Etgarja]]. Na to lahko sklepamo iz dveh posrednih dokazov. Kot prvo se po Ljudevitovem uporu Karantanci, [[Karniola|Karniolci]] in [[Avari]] kot (notranje) samostojni narodi ne omenjajo več,<ref name="CET131"/><ref>Kos, M. (1933): str. 73</ref> kot drugo pa se v Karantaniji že leta 822 pojavi prvi zabeleženi frankovski fevd.<ref>Grafenauer , B. (2000): str. 246.</ref> Pojavljajo pa se tudi ločena mnenja. Manj radikalno je npr. mnenje Herwiga Wolframa, da darovanje Bavarca Matherija še ne predstavlja padca rodovne kneževine, ampak pomeni šele pripravljanje terena za kasnejšo uvedbo grofovske uprave.<ref>Herwig Wolfram (1991): str. 184-185.</ref> Bolj radikalna, a na splošno nesprejeta hipoteza pa pravi, da so ti vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'') pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi Karantaniji poleg vojvodske oblasti dobili še grofovsko upravo.<ref>primerjaj z: Šavli, J. (1995): str. 26.</ref> Toda prav uvajanje grofovske uprave, ki je institucija frankovske države za urejanje notranjih razmer, je neposredni dokaz, da sta Karantanija in Karniola izgubili notrano samostojnost z gentilno upravo, in da sta bili očitno vključeni v frankovsko državo.{{efn|Grofovska frankovska uprava je nedvomno zamenjala gentilno domačo upravo – v Karantaniji je bil nosilec grofovske oblasti na začetku Helmwin, na področju nekdanje Karniole pa se v tridesetih letih omenja grof Salacho. Glej Simoniti & Štih (1996): str. 48.}} Kakorkoli že, Karantanija je bila vsaj od leta 828 naprej vse bolj trdno vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem. Karantanija, ki so ji vladali grofje bavarskega rodu, je bila obenem že od leta 828 del frankovske Vzhodne prefekture, ki je zajemala tudi območja Zgornje Panonije, [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] in [[Karniola|Karniole]]. Frankovski vladar [[Ludvik Nemški|Ludvik II.]] je spoznal, da velika Vzhodna prefektura ustvarja uporne prefekte, zato je iz prefekture izločil Spodnjo Panonijo in Karantanijo.<ref name="GBX"/> Preostanek prefekture je leta 854 prepustil v upravo svojemu sinu [[Karlman Bavarski|Karlmanu]].<ref name="GBX">Grafenauer, B. (2000): str. 247-248.</ref> Toda tudi Karlman se je že kmalu uprl svojemu očetu, tako da je med letoma 857 in 861 pregnal Ludviku zvestega grofa v Karantaniji, verjetno pa tudi spodnjepanonskega grofa [[Kocelj|Koclja]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 59.</ref> Tako je Karlman Vzhodni prefekturi zagotovil meje v starem obsegu. Odtlej pa do leta 887 je bil prefekt hkrati tudi karantanski grof.<ref name="GBX"/> Združitev obeh oblasti v isti osebi je imelo pomembne posledice v karantanski etnogenezi, saj se je ime Karantanija kmalu razširilo na celotno Vzhodno prefekturo. Vzhodna prefektura-Karantanija je vključevala celotno ozemlje Alpskih Slovanov, s tem pa se je hitro razširila tudi karantanska etnična pripadnost, med drugim tudi zaradi tega, ker je bila plast fevdalcev še prešibka in so se oblastniki morali naslanjati na slovansko plemensko tradicijo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 266.</ref> [[Slika:Regnum Carantanum.PNG|thumb|left|»Karantansko kraljestvo« pod Arnulfom Koroškim, brez morebitnih ozemelj med Savo in Dravo]]Karlman ni imel zakonitih sinov, zato je nezakonskemu sinu [[Arnulf Koroški|Arnulf]]u poskušal omogočiti čim boljše možnosti za družbeni vzpon: omogočil mu je, da so mu Franki priznali fiktivni status polnopravnega Karolinga, tako da je dobil tudi naziv sin iz kraljevske družine (''filius regalis'').<ref>MacLean, S. (2005): str. 234.</ref> Ko je Karlman leta 876 zavladal nad Bavarsko, Karantanijo in vso (tudi Kocljevo) Panonijo, je že leta 876 Karantanijo in Panonijo dodelil kot »[[Regnum Carantanum]]« (izraz ''regnum''- »kraljestvo« – je tedaj označeval vplivno vojvodsko območje in ne kraljevine) za svojega nezakonskega sina Arnulfa. V delu, ki ga je okoli leta 880 napisal angleški kralj [[Alfred Veliki]], je Karantanija mejila ob reki Donavi na Velikomoravsko državo, na vzhodu pa na takratnje Bolgare, od katere je Karantanijo delila le travnat svet med Donavo in [[Tisa|Tiso]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2019/12/21/ali-se-je-nekdaj-slovenski-jezik-govorilo-vse-do-budimpeste/|title=Ali se je nekdaj slovenski jezik govorilo vse do Budimpešte?|date=2019|website=si.aleteia.org|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> To nakazujena na verodostojno možnost, da je Karantanija segala vse do teh dveh rek in vključevala današnjo zahodno Madžarsko.<ref name=":3" /> [[Slika:Johann Jakob Jung Ludwig das Kind und Arnulf von Kärnten.jpg|thumb|[[Arnulf|Arnulf Koroški]] je bil sprva vladar v Karantanskem regnumu, nato pa je postal cesar. Na sliki je prikazan s svojim sinom Ludvikom "Otrokom"]] Ko je Karlman leta 880 umrl, je Karlmanov brat Ludvik III. nezakonskemu nečaku [[Arnulf Koroški|Arnulfu]] še naprej pustil njegov »regnum«.<ref name="KM83">Kos, M. (1933): str. 83.</ref> Le-ta je obsegal območje Karantanije, Zgornje in Spodnje Panonije ter grofijo ob Savi.<ref name="BG 249">Grafenauer, B (2000): str. 249.</ref> Darovnice iz tistih časov kažejo, da je imel Arnulf v Karantanskem »regnumu« celo kraljevske prerogative podeljevanja fevdov,<ref name="#1">MacLean, S. (2005): str. 136.</ref> kar kaže na notranjo samostojnost tega območja. Po smrti strica Ludvika III. leta 882 se je Arnulfov položaj še okrepil, saj je najkasneje v tem času postal zelo dejaven v bavarski politiki, kjer je tega leta že nastopal tudi kot bavarski voditelj (''princeps Baiovariorum'').<ref>Štih, P. (1986): str. 229.</ref> V letih med 882 in 887 se omenja tudi ''Regnum Arnulfi'', kjer pa hkratno omenjanje Bavarcev in Slovanov daje slutiti, da gre za novi ''regnum'', ki vključuje tako Bavarsko kot dotedanji Karantanski ''regnum''. Arnulf v tem času v odnosu do frankovskega kraljestva doseže skoraj popolno notranjo in zunanjo samostojnost: sam podeljuje kraljeve posesti, sam imenuje upravitelje pokrajin, se na lastno pest vojskuje z [[Velikomoravska|velikomoravskim]] knezom [[Svetopolk]]om in z njim neodvisno od ostalih Frankov sklepa premirje.<ref>Štih, P. (1986): str. 218.</ref><ref name="BG 248">Grafenauer, B. (2000): str. 248.</ref> Karantanski ''regnum'' in bavarsko-karantanski ''Regnum Arnulfi'' sta leta 887 omogočila, da se je na državnem zboru v Triburu/Trieru pojavil tudi Arnulf z vojsko Bavarcev in karantanskih Slovanov in osvojil frankovsko oblast.{{efn|''Annales Fuldenses'' navajajo ta prihod kot ''Arnolfus cum manu valida Noricorum et Sclavorum supervenit …'' Izvleček iz ''Annales Fuldenses'' iz: Palacký František (1844). ''Geschichte von Böhmen, grösstentheils nach Urkunden und Handschriften''. Str. 143}} V času Arnulfove vladavine so bila karantanska območja v panonskem nižavju izpostavljena napadom Velikomoravske. Velikomoravski vladar Svetopolk je zbral vojsko se v letih 882–884 zelo uspešno bojeval z Arnulfom: Panonija je bila tedaj opustošena, mnogi podložniki pobiti, voditelji bodisi odvedeni v ujetništvo bodisi iznakaženi in zatem vrnjeni (nekaterim so odsekali roko, drugim jezik, tretjim spolovila).<ref>Reuter, T. (1992): str. 110.</ref> Na vzhodu usodno oslabljena Karantanija je kmalu zatem dočakala invazijo [[Madžari|Madžarov]]. Ironija usode je, da je prav Arnulf, ki se je hotel maščevati Velikomoravcem, leta 892 kot svoje zaveznike v boju z njimi poklical Madžare; ko pa je leta 894 Svetopolk umrl, so se Madžari obrnili proti Arnulfu in vdrli v Panonijo.<ref name="KM83" /><ref name="KM 85">Kos, M. (1933): str. 85.</ref> Madžare je tedaj vodil [[Álmoš Madžarski|Álmoš]], napade pa je nadaljeval njegov sin [[Árpád Madžarski|Árpád]]. Da bi se ubranil pred madžarskim navalom, se je Arnulf obrnil na vazalnega slavonskega kneza [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] in mu prepustil področje Spodnje Panonije z [[Blatenski kostel|Blatenskim kostelom]].<ref>Štih Peter (2001): str. 73.</ref> S tem je bilo iz območja (nekdanjega) Karantanskega ''regnuma'' izločeno veliko področje. Tako je pod oblast Braslava za zelo kratek čas prišlo tudi območje okrog [[Ptuj]]a. Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen. Braslav se po letu 896 ne omenja več. Poleg opustošene Panonije je bil splošni razlog za šibkost frankovskega sveta proti Madžarom, da številna mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev.<ref name="BE 125">Bovo, Elisabetta et al. (1998): str. 125.</ref> Madžari pa so v [[Evropa|Evropo]] prinesli uporabo konjskega [[streme]]na, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,<ref name="BE 125" /> zato so Madžari kot konjeniško ljudstvo zlahka obvladali panonske stepe. Panonijo so zasedli že najkasneje v letih 899/900.<ref>Štih, P. (2001): str. 81-82.</ref> V letu 899 je umrl Arnulf.<ref name="KM 85" /><ref name="SP 82">Štih, P. (2001):str. 82.</ref> Najkasneje leta 900 so Madžari Panonijo povsem opustošili in jo zasedli.<ref name="BG 249" /><ref name="SP 82" /> ===Karantanija v času madžarske nevarnosti=== [[Slika:Kalandozasok.jpg|thumb|levo|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] [[Slika:Karantanija 907-952.PNG|thumb|Okrnjena Koroška-Karantanija v času prodora Madžarov]] [[File:Italy 1000 AD.svg|thumb|[[Italija]] okoli leta 1000 in obseg t.i. ''Velike Karantanije'' 1000]] Karantanska zgodovina vse do leta 976 ni povsem jasna. Viri poročajo, da leta 900 na madžarskem ozemlju ni bilo niti ene krščanske duše več.<ref name="SVPŠ86">Simoniti & Štih (1996): str. 86.</ref> 5. julija 907 je bil pri Bratislavi zlomljen nemški odpor proti Madžarom in v tem spopadu je padel tudi upravitelj Karantanije [[Liutpold Bavarski|Liutpold]].<ref name="SVPŠ86"/> Spremenila se je vsa vzhodna karantanska meja, pa tudi del južne in severne. Tako je bilo začasno izgubljeno področje srednjega Pomurja ter skoraj vse ozemlje današnje Slovenije.<ref>Čepič et al. (1979): str. 152.</ref> Na jugozahodu so Madžari namreč sledili ostankom rimske ceste proti Italiji (v smeri današnjih mest [[Ptuj]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]).<ref name="SVPŠ86"/> Čeprav so bila izgubljena ogromna karantanska področja in je bil izgubljen ozemeljski stik Karantanije z Zahodnimi Slovani, so madžarski vpadi po drugi strani zavrli prodor nemške kolonizacije med Karantance.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 87.</ref> Konec obdobja negotovosti je naznanjalo šele leto 949, ko je bavarsko-karantanska vojska uspela prodreti v osrčje Madžarske.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 101.</ref> Le malo kasneje, leta 955, je [[Nemci|nemški]] kralj [[Oton Veliki]] uspel Madžare premagati v bitki pri [[Augsburg]]u ob reki [[Lech (reka)|Lech]].<ref>Pal, E. (2001): str. 14-15.</ref> Zlasti nemško zgodovinopisje se je postavilo na stališče, da je bila vojvodina Karantanija ponovno vzpostavljena šele leta 976.<ref>Wolfram H. (1991), str. 186.</ref> Karantanija naj bi imela namreč vse od propada ''Karantanskega kraljestva'' pa do leta 976 za vojvodo bavarskega vladarja. Mnenja o tedanji povezavi med Karantanijo in Bavarsko so sicer deljena, ampak verjetneje imamo opraviti s [[personalna unija|personalno unijo]] med dvema vojvodinama,<ref name="GB252253">Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.</ref> morda pa je bila Karantanija res šele leta 976, ko je bila politično ločena od Bavarske, povzdignjena tudi v vojvodino.<ref name="#2">Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 104.</ref><ref name="HW">Herwig, W. (1991): str. 186.</ref> Grafenauer v zvezi s tem npr. opozarja na tri situacije:<ref name="GB252253"/> * liutpold [[Bertold Bavarski|Bertold]] je že od leta 927 do 937 nastopal kot vojvoda (''dux'') Karantanije/Koroške, med tem ko je na Bavarskem kot vojvoda deloval njegov brat [[Arnulf Bavarski|Arnulf]] (907–937) leta 935 je kot kaže bila vsa oblast celo združena v rokah Arnulfa, ki je tedaj omenjen kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«; * viri o posebnem položaju Karantanije/Koroške tudi po letu 937 ne presahnejo – Bertold, ki je tedaj postal vojvoda na Bavarskem (937–949), se sicer poslej omenja le kot bavarski vojvoda, toda nemški kralj je na Bavarsko in v Karantanijo pošiljal ločenega kraljevega poslanca (walpota), kot da bi šlo za dve ločeni deželi; * v virih iz srede 10. stoletja se pojavlja izraz »Bavarci in Karantanci«, kar kaže na poseben status Karantanije proti Bavarski. ===Pretapljanje starega reda v klasično Koroško=== Še preden je bila Karantanija tako ali drugače ločena od Bavarske, je doživela drugo in zadnjo kratkotrajno veliko ozemeljsko razširitev. Leta 952 je namreč [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]] [[Oton I. (svetorimski cesar)|Oton I.]] njenemu ozemlju dodal severnoitalijansko področje s celotno [[Veronska krajina|Veronsko krajino]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 101.</ref><ref name="GJ65"/> Starejše slovensko zgodovinopisje zato govori tudi o nastanku t. i. ''Velike Karantanije'',<ref name="GJ65">Gruden, J. (1910)</ref> vendar se pridevnik ''velika'' tedaj ni uporabljal. Karantanija je bila ozemeljsko okrepljena zato, da bi se po eni strani na vzhodu lažje branila proti vpadom [[Madžari|Madžarov]], po drugi strani pa je na jugu omogočila stik nemške države z [[Apeninski polotok|Apeninskim polotokom]]. Njena mejna področja proti [[Apeninski polotok|Apeninskemu polotoku]] in proti Panoniji so bila oblikovana v krajine (mejne grofije).<ref name="CET">Čepič et al. (1979): str. 159.</ref> {{multiple image | align = right | total_width = 600 | image1 = Central Europe, 919-1125.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = | footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okoli leta 1000 }} Karantanija oziroma Koroška, kakor jo od tega obdobja naprej običajno imenujemo, je leta 976 po dolgem času imela vladarja, ki ni bil bavarski vojvoda, toda vojvodina je bila v letih 983–985 in 989–1002 v obliki personalne unije še dvakrat združena z Bavarsko, šele nato pa se je razvoj obeh dežel dokončno ločil.<ref>Štih, P. (1986): str. 225.</ref> Čeprav se je tej večjezični in polietnični vojvodini Koroški morda obetala lepa prihodnost, so takšne upe pokopali dinastični spori med oblastniki.<ref name="HW"/> Proces razpadanja enotne vojvodine se je tako pričel že kmalu po njeni veliki ozemeljski razširitvi. Ozemeljsko močno povečana Koroška tako obvelja za slaboten fevdalni okvir vrste vse bolj samostojnih pokrajin.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 268.</ref> Že leta 995 je zaradi rivalstva za oblast odpadla zelo velika Veronska krajina, ki je bila nato od leta 1002 s Koroško sicer v personalni uniji (koroški vojvoda je bil namreč hkrati tudi veronski mejni grof).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 255.</ref> Leta 1002 je zaradi političnih trenj cesar od Koroške odcepil tudi Karantansko krajino (kasnejšo [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]]), Podravsko krajino, Savinjsko krajino in še [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] krajino.<ref>Čepič et al. (1979): str. 160.</ref> Ostanki dežele so tako naglo dobivali teritorialno podobo današnje Koroške. V latinskih poimenovanjih namesto starega izraza ''Karantanija'' (''Carantania'') sicer v 11. stoletju prevladal izraz ''Koroška'' (''Carinthia''),<ref>primerjaj z: Kos, F. (1911): str. 166.</ref> čeprav star izraz ni povsem izginil.{{Efn|Glej: Omembe v poznosrednjeveški literaturi}} Zaradi ločevanja s starejšo zgodovino mnogi že za obdobje po letu 976 uporabljajo izraz [[vojvodina Koroška]]. Pojavlja se tudi mnenje, da je bil koroški vojvoda v teh časih v glavnem cesarjev uradnik in ne več predstavnik klasične plemenske vojvodine (čeprav je bilo večinsko prebivalstvo v njej še slovansko).<ref name="#2"/> Tudi na tedanjem južnem Koroškem (skoraj celotna današnja Slovenija) se okrog leta 1000 namreč naglo raširijo zemljiška gospostva, tako, da oslanjanje na staro slovansko tradicijo ni bilo več potrebno. Sama karantanska etnična pripadnost se je pričela razkrajati z razkrajanjem ozemeljsko povečane Koroške, k temu pa je pripomoglo še okrepljeno neslovansko plemstvo, ki zaradi utrditve svojega zemljiškega gospostva (in to na vsem vzhodno-alpskem prostoru) ni več potrebovalo plemenske vojvodine.<ref name="GB268">Grafenauer B. (2000): str. 268.</ref> Ne glede na to so ostanki karantanske (oziroma koroške) posebne identitete preživeli še vse do začetka 16. stoletja.<ref name="GB268"/> Potomci karantanske etnične skupnosti iz 9. in 10. stoletja so bili ok. 6 naslednjih stoletij še Slovani<ref name=":2">Grdina, Igor (2012).</ref>Sloveni. Mehanicistična delitev na karantansko (pred letom 976) in koroško obdobje (po letu 976) je zaradi opisanih zveznih procesov sicer poenostavljanje, dejstvo pa je, da se nekje v drugi polovici 10. stoletja naglo izoblikujejo značilnosti klasične koroške politične organizacije brez pomembnih elementov karantanske plemenske grofije/vojvodine. ==Politična in družbena ureditev== ===Slovanska družbena ureditev=== Na vrhu karantanske družbe je bil '''knez''' s pripadniki svoje rodbine,<ref>Štih, P. (2001): str. 39.</ref> ki so morda s še nekaterimi drugimi odličniki<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 100.</ref> predstavljali privilegiran sloj, to je karantansko plemstvo. Knežja družina je imela sredi 8. stoletja že zagotovljeno dedno oblast, knez je opravljal funkcijo vrhovnega sodnika, zastopnika za zunanje zadeve, pripadale so mu nekatere javnopravne dajatve, opiral pa se je tudi na svoje lastne vojaške sile.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 105-108.</ref> V povezavi z oblastnikom je tudi pravni institut, ki se imenuje '''pojezda'''. Ta izraz pomeni, da je oblastnik, ki je jezdil od kraja do kraja, na licu mesta izvrševal svojo oblast.<ref name="#3">Štih, P. (2001): str. 48.</ref> Za vzdrževanje takšnega potujočega dvora so morali poskrbeti prebivalci, ki so živeli na območju, kjer se je knez mudil.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 40.</ref> Vir iz 9. stoletja poleg kneza in njegove družine omenja visoke upravne funkcionarje. Slovanskega naziva zanje ne poznamo, vir pa jih imenuje »prvaki« (''princeps'') oziroma »visoki upravitelji – '''knezi'''/grofje« (''comites'').<ref name="ŠK38 ">Škrubej, K. (2002): str. 38.</ref><ref>Grafenauer, B. (2000): str. 142.</ref> Na Karantanskem ozemlju je živela vrsta '''plemen''', čeprav med njimi po imenu danes poznamo le dve: Hrvate{{efn|Vprašanje karantanskih Hrvatov izčrpno obdela Grafenauer. Glej: Grafenauer, B. (2000): str. 157.-185.}} in Dudlebe.<ref>Herwig, W. (1991): str. 177.</ref> Če lahko Dudlebe tako ali drugače povezujemo z Germani, saj se pri njih pojavlja osebno ime *Deudo- (npr. v obliki ''Dietleip'', ''Ditlef''),<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 85.</ref> je etnonim Hrvat precej trši oreh in etimologi glede njegovega izvora niso prišli do splošno sprejete razlage. Izvor imena Hrvat med drugim lahko iščemo v izposojenki iz germanskega izraza za bojno opravo (*''hurwa''), v domnevni obliki rogatih hrvaških čelad (*''kъerv''- »rogat«), nekateri ime razlagajo z iranskim izrazoslovjem, drugi pa ga iz takšne ali drugačne perspektive (keltske, iranske, skitske …) izvajajo iz iste osnove, ki je podlaga za etnonim Srb.<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 79-80.</ref> Lokalni patriarhalni voditelji (verjetno na ravni zadružnih vasi) so se imenovali '''župani'''.<ref>Štih, P. (2001): str. 43-44.</ref> Pod župani so vsaj ponekod poznali nižje vodstvene položaje – tako neki vir omenja župana (''jopan''), ki je imel vodilno vlogo tudi na območju, kjer sta delovala dva njegova upravitelja (''actores'').<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 133.</ref> Župane so nekateri imeli za potomce nad Slovani gospodujoče turško-tatarske plasti, vendar pa obrska nasilja niso vodila k nastanku razredne države, institut župana pa se pojavlja zgolj pri Južnih Slovanih.<ref name="VS4445 ">Vilfan, S. (1991): str. 44-45.</ref> V času razseljevanja so bile '''župe''' verjetno na krvnem sorodstvu utemeljene skupnosti ljudi – po naselitvi pa je župa postala teritorialna enota.<ref name="VS4445 "/> Karantanski knez naj bi imel oblast nad '''plemensko vojsko'''.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 39.</ref> Poleg plemenske vojske pa je imel knez na razpolago '''koseze''' ali '''kosaze'''.{{Efn|Posredni "dokaz", da naj bi Karantanija obsegala tudi pokrajino/kneževino Karniola, so kranjski kraji: Koseze, Ljubljana, Koseze, Ilirska Bistrica, Koseze, Vodice, Spodnje Koseze, Lukovica, Zgornje Koseze, Moravče in Koseč. Ta imena so bila prvotno imenovana po akuzativu množinskega demonima iz samostalnika *kosez, ki se nanaša na manjše karantansko plemstvo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|page=202}}</ref>. Če ta domneva drži potem je Karantanija oz. država, katerim so pripadali ti kosezi, segala najmanj do Ilirske Bistrice, kjer je najjužnejša naselbina.}} Koseze nemški viri prevajajo z izrazom ''Edling'', kar označuje bodisi [[družiniki|družinike]] bodisi plemstvo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 149.</ref> Še v 12. in 13. stoletju so kosezi imeli položaj nižjih plemičev, ki je bil enakovreden položaju [[ministeriali|ministerialov]].<ref name="ŠP41 "/> Kosezi so kot poseben karantanski oz. slovanski družbeni sloj obstajali že sredi 8. stoletja.<ref name="ŠP41 ">Štih, P. (2001): str. 40.</ref> V njih nemara lahko prepoznamo družinike<ref name="ŠP41 "/><ref>Korošec, P. (1990): str. 22.</ref> oz. vsaj neko vojaško silo (verjetno konjeniško), ki je bila povezana s knezom.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 110, 120.</ref> V kosezih je zato moč videti tudi nastajajoče plemstvo.<ref name="KP20">Korošec, P. (1990): str. 20.</ref> Kar lahko z gotovostjo trdimo je, da gre za privilegiran vojaški sloj, saj so kosezi živeli izven sistema žup, imeli so svoje lastne posesti in svojo lastno organizacijo, podrejeni pa so bili zgolj knezu.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 45.</ref> V Karantaniji kot jo poznamo iz pisnih virov so se na '''veči''' zbirali le še kosezi in ne več celotno ljudstvo.<ref name="KP20 "/> Večo lahko opredelimo kot obliko kolegialnega organa in je pomenila zbor določene skupine ljudi.<ref name="#3"/> Večina slovanskega ljudstva je pripadala običajnim '''svobodnjakom'''. Ta najširši sloj prebivalstva je živel v okviru žup.<ref name="ŠK38 "/> Kljub temu so v Karantaniji poznali tudi '''sužnje''', ki pa so verjetno izvirali predvsem iz vrst vojnih ujetnikov in so bili običajno zaposleni na velikih knežjih dvorih, morda pa tudi na manjših koseških dvorih.<ref name="VS46">Vilfan, S. (1991): str. 46.</ref> V viru iz 9. stoletja so omenjeni kot sužnji (''servi'').<ref name="ŠK38 "/> Status staroselcev '''Lahov''' ali '''Vlahov''' v karantanski družbi pa ni kristalno jasen.<ref name="VS46"/> [[Peter Petru]] je mnenja, da so staroselci še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slověnske prišleke in jih tudi Slovenci povzemajo iz roda v rod kot koristne ostaline (npr. vinska trta). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo Slovanov.<ref>{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|page=308-309}}</ref> Prav tako je težko opredeljevati tudi vlogo poganskih duhovnov. ===Ustoličevanje karantanskih knezov=== {{Glavni članek|Ustoličevanje koroških vojvod}} [[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|[[Knežji kamen]]]] [[Slika:Maria Saal Kapuzinerstoeckl Dom und Dechantei W-Ansicht 03072017 0083.jpg|sličica|Cerkev [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]]] Kneževina Karantanija je še posebej znana po starodavnem obredu postavljanja karantanskih vojvod (ali [[Knez|knezov]]), praksa, ki se je nadaljevala po vključitvi Karantanije v kasnejšo [[Vojvodina Koroška|Vojvodino Koroško]]. Nazadnje je bila izvedena leta 1414, ko je bil za koroškega vojvodo ustoličen [[Habsburžani|Habsburžan]] [[Ernest Železni]]. Obred je potekal na [[Knežji kamen|knežjem kamnu]] (nemško ''Fürstenstein''), [[Starorimska civilizacija|starorimskem]] stebrnem kapitelu pri [[Krnski Grad|Krnskem Gradu]] (danes Karnburg), v [[Slovenščina|Slovenščini]] pa ga je izvedel svobodni kmet, ki je po izboru svojih vrstnikov v imenu ljudje v deželi so spraševali novega princa o njegovi poštenosti in ga spominjali na njegove dolžnosti. Kasneje, ko je vojvodina Koroška pripadla Habsburžanom, je bila zamisel, da je koroški vojvoda dejansko dobil legitimacijo od ljudstva, osnova Habsburžanov za pridobitev edinstvenega naslova nadvojvode. Ustoličevanje koroških vojvod je bilo sestavljeno iz treh delov: najprej je bil obred v slovenskem jeziku pri knežjem kamnu; nato je bila [[maša]] v katedrali [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]; nato pa je na ''[[Vojvodski prestol|vojvodskem prestolu]]'' (nemško ''Herzogsstuhl'') potekala slovesnost, kjer je novi vojvoda prisegel v [[Nemščina|nemščini]] in kjer je prejel tudi stanovsko čast. Vojvodski prestol se nahaja v dolini ''Zollfeld'', severno od Celovca v sodobni avstrijski [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]]. Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi [[Janez Vetrinjski]] in [[Enej Silvij Piccolomini]] (kasnejši papež Pij II.), opisan pa je tudi v knjigi [[Jean Bodin|Jeana Bodina]] ''Six livres de la Republique'', iz katere je o njem bral tudi ameriški politik [[Thomas Jefferson]]. Na podlagi njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile teorije, da naj bi ga obred navdihnil pri pisanju [[Združene države Amerike|ameriške]] [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]], saj naj bi iz obreda prevzel zamisel o suverenosti ljudstva. Toda takšne razlage niso tako prepričljive in v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.<ref>[[Peter Štih]], »O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustoličevanja koroških vojvod«, v ''[[Miroslav Stiplovšek|Stiplovškov]] zbornik'', ur. [[Dušan Nećak]]. Ljubljana, 2005, str. 33-42</ref> Andrej Pleterski je na podlagi primerjalne metode rekonstruiral obredni pomen karantanskega ustoličevanja.<ref>Pleterski Andrej (1999): ''Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov''. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana.</ref> Knežji kamen je danes tudi na nacionalni strani [[slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za dva centa. ===Frankovska družbena ureditev=== [[Slika:Vojvodski stol.jpg|thumb|Vojvodski stol je za vojvode postal simbol fevdalne oblasti nad Karantanijo in nato nad Koroško]] Z nastopom Frankov se v karantanski družbi pričenja uvajati tudi frankovska družbena ureditev. Ta ureditev je predpostavljala uvajanje krščanstva, kar je prizadelo predvsem poganske duhovnike. Franki so vpeljali svoj upravni sistem, ki je temeljil na uvajanju grofovske uprave, grofijam pa so načelovali visoki upravitelji-'''[[grof]]je'''.<ref name="VS58">Vilfan, S. (1991): str. 58.</ref> Grof je bil vojaški poveljnik, obenem pa je načeloval tudi zborom svobodnjakov.<ref name="VS58"/> Ob mejah so Franki vzpostavljali mejne grofije (ali krajine), ki so jim načelovali '''mejni grofje'''.<ref name="VS58"/> Te mejne grofe so vzhodno-alpski Slovani poimenovali kar s svojim izrazom '''knez'''.<ref name="VS58"/> Frankovski '''kralj''' je po mejnih grofijah pošiljal svoje kraljeve '''odposlance''' (''missi dominici'') – po enega za posvetne in po enega za cerkvene zadeve.<ref name="VS58"/> Franki so v Karantanijo pričeli uvajati '''[[fevdalizem]]'''. Najprej so takšno usodo doživele pokrajine, ki so se nahajale v karantanski soseščini – npr. v Istra že leta 804 srečujemo trenja med istrskim oblastnikom in Slovani.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 59.</ref> Do pojava fevdalnih odnosov je prihajalo tudi v sami Karantaniji. Tako je leta 822 Bavarec Matheri podaril svojo posest brižinskemu samostanu.<ref>Wolfram, H. (1991). Str. 184.</ref> Deželno-knežje cerkve so po odstranitvi domačih knezov v obdobju 820–828 očitno prešle na krono, saj so z '''darovnico''' krone leta 860 dve takšni cerkvi postali salzburški.<ref name="GB117">Grafenauer, B. (2000): str. 117.</ref> Zemljiška gospostva so na področju vzhodno-alpskih Slovanov sicer nastajala zaporedoma: že okrog leta 800 na področju Vzhodne krajine ob Donavi, okrog 840 v Spodnji Panoniji.<ref name="GB117"/> Vladarjevo poklanjanje fevdov je bilo še posebej izrazito v času vladavine Arnulfa.<ref name="#1"/> Naj južnem karantanskem ozemlju (današnja Republika Slovenija) šele ponovna uvedba mejnih grofij po madžarskih vpadih ter ustanavljanje novih zemljiških gospostev v zgornjem Posavju in ob Posočju šele okrog leta 1000 vzpostavijo pogoje za dokončno prevlado zahodnoevropskega fevdalnega reda.<ref name="GB117"/><ref>Vilfan, S. (1991): str. 60.</ref> Franki oziroma Nemci so sicer obdržali mnoge institute karantanske plemenske države – npr. pojem vojvodstva, stare dvore, koseze, župane in celo del visokega plemstva.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 61.</ref> Zaradi uvajanja fevdalnih procesov pa so najkasneje v času vladavine Karlmana ali njegovega sina [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] kot simbol fevdalne oblasti v Karantaniji sicer postavili tim. »'''[[vojvodski stol|Vojvodski prestol]]'''«. Ta je služil poklonitvi fevdalcev novemu kralju, čeprav je imel morda že kmalu dodan tudi zahodni sedež, na katerem je sedel (koseški) sodnik.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 277-288.</ref> To kljub vsemu pričuje o krepitvi fevdalnega sistema v Karantaniji. Vojvodski stol bi po mnenju Koroščeve sicer lahko nastal tudi okrog leta 800, ko naj bi frankovsko upravo v deželi namesto domačega kneza pričel izvajati grof, zahodni sedež pa naj bi po njenem mnenju dal okrog leta 1000 postaviti šele palatinski grof.<ref>Korošec, P.(1990): str. 33-34.</ref> == Ozemlje == Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije. Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo. Te pa ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Vendar je zavzemala tudi kos današnje Republike Slovenije.<ref>Golec, et. al. (2025), str. 59.</ref> To mdr. dokazuje odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, po katerem je reka [[Drava]] razmejila cerkveno oblast med Salzburgom na severu ter Oglejem na jugu. Tam je eksplicitno zapisano, da "Drava teče po sredi Karantanije" (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar nakazuje, da je Karantanija obsegala velik del ozemlja tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.<ref name=":1">Korun, B. (2025)</ref> Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje,{{Efn|Najjužnejša znana prisotnost kosezov (v krajevnem imenu) je pri Ilirski Bistrici; primerjaj Dolinar, France, M. (2011), str. 50. To nakazuje na možnost obsega prostora Karantanije do le-tega območja.}} med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].<ref name=":1" /><ref>Kos, F. (1906), str. 9.</ref> Odlok Karla Velikega je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].<ref>Kos, F. (1906), str. 136 (št. 59).</ref> Ker je Drava potekala po sredini le-te kneževine obstaja možnost, da je Karantanija ok. leta 800 obsegala tudi prostor pokrajine oz. ''kneževine'' Karniole. Najtrdnejši indic za možnost večje kneževine Karantanije{{Efn|ki obsega Ožjo Karantanijo, Liburnijo, Deželo ob Muri in Karniolo}} in, da je bil prostor na obeh straneh [[Kamniško-Savinjske Alpe|Savinjskih Alp]] in [[Karavanke|Karavank]] enoten, je poleg podobnosti arheoloških ostankov na Kranjskem in Koroškem – obstoj kosezov in njihovih naselbin z imeni, kot so ''Koseze'', ''Kasaze'' ali nem. ''Edling''.<ref name=":1" /> Jakob Sket ni podvomil, da Karniola – kot mala Kranjska<ref>Sket, J. (1893), str. 6.</ref> – ne spada pod Karantanijo.<ref name=":13" /> Temveč je obsegu Karantanije pripisal skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije. Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj Slovenci. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni<ref name=":13" /> del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek Rogaške gore ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]]. Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo, se je južna meja Karantanije verjetno ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.<ref>Sket, J. (1893), str. 3.</ref>[[Slika:Slovanske knezevine v Vzhodnih Alpah.PNG|thumb|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]] [[Andrej Pleterski]] je zagovarjal stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520">Pleterski, A. (1996). Str. 520.</ref> V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do Ad Undrimas (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''»Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.«'' Za Pleterskega interpretacijo glej v: Pleterski, A. (1996). Str. 520-525.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520" /> kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt]]u, domnevnem središču Liburnije.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525-528.</ref> Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 526.</ref> Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525.</ref> Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. [[Peter Štih]] se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in Ad Undrimas umeščena znotraj karantanske kneževine.<ref name=":10">Štih, P. (1997). Str. 114-118.</ref> Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.<ref name=":10" /> [[Igor Grdina]] pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.<ref>Grdina, I. (1997).</ref> ==Religija== ===Pogansko obdobje=== Vir iz okrog leta 800 za vzhodno-alpske Slovane pravi, da so častili gore, drevesa, studence, reke, živali, obenem pa so ti Slovani prerokovali prihodnost.<ref name="GB189">Grafenauer, B. (2000): str. 189.</ref> Arheološko je potrjeno, da so ti Slovani globoko verovali v zagrobno življenje.<ref>Korošec, P. (1990): str. 21.</ref><ref>Primerjaj tudi z: Grafenauer, B. (2000): str. 189</ref> Poslanica bavarskemu knezu Tasilu o vzhodno-alpskih Slovanih omenja, da le-ti ne verujejo v krščanskega Boga, pač pa molijo [[malik]]e.<ref>Kos, M. (1933): str. 59.</ref> Grafenauer na osnovi primerjave s [[Prokopij]]evim besedilom o slovanskem bogu stvarniku bliska in s kasnejšimi ljudskimi šegami, pravi, da so vzhodno-alpski Slovani poznali mnogoboštvo, med temi bogovi pa je eden zavzemal osrednje mesto.<ref name="GB189"/> O imenih teh starih karantanskih in karniolskih božanstev žal nimamo ohranjenih pisnih virov. V slovenskih ljudskih pripovedih se je zelo dobro ohranil predvsem lik sončnega junaka [[Kresnik (bog)|Kresnika]], čeprav njegovega imena iz poganskega obdobja ne poznamo. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je Zmago Šmitek v obširni analizi pokazal, da je junak Kresnik zelo verjetno predelava slovanskega božanstva [[Svarožič]]a.<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 111-136.</ref> Po ruski mitologiji naj bi bil Svarožič sin [[Svarog]]a. Na nekdanje čaščenje Svaroga (ali vsaj Svarožiča?) bi na Slovenskem lahko kazali toponimi kot so Twaroch, Svare in Svarje in ime kmetije Svarošek.<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 331.</ref> Zelo pogosto je na Slovenskem čaščen tudi Zeleni Jurij, ki morda predstavlja (sicer pod očitnimi krščanskimi vplivi) predelano slovansko božanstvo, ki se drugod pojavlja z imenoma [[Jarilo]] in [[Jarovit]].<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 169-197; zlasti uvodna stran 169.</ref> [[Slika:Slavic Ritual Angle.PNG|thumb|levo|Ena od možnih zasnov obrednega kota med tremi kultnimi mesti. Takšne prostorske razporeditve so bile odkrite tudi na ozemlju Karniole in Karantanije]] Obstaja verjetnost, da so Karantanci častili [[Perun]]a, [[Veles (bog)|Veles]]a in [[Mokoš|Mokoša]]. Ti trije božanski liki so bili gotovo čaščeni v karantanski okolici (današnja [[Madžarska]], [[Hrvaška]] …).<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 23, 225.</ref> V ljudskem jeziku in pripovedi se je od Prekmurja do Ptuja v zvezi z gromom ohranil izraz ''perun'', ime Velesa je verjetno povezano s »Svetim Velkom« iz slovenske obredne pesmi, ohranjena pa je tudi pripovedka o čarovnici Mokoški.<ref>Ovsec, D. (1991): str. 164-165, 175.</ref> Na osnovi arheološkega raziskovanja in z uporabo primerjalne metode je Pleterski tudi za območje današnje Avstrije in Slovenije potrdil slovanska kultna mesta, ki med seboj sestavljajo kot 23–24 stopinj (naklon [[ekliptika|ekliptik]]e glede na [[ekvator]]).<ref name="PLX"/> V takem obrednem kotu na enem koncu stoji kultno mesto nebeškega božanstva, na drugem zemeljskega božanstva, na tretjem pa nekega ženskega božanstva.<ref name="PLX"/> Osnovni prototip božanstev, ki so bila čaščena na teh mestih, Pleterski vidi prav v Perunu, Velesu in v Mokoš, čeprav dopušča veliko verjetnost, da so tak obredni kot sestavljala tudi kultna mesta trojic drugih božanstev.<ref name="PLX">Pleterski, A. (1996): str. 180-181.</ref> Vlado Nartnik je poskušal dokazovati astronomske povezave med slovenskimi in slovanskimi bajeslovnimi bitji in nekaterimi astronomskimi kategorijam, pri tem pa je v neki manj ambiciozni analizi primerjal slovensko ljudsko pesem o Svetem Valentinu in Svetem Peregrinu, v kateri naj bi po njegovem prvotno nastopala Veles in Perun.<ref>Nartnik, V. (1998): str. 63-64.</ref> Poleg slovanskih vplivov so med ljudmi neslovanskega rodu razširjala tudi druga verovanja. Z gotovostjo lahko trdimo, da krščanstvo na vzhodno-alpskem področju v 7. in 8. stoletju ni povsem zamrlo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 188.</ref><ref>Štih, P. (2001): str. 25.</ref> Etnolog [[Slavko Ciglenečki]] pa je z uporabo primerjalne metode pokazal na nekatere povezave med [[Kurent]]om in antičnim kultom [[Kibela|Kibel]]e,<ref name="Ciglenečki Slavko 1999">Ciglenečki, S. (1999): str. 21-31.</ref> kar bi lahko kazalo na vpliv starih antičnih poganskih predstav. Ko se je v Karantaniji od srede 8. stoletja pričelo uveljavljati krščanstvo, je slovansko staroverstvo doživelo zaton. Prva desetletja uvajanja krščanstva so bila dokaj neuspešna. Nek vir za leto 790 za Alpske Slovane sporoča, da so to »grozoviti pogani«.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28.</ref> Ko se je krščanstvo le uveljavilo, je poganstvo sprva živelo skrito za zunanjim krščanskim videzom. To se kaže v poganskem načinu pokopa Karantancev, ki se je obdržal vse do začetka 10. stoletja, še bolj pa verjetno na panonskem ozemlju, kjer so preostali Slovani po prihodu Madžarov opustili krščanstvo in se vrnili k poganstvu – na to kaže skupen pokop žene ob umrlem možu (za pogansko Slovanko namreč po moževi smrti življenje ni imelo smisla).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 215.</ref> Osrednja Karantanija bi lahko bila precej poganska še v prvi polovici 11. stoletja, v kolikor o tem pričujejo slovanska (nekrščanska) osebna imena.<ref>Primerjaj z: Habijan, V. (1997): str. 40.</ref> Kakorkoli že, pa se v velikem delu Karantanije zavestno poganstvo med 9. in 11. stoletjem umika, ohranili pa so se stari obredi, šege in zagovori.<ref name="#4">Grafenauer, B. (2000): str. 217.</ref> ===Zmaga krščanstva=== [[Slika:Modestus.jpg|thumb|right|200px|Modest Koroški je bil pokrajinski škof med Karantanci]] Potem, ko sta postala kristjana kneza Gorazd in Hotimir, si je nova vera pričela utirati pot v Karantaniji. Okrog 757 je v tej državi pričel delovati pokrajinski škof Modest.<ref>Grafenaur, B. (2000): str. 202.</ref> Pri uvajanju krščanstva je na začetku prihajalo do velikih uporov, najhujši pa je bil leta 772, saj je moral karantanski dvor, ki sam upora ni zmogel zatreti, na pomoč poklicati Bavarce.<ref>Habijan, V. (1997): str. 19.</ref> Franki in Bavarci so za prisvajanje zemljišč poganskih Slovanov v severni Karantaniji izkoriščali predpis iz leta 777, ki je veleval izgon tamkajšnjih slovanskih poganov.<ref>Habijan, V. (1997): str. 21.</ref> Zaradi šibkosti papeževega položaja je bilo krščanstvo orodje manipulacije v rokah posvetnega frankovskega vladarja, zato praktično ni bilo možnosti, da bi se pri vzpostavljanju cerkvene oblasti nad Vzhodno-alpskimi Slovani oglejski patriarh lahko kosal s salzburškim škofom.<ref name="#4"/> V večjem delu Karantanije je na srečo prevladovala salzburška cerkvena politika z '''irskim načinom misijona''', ki je poudarjal miroljubno širjenje krščanstva in pomen pridobivanja zaupanja med plemenskimi voditelji poganskih ljudstev.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 194.</ref> Medtem, ko je '''frankovski način misijona''' uporabljal nasilje in kaznovanje udeležbe v poganskih obredih z zaplembo premoženja in odvzemom osebne svobode, je irski misijon upošteval poganske šege in običaje in jih načeloma niso nasilno zatirali, ampak so jim poskušali dati novo, krščansko vsebino.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 203-214.</ref><ref>Kos, M. (1933): str. 61.</ref> V praksi pa se tudi na območju irskega načina misijonarjenja pri pokristjanjevanju niso izgonili določeni prisili in pritiskom, saj je poslušnost duhovščini prinašala cerkvene prihodke.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 202.</ref> Pri obredju so misijonarji uporabljali domači slovanski jezik, od konca 8. stoletja dalje pa so bile maše v [[latinščina|latinskem]] jeziku, medtem, ko so predmašne molitve in oblike pokore ostale v slovanskem jeziku.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 208.</ref> V to starejše obdobje pokristjanjevanja lahko postavimo nastanek predlog za verske obrazce, ki so bili zapisani veliko kasneje ([[Rateški rokopis]], [[Celovški rokopis]], morda [[Brižinski spomeniki]]).<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 37.</ref> Po ukazu Karla Velikega so mejo med pristojnostjo salzburškega škofa in oglejskega patriarha leta 803 določili po reki Dravi tudi v sami Karantaniji, ki je bila doslej v celoti pod vplivom salzburške škofije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 25.</ref> '''Oglejski misijon''' je bil manj zagnan, saj je še bil leta 800 njihov misijonar Blandricus, ki je potoval med vzhodno-alpske Slovane in v Panonijo, na svojem misijonu neuspešen zaradi nepoznavanja slovanskega jezika.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 46.</ref> Pokrajinski škofi, ki so po pooblastilu salzburškega škofa delovali v Karantaniji, so imeli do leta 803 enake pristojnosti kot pravi škofje v Salzburgu, v letih 803 in nato 829 pa so bile njihove pristojnosti omejene.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 205.</ref> Z osvojitvijo avarskega ozemlja (frankovska Zgornja in Spodnja Panonija) je prišlo do spremembe tudi pri frankovskem načinu misijona, saj so tudi tam na podlagi izkušnje s poganskimi Sasi ugotovili, da ima nasilje pri uspešnem pokristjanjevanju svoje meje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 209.</ref> V praksi je pokristjanevanje v frankovskem načinu misijona še naprej povzročalo prisilo, še naprej pa je veljala tudi določba, da se zapleni vsako naselje, kjer prebivalstvo opravlja poganske obrede.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 2011, 214.</ref> Kjer je prihajalo do nasilnega pokristjanjevanja z izganjanjem, je prišlo do selitev slovanskega prebivalstva.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28-29.</ref> Tudi upor Ljudevita Posavskega je bil še povezan tudi s protikrščanskimi občutji. Tako je bila leta 822 ponovno požgana celica Sv. Maksimilijana v Bischofshofnu.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 207.</ref> Po letu 820 pa v Karantaniji ni bilo več uporov, povezanih s pokristjanjevanjem. Neavtonomna vloga karantanske cerkve je spodbujala karantanske težnje k cerkveni avtonomiji. Z urejanjem razmer so si namreč salzburški škofje, ki so leta 799 v Karantaniji obnovili institut pokrajinskih škofov, želeli več neposredne cerkvene oblasti, zato je bil položaj pokrajinskega škofa Osvalda vsaj po letih 845–850 praktično brez pomena.<ref name="#5">Grafenauer, B. (2000): str. 218.</ref> Pokrajinski škof Osvald je okrog leta 860 neuspešno posredoval pri papežu [[Nikolaj I. (papež)|Nikolaju I.]], ki pa ni dovolil nastanka karantanske cerkvene avtonomije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 22.</ref> Darovnice kraljevih posesti v Karantaniji Salzburgu v letu 860 lahko opazujemo v luči salzburških teženj po krepitvi neposredne cerkvene oblasti.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 218-219.</ref> Posledica teh trenj je bila, da se je po Osvaldovi smrti med letoma 863 in 773 prekinila veriga karantanskih pokrajinskih škofov.<ref name="#5"/> Karantanska cerkev je doživela dodaten pretres, ko je velikomoravski vladar [[Rastislav Moravski|Rastislav]] k sebi povabil bizantinska misijonarja [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]], saj je imel Metod vpliv tudi na upornega spodnjepanonskega kneza Koclja, vendar pa so zahodni kristjani s propadom Koclja zmagali.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 220-221.</ref> V spodnji Panoniji so v času Kocljeve neodvisnosti uveljavili slovanski bogoslužni jezik, med tem, ko so na zahodu tedaj uporabljali le latinsko bogoslužje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 216.</ref> Po letu 874 je na verskem področju zavladal mir, nov udarec pa je karantansko krščanstvo doživelo z nastopom Madžarov, saj na njihovem ozemlju že leta 900 ni bilo več sledu o krščanstvu.<ref name="SVPŠ86"/> V 10. stoletju je bilo karantansko krščanstvo zlasti na jugu potrebno organizirati na novo, sicer pa o posebnostih tedanjega razvoja nimamo posebnih podatkov. == Omembe v poznosrednjeveški literaturi == V 12. stoletju pri nekem prepisovalcu starih listin najdemo enačenje različic naziva ''Karantanija'' in ''Koroška''.<ref>Štih, P. (1986): str. 221.</ref> [[Zgodovina minulih let|Nestorjev letopis]] iz 12. stoletja omenja prebivalce Karantanije kot ''Horutane.'' V istem stoletju je geograf Muhammad al-Idrisi prišteval Karantaniji na vzhodu vse ozemlje do [[Bratislava|Bratislave]] in Bude, ko je že obstajala Ogrsko kraljestvo.<ref name=":3" /> [[Fredegarjeva kronika]] omenja Karantanijo kot ''Sclauvinijo'', [[Dante Alighieri]] (1265–1321) omenja Karantanijo kot ''Chiarentana''. Isto ime so uporabljali tudi Firenčani, na primer pesnik Fazio degli Uberti (okoli 1309–1367), slavni kronist [[Giovanni Villani]] (okoli 1275–1348) in [[Giovanni Boccaccio]] (1313–1375), ki je zapisal, da reka [[Brenta (reka)|Brenta]] izvira iz gorovja Karantanije, dežele v [[Alpe|Alpah]], ki ločuje Italijo od Nemčije. == Etnična sestava prebivalstva == Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (historično pravilno Slověni, natančneje korotanski Slověni),<ref name=":4" /><ref name=":9">Sket, J. (1893), str. 1</ref> ki so največ prispevali k [[etnogeneza|etnogenezi]] Karantanije in tudi današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ter deželi [[Avstrijska Koroška|Koroški]]. Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]], ki naj bi bili nastali v omenjenem obdobju na ozemlju današnje severne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. == Jezik == [[Slika:Kaernten herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]]<ref name=":9" /> v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staro-slovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":9" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":2" /><ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":9" /> Po teoriji Jakoba Sketa so Karantanci govorili izključno korotansko slovenščino.<ref name=":9" /><ref name=":13">Sket, J. (1893), str. 2</ref> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel{{Efn|1=hide = iti ?}} Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref>{{Geografski položaj |Center = Karantanija |Sever = '''Slovani v Češki kotlini''' |Severovzhod = '''Slovani ob Moravi''' |Vzhod = '''[[Avari]]''' |Jugovzhod = '''Panonski Slovani''' |Jug = '''[[Karniola]]''' |Jugozahod = '''[[Furlanija]]''' |Zahod = '''[[Bavarska]]''' |Severozahod = }} ==Opombe== {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici in viri == {{Sklici|4}} == Literatura == * {{cite thesis|last=Bertels|first=Klaus|title=Carantania: Begriffsuntersuchungen zur Geschichte des Landes und seiner Bevölkerung im Frühmittelalter|type=magisterska naloga|publisher=[K. Bertels]|location=Rheine|year=1985|cobiss=26669|degree=|isbn=|pages=}} * Bovo, Elisabetta et al. (1998). ''Korenine srednjega veka''. Ljubljana, Mladinska knjiga. * [[Rajko Bratož|Bratož, Rajko]], ur. (2000). ''Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche : Anfänge der slowenischen Ethnogenese'', 2 zv. Ljubljana. * Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, str. 21-31. Ljubljana: Založba ZRC. * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{navedi knjigo|last1=Dolinar|first1=France M.|last2=Gabrič|first2=Aleš|last3=Golec|first3=Boris|last4=Rihtaršič|first4=Mateja|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}} * {{navedi knjigo|last=Froelich|first=Erasmus|title=Specimen archontologiae Carinthiae|year=1758|publisher=Typis Ioannis Thomae Trattner|location=Vindobonae|language=la|cobiss=82614272|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8U7QWWD}} * {{Navedi disertacijo|title=Pokristjanjevanje Karantancev|degree=diplomska|last=Gartner|first=Gregor|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino|year=2021|isbn=|location=Ljubljana|pages=|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=149407&lang=slv}} * {{navedi knjigo|last=Gleirscher|first=Paul|title=Karantanien: das slawische Kärnten|year=2000|publisher=Carinthia|location=Celovec|language=de|cobiss=658644}} * {{navedi knjigo|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * [[Bogo Grafenauer|Grafenauer, Bogo]] (1952). ''Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev : Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen.'' Ljubljana, * -- (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |last2=Štih |first2=Peter |year=1999 |title=The importance of being Pleterski & Za Zaključek |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXHQD6U3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=53 |issue=1 |pages=106–110}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012b |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014 |title=Praksa subvencionistične skupnosti |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}} * Hödl, Günther; Grabmayer, Johannes, ur. (1993). ''Karantanien und der Alpen-Adria Raum im Frühmittelalter''. Wien, Köln, Weimar. * {{navedi knjigo|last=Kahl|first=Hans-Dietrich|title=Der Staat der Karantanen: Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.) = Država Karantancev: dejstva, teze in vprašanja o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9. stol.)|year=2002|publisher=Narodni muzej Slovenije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|language=de, sl|cobiss=3568736}} * {{cite journal|last=Klaić|first=Nada|year=1984|title=O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja Dalmatinskih Hrvata|url=https://www.sistory.si/publication/13616|journal=Zgodovinski časopis|language=hr|volume=38|issue=4|pages=253–270}} * [[Paola Korošec|Korošec, Paola]] (1979). ''Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov = Archäologisches Bild der Karantanischen Slawen im frühen Mittelalter''. Ljubljana. * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani. Die Alpenslawen.'' Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. * {{Navedi novice|title=Borut Korun: Karantanija je bila velika in močna državna tvorba|date=19. april 2025|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-karantanija-marca-vinedorum-kranjska-kosezi|accessdate=18. oktober 2025|newspaper=Družina|last=Korun|first=Borut}} * {{navedi knjigo|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do reformacije|year=1933|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=160001|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VY0N0TN2}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do petnajstega stoletja|year=1955|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=17588225|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IREPJSGT}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Conversio Bagoariorum et Carantanorum|year=1936|publisher=Znanstveno društvo|location=Ljubljana|language=sl, la|cobiss=38232832|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6UG4Y02}} * MacLean, Simon (2005). ''Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire''. UK, Cambridge University Press. * {{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i154/peter-stih|title=Peter Štih|date=2009|accessdate=27. oktober 2025|website=Patricija Maličev|last=Maličev|first=Patricija}} * {{navedi knjigo|author=Mihelič|title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca XV. do XVIII. stoletja: diplomsko delo|publisher=[D. Grafenauer]|location=Ljubljana|year=1974|first=Darja|cobiss=49396578}} * {{cite book |last=Mihelič |first=Darja |url=https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-09-6/mobile/index.html#p=13 |title=Upor, nasilje in preživetje |publisher=Založba Univerze na Primorskem |year=2015 |editor-last=Bianco |editor-first=Furio |place=Koper |pages=13–27 |language=sl |chapter=Mit o uporu, imenovanem "carmula" : Karantanija, druga polovica 8. stoletja |editor-last2=Panjek |editor-first2=Aleksander |cobiss=39116333}} * Nartnik Vlado (1998). ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi.'' Iz: ''Studia Mythologica Slavica'' I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana. * Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Ljubljana: Domus. * {{navedi knjigo|last=Engel|first=Pál|authorlink=|title=The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary|publisher=St. Martin Press|year=2001|location=New York|page=|url=|doi=|id=|isbn=1-85043-977-X}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1998 |title=Lepi, grdi, zli : O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCRSF3KJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=52 |issue=2 |pages=215–277}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2001 |title=Staroslovansko obdobje na vzhodnoalpskem ozemlju. Zgodovina raziskav do prve svetovne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JHF2JXC |journal=Arheo (Ljubljana) |language=sl |issue=21 |pages=73–77}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2000 |title=Vozi me vlak v daljave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2SS41H6O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |pages=111–113}} * {{cite thesis|last1=Podgoršek|first1=Boštjan|last2=Ojnik|first2=Stanislav|title=Prva slovenska država Karantanija|type=diplomska naloga|publisher=[B. Podgoršek]|location=Maribor|year=1999|cobiss=1509931|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Pohl |first=Walter |url=https://books.google.si/books?id=ZoR1DwAAQBAJ&redir_esc=y |title=The Avars: A Steppe Empire in Central Europe, 567–822 |publisher=Cornell University Press |year=2018 |isbn=978-1-5017-2940-9 |place=Ithaca and London |language=en}} * Popowska-Taborska, Hanna (2005). ''Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika.'' Založba ZRC, Ljubljana. * Reuter, Timothy (1992). ''The Annals of Fulda: Ninth Century Histories, Volume 2''. UK, Mnchaster United Press. * Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996): ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.'' Celovec, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o. * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica|publisher=Humar|location=Bilje|year=2007|cobiss=233186048|first=Jožko}} * {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Zlata ptica: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije|publisher=Humar|location=Bilje|year=2010|cobiss=252439552|first=Jožko}} * {{navedi knjigo|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 4/I, Gorotanska Slovenija, Gorotan, Karantanija|year=2026|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=271987971}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1986|title=Regnum Carantanum|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EN5OVVMY|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=40|issue=3|pages=215–231|cobiss=14721122}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1987|title=Karantanija = stara domovina Hrvatov?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z5KDXH79|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=41|issue=3|pages=529–549|cobiss=110059264}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Etnogeneza Hrvatov v zgornjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0KEKXQ6F |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=1 |pages=127–129}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Novi poskusi reševanja problematike Hrvatov v Karantaniji |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXFM5YXG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=3 |pages=319–333}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1990 |title=Drobtinice h kroniki Regina iz Prüma kot viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMCYKT10 |journal=Arheološki vestnik |language=sl |volume=41 |issue=1 |pages=521–529}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1995|title=Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah|journal=Slovenci in država|language=sl|pages=21–45|cobiss=2686765}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2000 |title=Pojasnilo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZBLGFX8 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |page=116}} * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|title=Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja|year=2001|publisher=FF UL|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=111715072}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2012|title=Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU6IL5LG|journal=Zgodovinski časopis|volume=66|issue=3/4|pages=306–343|cobiss=50560354}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2014 |title=Integracija Karantancev in drugih alpskih Slovanov v frankovsko-otonsko cesarstvo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVII4IC7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=68 |issue=1/2 |pages=8–27}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2015|title=Ko je Cerkev začela govoriti slovansko: k ozadjem pokristjanjevanja v Karantaniji in Panoniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO|journal=Zgodovinski časopis|volume=69|issue=1/2|pages=8–40|cobiss=57588322}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Vidmar|first4=Luka}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{navedi knjigo|author=Škrubej|title=Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah: model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2002|first=Katja|cobiss=120768000}} * Šmitek, Zmago (2004). ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti.'' Ljubljana: Študentska založba. * Šmitek, Zmago (2012). ''Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva.'' Ljubljana: Študentska založba. * {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal|last=Wolfram|first=Herwig|year=1991|title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=45|issue=2|pages=177–187|cobiss=24807168}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Salzburg, Bayern, Österreich : die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit |year=1995 |place=Dunaj |language=de |cobiss=38788609}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} == Glej tudi == * [[Karniola]] * [[Koroška (vojvodina)]] * [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] * [[Prihod Hrvatov]] * [[Regnum Carantanum]] * [[Samova plemenska zveza]] == Zunanje povezave == * [http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev, Acta ecclesiastica Sloveniae 7] {{SLO pokrajine}} {{Karantanski vladarji}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Karantanija|*]] [[Kategorija:Bivše slovanske države]] [[Kategorija:Srednjeveške države]] 06pte8fpui6x0wq22gx1figrcgip1ly Gvatemala 0 5527 6753182 6752877 2026-09-20T13:54:50Z Ljuba24b 92351 np 6753182 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Republika Gvatemala | common_name = Gvatemala | native_name = {{native name|es|República de Guatemala}} | image_flag = Flag of Guatemala.svg | image_coat = Coat of arms of Guatemala.svg | national_motto = {{unbulleted list |"''Libre Crezca Fecundo''"{{sfn|Banco de Guatemala|1996}} (špansko)<br />("Rasti svobodno in plodno") }} | national_anthem = {{Lang|es|Himno Nacional de Guatemala}} | other_symbol = ''La Granadera''<br />("Grenadirjeva pesem")<br />{{center|[[File:La_Granadera.ogg]]}} | other_symbol_type = March: | image_map = {{switcher|[[File:Guatemala (orthographic projection).svg|frameless]]|Lega na zahodni hemisferi|[[File:Un-guatemala.png|frameless]]|Meje Gvatemale in sosednjih držav}} | map_caption = | image_map2 = | map_caption2 = | capital = [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala]] | coordinates = {{Coord|14|38|N|90|30|W|type:city}} | largest_city = capital | official_languages = gvatemalska španščina | ethnic_groups = {{unbulleted list |56,01% Ladino / [[Mestici]] |41,66% [[Maji]] |1,77% Xinca |0,19% Afro-Gvatemalčani |0,13% [[Garifuna]] |0,24% drugi }} | ethnic_groups_year = 2018<ref name="censopoblacion.gt">{{navedi splet |url=https://www.censopoblacion.gt/mapas |title=Portal de Resultados del Censo 2018 |publisher=Censopoblacion.gt |date= |accessdate=2022-04-14 |archive-date=2019-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191217015625/https://www.censopoblacion.gt/mapas |url-status=dead }}</ref> | demonym = Gvatemalčan/ka<br />Chapín | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = Bernardo Arévalo | leader_title2 = Podpredsednica | leader_name2 = Karin Herrera | legislature = Kongres republike | sovereignty_type = Osamosvojitev | established_event1 = razglašena <br />iz Španskega imperija | established_date1 = 15. september 1821 | established_event2 = razglašena od<br />[[Prvega mehiškega imperija]] | established_date2 = 1. julij 1823 | established_event3 = razglašena od [[Zvezna republika Srednja Amerika]] | established_date3 = 17. april 1839 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 31. maj 1985 | area_km2 = 108.889 | area_rank = 105. | percent_water = 0,4 | population_estimate = 18.636.532<ref>[https://theworldfactbook.org/country/guatemala.html CIA World Factbook]</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 70. | population_density_km2 = 166 | population_density_rank = 76. | GDP_PPP = 201,365 mrd. $<ref name="IMFWEO.GT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=258,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Guatemala) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=13 October 2023}}</ref> | GDP_PPP_rank = 77. | GDP_PPP_year = 2023 | GDP_PPP_per_capita = 10.595 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 121. | GDP_nominal = 102,765 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 70. | GDP_nominal_year = 2023 | GDP_nominal_per_capita = 5407 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 108. | Gini = 48,3 <!--number only--> | Gini_year = 2014 | Gini_change = <!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=GT |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=7 March 2019}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,627 <!--number only--> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = zmanjšanje | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=16 October 2022}}</ref> | HDI_rank = 135. | currency = [[gvatemalanski kvecal]] | currency_code = GTQ | time_zone = [[Central Time Zone|CST]] | utc_offset = −6 | calling_code = +502 | cctld = .gt }} '''Gvatemala''' ([gvatemála], {{IPA-es|ɡwateˈmala|lang|ES-pe - Guatemala.ogg}}; {{IPA|es|ɡwateˈmala|lang|LL-Q1321 (spa)-Enohecruzl79-Guatemala.wav}};{{langx|kek|Watemaal}}; [[Kaqchikel language|Kaqchikel]] and {{langx|quc|Iximulew}}; {{langx|mam|Twitz Paxil}}}}) uradno '''Republika Gvatemala''' ({{Langx|es|República de Guatemala|link=no}} {{IPA|es|reˈpuβlika ðe ɣwateˈmala|}}) je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Na severu in zahodu meji na [[Mehika|Mehiko]], na severovzhodu na [[Belize]], na vzhodu na [[Honduras]] in na jugovzhodu na [[Salvador]]. Na jugu se ga dotika [[Tihi ocean|Tihega oceana]], na severovzhodu pa na [[Honduraški zaliv]]. Z ocenjenim prebivalstvom okoli 18,6 milijona je Gvatemala najbolj naseljena država v Srednji Ameriki, 4. najbolj naseljena država v Severni Ameriki in 11. najbolj naseljena država v Ameriki. Je reprezentativna demokracija z glavnim in največjim mestom ''Nueva Guatemala de la Asunción'', znanim tudi kot [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala]] najbolj naseljenim mestom v Srednji Ameriki. Ozemlje sodobne Gvatemale je gostilo jedro [[Maji|majevske civilizacije]], ki se je raztezala po celotni Srednji Ameriki. V 16. stoletju so večino tega območja osvojili [[Španci]] in ga razglasili za del podkraljestva [[Nova Španija]]. Gvatemala se je leta 1821 osamosvojila od Španije in Mehike. Leta 1823 je postala del Zvezne republike Srednje Amerike, ki je do leta 1841 razpadla. Od sredine do konca 19. stoletja je Gvatemala trpela zaradi kronične nestabilnosti in državljanskih spopadov. Od začetka 20. stoletja mu je vladala vrsta diktatorjev, ki sta jih podpirala United Fruit Company in vlada Združenih držav. Leta 1944 je bil avtoritarni voditelj Jorge Ubico strmoglavljen s prodemokratičnim vojaškim udarom, kar je sprožilo desetletno revolucijo, ki je vodila do obsežnih družbenih in gospodarskih reform. Vojaški udar leta 1954, ki so ga podprle ZDA, je končal revolucijo in vzpostavil diktaturo.{{sfn|Blakeley|2009|p=[https://books.google.com/books?id=rft8AgAAQBAJ&pg=PA92 92]}} Od leta 1960 do 1996 je Gvatemala preživela krvavo [[Državljanska vojna|državljansko vojno]] med vlado, ki so jo podpirale ZDA, in levičarskimi uporniki, vključno z genocidnimi poboji majevskega prebivalstva, ki jih je izvajala vojska.{{sfn|Cooper|2008|p=171}}{{sfn|Solano|2012|pp=3–15}} Mirovni sporazum, ki so ga izpogajali Združeni narodi, je privedel do nadaljnje gospodarske rasti in uspešnih demokratičnih volitev, čeprav revščina, kriminal, trgovina z drogami in civilna nestabilnost ostajajo glavna vprašanja. Čeprav je bogato z izvoznim blagom, se približno četrtina prebivalstva (4,6 milijona) sooča z nezanesljivo preskrbo s hrano, ki jo je še poslabšala nenehna prehrambena kriza, ki je posledica ruske invazije na Ukrajino.<ref>{{navedi splet |last=tagesschau.de |title=Liveblog: ++ "Verzögerung kostet Menschenleben" ++ |url=https://www.tagesschau.de/newsticker/liveblog-ukraine-dienstag-135.html |access-date=2022-06-14 |website=tagesschau.de |language=de}}</ref> Obilje biološko pomembnih in edinstvenih ekosistemov v Gvatemali vključuje številne endemične vrste in prispeva k temu, da je Srednja Amerika označena kot žarišče biotske raznovrstnosti.[15] == Etimologija == Ime ''Gvatemala'' izhaja iz [[nahuatl]]ske besede ''Cuauhtēmallān'' ali 'kraj številnih dreves', izpeljanke majevske besede ''K'iche'' za 'številna drevesa'{{sfn|Campbell|1997}}<ref>{{navedi splet|author=Troika study abroad programs|url=http://ccidinc.org/programs/countries.php?country_id_number=3|title=Guatemala|website=Community colleges for international development|year=2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20100918111113/http://ccidinc.org/programs/countries.php?country_id_number=3|archive-date=18 September 2010|access-date=12 June 2012}}</ref> ali, morda bolj natančno, za ''Cuate /Cuatli'' drevo ''Eysenhardtia''. To je bilo ime, ki so ga [[Tlaxcala|tlaxcalteški]] bojevniki, ki so spremljali [[Pedro de Alvarado|Pedra de Alvarada]] med španskim osvajanjem, dali temu ozemlju.<ref>{{navedi splet|url=http://rainforestcentralamerica.wordpress.com/2013/04/04/guatemala-rainforest-fact/|title=Guatemala Rainforest Interesting fact |website=Rain Forest Wordpress |date=4 April 2013|access-date=22 September 2013|archive-date=6 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181106183740/https://rainforestcentralamerica.wordpress.com/2013/04/04/guatemala-rainforest-fact/|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Gvatemale}} === Predkolumbovsko obdobje === Prvi dokazi o človekovem bivanju v Gvatemali segajo v leto 12.000 pr. n. št. Arheološki dokazi, kot so puščične konice iz [[obsidian]]a, najdene v različnih delih države, kažejo na prisotnost človeka že leta 18.000 pred našim štetjem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.authenticmaya.com/ancient_guatemala.htm |title=Ancient Guatemala |publisher=Authentic Maya |author=Mary Esquivel de Villalobos |access-date=29 April 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070523103423/http://www.authenticmaya.com/ancient_guatemala.htm |archive-date=23 May 2007 }}</ref> Obstajajo arheološki dokazi, da so bili zgodnji gvatemalski naseljenci lovci-nabiralci. Pridelovanje koruze so ljudje razvili do leta 3500 pred našim štetjem. Najdišča iz leta 6500 pred našim štetjem so bila najdena v regiji Quiché v visokogorju ter Sipacate in Escuintla na osrednji pacifiški obali. Arheologi delijo predkolumbovsko zgodovino [[Mezoamerika|Mezoamerike]] na predklasično obdobje (3000 pr. n. št. do 250 n. št.), klasično obdobje (250 do 900 n. št.) in postklasično obdobje (900 do 1500 n. št.).<ref>{{navedi splet |url=http://weber.ucsd.edu/~dkjordan/arch/mexchron.html |title=Chronological Table of Mesoamerican Archaeology |publisher=Regents of the University of California : Division of Social Sciences |access-date=29 April 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070406020436/http://weber.ucsd.edu/~dkjordan/arch/mexchron.html |archive-date=6 April 2007 |url-status=live }}</ref> Raziskovalci so predklasiko do nedavnega obravnavali kot formativno obdobje, v katerem so ljudstva običajno živela v kočah v majhnih vaseh kmetov, z nekaj stalnimi zgradbami. Ta pojem je bil od poznega 20. stoletja izpodbijan z odkritji monumentalne arhitekture iz tistega obdobja, kot so mesta Nakbé, Xulnal, El Tintal, Wakná in El Mirador v porečju Mirador. [[File:Tikal mayan ruins 2009.jpg|thumb|upright=1.35|Majevsko mesto Tikal]] Klasično obdobje mezoameriške civilizacije ustreza vrhuncu civilizacije Majev. Predstavlja ga nešteto najdišč po vsej Gvatemali, čeprav je največja koncentracija v Peténu. Za to obdobje je značilna urbanizacija, nastanek neodvisnih mestnih držav in stik z drugimi mezoameriškimi kulturami.<ref>{{navedi splet|url=http://www.famsi.org/research/pohl/chronology.html|title=John Pohl's MESOAMERICA: CHRONOLOGY: MESOAMERICAN TIMELINE|access-date=3 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160708111303/http://www.famsi.org/research/pohl/chronology.html|archive-date=8 July 2016|url-status=live}}</ref> To je trajalo približno do leta 900 našega štetja, ko je klasična majevska civilizacija propadla.<ref name="Gill 2000">{{navedi knjigo|last=Gill|first=Richardson Benedict|year=2000|title=The Great Maya Droughts|url=https://books.google.com/books?id=DRt5RnlBTq0C|publisher=University of New Mexico Press|page=384|isbn=0-8263-2774-5|access-date=6 November 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160123214943/https://books.google.com/books?id=DRt5RnlBTq0C|archive-date=23 January 2016|url-status=live}}</ref> Maji so zapustili mnoga mesta v osrednjem nižavju ali pa jih je pobila lakota, ki jo je povzročila suša. O vzroku propada se razpravlja, vendar teorija o suši pridobiva veljavo, podprta z dokazi, kot so jezerska dna, starodavni cvetni prah in drugi. Niz dolgotrajnih suš v sicer sezonski puščavi naj bi zdesetkal Maje, ki so se zanašali na redne padavine, da bi vzdrževali svojo gosto poseljenost. Postklasično obdobje predstavljajo regionalna kraljestva, kot so Itza, Kowoj, Yalain in Kejache v Peténu ter Mam, Ki'che', Kackchiquel, Chajoma, Tz'utujil, Poqomchi', Q'eqchi' in Ch 'orti' ljudstva v visokogorju. Njihova mesta so ohranila številne vidike majevske kulture. Civilizacija Majev si deli številne značilnosti z drugimi mezoameriškimi civilizacijami zaradi visoke stopnje interakcije in kulturne razpršenosti, ki je bila značilna za regijo. Napredek, kot so pisanje, epigrafika in koledar, ni izviral iz Majev; vendar jih je njihova civilizacija popolnoma razvila. Vpliv Majev lahko zaznamo od Hondurasa, Belizeja, Gvatemale in severnega Salvadorja do severneje kot v osrednji Mehiki, več kot 1000 km od območja Majev. Veliko zunanjih vplivov najdemo v majevski umetnosti in arhitekturi, za katere se domneva, da so posledica trgovine in kulturne izmenjave, ne pa neposrednega zunanjega osvajanja. === Špansko obdobje (1519–1821) === [[File:Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg|thumb|upright|Konkvistador Pedro de Alvarado je vodil začetna španska prizadevanja za osvojitev Gvatemale.<ref name="Lovell05p58">Lovell 2005, p. 58.</ref>]] Ko so prispeli v Novi svet, so Španci začeli več odprav v Gvatemalo, z začetkom leta 1519. Kmalu je španski stik povzročil epidemijo, ki je uničila domorodno prebivalstvo. [[Hernán Cortés]], ki je vodil špansko osvajanje Mehike, je dovolil kapitanom Gonzalu de Alvaradu in njegovemu bratu Pedru de Alvaradu, da osvojita to deželo. Alvarado se je sprva povezal z narodom Kaqchikel, da bi se boril proti njihovim tradicionalnim tekmecem narodom K'iche' (Quiché). Alvarado se je kasneje obrnil proti Kaqchikelom in sčasoma spravil celotno regijo pod špansko oblast. V kolonialnem obdobju je bila Gvatemala ''audiencia'', generalna kapitanija (''Capitanía General de Guatemala'') Španije in del Nove Španije (Mehika).{{sfn|Foster|2000|pp=69–71}} Prva prestolnica, Villa de Santiago de Guatemala (zdaj znana kot Tecpan Guatemala), je bila ustanovljena 25. julija 1524 v bližini Iximchéja, glavnega mesta Kaqchikel. Prestolnica je bila 22. novembra 1527 premaknjena v Ciudad Vieja zaradi napada Kaqchikel na Villa de Santiago de Guatemala. Zaradi svoje strateške lege na ameriški pacifiški obali je Gvatemala postala dopolnilno vozlišče transpacifiške trgovine [[Manilski galeoni|Manilske galeone]], ki je povezovala Latinsko Ameriko z Azijo preko Filipinov v španski lasti.<ref>[https://www.academia.edu/44625493/Connecting_China_with_the_Pacific_World Connecting China with the Pacific World By Angela Schottenhammer](2019) (Page 144-145)</ref> 11. septembra 1541 je bila nova prestolnica poplavljena, ko se je zaradi močnega deževja in potresov zrušila laguna v kraterju [[Volcán de Agua|vulkana Agua]]; prestolnica je bila nato premaknjena 6 km v [[Antigua Gvatemala|Antiguo]] v dolino Panchoy, ki je zdaj Unescov seznam svetovne dediščine. To mesto je uničilo več potresov v letih 1773–1774. Španski kralj je odobril selitev prestolnice na sedanjo lokacijo v dolini Ermita, ki je poimenovana po katoliški cerkvi, posvečeni Virgen del Carmen. Ta nova prestolnica je bila ustanovljena 2. januarja 1776. === Neodvisnost in Srednja Amerika (1821–1847) === [[File:Independenciacentroamerica2.jpg|thumb|left|Gvatemalski Criollos se veselijo, ko izvejo za razglasitev neodvisnosti od Španije 15. septembra 1821]] 15. septembra 1821 sta Gabino Gainza Fernandez de Medrano in generalna kapitanija Gvatemale, upravne regije Španskega imperija, ki so jo sestavljali Chiapas, Gvatemala, Salvador, Nikaragva, Kostarika in Honduras, uradno razglasila neodvisnost od Španije na javnem srečanju v mestu Gvatemala. Pridobljena je bila neodvisnost od Španije in generalna kapitanija Gvatemale se je pridružila Prvemu mehiškemu imperiju pod [[Augustin de Itúrbide|Agustínom de Iturbidejem]]. Pod Prvim imperijem je Mehika dosegla svoj največji ozemeljski obseg, ki se je raztezal od severne [[Kalifornija|Kalifornije]] do provinc Srednje Amerike (razen Paname, ki je bila takrat del Kolumbije), ki sprva ni odobrila, da bi postala del Mehiškega imperija, a se je imperiju kmalu pridružila po njihovi osamosvojitvi. Ta regija je bila formalno del podkraljestva Nove Španije v celotnem kolonialnem obdobju, vendar se je v praksi upravljala ločeno. Šele leta 1825 je Gvatemala ustvarila svojo zastavo. Leta 1838 so liberalne sile honduraškega voditelja Francisca Morazána in gvatemalskega Joséja Francisca Barrundie vdrle v Gvatemalo in dosegle San Sur, kjer so usmrtile Chúa Alvareza, tasta Rafaela Carrere, takratnega vojaškega poveljnika in pozneje prvega predsednika Gvatemale. Liberalne sile so Alvarezovo glavo nabodle na sulico kot opozorilo privržencem gvatemalskega ''[[Caudillo|caudilla]]''. Carrera in njegova žena Petrona – ki sta se prišla soočiti z Morazánom takoj, ko sta izvedela za invazijo in sta bila v Mataquescuintli – sta prisegla, da ne bosta nikoli odpustila Morazánu niti v njegovem grobu; menili so, da je nemogoče spoštovati vsakogar, ki ne bi maščeval družinskih članov.{{sfn|González Davison|2008|p=85}} Potem ko je poslal več odposlancev, ki jih Carrera ni hotel sprejeti – še posebej ne Barrundia, ki je Carrera ni želel hladnokrvno umoriti – je Morazán začel ofenzivo požgane zemlje, uničeval vasi na svoji poti in jim odvzel premoženje. Sile Carrera so se morale skriti v gorah. Ker sta verjela, da je Carrera popolnoma poražen, sta Morazán in Barrundia odkorakala v mesto Gvatemala, kjer so ju državni guverner Pedro Valenzuela in člani konservativnega klana Aycinena sprejeli kot rešitelja, ki so predlagali sponzoriranje enega od liberalnih bataljonov, medtem ko sta Valenzuela in Barrundia dala Morazánu vsa gvatemalska sredstva, potrebna za rešitev morebitnih finančnih težav, ki jih je imel. Kriolci obeh strank so do zore slavili, da so končno dobili ''criollo caudillo'', kot je Morazán, ki je uspel zatrti upor.{{sfn|González Davison|2008|p=87-88}} [[File:Political Evolution of Central America and the Caribbean 1830 na.png|thumb|Zvezna republika Srednje Amerike (1823–1838) s prestolnico v mestu Gvatemala]] Morazán je izkupiček uporabil za podporo Los Altos in nato Pedro Valenzuela zamenjal z Marianom Rivera Pazom, članom klana Aycinena, čeprav temu klanu ni vrnil nobenega premoženja, zaplenjenega leta 1829. V maščevanje je Juan José de Aycinena y Piñol malo kasneje glasoval za razpustitev Srednjeameriške federacije v Salvadorju, zaradi česar se je Morazán moral vrniti v Salvador, da bi se boril za svoj zvezni mandat. Na tej poti je Morazán povečal represijo v vzhodni Gvatemali, kot kazen za pomoč Carreri. Ker je vedel, da je Morazán odšel v Salvador, je Carrera poskušal zavzeti mesto Salamá z majhno silo, ki je ostala, vendar je bil poražen in v boju izgubil svojega brata Laureana. Ker mu je ostalo le nekaj moških, je hudo ranjenemu uspelo pobegniti v Sanarate. Ko si je nekoliko opomogel, je napadel odred v Jutiapi in dobil majhno količino plena, ki ga je dal prostovoljcem, ki so ga spremljali. Nato se je pripravil na napad na Petapo blizu mesta Gvatemala, kjer je zmagal, čeprav z velikimi izgubami. Septembra istega leta je Carrera poskušal napasti glavno mesto Gvatemale, vendar ga je liberalni general Carlos Salazar Castro premagal na poljih Villa Nueva in Carrera se je moral umakniti. Po neuspešnem poskusu zavzetja Quetzaltenanga se je Carrera znašel obkoljen in ranjen. Moral je kapitulirati pred mehiškim generalom Agustínom Guzmanom, ki je bil v Quetzaltenangu od prihoda Vicenteja Filísole leta 1823. Morazán je imel priložnost ustreliti Carrero, a tega ni storil, ker je potreboval podporo gvatemalskih kmetov, da bi se zoperstavil napadom Francisca Ferrere v Salvadorju. Namesto tega je Morazán prepustil Carreri nadzor nad majhno utrdbo v Miti, brez orožja. Ker je vedel, da bo Morazán napadel Salvador, je Francisco Ferrera Carreri dal orožje in strelivo ter ga prepričal, da napade mesto Gvatemala. Medtem se je Salazar kljub vztrajnemu nasvetu, naj dokončno zatre Carrero in njegove sile, poskušal diplomatsko pogajati z njim; šel je celo tako daleč, da je pokazal, da se Carrere ne boji niti mu ne zaupa, tako da je odstranil utrdbe gvatemalske prestolnice, ki so bile vzpostavljene od bitke pri Villa Nueva. Izkoristil je Salazarjevo dobro vero in Ferrerovo orožje, Carrera pa je 13. aprila 1839 presenetil mesto Gvatemala; Salazar, Mariano Gálvez in Barrundia so pobegnili pred prihodom Carrerovih vojakov. Salazar je v pižami iskal zatočišče ter dosegel mejo preoblečen v kmeta. Ko je Salazar odšel, je Carrera za vodjo države ponovno postavil Rivera Paza. Med letoma 1838 in 1840 je secesionistično gibanje v mestu Quetzaltenango ustanovilo odcepitveno državo Los Altos in si prizadevalo za neodvisnost od Gvatemale. Najpomembnejši člani Liberalne stranke Gvatemale in liberalni sovražniki konservativnega režima so se preselili v Los Altos in zapustili izgnanstvo v Salvadorju. Liberalci v Los Altosu so začeli ostro kritizirati konservativno vlado Rivere Paza. Los Altos je bila regija z glavno proizvodno in gospodarsko dejavnostjo nekdanje države Gvatemale. Brez Los Altos so konservativci izgubili veliko virov, ki so Gvatemali zagotavljali hegemonijo v Srednji Ameriki. Gvatemalska vlada je poskušala doseči mirno rešitev, vendar sta sledili dve leti krvavih spopadov. 17. aprila 1839 je Gvatemala razglasila neodvisnost od Združenih provinc Srednje Amerike. Leta 1840 je Belgija začela delovati kot zunanji vir podpore za Carrerino gibanje za neodvisnost, da bi imela vpliv v Srednji Ameriki. ''Compagnie belge de colonization'' (Belgijska kolonizacijska družba), ki jo je naročil belgijski kralj [[Leopold I. Belgijski|Leopold I.]], je postala upravitelj Santo Tomas de Castilla in nadomestila propadlo britansko trgovsko in kmetijsko družbo vzhodne obale Srednje Amerike.<ref>{{navedi knjigo|title=Colonisation du district de Santo-Thomas de Guatemala par la Communauté de l'Union|publisher=Compagnie Belge de Colonisation|series=Collection de renseignements publiés ou recueillis par la Compagnie |year=1844|language=fr}}</ref> Čeprav je kolonija sčasoma razpadla, je Belgija še naprej podpirala Carrero sredi 19. stoletja, čeprav je bila Britanija še naprej glavni poslovni in politični partner Carrere. Rafael Carrera je bil leta 1844 izvoljen za gvatemalskega guvernerja. 21. marca 1847 se je Gvatemala razglasila za neodvisno republiko in Carrera je postal njen prvi predsednik. === Obdobje od 1871 do danes === Obdobje od 1871 do 1944 je znano kot liberalna nacionalna država. Gospodarska modernizacija države se je pospešila. Začelo se je obsežno gojenje kave in banan, slednje zlasti prek United Fruit Company. Z oktobrsko revolucijo leta 1944 in strmoglavljenjem takratnega diktatorja Jorgeja Ubica (1931–1944) se je v Gvatemali začelo demokratično desetletje. Predsednik Arévalo (1944–1949) je demokratiziral državo, uvedel svobodo tiska in uveljavil prvi delavski kodeks v zgodovini Gvatemale. Pod njegovim naslednikom Jacobom Arbenzom (1950–1954) so ​​bile izvedene obsežne zemljiške reforme. Takrat je okoli 2 % vseh velikih posestnikov imelo v lasti okoli 70 % zemlje, ki se je lahko uporabljala za kmetijstvo. Ameriško zunanje ministrstvo je začelo kampanjo proti Gvatemali. CIA je nato junija 1954 posredovala v sodelovanju z opozicijskimi gvatemalskimi vojaškimi silami (''operacija PBSUCCESS''). Dolga leta se je domnevalo, da je bila ta kampanja posledica posredovanja United Fruit Company (UFC). UFC je imel svoje največje plantaže v Gvatemali in je bil tudi lastnik Mednarodnih železnic Srednje Amerike in takratnega edinega karibskega pristanišča v državi, Puerto Barrios. Vendar pa je zaradi nedavno umaknjene tajnosti Cie o operaciji vpliv United Fruit Company precej omejen. Po teh informacijah bi morali intervencijo obravnavati bolj kot del Trumanove doktrine za preprečitev domnevne komunistične grožnje iz Srednje Amerike. Leta 1954 je bil Arbenz na pobudo ZDA strmoglavljen, zamenjal pa ga je diktator Carlos Castillo Armas. V zelo kratkem času je razveljavil vse družbene reforme, tudi začeto agrarno reformo. Leta 1957 je bil umorjen. Njegov naslednik je postal Ydígoras, prav tako iz vrst gvatemalske vojske, odgovoren za številne poboje in brutalno zatiranje različnih uporov v Gvatemali pod Ubicovo vladavino. Aktivna in pasivna volilna pravica žensk se je med letoma 1945 in 1985 razvila v več fazah: ustava iz leta 1879 je vzpostavila neposredno aktivno volilno pravico. Veljal je za vse pismene moške nad 21 let oziroma za tiste moške, ki so imeli urad, pokojnino ali druge dohodke. Volilna pravica žensk je bila uvedena z ustavo iz leta 1945 in volilnim zakonom iz leta 1946; Vendar pa so bile narejene razlike med različnimi stopnjami volilne pravice: volitve so bile obvezne za moške pismene moške, starejše od 18 let, medtem ko je bila tajna volilna pravica za pismene ženske neobvezna; za nepismene moške so bile volitve tajne, a javne. Leta 1956 je bilo uvedeno tajno glasovanje z obveznim glasovanjem za moške in ženske, ki so znali brati in pisati; nepismenim moškim ni bilo treba voliti; nepismene ženske niso smele glasovati.<ref name="Bendel363364">{{navedi knjigo |first1=Petra |last=Bendel |first2=Michael |last2=Krennerich |chapter=Guatemala |editor-first=Dieter |editor-last=Nohlen |title=Handbuch der Wahldaten Lateinamerikas und der Karibik'' (= ''Politische Organisation und Repräsentation in Amerika.'' Band 1) |publisher=Leske + Budrich |location=Opladen |year=1993 |isbn=3-8100-1028-6 |pages=359–388, 363–364}}</ref> Šele po desetletjih je bila pasivna volilna pravica žensk dosežena v enakem obsegu kot volilna pravica moških: leta 1946 je bila uvedena omejena pasivna volilna pravica žensk, ki je izključevala ženske, ki niso znale brati in pisati. Tudi po zakonskih spremembah leta 1956 nepismenim ženskam ni bilo dovoljeno voliti.<ref name="Martin157">Mart Martin: ''The Almanac of Women and Minorities in World Politics.'' Westview Press Boulder, Colorado, 2000, S. 157.</ref><ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://data.ipu.org/node/69/elections/historical-data-on-women?chamber_id=13406 |titel=– New Parline: the IPU’s Open Data Platform (beta) |werk=data.ipu.org |datum=1956-03-01 |sprache=en |abruf=2018-10-02 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230919223835/https://data.ipu.org/node/69/elections/historical-data-on-women?chamber_id=13406 |date=2023-09-19 }}</ref> Ustava iz leta 1965 je pravico do kandidiranja razširila na vse državljane, vendar glasovanje še vedno ni bilo obvezno za ženske, ki niso znale brati ali pisati. Šele ustava iz leta 1985 je vzpostavila popolno enakopravnost žensk in moških glede volilne pravice. V Gvatemali je od leta 1960 potekala [[državljanska vojna]], ki je bila uradno končana šele leta 1996 s podpisom mirovne pogodbe. Do takrat je vojna zahtevala več kot 200.000 žrtev in ustvarila več kot milijon beguncev. Zlasti prek generala Efraína Ríosa Montta je boj diktature proti domorodnemu prebivalstvu dobil značilnosti genocida. Bombardirana so bila celotna območja države. Po podatkih Komisije za zgodovinsko razsvetljenost so vladne sile in zavezniške paravojaške enote odgovorne za 93 % nasilja v konfliktu, gverilske skupine pa za 3 % (4 % so neidentificirani).<ref>{{Internetquelle |url=https://www.usip.org/publications/1997/02/truth-commission-guatemala |titel=Truth Commission: Guatemala |werk=USIP |datum=1997 |sprache=en |abruf=2023-05-01 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180406172030/https://www.usip.org/publications/1997/02/truth-commission-guatemala |date=2018-04-06 }}</ref> Najpozneje od 1960-ih poteka tudi spopad za sosednjo državo Belize, katere ozemlje si v celoti ali delno lasti Gvatemala. Ko je Belize po osamosvojitvi leta 1981 zaprosil za članstvo v Združenih narodih, je bila Gvatemala edina od 145 prisotnih držav članic, ki je v Generalni skupščini ZN glasovala proti.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/36/PV.13 |titel=United Nations General assembly Thirty-Sixth Session: 13th Plenary Meeting: Agenda Item 20: Admission of New Members to the United Nations |datum=1981-09-25 |sprache=en |abruf=2019-05-11}}</ref> Gvatemalo je oktobra 2005 močno prizadel orkan Stan; v poplavah, zemeljskih in blatnih plazovih je umrlo več kot 1000 ljudi. Nasilje prejšnjih ideoloških konfliktov se je nadaljevalo v kriminalnih skupinah Marasa in mamilarske mafije. V letih 2010 in 2020 se je država pod več desničarskimi predsedniki še bolj pomaknila od že tako hudo bolne demokracije proti diktaturi. == Geografija == {{glavni|Geografija Gvatemale}} [[File:Un-guatemala.png|thumb|Zemljevid Gvatemale]] [[File:Guatemala Köppen.svg|thumb|Köppnova podnebna klasifikacija Gvatemale]] [[File:Quetzaltenango farm highlands 2009.jpg|thumb|Višavje Quetzaltenango]] === Lega === Gvatemala leži v Srednji Ameriki na 15° 30' severno, 90° 15' zahodno. To pomeni, da je geografsko središče ameriške dvojne celine v Gvatemali, natančneje v mestu Cuilapa. Površina države približno ustreza površini novih zveznih dežel. Na severu meji na Mehiko (962 km skupne meje), na vzhodu na Belize (266 km), na jugovzhodu s Hondurasom (256 km) in na jugu s Salvadorjem (203 km). Skupna dolžina meje je torej 1687 kilometrov. === Geomorfologija === Regija na pacifiški obali se imenuje Costa Sur (Južna obala). Je 40 do 50 kilometrov širok in 240 kilometrov dolg pas ravnine, za katerega naravno vegetacijo je značilen suh gozd. Obala je komaj strukturirana in ima le nekaj izboklin. Plaža je v bistvu črna mivka. Obalno pokrajino v bistvu sestavljajo aluvialna zemljišča, nastala iz rečnih nanosov. Severno od obalne regije je ozka, višja Boca Costa. Tla so tudi peščena. Teren ima včasih velike razlike v nadmorski višini na kratki razdalji in je prekrit z [[oblačni gozd|oblačnim gozdom]]. Osrednje višavje, Altiplano de Guatemala, predstavlja približno četrtino ozemlja države, doseže širino od 100 do 150 kilometrov in je zanj značilnih več gorskih verig, ki potekajo od severozahoda proti jugovzhodu, vključno s [[Sierra Madre de Chiapas]] na jugu in [[Sierra de los Cuchumatanes]] na severu visokogorja. Del Sierra Madre de Chiapas je veriga [[vulkan]]ov. Na zahodu je eden najvišjih vulkanov v Srednji Ameriki, [[Tajumulco (vulkan)|Tajumulco]]. Na 4220 m se dviga nad gvatemalskim višavjem. Proti vzhodu se višina vulkanov zmanjšuje. Večina je sorazmerno mladih [[stratovulkan]]ov, ki nastanejo s stikom [[Kokosova plošča|Kokosove plošče]], [[Karibska plošča|Karibske plošče]] in [[Severnoameriška plošča|Severnoameriške plošče]]. Preostalo visokogorje je večinoma na nadmorski višini od 1500 do 3000 metrov. Podtalje je sestavljeno predvsem iz [[granit]]a, [[skrilavec|skrilavca]] in geološko starega [[apnenec|apnenca]] in [[peščenjak]]a iz [[paleozoik]]a ter njihovih produktov preperevanja. Višavja pokrivajo travišča [[páramo]] in [[tropski deževni gozd|montanski deževni gozd]]. Altiplano je najbolj naseljena regija Gvatemale; tam so med drugim prestolnica in druga največja mesta, ki večinoma ležijo v dolinah z ugodno klimo. Območje vzhodno in severovzhodno od prestolnice do [[Izabal (jezero)|jezera Izabal]] in meje s Hondurasom in Salvadorjem se imenuje ''Oriente''. Gre za pretežno suho območje. Páramo deloma preide v trnovo [[savana|savano]]. Rodovitna kmetijska regija se razprostira le ob [[Motagua (reka)|reki Motagua]]. Na severovzhodu države okoli jezera Izabal in na karibski obali pa je na drugi strani veliko padavin in tropskega deževnega gozda. Regije severno od osrednjega višavja imajo zmerno podnebje, veliko padavin in prehode med tropskim deževnim gozdom, oblačnim gozdom in montanskim deževnim gozdom. Pokrajino marsikje zaznamuje močno zakrasel apnenec. Najsevernejši del države, ''Petén'', je nižina s skoraj neprekinjenim tropskim deževnim gozdom. Na meji z Belizejem je le večja borova savana. Za geologijo je značilna delno zakrasela apnenčasta plošča polotoka [[Jukatan]]. Regija predstavlja največji del ozemlja države, vendar je le redko poseljena. === Podnebje === Ravni in rodovitni obalni pas na Pacifiku ima stalno vlažno tropsko podnebje, čeprav največje količine dežja, do 5000 milimetrov na leto, padejo na karibsko obalo in nad Petén na severu. Prevladujoči zračni tok in najpomembnejši vir dežja je severovzhodni [[pasat]]. Za visokogorje so značilni zelo različni podnebni pasovi. Zaradi lege med 1300 in 1800 metri nadmorske višine je skoraj vse leto milo podnebje z dnevnimi temperaturami med 18 in 28 stopinjami Celzija. V višjih legah lahko temperatura zraka močno pade, predvsem januarja in februarja. Poleg tega se vsako leto v začetku maja v gorah začne izrazito deževno obdobje z vsakodnevnimi intenzivnimi padavinami. Oktobra se konča deževna sezona. Ker oblaki pasatnega vetra padajo predvsem v severnih predelih visokogorja, prejmejo višja območja Altiplana le 600 do 1500 milimetrov dežja na leto. Na obeh obalah in v Peténu doseže povprečna letna temperatura najvišjo vrednost pri 26 stopinjah Celzija. Najnižje povprečne temperature so dosežene v zahodnem Altiplanu in sicer slabih 15 stopinj. Oktobra 2005 je orkan Stan marsikje povzročil poplave in plazove. Glede na poročilo WorldRiskReport 2021 je Gvatemala uvrščena na 10. mesto med državami z največjim tveganjem za nesreče na svetu. === Rastlinstvo in živalstvo === Približno 35 odstotkov površine države pokriva [[gozd]], od tega 45,4 odstotka obdelan (leta 2006). Preostala gozdna površina je zavarovana. Največje zavarovano območje je [[Biosferni rezervat Maja]] ({{lang-es|Reserva de la Biósfera Maya}} na severu države. Vendar pa je varstvo narave kronično zanemarjeno v vseh delih države, tako da je izguba gozdov vedno večja. Severni del države je večinoma prekrit s tropskim deževnim gozdom. Osrednji del države pa je zaradi hude suše in nadmorske višine sestavljen iz borove savane, medtem ko so na gorskih straneh večinoma tropski gorski in oblačni gozdovi. Višavje v notranjosti je bolj suho in ima značilno savansko vegetacijo s travnatimi površinami in posameznimi drevesi, ponekod pa tudi mešane gozdove bora in hrasta. Nižavja na pacifiški obali so na vzhodu pokrita s suhim gozdom in na zahodu s tropskimi mokrimi gozdovi, nižave ob Karibskem morju pa imajo tudi tropske mokre gozdove. Majhni gozdovi [[mangrova|mangrov]] so prisotni tudi na obalah. Predvsem v gozdnatih nižinah je bogata [[biotska raznovrstnost]]. Čeprav so postali redkejši, lahko najdemo tudi opice in [[tapirji|tapirje]], pa tudi [[ozelot]]e, [[jaguar]]je in [[pekariji|pekarije]]. Med plazilci deževnega gozda velja izpostaviti številne vrste kač ter krokodile in legvane. V deževnih gozdovih so tudi številne vrste ptic. Približno 35 cm visok [[sijajni kvecal]] – heraldična žival Gvatemale – je na primer s svojim mavrično zelenim perjem, ki lahko zraste do enega metra dolgo, ena najbolj barvitih ptic v tropskem deževnem gozdu. === Metropolitanska območja === Leta 2021 je 52 odstotkov prebivalcev Gvatemale živelo v mestih.<ref name="BevStadt">{{Internetquelle |url=https://data.worldbank.org/indicator/SP.URB.TOTL.IN.ZS?locations=GT |titel=Urban population (% of total population) |hrsg=Weltbank|abruf=2023-05-01 |sprache=en}}</ref> Višavje je kulturno in najbolj naseljeno središče Gvatemale. Današnja prestolnica [[Gvatemala (mesto)]] leži v nižjem delu tega visokogorja. Najpomembnejša mesta imajo naslednje podatke o številu prebivalcev (od 1. oktobra 2013): {{div col|colwidth=20em}} * [[Gvatemala (mesto)]] 1.125.000 * Villa Nueva 720.000 * Mixco 700.000 * Quetzaltenango 165.000 * Chinautla 155.000 * Huehuetenango 150.000 * Escuintla 150.000 * Chimaltenango 145.000 * Petapa 132.000 * San Juan Sacatepéquez 113.000 * Villa Canales 104.000 * Amatitlán 102.000 * Santa Lucía Cotzumalguapa 101.000 * Puerto Barrios 78.000 * Cobán 68.000 * Chichicastenango 67.000 * San Pedro Sacatepéquez 65.000 * Jalapa 63.000 * Santa Catarina Pinula 62.000 * Momostenango 62.000 * [[Antigua Gvatemala]] 60.000 {{div col end}} == Gospodarstvo == [[File:GDP_per_capita_development_in_El_Salvador,_Guatemala_and_Honduras.svg|upright=1.3|thumb|right|Zgodovinski razvoj BDP na prebivalca v Salvadorju, Gvatemali in Hondurasu]] [[File:Guatemala Product Exports (2019).svg|upright=1.3|thumb|right|Sorazmerna zastopanost izvoza Gvatemale, 2019]] [[File:Fields in Quetzaltenango.jpg|thumb|Polja v Quetzaltenangu]] Gvatemala je največje gospodarstvo v Srednji Ameriki, z BDP na prebivalca 5200 USD. Vendar se Gvatemala sooča s številnimi socialnimi težavami in je ena najrevnejših držav Latinske Amerike. Porazdelitev dohodka je zelo neenakomerna, saj je več kot polovica prebivalstva pod nacionalnim pragom revščine in nekaj več kot 400.000 (3,2 %) brezposelnih. CIA World Fact Book meni, da je leta 2009 54,0 % prebivalstva Gvatemale živelo v revščini.<ref>{{navedi splet |title=Guatemala: An Assessment of Poverty |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/TOPICS/EXTPOVERTY/EXTPA/0,,contentMDK:20207581~menuPK:443285~pagePK:148956~piPK:216618~theSitePK:430367,00.html |publisher=World Bank |access-date=9 January 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100302150027/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/TOPICS/EXTPOVERTY/EXTPA/0,,contentMDK:20207581~menuPK:443285~pagePK:148956~piPK:216618~theSitePK:430367,00.html |archive-date=2 March 2010 |url-status=live }}</ref> Leta 2010 je gvatemalsko gospodarstvo zraslo za 3 % in si postopoma opomoglo po krizi iz leta 2009, kar je posledica zmanjšanja povpraševanja iz ZDA in drugih srednjeameriških trgov ter upočasnitve tujih naložb sredi svetovne recesije. Nakazila Gvatemalcev, ki živijo v Združenih državah, zdaj predstavljajo največji posamezni vir tujega dohodka (dve tretjini izvoza in ena desetina BDP). Nekateri glavni izvozni izdelki Gvatemale so sadje, zelenjava, rože, ročna dela, tkanine in drugo. Je vodilni izvoznik [[kardamom]]a<ref>{{navedi splet |url=https://pdf.usaid.gov/PDF_DOCS/PA00KNZM.PDF |title=The World Market for Cardamom |publisher=USAID |accessdate=2023-11-16 |archive-date=2023-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230607171538/https://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PA00KNZM.pdf |url-status=dead }}</ref> in [[kava|kave]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/guatemala-coffee-idUSL5N2N64FX |title=Guatemala's coffee exports to fall up to 3% this season |date=19 May 2021 |work=Reuters}}</ref> Zaradi naraščajočega povpraševanja po biogorivih država raste in izvaža vedno več surovin za proizvodnjo biogoriv, zlasti [[sladkorni trs|sladkornega trsa]] in [[palmovo olje|palmovega olja]]. Kritiki pravijo, da ta razvoj vodi v višje cene osnovnih živil, kot je [[koruza]], ki je glavna sestavina gvatemalske prehrane. Kot posledica subvencioniranja koruze iz ZDA, Gvatemala uvozi skoraj polovico svoje koruze iz Združenih držav Amerike, ki porabi 40 odstotkov svojega pridelka za proizvodnjo biogoriv.<ref>[https://www.nytimes.com/2013/01/06/science/earth/in-fields-and-markets-guatemalans-feels-squeeze-of-biofuel-demand.html As Biofuel Demands Grows, So Do Guatemala's Hunger Pangs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130108075322/http://www.nytimes.com/2013/01/06/science/earth/in-fields-and-markets-guatemalans-feels-squeeze-of-biofuel-demand.html |date=8 January 2013 }}. The New York Times. 5 January 2013</ref> Leta 2014 je vlada razmišljala o načinih za legalizacijo proizvodnje [[mak]]a in [[marihuana|marihuane]], v upanju, da bo obdavčila proizvodnjo in uporabila davčne prihodke za financiranje programov za preprečevanje uživanja drog in drugih socialnih projektov.<ref>[https://www.reuters.com/article/us-guatemala-drugs/guatemala-sees-opium-poppies-as-potential-revenue-spinners-idUSBREA460ZH20140507 Guatemala sees opium poppies as potential revenue-spinners] Reuters. 7 May 2014. Retrieved 6 January 2020.</ref> Bruto domači proizvod (BDP) po pariteti kupne moči (PKM) je bil leta 2010 ocenjen na 70,15 milijarde USD. Storitveni sektor je največji sestavni del BDP s 63 %, sledita mu industrijski sektor s 23,8 % in kmetijski sektor s 13,2 % (ocena 2010). Rudniki proizvajajo [[zlato]], [[srebro]], [[cink]], [[kobalt]] in [[nikelj]].<ref>Dan Oancea [http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf Mining In Central America]. Mining Magazine. January 2009 {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110516031334/http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf |date=16 May 2011 }}</ref> Kmetijstvo predstavlja približno dve petini izvoza in polovico delovne sile. Ekološka kava, sladkor, tekstil, sveža zelenjava in banane so glavni izvozni izdelki države. Leta 2010 je bila inflacija 3,9-odstotna. Mirovni sporazumi iz leta 1996, ki so končali desetletja trajajočo državljansko vojno, so odstranili veliko oviro za tuje naložbe. Turizem je zaradi novih tujih naložb postal vedno večji vir prihodkov za Gvatemalo. Marca 2006 je kongres Gvatemale ratificiral sporazum o prosti trgovini med [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]] in Srednjo Ameriko (DR-CAFTA) med več srednjeameriškimi državami in Združenimi državami.<ref>{{navedi splet|url=http://web.amnesty.org/report2006/gtm-summary-eng |title=Guatemala Report 2006: Summary Review |access-date=15 January 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070208022731/http://web.amnesty.org/report2006/gtm-summary-eng |archive-date=8 February 2007 }} ''Amnesty International'', 2006. Retrieved 26 January 2007.</ref> Gvatemala ima tudi sporazume o prosti trgovini s Tajvanom in Kolumbijo. === Turizem === [[File:Santa Catalina Arch - Antigua Guatemala Feb 2020.jpg|thumb|Kolonialno mesto [[Antigua Gvatemala]], Unescov seznam svetovne dediščine]] Turizem je postal eno glavnih gonil gospodarstva, leta 2008 pa je turizem gospodarstvu ocenjen na 1,8 milijarde dolarjev. Gvatemala letno sprejme približno dva milijona turistov. V zadnjih letih se je povečalo število ladij za križarjenje, ki obiščejo gvatemalska morska pristanišča, kar vodi do večjega števila turistov. Turistične destinacije vključujejo majevska arheološka najdišča (npr. [[Tikal]] v Petenu, [[Quiriguá]] v [[Izabal]]u, Iximche v Chimaltenangu in mesto Gvatemala), naravne znamenitosti (npr. [[jezero Atitlan]] in [[Semuc Champey]]) in zgodovinska mesta, kot je kolonialno mesto [[Antigua Gvatemala]], ki je priznano kot Unescov seznam kulturne dediščine. == Demografija == [[File:santiago de atitlan natives 2009.JPG|thumb|left|Tz'utujil moški v Santiago Atitlánu]] [[File:antigua guatemala women 2009.JPG|thumb|Gvatemalske ženske v Antigua Gvatemala]] Gvatemala ima 17.608.483 prebivalcev (ocena 2021). S samo 885.000 leta 1900 je to najhitrejša rast prebivalstva na zahodni polobli v 20. stoletju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.populstat.info/Americas/guatemac.htm |title=Population Statistics |publisher=Populstat.info |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100522101502/http://www.populstat.info/Americas/guatemac.htm |archive-date=22 May 2010 |url-status=live }}</ref> Prvi popis prebivalstva v Republiki Gvatemali je bil opravljen leta 1778. Popisi za leta 1778, 1880, 1893 in 1921 so bili uporabljeni kot stari papir in ne obstajajo več, čeprav so bili ohranjeni njihovi statistični podatki. Popisi niso bili opravljeni v rednih intervalih. Popis prebivalstva iz leta 1837 je bil takrat diskreditiran; statistik Don Jose de la Valle je izračunal, da je bilo leta 1837 v Gvatemali 600.000 prebivalcev. Popis iz leta 1940 je bil sežgan. Gvatemala je močno centralizirana: promet, komunikacije, poslovanje, politika in najpomembnejše mestne dejavnosti se odvijajo v glavnem mestu Gvatemala, katerega mestno območje ima skoraj tri milijone prebivalcev. Ocenjena mediana starosti v Gvatemali je 20 let, 19,4 za moške in 20,7 leta za ženske. Gvatemala je demografsko ena najmlajših držav na zahodni polobli, primerljiva z večino osrednje Afrike in Irakom. Delež prebivalstva, mlajšega od 15 let, je leta 2010 znašal 41,5 %, 54,1 % je bilo starih od 15 do 65 let, 4,4 % pa je bilo starih 65 let ali več.<ref name="WPP 2012">{{navedi splet|url=https://population.un.org/wpp/|archive-url=https://web.archive.org/web/20110506065230/http://esa.un.org/unpd/wpp/index.htm|url-status=dead|title=World Population Prospects - Population Division - United Nations|archive-date=6 May 2011|website=population.un.org}}</ref> == Kultura == [[File:Rigoberta Menchu 2009 cropped.jpg|thumb|upright|Pisateljica Rigoberta Menchú]] Mesto Gvatemala je dom številnih državnih knjižnic in muzejev, vključno z nacionalnim arhivom, nacionalno knjižnico ter Muzejem arheologije in etnologije, ki ima obsežno zbirko majevskih artefaktov. Ponaša se tudi z zasebnimi muzeji, kot sta Muzej avtohtonega tekstila in oblačil Ixchel in Museo Popol Vuh, ki se osredotoča na arheologijo Majev. Oba muzeja sta v kampusu Universidad Francisco Marroquín. Večina od 329 občin v državi ima vsaj majhen muzej. === Umetnost === Gvatemala je ustvarila veliko avtohtonih umetnikov, ki sledijo stoletnim predkolumbovskim tradicijam. Kot odraz gvatemalske kolonialne in postkolonialne zgodovine so srečanja z več svetovnimi umetniškimi gibanji ustvarila tudi množico umetnikov, ki so združili tradicionalno primitivistično ali naivno estetiko z evropskimi, severnoameriškimi in drugimi tradicijami. ''Escuela Nacional de Artes Plásticas Rafael Rodríguez Padilla'' je vodilna umetniška šola v Gvatemali in več vodilnih avtohtonih umetnikov, ki so tudi diplomirali na tej šoli, dela v stalni zbirki Museo Nacional de Arte Moderno v glavnem mestu. Sodobni gvatemalski umetniki, ki so si pridobili ugled zunaj Gvatemale, so Dagoberto Vásquez, Luis Rolando Ixquiac Xicara, Carlos Mérida,<ref>{{navedi splet |url=http://www.latinartmuseum.com/merida.htm |title=retrieved September 28, 2009 |publisher=Latinartmuseum.com |date=1 October 2009 |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100526201936/http://www.latinartmuseum.com/merida.htm |archive-date=26 May 2010 |url-status=live }}</ref> Aníbal López, Roberto González Goyri in Elmar René Rojas.<ref>{{navedi splet |url=http://www.latinartmuseum.com/elmar_rojas.htm |title=Elmar Rojas y la utopia pictorica latinoamercana |publisher=Latinartmuseum.com |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100531042052/http://www.latinartmuseum.com/elmar_rojas.htm |archive-date=31 May 2010 |url-status=live }}</ref> === Literatura === Gvatemalska nacionalna nagrada za književnost je enkratna nagrada, ki priznava opus posameznega pisca. Od leta 1988 ga vsako leto podeljuje Ministrstvo za kulturo in šport. [[Miguel Ángel Asturias]] je prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]] leta 1967. Med njegovimi slavnimi knjigami je ''El Señor Presidente'', roman, ki temelji na vladi Manuela Estrade Cabrere. [[Rigoberta Menchú]], dobitnica [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] za boj proti zatiranju staroselcev v Gvatemali, je znana po svojih knjigah ''Jaz, Rigoberta Menchú''<ref>{{navedi knjigo |title=I, Rigoberta Menchu: An Indian Woman in Guatemala|url=https://archive.org/details/irigobertamenchu0000menc_r1q6|isbn = 978-1844674183| last1 = Menchú| first1 = Rigoberta|year = 2010| publisher=Verso Books }}</ref> in ''Prestopanje meja''.<ref>{{navedi knjigo|title=Crossing Borders|year=1998|isbn=1859848931|url=https://archive.org/details/crossingborders00menc}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi splet |author=Banco de Guatemala |url=http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=/en/currency%20and%20bills/Monedas%20y%20Billetes%20Translation.htm&e=18108 |title=Ilustraciones de Cada una de las 11 Denominaciones. Anverso y Reverso |website=Banguat.gob.gt |language=es |date=29 December 1996 |access-date=22 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070607011018/http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=%2Fen%2Fcurrency+and+bills%2FMonedas+y+Billetes+Translation.htm&e=18108 |archive-date=7 June 2007 |url-status=dead }} *{{navedi knjigo|last=Blakeley|first=Ruth|date=2009|title=State Terrorism and Neoliberalism: The North in the South|url=http://www.routledge.com/books/details/9780415462402/|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-0415686174|access-date=8 September 2020|archive-date=14 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150614055306/http://www.routledge.com/books/details/9780415462402/|url-status=live}} * {{navedi knjigo|last=Campbell|first=Lyle|year=1997|title=American Indian languages: The historical linguistics of Native America|url=https://archive.org/details/americanindianla0000camp|location=New York, NY|publisher=Oxford University Press|isbn=0-19-509427-1}} * {{navedi knjigo|first=Allan|last=Cooper|year=2008|title=The Geography of Genocide|publisher=[[University Press of America]]|isbn=978-0-7618-4097-8|url=https://books.google.com/books?id=Uyh8kdcuA1kC&pg=PA171|page=171|access-date=17 October 2020|archive-date=22 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122160245/https://books.google.com/books?id=Uyh8kdcuA1kC&pg=PA171|url-status=live}} * {{navedi knjigo|last=Foster|first=Lynn V.|year=2000|title=A Brief History of Central America|url=https://archive.org/details/briefhistoryofce0000fost_p8b3|location=New York, NY|publisher=Facts on File, Inc.|isbn=0-8160-3962-3}} * {{navedi knjigo|last=González Davison|first=Fernando|year=2008|title=La montaña infinita; Carrera, caudillo de Guatemala|publisher=Artemis y Edinter|location=Guatemala|isbn=978-84-89452-81-7|language=es}} * {{navedi knjigo|last=Solano|first=Luis |url=http://www.albedrio.org/htm/documentos/EstudioFranjaTransversalNorteCEDFOG.pdf|title=Contextualización histórica de la Franja Transversal del Norte (FTN)|publisher=Centro de Estudios y Documentación de la Frontera Occidental de Guatemala, CEDFOG|year=2012|access-date=31 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141113172058/http://www.albedrio.org/htm/documentos/EstudioFranjaTransversalNorteCEDFOG.pdf|archive-date=13 November 2014}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala}} {{Wikipotovanje|Guatemala}} * [https://web.archive.org/web/20130117025729/http://uzonreport.com/?page_id=124 Guatemala After the War 1996–2000, photographs by Jorge Uzon] (archived 17 January 2013) * [https://web.archive.org/web/20180309063237/http://latitudylongitud.com/ Guatemala Map Search with Longitude and Latitude] (archived 9 March 2018) * [https://www.britannica.com/EBchecked/topic/701217/Guatemala Guatemala&nbsp;– Country Article] – ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [https://web.archive.org/web/20090814100556/http://www.guatemala.gob.gt/ Government of Guatemala] {{in lang|es}} (archived 14 August 2009) * [https://web.archive.org/web/20081210073759/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-g/guatemala.html Chief of State and Cabinet Members] (archived 10 December 2008) * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/guatemala/ Guatemala]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. * [http://www.pbase.com/perrona/faces_of_central_america Photo Guatemala, Rigoberta Menchu] * {{Wikiatlas|Guatemala}} {{Central America}} {{OAS}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gvatemala| ]] [[Kategorija:Srednjeameriške države]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] turwssfxl8v91adanimutgi8g2u4jan Jordanija 0 5644 6753119 6689035 2026-09-20T12:27:57Z ~2026-50692-14 266060 6753119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = <span style="line-height:1.33em;"><big> المملكة الأردنية الهاشمية </big><br />''Al-Mamlakah al-Urdunniyyah al-Hāšimiyyah''</span> |conventional_long_name = <span style="line-height:1.33em;">Hašemitska kraljevina Jordanija</span> |common_name = Jordanija |common_name2 = Jordanije |image_flag = Flag of Jordan.svg |image_coat = Coat of Arms of Jordan.svg |image_map = LocationJordan.svg |national_anthem = <big> عاش المليك </big><br />''[[As-salam al-malaki al-urdoni]]''{{presledki|2}}<small>([[prečrkovanje|prečrkovano]])<sup>1</sup><br />''Dolgo naj živi kralj''</small> |official_languages = [[arabščina]] |capital = [[Aman]] |latd=31 |latm=57 |latNS=N |longd=35 |longm=56 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = {{nowrap|[[ustavna monarhija]]}} |leader_title1 = [[kralj]] |leader_name1 = [[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II.]] |leader_title2 = [[ministrski predsednik Jordanije|ministrski predsednik]] |leader_name2 = [[Bisher Al-Khasawneh]] |area_km2 = 89.342 |area_rank = 110. |area_magnitude = |area_highest point = Jabal Ramm |area_lowest point = Mrtvo morje |percent_water = 0,6 |population_estimate = 10,407,793 <ref>{{navedi splet|title=Population clock|accessdate=21 May 2019|work=Jordan Department of Statistics|url=http://dosweb.dos.gov.jo/|archive-date=2019-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190818112822/http://dosweb.dos.gov.jo/|url-status=dead}}</ref> |population_estimate_year = 2019 |population_estimate_rank = 86. |population_census = 9,531,712<ref name="census">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/population-stands-around-95-million-including-29-million-guests|title=Population stands at around 9.5 million, including 2.9 million guests|accessdate=12 June 2018|publisher=The Jordan Times|last=Ghazal|first=Mohammad|date=22 January 2016}}</ref> |population_census_year = 2015 |population_density = 114 |population_density_rank = 70. |demonym = Jordanec |GDP_PPP_year = 2018 |GDP_PPP = 93.159 milijarde USD <!--IMF--> |GDP_PPP_rank = 87. |GDP_PPP_per_capita = 9.406 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 86. |HDI_year = 2017 |HDI = {{rast}} 0,735<ref name="HDI">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2017_human_development_report.pdf|title=2017 Human Development Report Summary|date=14 September 2018|accessdate=14 September 2018|publisher=United Nations Development Programme}}{{Dead link|date=April 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |HDI_rank = 95. |HDI_category = <font color="#ffcc00">srednji</font> |Gini = 35,4 |Gini_year = 2011 | Gini_ref = <ref>{{navedi splet|url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI|title=Gini index|work=World Bank|accessdate=12 June 2018}}</ref> | Gini_rank = 79. |Gini_category = <font color="#ffcc00">srednji</font> |sovereignty_type = [[neodvisnost]] | established_event1 = [[Emirat Transjordanija|Emirate]] | established_date1 = 11. april 1921 |established_event2 = konec mandata [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] v [[Liga narodov|Ligi narodov]] |established_date2 = <br />[[25. maj]] [[1946]] | established_event3 = Ustava | established_date3 = 11. januar 1952 |currency = [[jordanski dinar]] |currency_code = JOD |time_zone = [[UTC]]+2 |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[UTC]]+3 |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.jo]] |calling_code = 962 |ISO_3166-1_alpha2 = JO |ISO_3166-1_alpha3 = JOR |ISO_3166-1_numeric = 400 |sport_code = JOR |vehicle_code = JOR |footnote1 = Hkrati je tudi [[kraljeva himna]]. | official_website = [https://jordan.gov.jo/wps/portal/%5c?lang=en#/ jordan.gov.jo] }} '''Jordanija''' (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn [al.ʔur.dunː]), uradno '''Hašemitska kraljevina Jordanija''' (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية ''Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje''), je [[morje|obmorska]] [[država]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] na vzhodnem bregu reke [[Jordan]]. Na severu meji na [[Sirija|Sirijo]], na severovzhodu na [[Irak]], na vzhodu in jugu na [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]] ter na zahodu na [[Izrael]] in zasedeni [[Zahodni breg]] reke Jordan, kjer meji tudi na [[Mrtvo morje]]. Na jugu ima država pri [[pristanišče|pristaniškem]] [[mesto|mestu]] [[Akaba]] v [[Akabski zaliv|Akabskem zalivu]] 26 kilometrov obale ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]], vendar je drugače zaprta. Jordanija je strateško locirana na križišču Azije, Afrike in Evrope. Glavno mesto [[Aman]] je najbolj naseljeno mesto v državi, pa tudi gospodarsko, politično in kulturno središče države. == Etimologija == Jordanija je ime dobila po reki Jordan, ki tvori večji del severozahodne meje države. Medtem ko je bilo predlagano več teorij o izvoru imena reke, je najverjetneje, da izhaja iz semitske besede ''Yarad'', kar pomeni 'spuščajoč', kar odraža upadanje reke.<ref name="etm1">{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=goq0VWw9rGIC|title= Mercer Dictionary of the Bible|accessdate= 15 June 2018|year= 1990|pages= 466–467, 928|first1= Watson E.|last1= Mills|first2= Roger Aubrey|last2= Bullard|publisher= Mercer University Press|isbn= 9780865543737}}</ref> Večji del območja, ki tvori sodobno Jordanijo, se je v zgodovini imenoval ''[[Transjordanija (regija)|Transjordanija]]'', kar pomeni 'čez Jordan', ki se je uporabljal za označevanje dežel vzhodno od reke. [[Stara zaveza]] omenja območje kot 'drugo stran Jordana'. Zgodnje arabske kronike so reko imenovale ''Al-Urdunn'', kar ustreza semitskemu ''Yarden''. ''Jund Al-Urdunn'' je bil vojno okrožje okoli reke v zgodnji islamski dobi.<ref name="etm2">{{navedi knjigo|url= https://archive.org/details/palestineundermo00lest|title= Palestine Under the Moslems: A Description of Syria and the Holy Land from A. D. 650 To 1500|page= 52|publisher=Alexander P. Watt for the Committee of the Palestine Exploration Fund|first= Guy|last= Le Strange|date= 1890|accessdate= 15 June 2018}}</ref> Kasneje, v času [[Jeruzalemsko kraljestvo|križarskih pohodov]] v začetku drugega tisočletja, je bilo na območju pod imenom ''Oultrejordain'' ustanovljeno gospostvo.<ref>{{navedi knjigo|url= https://books.google.com/books?id=nx4TAQAAIAAJ|title= Crusader Warfare: Muslims, Mongols and the struggle against the Crusades|first= David|last= Nicolle|publisher= Hambledon Continuum|date= 1 November 2007|accessdate= 15 June 2018|page= 118|isbn= 9781847251466}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Jordanije}} === Antično obdobje === [[File:20100923 amman37.JPG|thumb|left|''Kipi 'Ain Ghazal'' (c.7250 pr. n. št.) najden v Amanu, so med najstarejšimi človeškimi kipi, ki so jih kdaj našli.]] Najstarejši dokazi o nastanku [[človečnjaki|človečnjakov]] (''Hominoidea'') v Jordaniji segajo že vsaj 200.000 let v preteklost.<ref name="KOJ">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-jfWCgAAQBAJ&pg=PA23|accessdate=16 June 2018|date=8 December 2015|publisher=Princeton University Press|first=Raphael|last=Patai|title=Kingdom of Jordan|pages=23, 32|isbn=9781400877997}}</ref> Jordanija je bogata s [[paleolitik|paleolitskimi]] (do pred 20.000 leti) ostanki zaradi svoje lege v [[Levant]]u, kjer so se širili hominidi iz Afrike.<ref name="chap-paleolithic">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4877|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The First Traces of Man. The Palaeolithic Period (<1.5 million – ca 20,000 years ago)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=94–99}}</ref> Pretekla okolja so pritegnila različne hominide in v tem obdobju je bilo najdenih več ostankov orodja. Najstarejši dokazi o pridelavi kruha so bili najdeni v 14.500 let starem natufijskem najdišču v severovzhodni Jordanski puščavi. V obdobju neolitika (10.000–4500 pred sedanjostjo) se je zgodil prehod iz lovca nabiralca v ustanavljanje naseljenih kmetijskih vasi. [['Ain Ghazal]], ena takih vasi v današnjem vzhodnem [[Aman]]u, je eno največjih znanih prazgodovinskih naselij na Bližnjem vzhodu. Tam so odkrili desetine mavčnih kipov človeške oblike iz leta 7250 pr. n. št. ali prej in so med najstarejšimi, ki so jih kdaj našli. Razen običajnih[[bakrena doba|bakrenodobnih]] vasi (4500–3600 pr. n. št.) kot je Tulaylet Ghassul v dolini Jordana,<ref>{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4879|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The Refining of Tools. The Epipalaeolithic Period (c 23,000 - 11,600 years ago)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=100–105}}</ref> je vrsta okroglih kamnitih ograd v vzhodni bazaltni puščavi - katerih namen ostaja negotov - osupnila arheologe. [[File:Mesha Stele (511142469) (cropped).jpg|thumb|right|upright| ''Meševa stela'' (c. 840 pr. n. št.) opisuje slavo Meše, moabskega kralja.]] Utrjena mesta in urbana središča so se prvič pojavila v južnem Levantu že v bronasti dobi (3600–1200 pr. n. št.).<ref name="atlas11">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/4885|title=Atlas of Jordan|accessdate=2 July 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The First Cities in Early Bronze Age (3600-2000 BC)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=117–118}}</ref> Wadi Feynan je postal regijsko središče za pridobivanje [[baker|bakra]], ki so ga v velikem obsegu izkoriščali za pridobivanje [[Bron|brona]]. Trgovina in gibanje ljudi na Bližnjem vzhodu je doseglo vrhunec, širila in izpopolnjevala se je civilizacija. Vasi v Transjordaniji so se hitro razširila na območja z zanesljivimi vodnimi viri in kmetijskimi zemljišči. Stari Egipčani so se razširili proti Levantu in obvladovali oba brega reke Jordan. V [[železna doba|železni dobi]] (1200–332 pr. n. št.) po umiku Egipčanov je bila Transjordanija dom kraljestev Ammon, [[Edom]] in [[Moab]]. Govorili so semitske jezike kanaanske skupine in veljajo za plemenska kraljestva in ne države. Ammon je bil na planoti Amana; Moab v visokogorju vzhodno od Mrtvega morja; in Edom na območju okoli Wadi Araba navzdol proti jugu.<ref name="AEM">{{cite conference|first1=Oystein S.|last1=LaBianca|first2=Randall W.|last2=Younker|author-link=|title=The Kingdoms of Ammon, Moab, and Edom: The Archaeology of Society in Late Bronze/Iron Age Transjordan (ca. 1400–500 BCE)|book-title=The Archaeology of Society in the Holy Land|editor=Thomas Levy|page=114|publisher=Leicester University Press|date=1995|location=|url=https://www.academia.edu/744029/The_Kingdoms_of_Ammon_Moab_and_Edom_The_Archaeology_of_Society_in_Late_Bronze_Iron_Age_Transjordan_Ca._1400-500_BCE_|doi=|id =|access-date=16 June 2018}}</ref> Ta transjordanska kraljestva so bila v nenehnem konfliktu s sosednjimi hebrejskimi kraljestvi Izrael in Judeja, osredotočenimi zahodno od reke Jordan, čeprav je bilo znano, da so občasno nadzirali majhne dele vzhodno od reke. Eden od zapisov o tem je [[Meševa stela]], ki jo je moabski kralj Meša postavil leta 840 pr. n. št. in se hvali z gradbenimi projekti, ki jih je izvedel v Moabu in spominja na njegovo slavo in zmago nad [[Izraelci]] (Hebrejci).<ref name="rollston">{{navedi knjigo|page=54|title=Writing and Literacy in the World of Ancient Israel: Epigraphic Evidence from the Iron Age|url=https://books.google.com/books?id=kx9Uke_IfloC&pg=PA54|accessdate=16 June 2018|first=Chris A.|last=Rollston|year=2010|publisher=Society of Biblical Lit|isbn=9781589831070}}</ref> Stela je eden najpomembnejših neposrednih poročil svetopisemske zgodovine. Okoli leta 700 pr. n. št. so kraljestva izkoristila trgovino med Sirijo in Arabijo, ko je [[Asirija#Novoasirsko cesarstvo (1056 - 612 pr. n. št.) |Asirsko cesarstvo]] nadziralo Levant. [[Babilonija#Novobabilonsko cesarstvo (626-539 pr. n. št.) |Babilonci]] so prevzeli cesarstvo po njegovem razpadu leta 627 pr. n. št. Čeprav so kraljestva podprla Babilonce proti Judeji v opustošenju Jeruzalema leta 597 pr. n. št., so se desetletje pozneje uprli proti njim. Kraljestva so bila ponižana v vazale in tako ostala pod [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijskim]] in [[Makedonija (kraljestvo) |Helenskim]] cesarstvom.<ref name="chap-iron">{{navedi knjigo|url=http://books.openedition.org/ifpo/5075|title=Atlas of Jordan|accessdate=16 June 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=The Iron Age and the Persian Period (1200-332 BC)|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=126–130}}</ref> Vendar pa so v času rimske vladavine okoli leta 63 pr. n. št. Amon, Edom in Moab izgubili svoje izrazite identitete in se asimilirali v rimsko kulturo. === Klasično obdobje === [[File:Al Khazneh Petra edit 2 (cropped).jpg|thumb|left|upright|Al-Khazneh v Petri (približno 1. stoletje n. št.) mislijo, da je mavzolej nabatejskega kralja Areta IV.]] Osvajanje [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 332 pr. n. št. je na Bližnji vzhod uvedlo helenistično kulturo. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. se je cesarstvo razdelilo med njegove generale in na koncu je bil večji del Transjordanije predmet spora med Ptolemajci s sedežem v Egiptu in Selevkidi s sedežem v Siriji. Nabatejci, nomadski Arabci s sedežem južno od Edoma, so izkoristili boj med dvema grškima silama in uspeli leta 169 pr. n. št. ustanoviti neodvisno kraljestvo. Nabatejsko kraljestvo je nadziralo velik del trgovskih poti v regiji in se je raztezalo proti jugu ob obali Rdečega morja v puščavo Hedžas, vse do severa do Damaska, ki so ga nadzorovali le kratek čas (85–71 pr. n. št.). Nabatejci so z nadzorom nad trgovinskimi potmi obogateli in pogosto vzbujali zavist svojih sosedov.{{sfn|Taylor|2001|p=51-70}} [[Petra (Jordanija) |Petra]], neplodna prestolnica Nabatejcev, je cvetela v 1. stoletju našega štetja, saj so jo napajali obsežni vodni namakalni sistemi in kmetijstvo. Bili so tudi nadarjeni rezbarji kamna, ki so v 1. stoletju našega štetja zgradili svojo najbolj dovršeno strukturo, [[Al-Khazneh]]. Verjame se, da gre za mavzolej arabskega nabatejskega kralja Areta IV.<ref name="petra">{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/archaeology-and-history/magazine/2016/01-02/petra/|title=Petra Lost and Found|work=National Geographic|date=2 January 2016|accessdate=8 April 2018}}</ref> Rimske legije pod Pompejem so osvojile velik del Levanta leta 63 pr. n. št., s čimer se je začelo obdobje rimske vladavine, ki je trajalo štiri stoletja. Leta 106 je cesar [[Trajan]] neopazno aneksiral Nabatejo in obnovil [[Kraljeva cesta (antična)|Kraljevo cesto]], ki je postala znana kot cesta [[Via Traiana Nova]].<ref name="roman">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=PVZfx3Y6o5IC&pg=PA573|page=573|title=The Roman Frontier in Central Jordan: Final Report on the Limes Arabicus Project|year=2006|publisher=Dumbarton Oaks|first1=Samuel|last1=Parker|first2=John|last2=Betlyon|accessdate=3 July 2018|isbn=9780884022985}}</ref> Rimljani so grškim mestom Transjordanije – Filadelfija (Aman), Gerasa ([[Džeraš]]), Gedara ([[Umm Qais]]), Pella ([[Tabaqat Fahl]]) in Arbila ([[Irbid]]) in drugim helenističnim mestom v Palestini in južni Siriji dali raven samostojnosti z oblikovanjem ''Dekapolisa'', desemestne lige.<ref name="atlas15">{{navedi knjigo|url=https://books.openedition.org/ifpo/4903|title=Atlas of Jordan|accessdate=2 July 2018|editor-first=Myriam|editor-last=Ababsa|chapter=Roman Arabia|first=Maysoun|last=al-Nahar|date=11 June 2014|pages=155–161}}</ref> Džeraš je eno najbolje ohranjenih rimskih mest na vzhodu; obiskal ga je celo cesar [[Hadrijan]] med potjo v Palestino. [[File:Jerash 01 (cropped).jpg|thumb|right|Ovalni forum Džeraša (približno 1. stoletje n. št.), ki je bil del desetmestne rimske lige ''Dekapolis''.]] Leta 324 se je [[Rimsko cesarstvo]] razcepilo, Vzhodno rimsko cesarstvo - pozneje imenovano [[Bizantinsko cesarstvo]] - je še naprej nadziralo ali vplivalo na regijo do leta 636 našega štetja. Krščanstvo je postalo legalno v cesarstvu leta 313, uradna državna religija pa leta 390, potem ko je cesar [[Konstantin I. Veliki]] prevzel krščanstvo. Transjordanija je v času Bizanca uspevala, krščanske cerkve so bile zgrajene povsod. [[Cerkev iz Akabe]] v Ayli, ki je bila zgrajena v tem obdobju, velja za prvo namensko krščansko cerkev na svetu<ref>{{navedi splet|url=http://www.guinnessworldrecords.com/world-records/first-purpose-built-church|title=First purpose-built church|accessdate=4 July 2018|publisher=Guinness World Records}}</ref>. [[Umm ar-Rasas]] v južnem Amanu vsebuje vsaj 16 bizantinskih cerkva. Po [[Galilejski potres leta 363|potresu leta 363]] so bile uničile številne strukture v Petri, pojavile so se tudi morske trgovinske poti in Petra je postala zapuščen kraj. [[Sasanidsko cesarstvo]] na vzhodu je postalo rival Bizantincem in pogosta [[Bizantinsko-perzijska vojna |soočenja]] so pripeljala do tega, da so Sasanidi nadzirali nekatere dele regije, vključno s Transjordanijo.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=2aTFAgAAQBAJ&pg=PA302|title=The Byzantine-Islamic Transition in Palestine: An Archaeological Approach|accessdate=4 July 2018|date=30 January 2014|first=Gideon|last=Avni|publisher=OUP Oxford|page=302|isbn=9780191507342}}</ref> === Islamsko obdobje === Leta 629, med bitko pri Mu'tahu v današnjem Al Karaku, so Bizantinci in njihovi arabski krščanski pomagači, [[Gasanidi]], preprečili napad muslimanskih sil [[Pravoverni kalifi|Rašidunov]], ki je krenila proti severu proti Levantu iz Hejaza (v današnji Savdski Arabiji).<ref name="Bowersock">{{navedi knjigo|last=Bowersock|first=G. W.|last2=Brown|first2=Peter|last3=Grabar|first3=Oleg|title=Late Antiquity: A guide to the Postclassical World|publisher=Harvard University Press|accessdate=17 June 2018|url=https://books.google.com/books?id=c788wWR_bLwC&pg=PA468|isbn=9780674511736|year=1999|pages=468–469}}</ref> Bizantinci pa so muslimane leta 636 pr. n. št. premagali v odločilni bitki pri [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]]u, severno od Transjordanije. Ta je bila bistveno ozemlje za osvojitev Damaska. Prvemu ali rašidunskem kalifatu so sledili Omajadi (661–750). Pod [[Omajadski kalifat|Omajadskim kalifatom]] je bilo v Transjordaniji zgrajenih več puščavskih [[grad]]ov, med njimi: [[Qasr Amra]], [[Qasr Al-Mshatta]], [[Qasr Al-Kharanah]], [[Qasr Al-Hallabat]] in [[Qasr Azraq]]. Pohod [[Abasidski kalifat |Abasidskega kalifata]] za prevzem Omajadskega se je začel v Transjordaniji. Močan [[potres]] leta 747 naj bi prispeval k porazu Omajadov. Abasidi so prestolnico kalifata preselili iz Damaska v [[Bagdad]]. V času Abasidske vladavine (750–969) se je več arabskih plemen preselilo proti severu in se naselilo v Levantu. Hkrati je rast pomorske trgovine zmanjšala osrednji položaj Transjordanije, območje pa je postajalo vse bolj siromašno. Po propadu Abasidov je Transjordaniji vladal [[Fatimidski kalifat]] (969–1070), nato pa križarsko [[Jeruzalemsko kraljestvo]] (1115–1187).{{sfn|Salibi|1998|p=22}} [[File:Kerak BW 1 (cropped).JPG|thumb|right|Grad Al-Karak (približno 12. stoletje), ki so ga zgradili križarji, pozneje pa so ga razširili muslimanski Ajubidi in mameluki.]] Križarji so zgradili več križarskih gradov kot del gospostva [[Oultrejordain]], vključno z [[grad Montreal|gradom Montreal]] in [[Grad Al-Karak |Al-Karak]]<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-_NbE5obqRMC|title=Secular Buildings in the Crusader Kingdom of Jerusalem: An Archaeological Gazetteer|page=2|publisher=Cambridge University Press|date=11 December 1997|accessdate=18 June 2018|first1=Denys|last1=Pringle|first2=Denys|last2=Pringle|isbn=9780521460101}}</ref>. Ajubidi so zgradili [[grad Ajlun]] in obnovili starejše gradove, da bi jih uporabili kot vojaške postojanke proti križarjem. Med bitko pri Hattinu (1187) blizu [[Galilejsko jezero|Galilejskega jezera]] (tudi Tiberijsko jezero) severno od Transjordanije so križarji izgubili [[Saladin]]a, ustanovitelja rodbine [[Ajubidi|Ajubidov]] (1187–1260). Vasi v Transjordaniji pod Ajubidi so postale pomembna postajališča za muslimanske romarje, ki so se odpravili v [[Meka|Meko]] in so potovali po poti, ki je povezala Sirijo s Hejazom. [[Mameluki]] (1260–1516) so (1260–1516) uporabljali in razširili več gradov Ajubidov in so Transjordanijo razdelili med provinci Karak in Damask. V naslednjem stoletju je Transjordanija doživel mongolske napade, vendar so jih mameluki na koncu po [[Bitka pri Ajn Džalutu |bitki pri Ain Džalutu]] (1260) zavrnili.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-OmCfNI_SxAC&pg=PA11|title=Trade, Travel, and Exploration in the Middle Ages: An Encyclopedia|first1=John|last1=Friedman|first2=Kristen|last2=Figg|publisher=Routledge|date=4 July 2013|accessdate=18 June 2018|page=11|isbn=9781135590949}}</ref> Leta 1516 so sile Osmanskega kalifata osvojile ozemlje mamelukov. Vasi v Transjordaniji so bile v 16. stoletju razmeroma bogate, vendar so bile pozneje opuščene. Kraji so bili za osmanske oblasti izrednega pomena. Posledično je bila prisotnost Osmanov skoraj odsotna in zmanjšana na letne obiske pobiranja davkov. Več arabskih beduinskih plemen se je v Transjordanijo preselilo iz Sirije in Hejaza v prvih treh stoletjih osmanske vladavine, vključno plemena Adwan, Bani Sakhr in Howeitat. Ta plemena so uveljavljala zahteve po različnih delih regije in Transjordanija je tako zapadla v stanje anarhije, ki je trajala vse do 19. stoletja. To je privedlo do kratkotrajne okupacije vahabitskih sil (1803–1812), ultraortodoksnega islamskega gibanja, ki se je pojavilo v Najdu (v sodobni Savdski Arabiji). Ibrahim Paša, sin guvernerja egiptovskega ejaleta na zahtevo osmanskega sultana, je do leta 1818 ukoreninil vahabite.{{sfn|Salibi|1998|p=27-30}} Leta 1833 je Ibrahim paša vzpostavil svojo oblast nad Levantom. Njegova zatiralska politika je leta 1834 pripeljala do neuspešnega kmečkega upora v Palestini. Transjordanski mesti Al-Salt in [[Al-Karak]] so uničile sile Ibrahima paše zaradi zatiranja kmečkih voditeljev uporov. Egipčanska vladavina je bila prisilno končana leta 1841, obnovljena pa je bila osmanska vlada.<ref name="cup">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=AMAbXGQDmDYC&pg=PA31|page=31|title=Frontiers of the State in the Late Ottoman Empire: Transjordan, 1850–1921|accessdate=8 June 2016|date=11 April 2002|publisher=Cambridge University Press|first=Eugene|last=Rogan|isbn=9780521892230}}</ref> [[File:Ajloun Castle 1.jpg|thumb|right|Grad Ajlun (približno 12. stoletje), ki ga je zgradil ajubidski vodja [[Saladin]] za obrambo proti križarjem.]] Šele po kampanji Ibrahima paše je Osmansko cesarstvo poskušalo utrditi svojo prisotnost v sirskem Vilajetu, katerega del je bila tudi Transjordanija. Niz davčnih in zemljiških reform (''Tanzimat'') leta 1864 je prinesel nekaj blaginje kmetijstvu in zapuščenim vasicam, hkrati pa je sprožil povratne učinke na drugih območjih Transjordanije. Muslimanski [[Čerkezi]] in [[Čečeni]], ki so bežali pred ruskim preganjanjem, so iskali zatočišče v Levantu. V Transjordaniji in z osmansko podporo so se leta 1867 Čerkezi najprej naselili v davno zapuščeni okolici Amana, kasneje pa tudi v okoliških vaseh.<ref name="leg">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HRV9AgAAQBAJ&pg=PA14|page=14−15|accessdate=7 June 2016|title=Jordan: A Hashemite Legacy|first=Beverley|last=Milton-Edwards|first2=Peter|last2=Hinchcliffe|publisher=Routledge|date=5 June 2009|isbn=9781134105465}}</ref> Potem ko so osmanske oblasti ustanovile svojo administracijo, naborništvo in strogo davčno politiko, je na območjih, ki so jih nadzorovali, prišlo do uporov. Transjordanska plemena so se uprla (upor Šoubak (1905) in upori Karak (1910)), a bila brutalno zatrta. Gradnja [[Hedžaška železnica|Hedžaške železnice]] leta 1908 - ki se je raztezala po vsej Transjordaniji in povezala Meko s Carigradom - je gospodarsko pomagala prebivalstvu, saj je Transjordanija postala postajališče za romarje. Vendar so vse večje politike turkifikacije in centralizacije, ki jih je sprejelo Osmansko cesarstvo, razočarale Arabce v Levantu. === Sodobnost === {{glavni| Emirat Transjordanija}} [[File:030Arab.jpg|thumb|left|Vojaki arabske vojske pod vodstvom Hašemita, ki so leta 1916 držali zastavo Velikega arabskega upora.]] Štiri stoletja stagnacije med osmansko vladavino so se končala med prvo svetovno vojno z arabskim uporom 1916, ki so ga poganjale dolgotrajne zamere osmanskim oblastem in vse večji arabski nacionalizem. Upor so vodili Hussein, šarif iz Meke in njegovi sinovi [[Abdulah Ibn Husein |Abdulah]], [[Faisal I. Iraški|Faisal]] in Ali, člani [[Hašemiti|hašemitske]] družine iz Hejaza, potomci preroka Mohameda. Na lokalni ravni je upor pridobil podporo transjordanskih plemen, vključno z beduini, Čerkezi in kristjani. Zavezniki prve svetovne vojne, vključno z Veliko Britanijo in Francijo, katerih interesi so se zbližali z Arabci, so nudili podporo. Upor se je začel 5. junija 1916 iz Medine in se širil proti severu, dokler boji niso dosegli Transjordanije v bitki pri Akabi, 6. julija 1917.<ref name="revolt">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C&pg=PA117|page=117|title=World War I: Encyclopedia, Volume 1|publisher=ABC-CLIO|first=Spencer|last=Tucker|year=2005|accessdate=5 July 2018|isbn=9781851094202}}</ref> Upor je dosegel svoj vrhunec, ko je Faisal oktobra 1918 vstopil v Damask in na (Occupied Enemy Territory Administration ) OETA vzhodu ustanovil vojaško upravo, ki jo je vodil arabski narod, kasneje razglašena za Arabsko kraljestvo Sirija, katere del je bila tudi Transjordanija. V tem obdobju je najdaljšo regijo države, vključno Ma'an in Akabo, zahtevalo tudi sosednje kraljestvo Hejaz. Že nastalo Hašemitsko kraljestvo nad Veliko Sirijo se je 24. julija 1920 med bitko pri Maysalunu moralo predati francoskim četam; Francozi so zasedli le severni del Sirskega kraljestva in Transjordanijo zapustili v obdobju interregnum. Arabske težnje niso uspele pridobiti mednarodnega priznanja, predvsem zaradi tajnega [[Sykes-Pickotov sporazum|sporazuma Sykes-Picot]] iz leta 1916, ki je regijo razdelil na francosko in britansko vplivno sfero in [[Balfourjeva deklaracija |Balfourjeve deklaracije]] iz leta 1917, ki je Judom obljubila Palestino. Hašemiti in Arabci so to videli kot izdajo svojih prejšnjih dogovorov z Britanci, vključno z dopisovanjem McMahon-Hussein iz leta 1915, v katerem so Britanci izrazili pripravljenost priznati neodvisnost združene arabske države, ki se razteza od [[Alep]]a do [[Aden, Jemen|Adna]] pod vladavino Hašemitov.<ref name="tell2013">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=XR56Jup9hwwC&pg=PT55|title=The Social and Economic Origins of Monarchy in Jordan|publisher=Springer|first=Tariq Moraiwed|last=Tell|doi=10.1057/9781137015655|accessdate=23 July 2018|date=7 January 2013|isbn=978-1-349-29089-5}}</ref> [[File:The high commissioner's first visit to Transjordan, in Es-Salt..jpg|thumb|left|Prebivalci Al-Salta se zberejo 20. avgusta 1920 med obiskom britanskega visokega komisarja v Transjordaniji.]] Britanski visoki komisar za Palestino in Transjordanijo Herbert Samuel je 21. avgusta 1920 odpotoval v Transjordanijo, da bi se srečal s prebivalci mesta Al-Salt. Tam je izjavil, da bo britanska vlada pomagala pri ustanovitvi lokalnih vlad v Transjordaniji, ki naj bo ločena od Palestine. Britanski uradniki so se 2. septembra v Umm Qaisu srečali s pomembnimi Transjordanci, kjer je major Fitzroy Somerset prejel peticijo, v kateri je zahteval, da neodvisno arabsko vlado v Transjordaniji vodi arabski knez (emir); prodaja zemljišč v Transjordaniji Judom in preprečevanje tamkajšnjega judovskega priseljevanja; da Britanija financira in ustanovi narodno vojsko; in ohraniti prosto trgovino med Transjordanijo in ostalo regijo.<ref name="tj">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=HXNnEkLRtSoC&pg=PA35|page=35|title=Nationalist Voices in Jordan: The Street and the State|publisher=University of Texas Press|date=15 September 2009|author=Betty S. Anderson}}</ref> Približno ob istem času je Abdulah, drugi sin šarifa Husseina, prišel 21. novembra 1920 iz Hejaza z vlakom v Ma'an na jugu Transjordanije, da bi unovčil veliko sirsko kraljestvo, ki ga je izgubil njegov brat. Transjordanija je bil takrat v neredu, saj s svojimi nefunkcionalnimi lokalnimi upravami ni obvladala položaja. Abdulah je pridobil zaupanje plemenskih voditeljev, preden so se prepričali v prednosti organizirane vlade. Abdulahovi uspehi so pri Britancih vzbujali zavist, čeprav jim je bilo to v interesu, zato so Abdulaha nenaklonjeno sprejeli za vladarja Transjordanije. Marca 1921 so se Britanci odločili, da to območje dodajo v svoj mandat za Palestino, v katerem bodo izvajali svojo politiko "šarifijanske rešitve", ne da bi uporabili določbe mandata, ki obravnavajo judovsko naselitev. 11. aprila 1921 je bil ustanovljen Transjordanski Emirat z Abdulahom kot emirjem.{{sfn|Salibi|1998|p=93-101}} Septembra 1922 je svet [[Društvo narodov |Društva narodov]] Transjordanijo priznal kot državo po pogojih transjordanskega memoranduma.<ref>{{navedi splet|url=http://www.historynet.com/creating-chaos-lawrence-of-arabia-and-the-1916-arab-revolt.htm|title=Creating Chaos: Lawrence of Arabia and the 1916 Arab Revolt|accessdate=15 October 2015|date=10 August 2010|first=O'Brien|last=Browne|publisher=HistoryNet, LLC.}}</ref><ref>''League of Nations Official Journal'', Nov. 1922, pp. 1188–1189, 1390–1391.</ref> Transjordanija je ostala britanski mandat do leta 1946, vendar je dobila večjo stopnjo avtonomije kot regija zahodno od reke Jordan.<ref name="protectorate">Marjorie M. Whiteman, Digest of International Law, vol. 1, U.S. State Department (Washington, D.C.: U.S. Government Printing Office, 1963) pp 636, 650–652</ref> Prva organizirana vojska v Jordaniji je bila ustanovljena 22. oktobra 1920 in je bila imenovana "Arabska legija". Legija je zrasla s 150 moških leta 1920 na 8000 leta 1946. Mnogo težav je nastalo ob prevzemu oblasti v regiji s strani hašemitskega vodstva. V Transjordaniji je manjše lokalne upora pri Kurah v letih 1921 in 1923 emir Abdulah zatrl s pomočjo britanskih sil. Vahabiti iz Najda so se okrepili in v letih 1922–1924 večkrat napadli južne dele njegovega ozemlja, kar je resno ogrozilo položaj emirja.<ref name="modernjordan">{{navedi knjigo|last=Salibi|first=Kamal|accessdate=20 March 2016|title=The Modern History of Jordan |url=https://books.google.com/books?id=7zdi2sCuIh8C&pg=PA104 |date=1998 |publisher=I.B.Tauris |isbn=978-1-86064-331-6 |pages=10, 30, 31, 49, 104}}</ref> Emir teh napadov ni mogel odvrniti brez pomoči lokalnih beduinskih plemen in Britancev, ki so vzdrževali vojaško oporišče z majhnim odredom RAF blizu Amana. === Po osamosvojitvi === [[File:King Abdullah I of Jordan declaring independence, 25 May 1946.jpg|thumb|right|Kralj Abdullah I je 25. maja 1946 prebral deklaracijo o neodvisnosti.]] Londonska pogodba, ki sta jo 22. marca 1946 podpisala britanska vlada in Transjordanski emir, je priznala neodvisnost Transjordanije po ratifikaciji parlamentov obeh držav.<ref name="FRUS1946">{{navedi knjigo|title=Foreign relations of the United States, 1946. The Near East and Africa, Vol. 7|date=1946|publisher=United States Department of State|pages=794–800|url=http://digital.library.wisc.edu/1711.dl/FRUS.FRUS1946v07|accessdate=13 March 2016}}</ref> 25. maja 1946, na dan, ko je transjordanski parlament ratificiral pogodbo, je ta dvignila status kraljevine pod imenom Hašemitsko kraljestvo Transjordanija, z Abdulahom kot prvim kraljem.<ref>{{navedi knjigo|first=N.H.|last=Aruri|title=Jordan: a study in political development (1921–1965)|accessdate=20 March 2016 |url=https://books.google.com/books?id=GVaG4WGKj9MC&pg=PA90|year=1972|publisher=Springer Netherlands|isbn=978-90-247-1217-5|page=90}}</ref> Ime je bilo skrajšano na Hašemitsko kraljevino Jordanijo 26. aprila 1949. 25. maja se danes praznuje kot državni dan neodvisnosti, državni praznik. Jordanija je postala članica Združenih narodov 14. decembra 1955. 15. maja 1948 je Jordanija kot del arabsko-izraelske vojne napadla Palestino skupaj z drugimi arabskimi državami. Po vojni je Jordanija nadzorovala Zahodni breg in 24. aprila 1950 je Jordanija po konferenci v Jerihu uradno anektirala ta ozemlja. V odgovor so nekatere arabske države zahtevale izgon Jordanije iz Arabske lige. 12. junija 1950 je Arabska liga razglasila, da je aneksija začasen, praktičen ukrep in da Jordanija obdrži ozemlje kot "skrbnik" do prihodnje poravnave. Kralja Abdulaha so leta 1951 v [[mošeja Al Aksa|mošeji Al Aksa]] umorili palestinski militanti in sicer zaradi govoric, da namerava podpisati mirovno pogodbo z Izraelom. Abdulaha je nasledil njegov sin Talal, ki je kmalu zaradi bolezni abdiciral v korist svojega najstarejšega sina [[Husein I. Jordanski|Huseina]].<ref name="kojt">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-remembers-king-talal|title=Jordan remembers King Talal|publisher=The Jordan Times|accessdate=1 June 2017|date=6 July 2014}}</ref> Talal je leta 1952 ustanovil sodobno ustavo države. Husein se je na prestol povzpel leta 1953 v starosti 17 let. Jordanija je bila v naslednjem obdobju priča veliki politični negotovosti. 1950-ta so bila obdobje političnih preobratov, ko sta naserizem in pan-arabizem zajela arabski svet. 1. marca 1956 je kralj Husein arabiziral poveljstvo vojske z odpustom številnih visokih britanskih častnikov, kar je bilo storjeno z odstranjevanjem preostalega tujega vpliva v državi. Leta 1958 sta Jordanija in sosednji Hašemitski Irak ustanovila Arabsko federacijo kot odgovor na oblikovanje rivalske [[Združena arabska republika|Združene arabske republike]] med Naserjevim Egiptom in Sirijo. Zveza je trajala le šest mesecev, razpadla pa je po tem, ko je iraškega kralja Faisala II. (Husseinov bratranec) 14. julija 1958 odstavil krvavi vojaški udar.<ref name="jejok">{{navedi knjigo|first=Bruce|last=Maddy-Weitzman|chapter=Jordan and Iraq: Efforts at Intra-Hashimite Unity|title=Middle Eastern Studies|pages=65–75|date=3 January 1990|jstor=4283349|publisher= Taylor & Francis, Ltd}}</ref> [[File:Karama aftermath 1.jpg|thumb|right|Kralj Husein je 21. marca 1968 po bitki pri Karamehu preveril zapuščeni izraelski tank.]] Jordanija je podpisala vojaški pakt z Egiptom, tik preden je Izrael začel preventivno stavko po Egiptu, da bi junija 1967 začel [[Šestdnevna vojna|šestdnevno vojno]], kjer sta se Jordanija in Sirija pridružili vojni. Arabske države so bile poražene in Jordanija je izgubila nadzor nad Zahodnim bregom proti Izraelu. Sledila je vojna izčrpavanja z Izraelom, ki je vključevala bitko pri Karamehu leta 1968, kjer so združene sile jordanske vojske in Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) odvrnile izraelski napad na taborišče Karameh na jordanski meji z Zahodnim bregom. Kljub dejstvu, da so bili Palestinci omejeno vpleteni proti izraelskim silam, so dogodki na Karamehu v arabskem svetu pridobili široko prepoznavnost in priznanje. Kot rezultat, je bilo časovno obdobje po bitki priča porastu podpore palestinskim paravojaškim elementom (''fedayein'') znotraj Jordanije iz drugih arabskih držav. Dejavnosti fedayeina so kmalu postale grožnja vladavini Jordanije. Septembra 1970 je jordanska vojska ciljala na fedayein in posledični boji so pripeljali do izgona palestinskih borcev iz različnih skupin PLO v Libanon, v sporu, ki je postal znan kot ''Črni september''.<ref name="Muzaffar Husain Syed, Syed Saud Akhtar, B D Usmani">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=eACqCQAAQBAJ|title=Concise History of Islam|accessdate=15 October 2015|date=24 September 2011|first=Muzaffar Husain|last=Syed|first2=Syed Saud|last2=Akhtar|first3=B D|last3=Usmani |publisher=Vij Books India Pvt Ltd|page=378}}</ref> Leta 1973 sta Egipt in Sirija proti Izraelu vodili [[Jomkipurska vojna|Jomkipursko vojno]], boj pa se je zgodil po črti prekinitve ognja na reki Jordan iz leta 1967. Jordanija je poslala brigado v Sirijo, da bi napadla izraelske enote na sirskem ozemlju, vendar izraelskih sil ni angažirala z jordanskega ozemlja. Na konferenci na vrhu v Rabatu leta 1974 se je Jordanija, skupaj z ostalimi člani arabske lige strinjala, da je PLO »edini zakoniti predstavnik palestinskega ljudstva«. Nato se je leta 1988 Jordanija odpovedala terjatvam do Zahodnega brega leta. Na konferenci v Madridu 1991 je Jordanija privolila v pogajanja o mirovni pogodbi, ki sta jo sponzorirali ZDA in Sovjetska zveza. Mirovna pogodba med Izraelom in Jordanijo je bila podpisana 26. oktobra 1994. Leta 1997 so izraelski agenti vstopili v Jordanijo s kanadskimi potnimi listi in zastrupili Khaleda Meshala, starejšega vodjo Hamasa. Izrael je priskrbel protistrup proti strupu in izpustil na desetine političnih zapornikov, vključno s šejkom Ahmedom Yassinom, potem ko je kralj Husein zagrozil, da bo razveljavil mirovno pogodbo. [[File:HabisAlMajali&WasfiAlTall.jpg|thumb|right|Vojaški načelnik Habis Majali in premier Wasfi Tal med vojaško parado leta 1970, dve splošno priznani nacionalni osebnosti.]] 7. aprila 1999 se je [[Abdulah II. Jordanski|Abdulah II.]] ob smrti očeta Huseina povzpel na prestol. Abdulah je začel ekonomsko liberalizacijo, ko je prevzel prestol, njegove reforme pa so privedle do gospodarskega razcveta, ki se je nadaljeval do leta 2008. Abdulahu II. je treba pripisati povečanje tujih naložb, izboljšanje javno-zasebnega partnerstva in zagotavljanje temelje za območje proste trgovine Akaba in cvetočo informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) Jordanije. Prav tako je postavil pet drugih posebnih gospodarskih con. Vendar pa je v naslednjih letih jordansko gospodarstvo doživljalo stiske, saj se je spoprijelo z učinki velike recesije in prelivanja iz arabske pomladi. [[Al Kaida]] pod vodstvom [[Abu Musab al-Zarkavi |Abu Musaba al Zarqavija]] je 9. novembra 2005 v Amanu sprožila usklajene eksplozije v treh hotelskih lobijih, v katerih je bilo 60 smrtnih žrtev in 115 ranjenih. Bombe, ki so bile namenjene civilistom, so povzročile veliko ogorčenje pri Jordancih. Napad velja za redek dogodek v državi, jordanska notranja varnost pa se je nato močno izboljšala. Od takrat ni bilo večjih terorističnih napadov. Islamski skrajneži na Abdulaha in Jordanijo gledajo z obnašanjem do mirovne pogodbe države z Izraelom in njegovega odnosa do Zahoda. Arabska pomlad so bili obsežni protesti, ki so v [[Arabski svet|arabskem svetu]] izbruhnili leta 2011 in so zahtevali gospodarske in politične reforme. Mnogi od teh protestov so porušili režime v nekaterih arabskih državah, kar je privedlo do nestabilnosti, ki se je končala z nasilnimi državljanskimi vojnami. V Jordaniji je kot odziv na domače nemire Abdulah zamenjal svojega premierja in uvedel številne reforme, med drugim: reformo ustave in zakone, ki urejajo javne svoboščine in volitve. Proporcionalna zastopanost je bila ponovno vpeljana v jordanski parlament na splošnih volitvah leta 2016, kar bi po njegovem mnenju na koncu pripeljalo do ustanovitve parlamentarne vlade. Jordanija je bila v veliki meri neokrnjena zaradi nasilja, ki je zajelo regijo, kljub prilivu 1,4 milijona sirskih beguncev v državo, ki ji primanjkuje naravnih virov in nastanku [[Islamska država |Islamske države Irak in Levant]] (ISIL). == Geografija == {{glavni| Geografija Jordanije}} [[File:Mountain in Wadi Rum, Jordan.jpg|thumb|left|Zaradi videza Wadi Ruma kot površje Marsa je postal priljubljena filmska in turistična atrakcija.]] Jordanija je strateško na križišču celin Azije, Afrike in Evrope, na območju [[Levant]]a, [[Rodovitni polmesec|Rodovitnega polmeseca]], zibelke civilizacije. Kraljestvo leži med 29 ° in 34 ° S, ter 34 ° in 40 ° E. Velika je 89.341 kvadratnih kilometrov, med najsevernejšo ([[Umm Qais]]) in najjužnejšo ([[Akaba]]) točko dolga 400 kilometrov. Ta zahodna meja poteka po Jordanskem tektonskem jarku, po katerem teče reka [[Jordan]], jarek pa se preko Mrtvega morja nadaljuje kot Wadi Araba. Zahodno od jarka leži 800 m visok , hribovit in zakrasel [[Zahodni breg]]. Vzhodno je sušna planota z oazami in sezonskimi vodnimi tokovi. Vzhodjordansko hribovje je v severnem delu iz apnencev in dolomitov, južno prevladujejo razčlenjeno površje iz mezozojskih peščenjakov. Najvišja točka je Jabal Umm al Dami s 1854 m nadmorske višine, najnižja pa je Mrtvo morje -420 m, najnižja kopenska točka na zemlji. Proti vzhodu hribovje prehaja v Jordansko puščavo na 600 – 900 m nmv. Večja mesta so zaradi svojih rodovitnih tal in sorazmerno obilnih padavin na severozahodnem delu kraljestva. Sem spadajo [[Irbid]], [[Džeraš]] in [[Zarka]] na severozahodu, glavno mesto [[Aman]] in [[Al-Salt]] na srednjem zahodu ter [[Madaba]], [[Al-Karak]] in [[Akaba]] na jugozahodu. Večji mesti na vzhodnem delu države sta oazni mesti Azrak in Ruvaišed.<ref name="geo">{{navedi knjigo|title=Geo-data: The World Geographical Encyclopedia|pages=281–283|accessdate=10 March 2016|publisher=Gale Research Company|year=2003|first=John|last=McCoy|url=https://books.google.com/books/about/Geo_data.html?id=tVIRAQAAMAAJ|isbn=9780787655815}}</ref> Na zahodu se visokogorsko območje obdelovalnih površin in mediteranski zimzeleni gozd nenadoma spusti v dolino reke Jordan. Razkolna dolina z reko Jordan in [[Mrtvo morje|Mrtvim morjem]] ločuje Jordanijo od [[Izrael]]a. Jordanija ima 26 kilometrov obalne črte v [[Akabski zaliv|Akabskem zalivu]] ob Rdečem morju. Reka [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]], vzhodni pritok [[Jordan]]a, je del meje med Jordanijo in [[Sirija|Sirijo]] (vključno z zasedeno Golansko planoto) proti severu. Ostale meje so oblikovane z več mednarodnimi in lokalnimi sporazumi in ne sledijo dobro opredeljenim naravnim danostim. [[File:Dead sea newspaper.jpg|thumb|right|Mrtvo morje je najnižja točka in najbolj slano vodno telo na zemlji.]] Jordanija ima raznoliko paleto [[habitat]]ov in [[ekosistem]]ov zaradi raznolikih pokrajin in okolij. Leta 1966 je bilo ustanovljeno Kraljevo društvo za varstvo narave za zaščito in upravljanje naravnih virov Jordanije.<ref name="jordan-chm">{{navedi splet|title=The Main Jordanian Ecosystems|url=http://www.jeis.gov.jo/chm/menu_11.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312063256/http://www.jeis.gov.jo/chm/menu_11.html|url-status=dead|archive-date=12 March 2016|website=Jordanian Clearinghouse Mechanism|publisher=Jordanian Ministry of Environment|accessdate=12 March 2016}}</ref> Naravni rezervati so biosferni rezervat Dana, rezervat Azraq Wetland, rezervat divjih živali Shaumari in naravni rezervat Mujib.<ref name="tgjobd">{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/travel/2010/sep/04/jordan-nature-parks-eco-tourism|accessdate=9 April 2016|date=4 September 2010|publisher=The Guardian|title=Jordan's green crusade|first=Gemma|last=Bowes}}</ref> === Podnebje === Podnebje v Jordaniji se zelo razlikuje. Na splošno se dlje od Sredozemlja v notranjosti pojavljajo večji temperaturni kontrasti in manj padavin. Povprečna nadmorska višina države je 812 m. V visokogorju nad [[Dolina reke Jordan|dolino Jordana]], gorah okrog Mrtvega morja in Wadi Arabe ter na jugu Rasa Al Naqaba prevladuje mediteransko podnebje z okoli 300 – 800 mm padavin, medtem ko so vzhodna in severovzhodna območja države sušna puščava (100 – 300 mm padavin). Čeprav puščavski deli kraljestva dosegajo visoke temperature, vročino po navadi umirjata nizka vlaga in dnevni vetrič, noči pa hladne.<ref name="obgjo">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=lmPVOL9_r7MC&pg=PA11|title=The Report: Jordan 2011|page=11|publisher=Oxford Business Group|accessdate=18 June 2016|year=2011|isbn=9781907065439}}</ref> Poletja, ki trajajo od maja do septembra, so vroča in suha, temperature pa so med julijem in avgustom v povprečju znašale okoli 32 ° C in včasih presegle 40 ° C. Zima, ki traja od novembra do marca, je razmeroma hladna, temperature v povprečju znašajo okoli 13 ° C. Pozimi so na nekaterih zahodnih višavjih pogoste padavine in občasne snežne.<ref name="majocw">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LbdAnZft2F4C&pg=PA404|page=404|accessdate=14 June 2016|date=21 April 2011|title=Water, Life and Civilisation: Climate, Environment and Society in the Jordan Valley|publisher=Cambridge University Press|first1=Emily|last1=Black|first2=Steven|last2=Mithen|isbn=9781139496674}}</ref> === Ekologija === {{glavni| Živalstvo in rastlinstvo Jordanije}} [[File:Ajlun Green.jpg|thumb|Gozd v Ajlunu, severna Jordanija.]] V Jordaniji je bilo zabeleženih več kot 2000 rastlinskih vrst.<ref>{{navedi knjigo|last=Cordova|first=Carlos E.|title=Millennial Landscape Change in Jordan: Geoarchaeology and Cultural Ecology |url=https://books.google.com/books?id=1eWaveyEIlcC&pg=PA47 |year=2007 |publisher=University of Arizona Press |isbn=978-0-8165-2554-6 |pages=47–55|accessdate=15 June 2016}}</ref> Številne cvetoče rastline cvetijo spomladi po zimskem deževju, vrsta vegetacije pa je v veliki meri odvisna od ravni padavin. Gorske regije na severozahodu so odete v gozdove, na jugu in vzhodu pa vegetacija postane bolj grmičasta in prehaja v stepsko rastje.<ref>{{navedi knjigo|author1=Mallon, David P.|author2=Kingswood, Steven Charles|title=Antelopes: North Africa, the Middle East, and Asia |url=https://books.google.com/books?id=uFo03Nd2oj8C&pg=PA103 |year=2001 |publisher=IUCN |isbn=978-2-8317-0594-1 |pages=103–104 |accessdate=31 August 2016}}</ref> Gozdovi pokrivajo 1500 km², manj kot 2 % Jordanije, zaradi česar je Jordanija med najmanj gozdnatimi državami na svetu. Rastlinske vrste in rodovi so: alepski bor (''Pinus halepensis''), ''Sarcopoterium'', ''Salvia dominica'', črni iris (''Iris chrysographes''), [[Tamariša]], ščirovka ''Anabasis'', ''Artemisia arborescens'', [[akacija]], [[Vednozelena cipresa]] in feničanski brin (''Juniperus phoenicea''). Gorske regije na severozahodu so odete v naravne gozdove [[bor (drevo)|bora]], listopadnega [[hrast]]a, [[črničevje]], [[pistacija|pistacije]] in divjih [[oljka|oljk]]. Med sesalci in plazilci so med drugim tudi dolgouhi jež (''Hemiechinus auritus)''), koza ''Capra nubiana'', [[divja svinja]], [[damjak]], arabski volk (''Canis lupus arabs''), puščavski varan (''Varanus griseus''), medarski jazbec (''Mellivora capensis''), kuščarji, [[karakal]], zlati šakal (''Canis aureus'') in [[srna]]. Ptice so: [[siva vrana]], [[šoja]], golouhi jastreb (''Torgos tracheliotos''), puščavski sokol (''Falco peregrinus pelegrinoides''), [[smrdokavra]], sova ''Bubo ascalaphus'', [[kukavica]], izraelski rdečeperutec (''Onychognathus tristramii''), palestinski medoses (''Cinnyris osea''), puščavski škrlatec (''Carpodacus synoicus''), [[južna postovka]], domača vrana (''Corvus splendens'') in ''Pycnonotus xanthopygos''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rscn.org.jo/content/mujib-biosphere-reserve-1 |title=Mujib Biosphere Reserve |publisher=Royal Society for the Conservation of Nature |accessdate=19 December 2015 |archive-date=2018-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181020155345/http://www.rscn.org.jo/content/mujib-biosphere-reserve-1 |url-status=dead }}</ref> === Največja mesta === {{Largest cities | name = Največja mesta Jordanije | country = Jordanija | list_by_pop = | class = nav | stat_ref = [http://www.citypopulation.de/Jordan.html ] | div_name = Pokrajina | div_link = |city_1 = Aman |div_1 = Aman (pokrajina) |pop_1 = 1,349,260 |img_1 = Amman.jpg |city_2 = Zarka |div_2 = Zarqa (pokrajina) |pop_2 = 502,900 |img_2 = Qurtobah, Az-Zarqa, Jordan - panoramio (3).jpg |city_3 = Irbid |div_3 = Irbid (pokrajina) |pop_3 = 313,800 |img_3 = Irbid1.jpg |city_4 = Ruseifa |div_4 = Zarqa (pokrajina) |pop_4 = 289,800 |img_4 = Ameriyya District-Russeifa10.jpg |city_5 = Al Quwaysimah |div_5 = Amman (pokrajina) |pop_5 = 176,400 |img_5 = |city_6 = Wadi as-Ser |div_6 = Aman (pokrajina) |pop_6 = 158,900 |img_6 = |city_7 = Tilā' al-'Alī |div_7 = Aman (pokrajina) |pop_7 = 147,400 |img_7 = |city_8 = Ajlun |div_8 = Ajlun (pokrajina) |pop_8 = 125,000 |img_8 = |city_9 = Akaba |div_9 = Akaba (pokrajina) |pop_9 = 111,600 |img_9 = Aqaba1.jpg |city_10 = Khuraybat as-Sūq |div_10 = Aman (pokrajina) |pop_10 = 110,600 |img_10 = }} === Administrativne enote === Prva enota v Jordaniji je ''muhafazah'' (arabsko محافظة / ''muḥāfaẓa'') ali pokrajina. Te so razdeljene na ''liwa'' ali okrožja, ki so pogosto nadalje razdeljena na ''qda'' ali pod-okrožja. Nadzor vsake upravne enote je v upravnem središču, znanem kot ''nahia''.<ref name="Muni">{{navedi splet|title=Annex B: Analysis of the municipal sector |work=Third Tourism Development Project, Secondary Cities Revitalization Study |date=24 May 2005 |page=4 |publisher=Ministry of Antiquities and Tourism, Hashemite Kingdom of Jordan |url=http://www.mota.gov.jo/Documents/Municipal_sector.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419052114/http://mota.gov.jo/Documents/Municipal_sector.pdf |archive-date=19 April 2016 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Jordan, administrative divisions - de - colored.svg|thumb|350px|Jordanske pokrajine]] <div class="left"> {|class="wikitable" |- ! !! Pokrajina !! Upravno središče !! Št. prebivalcev |- !colspan="5"|Severna regija |- |1 ||[[Irbid (pokrajina)|Irbid]] ||[[Irbid]] ||1.770.158 |- |2 ||[[Ajlun (pokrajina)|Ajlun]] ||[[Ajlun]] ||176.080 |- |3 ||[[Džeraš (pokrajina)|Džeraš]] ||[[Džeraš]] ||237.059 |- |4 ||[[Mafraq (pokrajina)|Mafraq]] ||[[Mafraq]] ||549.948 |- !colspan="5"|Centralna regija |- |5 ||[[Balqa (pokrajina)|Balqa]] ||[[Al-Salt]] ||491.709 |- |6 ||[[Madaba (pokrajina)|Madaba]] ||[[Madaba]] ||189.192 |- |7 ||[[Aman (pokrajina)|Aman]] ||[[Aman]] ||4.007.256 |- |8 ||[[Zarka (pokrajina)|Zarka]] ||[[Zarka]] ||1.364.878 |- !colspan="5"|Južna regija |- |9 ||[[Karak (pokrajina)|Karak]] ||[[Al-Karak]] ||316.629 |- |10 ||[[Tafilah (pokrajina)|Tafila]] ||[[Tafila]] ||96.291 |- |11 ||[[Ma'an (pokrajina)|Ma'an]] ||[[Ma'an]] ||144.083 |- |12 ||[[Akqaba (pokrajina)|Akaba]] ||[[Akaba]] ||188.160 |} </div> == Gospodarstvo == [[File:Jordan Export Treemap.jpg|thumb|upright=1.35|Predstavitev izvoza Jordanije.]] Jordanijo Svetovna banka uvršča med države "zgornjega in srednjega dohodka".<ref name="data.worldbank.org">{{navedi splet |url=http://data.worldbank.org/country/jordan|title=Jordan Data |publisher=World Bank|accessdate=14 June 2016}}</ref> Vendar približno 14,4 % prebivalstva dolgoročno živi pod nacionalno mejo revščine (leta 2010), skoraj tretjina pa je padla pod državno mejo revščine v določenem času leta - znana kot prehodna revščina. Gospodarstvo, ki se ponaša z 39.453 milijardami dolarjev (leta 2016), je med letoma 2004 in 2008 raslo po povprečni stopnji 8 % na leto in približno 2,6 % 2010 naprej. BDP na prebivalca se je v 1970-ih povečal za 351 %, v 1980-ih padel za 30 %, v 1990-ih pa se je povečal za 36 % - trenutno na 40.406 USD na prebivalca s pariteto kupne moči.<ref>{{navedi splet |author1=International Monetary Fund. Fiscal Affairs Dept |title=Jordan : Technical Assistance Report-Public Investment Management Assessment (PIMA) |url=https://www.imf.org/en/Publications/CR/Issues/2017/12/18/Jordan-Technical-Assistance-Report-Public-Investment-Management-Assessment-PIMA-45461 |website=IMF |language=en}}</ref> Jordansko gospodarstvo je eno najmanjših gospodarstev v regiji, prebivalstvo države pa trpi zaradi relativno visokih stopenj brezposelnosti in revščine. Jordansko gospodarstvo je razmeroma dobro razpršeno. Trgovina in finance skupaj predstavljajo skoraj tretjino BDP; prevoz in komunikacije, gospodarske javne službe in gradbeništvo predstavljajo petino, rudarstvo in proizvodnja pa skoraj petino. Kljub načrtom za širitev zasebnega sektorja država ostaja prevladujoča sila v jordanskem gospodarstvu.. Čista uradna razvojna pomoč Jordaniji je leta 2009 znašala 761 milijonov USD; po mnenju vlade je bilo približno dve tretjini teh sredstev dodeljenih kot donacije, od tega polovica neposredna proračunska podpora.<ref name=oecd-jord>{{navedi splet |title=Jordan |url=http://www.oecd.org/dac/aideffectiveness/Jordan%203.pdf |date=2012|accessdate=20 March 2016|publisher=OECD}}</ref> Uradna valuta je jordanski dinar, ki je vezan na posebne pravice črpanja MDS-ja, kar ustreza tečaju 1 USD 0,709 din ali približno 1 din 1,41044 dolarja.<ref>{{navedi splet|accessdate=20 March 2016|title=Exchange Rate Fluctuations|url=http://www.pmu.gov.jo/FinanceExcahngeratefulc.htm|publisher=Programme Management Unit |archiveurl=https://web.archive.org/web/20040719135641/http://www.pmu.gov.jo/FinanceExcahngeratefulc.htm|date=1 February 2004|archivedate=19 July 2004}}</ref> Leta 2000 se je Jordanija pridružila Svetovni trgovinski organizaciji in podpisala sporazum o prosti trgovini med Jordanijo in ZDA, s čimer je postala prva arabska država, ki je sklenila sporazum o prosti trgovini z Združenimi državami. Jordanija ima napreden status z EU, kar je olajšalo večji dostop do izvoza na evropske trge. Zaradi počasne gospodarske rasti, visokih subvencij za energijo in hrano ter napihnjene delovne sile v javnem sektorju Jordanija običajno porabi letni proračunski primanjkljaj. [[File:Jamal Abdul Nasser Circle Amman Jordan.jpg|thumb|right|Pogled na del prestolnice Aman.]] Velika recesija in nemiri, ki jih je povzročila arabska pomlad, so znižali rast BDP Jordanije, kar je škodilo trgovini, industriji, gradbeništvu in turizmu. Prihodi turistov so se od leta 2011 močno zmanjšali.<ref name=ftharsh>{{navedi splet |accessdate=20 March 2016|title=Harsh blow to Jordanian economy |url=http://www.ft.com/cms/s/0/7c904b80-a1a8-11e0-b9f9-00144feabdc0.html#axzz2Ii3L4rS7 |publisher=Financial Times|date=28 June 2011}}{{subscription required}}</ref> Od leta 2011 so plinovod za zemeljski plin na Sinaju, ki oskrbuje Jordanija iz Egipta, 32-krat napadle skupine Islamske države. Jordanija je imel izgube za več milijard dolarjev, ker je moral nadomestiti dražja olja s težkimi gorivi za proizvodnjo električne energije. Novembra 2012 je vlada znižala subvencije za gorivo in s tem povečala svojo ceno. Pozneje razveljavljena odločba je povzročila velike proteste po vsej državi. Jordanski skupni zunanji dolg je v letu 2011 znašal 19 milijard dolarjev, kar predstavlja 60 % njegovega BDP. Leta 2016 je dolg dosegel 35,1 milijarde USD, kar predstavlja 93 % njegovega BDP. To znatno povečanje se pripisuje učinkom regionalne nestabilnosti, ki povzročajo: zmanjšanje turistične dejavnosti, zmanjšane tuje naložbe, povečani vojaški izdatki, napadi na egiptovski plinovod, propad trgovine z Irakom in Sirijo, stroški nastanitve sirskih beguncev in nakopičene obresti iz posojil. Po podatkih Svetovne banke so sirski begunci Jordanijo stali več kot 2,5 milijarde ameriških dolarjev na leto, kar predstavlja 6 % BDP in 25 % vladnih letnih prihodkov. Tuja pomoč krije le majhen del teh stroškov, 63 % vseh stroškov krije Jordanija. Vlada je sprejela program varčevanja, katerega cilj je do leta 2021 Jordanski delež dolga v BDP zmanjšati na 77 %. Program je uspel preprečiti, da bi se dolg v letu 2018 dvignil nad 95 %.<ref>{{navedi splet|url=http://carnegieendowment.org/sada/75865|title=Slowing Jordan’s Slide Into Debt|accessdate=31 May 2018|date=22 March 2018|work=Kirk Sowell|publisher=Carnegie}}</ref> Delež dobro izobraženih in kvalificiranih delavcev v Jordaniji je s sorazmerno sodobnim izobraževalnim sistemom med najvišjimi v regiji v sektorjih, kot sta IKT in industrija. To je pritegnilo velike tuje naložbe v Jordanijo in državi omogočilo izvoz delovne sile v države Perzijskega zaliva. Tokovi nakazil v Jordanijo so se hitro povečevali, zlasti konec 1970-ih in 1980-ih in ostajajo pomemben vir zunanjega financiranja.<ref>Al-Assaf, G. and Al-Malki, A., (2014), Modelling the Macroeconomic Determinants of Workers' Remittances: The Case of Jordan, International Journal of Economics and Financial Issues, Vol. 4, issue 3, p.&nbsp;514–526.</ref> Nakazila jordanskih izseljencev so v letu 2015 znašala 3,8 milijarde ameriških dolarjev, kar je opazno povečanje zneskov prenosov v primerjavi z letom 2014, kjer so nakazila presegla 3,66 milijarde USD, s čimer je Jordanija na četrtem največjem prejemniku v regiji. === Promet === Jordanija je bila glede na indeks gospodarske konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma 2010 na 35. mestu najboljše infrastrukture na svetu, ki je ena najvišjih uvrstitev v svetu v razvoju. Ta visok infrastrukturni razvoj je bil potreben zaradi tranzitne lege države za blago in storitve v Palestino in Irak. Palestinci uporabljajo Jordanijo kot tranzitno državo zaradi izraelskih omejitev, Iračani pa zaradi nestabilnosti v Iraku.<ref name="www3.weforum.org">{{navedi splet |url=http://www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2010-11.pdf|title=The Global Competitiveness Report 2010–2011|publisher=World Economic Forum |accessdate=7 January 2016}}</ref> Po podatkih jordanskega ministrstva za javna dela in stanovanja je jordansko cestno omrežje do leta 2011 obsegalo 2878 km glavnih cest, 2592 km podeželskih cest in 1733 km stranskih cest. Hedžaška železnica, zgrajena v času Osmanskega cesarstva, ki se razprostira od Damaska do Meke, bo služila kot osnova za prihodnje načrte širitve železnic. Trenutno se uporablja predvsem za prevoz blaga, potniškega prometa je malo. Nacionalni železniški projekt trenutno preučuje študije in išče sredstva za financiranje. Jordanija ima tri komercialna letališča, vsa prejemajo in odpošiljajo mednarodne lete. Dve sta v Amanu, tretje pa v Aqabi, mednarodno letališče kralja Huseina. Civilno letališče Aman služi več regionalnim in čarterskim letom, medtem ko je mednarodno letališče kraljice Alie največje mednarodno letališče v Jordaniji in je središče letalskega prevoznika Royal Jordanian Airlines. Širitev mednarodnega letališča kraljice Alie je bila končana leta 2013, novi terminali pa so stali 700 milijonov dolarjev in bodo letno prejeli več kot 16 milijonov potnikov. Zdaj velja za najsodobnejše letališče in je bilo v letih 2014 in 2015 s pomočjo raziskave letaliških storitev za kakovost letališč (ASQ), in je leta 2014 prejelo priznanje kot »najboljše letališče po regijah: Bližnji vzhod«.<ref>{{navedi novice|title=QAIA maintains ranking as best airport in Middle East|accessdate=1 March 2016|date=1 March 2016|publisher=The Jordan Times|url=http://www.jordantimes.com/news/local/qaia-maintains-ranking-best-airport-middle-east|first=Mohammad|last=Ghazal}}</ref> Luka Aqaba je edino pristanišče v Jordaniji. Leta 2006 jo je Lloyd's List razvrstilo kot »najboljši kontejnerski terminal« na Bližnjem vzhodu. Pristanišče je bilo izbrano zaradi tega, ker je tranzitno tovorno pristanišče za druge sosednje države, njegova lokacija med štirimi državami in tremi celinami je izjemen prehod za lokalni trg in za izboljšave, ki so mu bili priča nedavno.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arabiansupplychain.com/article-76-top-10-middle-east-ports/4/#.UNdNYLRVjR0|title=Top 10 Middle East Ports|publisher=Arabian Supply Chain|date=31 October 2006|accessdate=31 December 2015}}</ref> === Turizem === [[File: Bethany (5).JPG|thumb|left|Razvaline Al-Maghtas na jordanski strani reke Jordan, za katere mnogi verjamejo, da je bil tukaj krščen Jezus in služba Janeza Krstnika.]] Turistični sektor velja za temeljni kamen gospodarstva in je velik vir zaposlovanja, trde valute in gospodarske rasti. Leta 2010 je bilo v Jordaniji 8 milijonov obiskovalcev. Večina turistov, ki prihajajo v Jordanijo, je iz evropskih in arabskih držav. Turistični sektor v Jordaniji je močno prizadet zaradi regionalnih pretresov. Najnovejši udarec turističnega sektorja je povzročila Arabska pomlad, ki je prestrašila turiste iz celotne regije. Jordanija je med letoma 2010 in 2016. doživela 70-odstotno zmanjšanje števila turistov. Turistične številke so se začele obnavljati od leta 2017. Po podatkih ministrstva za turizem in starine je v Jordaniji približno 100.000 arheoloških in turističnih najdišč.<ref>{{navedi novice|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-home-more-100000-archaeological-tourist-sites%E2%80%99|accessdate=9 April 2016|date=4 March 2014|publisher=The Jordan Times|title=Jordan home to more than 100,000 archaeological, tourist sites|agency=Petra}}</ref> Zelo dobro ohranjeni zgodovinski mesti sta [[Petra (Jordanija)|Petra]] in [[Džeraš]], nekdanja najpopularnejša turistična znamenitost Jordana in ikona kraljestva. Jordanija je del Svete dežele in ima več svetopisemskih znamenitosti, ki privabljajo romarje. Biblijska mesta so: [[Al-Maghtas]] - tradicionalno mesto Jezusovega krsta, [[gora Nebo]], [[Umm ar-Rasas]], [[Madaba]] in [[Machaerus]]. Islamska mesta so svetišča spremljevalcev preroka Mohameda, kot so 'Abd Allah ibn Rawahah, Zayd ibn Harithah in Muadh ibn Jabal. [[Grad Ajlun]], ki ga je med vojnami s križarji zgradil muslimanski ajubidski voditelj [[Saladin]] v 12. stoletju našega štetja, je tudi priljubljena turistična znamenitost. [[File: Dana Reserve 07.jpg|thumb|left|Biosferni rezervat Dana v južni Jordaniji leži ob ''Jordanski poti'', pohodniški poti, ki pridobiva na priljubljenosti]] Doline, kot je Wadi Mujib in pohodniške poti v različnih delih države privabljajo pustolovce. Poleg tega je obalna rekreacija prisotna na obalah Aqabe in Mrtvega morja prek več mednarodnih letovišč. Leta 2015 je bila ustanovljena ''Jordan Trail'', 650 km dolga pohodniška pot, ki se razteza preko celotne države od severa do juga in prečka številne znamenitosti Jordanije. Cilj poti je oživiti jordanski turistični sektor. Jordanija je največja destinacija medicinskega turizma v regiji, kot jo je ocenila Svetovna banka in peta na svetu.<ref name=" Ha'aretz medical">{{navedi novice|url=http://www.haaretz.com/news/jordan-launches-medical-tourism-advertising-campaign-in-u-s-1.279922|title=Jordan launches medical tourism advertising campaign in U.S.|publisher=Ha'aretz|accessdate=16 June 2016|date=13 July 2009|agency=The Associated Press|archive-date=2016-06-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160613224125/http://www.haaretz.com/news/jordan-launches-medical-tourism-advertising-campaign-in-u-s-1.279922|url-status=dead}}</ref> Večina bolnikov prihaja iz Jemna, Libije in Sirije zaradi trajajočih državljanskih vojn v teh državah. Jordanski zdravniki in zdravstveno osebje so z leti pridobili primere z različnih konfliktnih območij v regiji. Jordanija je tudi središče naravnih načinov zdravljenja v [[Vroči izviri Ma'in|vročih izvirih Ma'in]] in v Mrtvem morju. Mrtvo morje pogosto opisujejo kot 'naravno zdravilišče'. Vsebuje 10-krat več soli kot povprečen ocean, zaradi česar se ni mogoče potopiti. Visoka koncentracija Mrtvega morja je dokazana kot terapevtska za številne kožne bolezni. Edinstvenost tega jezera pritegne več jordanskih in tujih turistov, kar je spodbudilo naložbe v hotelski sektor na tem območju. === Naravni viri === Jordanija je druga najrevnejša država na svetu glede na vodnih virov na prebivalca, pomanjkanje vodnih virov pa je poslabšal priliv še sirskih beguncev. Voda iz vodonosnika Disi in deset glavnih jezov je v preteklosti igrala veliko vlogo pri zagotavljanju potrebe Jordanije po sladki vodi. Jez Jawa na severovzhodu Jordanije, ki sega v 4. tisočletje pr. n. št., je najstarejši jez na svetu.<ref>Günther Garbrecht: "Wasserspeicher (Talsperren) in der Antike", ''Antike Welt'', 2nd special edition: ''Antiker Wasserbau'' (1986), pp.51–64 (52)</ref> Mrtvo morje se umika z alarmantno hitrostjo. Za zmanjšanje recesije, ki so jo začele povzročati vrtače, je bilo predlaganih več kanalov in cevovodov. Projekt prenosa vode med Rdečim in Mrtvim morjem, ki ga bo izvedla Jordanija, bo oskrbel z vodo državo in Izrael in Palestino, slanico pa pripeljal do Mrtvega morja, da bi stabilizirali nivo. Prva faza projekta naj bi se začela leta 2019 in končala leta 2021.<ref name="JT">{{navedi splet|url=http://www.jordantimes.com/news/local/5-alliances-shortlisted-execute-red-dead%E2%80%99s-phase-i|title=5 alliances shortlisted to execute Red-Dead’s phase I|accessdate=3 December 2016|date=27 November 2016|publisher=The Jordan Times}}</ref> [[File:Aqaba Railway Corporation BW 1.JPG|thumb|Vlak s fosfati na postaji Ram.]] Zemeljski plin so odkrili v Jordaniji leta 1987, vendar je bila ocenjena velikost rezerv približno 230 milijard kubičnih metrov, kar je majhna količina v primerjavi z njegovimi sosedami bogatimi z nafto. Polje Risha, v vzhodni puščavi ob iraški meji, proizvede skoraj 35 milijonov kubičnih metrov plina na dan, ki ga pošljejo v bližnjo elektrarno, da ustvari majhno količino jordanskih potreb po električni energiji. Za ostalo potrebo po elektriki se uvaža nafta. Regionalna nestabilnost je skozi desetletja ustavila oskrbo z nafto in plinom v kraljestvo iz različnih virov, kar je povzročilo izgube več milijard dolarjev. Jordanija je leta 2012 v Aqabi zgradila pristanišče za [[utekočinjeni zemeljski plin]], da bi začasno nadomestila oskrbo, hkrati pa je oblikovala strategijo za racionalizacijo porabe energije in diverzifikacijo njenih virov energije. Jordanija ima 330 sončnih dni na leto, hitrost vetra pa v gorskih območjih doseže več kot 7 m / s, zato so se obnovljivi viri energije izkazali za obetaven sektor. Kralj Abdullah je leta 2010 odprl obsežne projekte obnovljivih virov energije, vključno z: vetrno elektrarno Tafila z močjo 117 MW, 53 MW Shams Ma'an in sončnimi elektrarnmi Quweira s 103 MW, načrtovanih je bilo še več projektov. Do začetka leta 2019 so poročali, da je bilo dokončanih več kot 1090 MW projektov obnovljivih virov energije, ki so prispevali k 8 % jordanske električne energije v primerjavi s 3 % v letu 2011, 92 % pa je bilo proizvedene iz plina. Jordanija ima 5. največje rezerve [[nafta|nafte]] iz skrilavca na svetu, ki bi jih bilo mogoče komercialno izkoriščati v osrednjih in severozahodnih regijah države. Uradne številke ocenjujejo, da so zaloge nafte iz skrilavca več kot 70 milijard ton. Pridobivanje je bilo zaradi tehnoloških težav in sorazmerno višjih stroškov, odloženo za nekaj let. Vlada je premagala težave in leta 2017 postavila osnove za elektrarno Attarat, ki je odvisna od 2,2 milijarde ameriških dolarjev in naj bi po dokončanju leta 2020 proizvedla 470 MW. Jordanija želi tudi izkoristiti svoje velike rezerve urana z uporabo jedrske energije. Prvotni načrt je vključeval gradnjo dveh reaktorjev z močjo 1000 MW, vendar je bil zaradi finančnih omejitev razrezan. Trenutno državna komisija za atomsko energijo namesto tega razmišlja o gradnji majhnih modularnih reaktorjev, katerih zmogljivosti se gibljejo pod 500 MW in lahko z [[Razsoljevanje |razsoljevanjem]] zagotovijo nove vodne vire. Leta 2018 je Komisija sporočila, da se je Jordanija pogovarjala z več podjetji za izgradnjo prve komercialne jedrske elektrarne, reaktorja s hlajenjem s helijem, ki naj bi bil dokončan do leta 2025. Rudniki [[fosfat]]a na jugu so postavili Jordanijo med največje proizvajalce in izvoznike minerala na svetu.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yQb4l-C9zs0C&pg=PA64|page=64|title=Economic Policy and Performance in the Arab World|accessdate=15 June 2016|first=Paul|last=Rivlin|publisher=Lynne Rienner Publishers|year=2001|isbn=9781555879327}}</ref> Pomembno je pridobivanje kalijeve soli iz Mrtvega morja, tam pridobivajo tudi [[sol|kuhinjsko sol]] in [[brom]]. === Industrija === [[File:Aqaba.jpg|thumb|Drog z zastavo v Akabi v najjužnejšem mestu, edini izhod na morje v Jordaniji.]] Jordanski dobro razvit industrijski sektor, ki vključuje rudarstvo, proizvodnjo, gradbeništvo in je v letu 2004 predstavljal približno 26 % BDP (proizvodnja 16,2 %; gradbeništvo 4,6 % in rudarstvo 3,1 %). Glavni industrijski proizvodi so pepelika, fosfati, cement, oblačila in umetna gnojila. Najbolj obetaven segment tega sektorja je gradbeništvo. Podjetje Petra Engineering Industries, ki velja za enega glavnih stebrov jordanske industrije, je pridobil mednarodno prepoznavnost s klimatskimi napravami, ki so dosegle NASA. Jordanija danes velja za vodilnega proizvajalca zdravil v regiji MENA, ki ga vodi jordansko farmacevtsko podjetje Hikma. == Demografija == Popis iz leta 2015 je pokazal, da je bilo v Jordaniji 9.531.712 prebivalcev (ženske: 47%; moški: 53%). Približno 2,9 milijona (30 %) je bilo nedržavljanov, med njimi tudi begunci in nezakoniti priseljenci. Leta 2015 je bilo v Jordaniji 1.977.534 gospodinjstev, v povprečju pa je bilo 4,8 osebe na gospodinjstvo. Glavno mesto in največje mesto Jordanije je Aman, ki je eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na svetu in eno najsodobnejših v arabskem svetu. Leta 1946 je bilo prebivalstvo Amana 65 754, do leta 2015 pa je preseglo 4 milijone. Arabci predstavljajo približno 98 % prebivalstva. Preostalih 2% sestavljajo večinoma prebivalci Kavkaza, vključno z Čerkezi, Armenci in Čečeni, skupaj z manjšimi manjšinami. Približno 84,1 % prebivalstva živi v mestnih območjih. === Imigranti in begunci === V Jordaniji je od decembra 2016 dom 2.175.491 palestinskih beguncev; večina od njih, vendar ne vsi, je dobila jordansko državljanstvo. Prvi val palestinskih beguncev je prišel med arabsko-izraelsko vojno leta 1948 in dosegel svoj vrhunec v šestdnevni vojni leta 1967 in zalivski 1990. V preteklosti je Jordanija številnim palestinskim beguncem dala državljanstvo, v zadnjem času pa se jordansko državljanstvo dobi le v redkih primerih. 370.000 teh Palestincev živi v begunskih taboriščih UNRWA. Po zajetju Zahodnega brega s strani Izraela leta 1967 je Jordanija preklicala državljanstvo več tisoč Palestincem, da bi preprečila vsak poskus trajne naselitve z Zahodnega brega v Jordanijo. Palestincem na Zahodnem bregu z družino v Jordaniji ali z jordanskim državljanstvom so bili izdani rumeni kartoni, ki jim zagotavljajo vse pravice jordanskega državljanstva na zahtevo. [[File:An Aerial View of the Za'atri Refugee Camp.jpg|thumb|left|Pogled iz zraka na del begunskega taborišča Zaatari, v katerem živi 80.000 sirskih beguncev.]] Do 1.000.000 Iračanov se je po iraški vojni leta 2003 preselilo v Jordanijo, večina pa se jih je vrnila. Leta 2015 je bilo njihovo število v Jordaniji 130.911. Mnogi iraški kristjani (Asirci / Kaldejci) pa so se začasno ali stalno naselili v Jordaniji. Med priseljenci je tudi 15.000 Libanoncev, ki so prispeli po libanonski vojni leta 2006. Od leta 2010 je več kot 1,4 milijona sirskih beguncev zbežalo v Jordanijo, da bi se izognilo nasilju v Siriji, največ jih je bilo v Zaatarskem begunskem taborišču. Kraljestvo jim še naprej izkazuje gostoljubje, kljub precejšnjemu pritisku sirskih beguncev v državo. Učinki v veliki meri vplivajo na jordanske skupnosti, saj velika večina sirskih beguncev ne živi v kampih. Učinki begunske krize vključujejo konkurenco za zaposlitvene možnosti, vodne vire in druge storitve, ki jih zagotavlja država, ter obremenitev nacionalne infrastrukture. Leta 2007 je bilo do 150.000 asirskih kristjanov; večina je beguncev iz Iraka, ki govorijo vzhodno aramejsko. [[Kurdi]] štejejo približno 30.000 in podobno kot Asirci so mnogi begunci iz Iraka, Irana in Turčije. Potomci Armencev, ki so leta 1915 poiskali zatočišče v Levantu, štejejo približno 5000 oseb, ki so večinoma prebivali v Amanu. V Jordaniji prebiva tudi manjše število etničnih Mandancev, spet pretežno begunci iz Iraka. Približno 12.000 iraških kristjanov je iskalo zatočišče v Jordaniji, potem ko je Islamska država leta 2014 zasedla mesto [[Mosul]]. Več tisoč Libijcev, Jemencev in Sudancev je prav tako zaprosilo za azil v Jordaniji, da bi se izognili nestabilnosti in nasilju v svojih državah. V popisu jordanskega prebivalstva 2015 je bilo zabeleženo, da je bilo 1.265.000 Sircev, 636.270 Egipčanov, 634.182 Palestincev, 130.911 Iračanov, 31.163 Jemencev, 22.700 Libijcev in 197.385 drugih narodnosti, ki prebivajo v državi. V kraljestvu je približno 1,2 milijona ilegalnih in 500 000 legalnih delavcev migrantov. Na tisoče tujih žensk, večinoma z Bližnjega in Vzhodne Evrope, dela v nočnih klubih, hotelih in barih po kraljestvu. Ameriške in evropske izseljenske skupnosti so skoncentrirane v glavnem mestu, saj je v mestu veliko mednarodnih organizacij in diplomatskih predstavništev. == Religija == Sunitski islam je prevladujoča religija v Jordaniji. Muslimani predstavljajo približno 95 % prebivalstva države; 93 % tistih, ki se identificirajo kot suniti. Obstaja tudi majhno število muslimanov Ahmadi in nekaj šiitov. Veliko šiitov je iraških in libanonskih beguncev. Muslimani, ki se spreobrnejo v drugo vero, pa tudi misijonarji iz drugih religij se soočajo z družbeno in pravno diskriminacijo. {{multiple image |width1 = 200 |width2 = 200 |image1 = Aqaba Mosque.jpg |caption1 = Marsa Zayed, mošeja v Akabi. |image2 = Orthodox church in Amman1.jpg |caption2 = Vzhodna pravoslavna cerkev v času snežne nevihte v Amanu. }} Jordanija vsebuje nekaj najstarejših krščanskih skupnosti na svetu, ki segajo že v 1. stoletje našega štetja po Jezusovem križanju. Kristjani danes predstavljajo približno 4 % prebivalstva, manj kot 20 % leta 1930, čeprav se je njihovo absolutno število povečalo. To je posledica visoke stopnje priseljevanja muslimanov v Jordanijo, višje stopnje izseljevanja kristjanov na zahod in višje rodnosti muslimanov. Jordanskih kristjanov je okrog 250.000, vsi pa so arabsko govoreči, po oceni pravoslavne cerkve iz leta 2014, čeprav je v študiji izključena manjšinska krščanska skupina ter tisoči zahodnih, iraških in sirskih kristjanov, ki prebivajo v Jordaniji. Kristjani so izredno dobro vključeni v jordansko družbo in uživajo visoko raven svobode. Kristjani tradicionalno zasedajo dve kabinetski mesti in imajo od 130 sedežev v parlamentu devet mest. Najvišji politični položaj je podpredsednik vlade, ki ga trenutno zaseda Rajai Muasher. Kristjani vplivajo tudi na medije. Manjše verske manjšine so druzi, bahaje in mandaje. Večina jordanskih druzov živi v vzhodnem oaznem mestu Azraq, nekaj vasi na sirski meji in mestu Zarqa, medtem ko večina jordanskih bahájev živi v vasi Adassiyeh, ki meji na dolino reke Jordan. Ocenjujejo, da v Amanu živi 1400 mandajcev, prišli so iz Iraka po invaziji leta 2003, ki so bežali pred pregonom. == Kultura == [[File:Pipers jordaniens (Jerash) (6949582694).jpg|thumb|left|Jordanska folklorna skupina igra dude v Džerašu.]] Mnoge institucije v Jordaniji si prizadevajo povečati kulturno zavest o jordanski umetnosti in zastopati umetniška gibanja na področjih, kot so slikarstvo, kiparstvo, grafiti in fotografija. Umetniška scena se je razvijala v zadnjih nekaj letih in Jordanija je bil prizorišče umetnikov iz okoliških držav. Januarja 2016 je bil jordanski film z naslovom ''Theeb'' prvič doslej nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film. Največji muzej v Jordaniji je [[Jordanski muzej]]. Vsebuje veliko dragocenih arheoloških najdb v državi, vključno z nekaterimi [[Kumranski rokopisi |svitki Mrtvega morja]], neolitskimi apnenčastimi kipi iz [['Ain Ghazal]]a in kopijo [[Meševa stela|Meševe stele]]. Večina muzejev v Jordaniji je v Amanu, vključno z Otroškim muzejem, muzejem avtomobilov in Mučeniškim spomenikom in muzejem. Muzeji zunaj Amana je Arheološki muzej Akaba. Jordanska nacionalna galerija likovnih umetnosti je velik muzej sodobne umetnosti tudi v Ammanu. Glasba se zdaj razvija z veliko novimi zasedbami in izvajalci, ki so priljubljeni na Bližnjem vzhodu. Umetniki, kot so Omar Al-Abdallat, Toni Qattan, Diana Karazon in Hani Metwasi, so povečali priljubljenost jordanske glasbe. Festival Džeraš je vsakoletna glasbena prireditev, na kateri so predstavljeni priljubljeni arabski pevci. Pianist in skladatelj Zade Dirani je pridobil široko mednarodno priljubljenost. Prav tako se povečuje rast alternativnih arabskih rock bendov, ki prevladujejo na sceni v arabskem svetu, med njimi: El Morabba3, Autostrad, JadaL, Akher Zapheer in Aziz Maraka. Jordanija je ob obali Aqabe razkrila svoj prvi podvodni vojaški muzej. V muzeju je več vojaških vozil, vključno s tanki, prevozniki vojaških enot in helikopterjem. === Kuhinja === [[File:Préparation du mansaf-Jordanie (8).jpg|thumb|right|Mansaf, tradicionalna jordanska jed. Izhaja iz beduinske kulture, je simbol jordanske gostoljubnosti.]] Kot 8. največji proizvajalec oljk na svetu je oljčno olje glavno olje za kuhanje v Jordaniji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.jordantimes.com/news/local/jordan-among-world%E2%80%99s-top-10-producers-olive-olive-oil%E2%80%99|title=Jordan among world’s top 10 producers of olive, olive oil|publisher=The Jordan Times|accessdate=18 June 2016|date=21 March 2015}}</ref> Pogosta predjed je [[humus]], ki je pire iz [[čičerika|čičerike]], pomešan s [[tahini]]jem, limono in česnom. ''Ful medames'' je še ena dobro znana predjed. Tipičen obrok delavcev se je prebil na mize višjega razreda. Običajna jordanska [[meze]] pogosto vsebuje ''koubba maqliya'' (bulgur, mleta čebula in fino mleto pusto goveje, jagnječje, kozje ali kamelje meso z bližnjevzhodnimi začimbami - cimet, muškatni orešček, česen, paprika), ''labaneh'' (vrsta jogurta), ''baba ghanoush'' (pire iz kuhanega jajčevca, pomešanega s tahinijem (iz sezamovih semen), olivnim oljem, morda limoninim sokom in različnimi začimbami), ''tabbouleh'' (vegetarijanska solata, narejena večinoma iz drobno sesekljanega peteršilja, paradižnika, mete, čebule, bulgurja (namočen, ne kuhan) in začinjena z olivnim oljem, limoninim sokom, soljo in poprom), oljke in kumarice. Meze na splošno spremlja levantski alkoholni napitek [[arak]], ki je izdelan iz grozdja in janeža in je podoben [[ouzo|ouzu]], [[rakı]]ji in [[pastis]]u. Včasih se uporabljajo tudi jordansko vino in pivo. Iste jedi, ki jih strežejo brez alkoholnih pijač, lahko v arabščini poimenujemo tudi ''muqabbilat'' ('predjed'). Najbolj izrazita jordanska jed je ''mansaf'' (iz jagnjetine, kuhane v omaki iz fermentiranega posušenega jogurta in postreženi z rižem ali bulgurjem), nacionalna jed Jordanije. Jed je simbol jordanske gostoljubnosti, nanjo pa vpliva beduinska kultura. Mansaf jedo ob različnih priložnostih, kot so pogrebi, poroke in ob verskih praznikih. Sestavljen je iz krožnika riža z mesom, ki so ga kuhali v debelem jogurtu, posut s pinjolami in včasih zelišči. Kot stara tradicija se je jed jedla z rokami, vendar se tradicija ne uporablja vedno. Preprosto sveže sadje pogosto postrežejo proti koncu jordanskega obroka, obstajajo pa tudi sladice, kot so [[baklava]], ''hareeseh'', ''knafeh'' (rezanci ali drugače fino zdrobovo testo, namočeno v sladkem sirupu na osnovi sladkorja in navadno obloženo s sirom ali z drugimi sestavinami, kot sta strjena smetana ali oreščki), [[halva]] in ''qatayef'' (sladki cmok, polnjen s smetano ali oreščki) jed, narejena posebej za ramazan. V jordanski kuhinji je pitje kave in čaja z aromo ''na'na'' ali ''meramiyyeh'' skoraj obred. == Unescova dediščina == {{glavni|Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jordaniji}} * [[Petra (Jordanija)|Petra]]: Nabatejsko karavansko mesto, naseljeno že od prazgodovine, je pomembno križišče med Arabijo, Egiptom in Sirijo-Fenicijo. Petra je na pol pozidana, na pol vklesana v skalo in obdana z gorami, prepredenimi s prehodi in soteskami. Je eno najbolj znanih arheoloških najdišč na svetu, kjer se starodavne vzhodne tradicije mešajo s helenistično arhitekturo<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/326]</ref> * [[Qasr Amra]]: Ta izredno dobro ohranjen puščavski grad, zgrajen v začetku 8. stoletja, je bil trdnjava z garnizonom in rezidenca Omajadskih kalifov. Najbolj impresivne značilnosti te majhne palače užitka sta sprejemna dvorana in hamam, oba okrašena s figurativnimi freskami, ki odražajo posvetno umetnost tistega časa.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/327]</ref> * [[Umm ar-Rasas]] (Kastrom Mefa'a):Večina tega arheološkega najdišča, ki se je začelo kot rimsko vojaško taborišče in je bilo zgrajeno v 5. stoletju in ni bilo izkopanega. Vsebuje ostanke iz rimskega, bizantinskega in zgodnjega muslimanskega obdobja (konec 3. do 9. stoletja našega štetja) in utrjeno rimsko vojaško taborišče. Na mestu je 16 cerkva, nekatere z dobro ohranjenimi mozaičnimi tlemi. Posebej omembe vredna so mozaična tla cerkve sv. Štefana s predstavitvijo mest v regiji. Dva kvadratna stolpa sta verjetno edina ostanka prakse, da so asketski menihi čas preživeli izolirano na stebru ali stolpu).<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1093]</ref> * [[Wadi Rum]] zavarovano območje: Območje na 74.000 hektarjih v južni Jordaniji, blizu meje s Savdsko Arabijo, je mešanica naravne in kulturne dediščine. Odlikujejo ga ozke soteske, naravni loki, stolpi, grbine, masivni plazovi in kaverne. [[Petroglif]]i, napisi in arheološki ostanki naj bi pričali o 12.000 letih človeške prisotnosti in interakcije z naravnim okoljem. Kombinacija 25.000 kamnitih rezbarij z 20.000 napisov so sledi evolucija človeške misli in zgodnji razvoj abecede. Najdišče prikazuje razvoj pastirske, kmetijske in mestne dejavnosti v regiji.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1377]</ref> * [[Al-Maghtas]] ''Betanija onstran Jordana'' - tradicionalno mesto Jezusovega krsta:Arheološko najdišče na vzhodnem bregu reke Jordan, 9 km severno od Mrtvega morja, je sestavljeno iz dveh ločenih območij: Tell Al-Kharrar, znan tudi kot [[Džebel Mar Elias]] (Elijev hrib) in območje cerkva sv. Janeza Krstnika ob reki. Je v neokrnjenem naravnem okolju, saj naj bi bilo mesto tam, kjer je Janez Krstnik krstil Jezusa iz Nazareta. Vsebuje rimske in bizantinske ostanke, vključno s cerkvami in kapelicami, samostan, jame, ki so jih uporabljali puščavniki in bazeni, v katerih so krstili, kar priča o verskem značaju kraja. Najdišče je krščanski romarski kraj.<ref>UNESCO[https://whc.unesco.org/en/list/1446]</ref> * [[As-Salt - kraj strpnosti in urbane gostoljubnosti]]; As-Salt, ustanovljen na treh tesno razporejenih hribih v Balki (regiji), je bilo glavno naselje na vzhodnem bregu reke Jordan, ki je služilo kot kulturno, trgovsko in finančno središče. Ta blaginja je omogočila pritok ljudi iz regije, ki so se naselili v As-Saltu in ustvarili posebno mesto, zgrajeno iz rumenega apnenca, ki je imelo evropski secesijski in neokolonialni slog v kombinaciji z lokalnimi tradicijami.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/689 Unesco]</ref> * [[Umm Al-Džimal]] - Vas, zgrajena na mestu rimskega vojaškega tabora v 5. stoletju, ima ruševine iz tiste dobe ter poznejših nabatejskih, zgodnjih islamskih in bizantinskih obdobij.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1721 Unesco]</ref> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *El-Anis, Imad H. (2011). Jordan and the United States : the political economy of trade and economic reform in the Middle East. London: Tauris Academic Studies. ISBN 9781848854710. case studies of trade in textiles, pharmaceuticals, and financial services. *Goichon, Amélie-Marie. Jordanie réelle. Paris: Desclée de Brouwer (1967–1972). 2 vol., ill. *Robins, Philip (2004). A history of Jordan. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 9780521598958. *Ryan, Curtis R. (2002). Jordan in transition : from Hussein to Abdullah. Boulder, Colo.: Lynne Rienner Publishers. ISBN 9781588261038. *Salibi, Kamal S. (1998). The Modern History of Jordan. London: I B Tauris. ISBN 978-1860643316. *Teller, Matthew (1998). The Rough Guide to Jordan. London: Rough Guides. Sixth edition 2016. *Taylor, Jane (2001). Petra and the Lost Kingdom of the Nabataeans. I.B.Tauris. ISBN 978-1-86064-508-2. == Zunanje povezave == {{Sister project links|voy=Jordan|Jordan|collapsible=collapsed}} * [http://www.jordan.gov.jo/wps/portal Government of Jordan] * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/jo.html CIA World Factbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160521031246/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/jo.html |date=2016-05-21 }} * [https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-14631981 Jordan profile] from the BBC News * [https://www.google.com/maps/streetview/#jordan-highlights Google Street View locations] {{Southwest Asia}} {{Arabska_liga}} [[Kategorija:Arabski polotok]] [[Kategorija:Bližnjevzhodne države]] [[Kategorija:Arabska liga]] [[Kategorija:Arabsko govoreče države]] [[Kategorija:Jordanija|*]] {{normativna kontrola}} hvy8zg55y6mxp1bcy9bnmv75mhajr5b Wikipedija:Predlogi za brisanje 4 5650 6753209 6751130 2026-09-20T14:40:46Z Upwinxp 126544 −2 6753209 wikitext text/x-wiki {{bližnjica|WP:PZB}} __NOINDEX__ '''Predlogi za brisanje (PZB)''' je stran, namenjena razpravam [[Wikipedija:Wikipedisti|Wikipedistov]] o tem, ali naj se katero izmed strani Wikipedije (članke, predloge, slike, preusmeritve itd.) izbriše. Po 7 dneh se izvede na osnovi [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] sprejeta odločitev. Stran lahko obdržimo, izbrišemo v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]], označimo za ureditev sloga ali dodamo med [[Wikipedija:Nori navedki Wikipedistov|nore navedke Wikipedistov]], [[Wikipedija:Združevanje|združimo]] in/ali [[Wikipedija:Preusmeritev|preusmerimo]] na drugo obstoječo stran, prenesemo v drug projekt ([[Wikiknjige]], [[Wikivir]], [[Wikinavedek]], [[Wikislovar]] ali Wikipedijo v katerem drugem jeziku), preimenujemo (prestavimo na drug naslov) ali prestavimo na uporabniško ali uporabniško pogovorno stran avtorja. Na tej strani je razloženo, kako članek predlagati za brisanje, kako o tem razpravljati in kaj je potrebno storiti pred tem. Naštete so tudi povezave na seznam strani, o katerih se trenutno razpravlja. Poleg ''PZB'' je na razpolago še preprostejši proces [[Wikipedija:Merila za hitri izbris|hitrega izbrisa]]. Ta pride v poštev le pri nespornih kandidatih za izbris, kot so primeri [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizma]], popolni nesmisli ipd. Merila za izbris so razložena v [[Wikipedija:Pravila brisanja|Pravilih brisanja]]. {{za-proti}} ==Postopek za predlaganje== {{navodila za PZB}} *V splošnem velja, da je vljudno o predlogu za brisanje obvestiti dobronamernega začetnika in vse večje urejevalce strani, ki jo predlagate za brisanje. Ti so našteti v [[Wikipedija:Zgodovina strani|zgodovini strani]] ali na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka. *O predlogu je dobro obvestiti druge, na straneh, ki so povezane s tematiko članka (npr. pogovorne strani [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjektov]] ali portali). Tako boste omogočili sodelovanje v razpravi sodelavcem, ki se spoznajo na tematiko. *Če predlagate, da naj bi bil članek hitro izbrisan, pri tem navedite razlog. ==Zaključevanje predlogov== Predlog za brisanje zaključimo navadno po 7 dneh v skladu z dogovorom, kadar pa še traja razprava, se lahko to obdobje tudi podaljša. Pri predlogih, kjer je bilo brisanje zavrnjeno, dodajte na pogovorno stran predlogo {{tl|bivšipzb}} ter {{tl|PZB čiščenje}} v članek, v kolikor je skladno z rezultatom konsenza o brisanju in njeni potrebnosti. Predloga ima tri neobvezne parametre: ''datum'' (po privzetem: nedavno), ''glasovanje'' (naslov strani z glasovanjem, kjer navedite predpono imenskega prostora, če je potrebno), ''rezultat'' (po privzetem: stran obdržimo). ==Marec 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Dj Tubet}} ==April 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Diarrhoea}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/El Toro}} ==Maj 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Robert Vrčon}} ==Junij 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Roža in meč}} ==Februar 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rudarstvo in energetika Slovenije}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kategorije Žrtve totalitarnih režimov}} ==Marec 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Laar Getny}} ==December 2025== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Bavovna (internetni meme)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Rakun iz Hersona}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika (drugič)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Okraj Královec}} == Februar 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Poimenski seznam rek}} == Marec 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Hranozavest}} == April 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Kaja Dobrovoljc}} ==Avgust 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Wojciech Waleczek}} ==September 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Zverinjak}} == Arhiv == * [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2004|2004]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2005|2005]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2006|2006]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2007|2007]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2008|2008]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2009|2009]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2010|2010]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2011|2011]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2012|2012]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2013|2013]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2014|2014]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2015|2015]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2016|2016]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2017|2017]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2018|2018]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2019|2019]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2020|2020]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2021|2021]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2022|2022]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2023|2023]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024|2024]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2025|2025]]{{·}} [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026|2026]] ==Glej tudi== * [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] * [[:Kategorija:Predlogi za hitro brisanje]] * [[Wikipedija:Težave z avtorskimi pravicami]] * [[:Kategorija:Možne kršitve avtorskih pravic]] [[Kategorija:Predlogi za brisanje|*]] [[Kategorija:Brisanje v Wikipediji]] r1d4as3cgcdw2pg3ibuvdovogqte9zg Slovani 0 8124 6753217 6704234 2026-09-20T15:35:07Z MaksiKavsek 244409 pp 6753217 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{refimprove}}{{wikificiraj}}}} [[File:Slavic languages-BLANK.png|thumb|280px|Slovanski jeziki {| |- style=vertical-align:top | {{legend|#9CC1D0|Kašubski}} {{legend|#72A0E0|Doljne lužiško-srbski}} {{legend|#7cfc00|Gornje lužiško-srbski}} {{legend|#F9FA7E|Poljski}} {{legend|#99A750|Češki}} {{legend|#ffff00|Slovaški}} {{legend|#F3B0DD|Slovenski}} {{legend|#FA0404|Hrvaški}} |{{0|000}} | {{legend|#00fa9a|Bošnjaški}} {{legend|#F967E8|Srbski}} {{legend|#6870A5|Makedonski}} {{legend|#954C99|Bolgarski}} {{legend|#ff6347|Beloruski}} {{legend|#B67843|Ukrajinski}} {{legend|#BF0600|Rusinski}} {{legend|#ffa500|Ruski}} |} ]] [[Slika:Slavic europe (Kosovo unshaded).svg|right|thumb|280px|Dežele z večinskim slovanskim prebivalstvom ter vsaj enim slovanskim državnim jezikom. {{legend|#7cdc87|Zahodni Slovani}} {{legend|#008000|Vzhodni Slovani}} {{legend|#004040|Južni Slovani}}]] Izraz '''Slovani''' (zgodovinsko tudi Anti, Spori, Slavi, Slavoni, Slaveni, tudi Veneti, Venedi, izvorno slovansko '''Slověni''') označuje [[Etnična skupina|etnično]] in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], ki jim rečemo [[Slovanski jeziki|slovanski]] jeziki (podskupina satemske skupine – ta pa spada indoevropskim jezikom). Zgodovina Slovanov pred šestim stoletjem ni jasna, saj so bili šele takrat zagotovo omenjeni v [[Bizanc|bizantinskih]] zapisih.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.ancient.eu/Slavs/|title=Slavs|newspaper=Ancient History Encyclopedia|accessdate=2016-11-05}}</ref> Izvor Slovanov sicer ostaja stvar debate, vendar pa po arheoloških dokazih vemo, da so proto-slovanska ljudstva že okoli 1500 pred našim štetjem poseljevala območje od približno zahodne Poljske do doline reke [[Dneper]] v Belorusiji. Kljub vsemu pa Slovani verjetno niso imeli specifičnega izvornega središča lastne kulture, ampak so bili [[ljudstvo]], ki je živelo na širokem območju in si je kulturo delilo z ostalimi prebivalci. == Etimologija == Izvor besede ''Slověn/Slovan'' (starocerkvenoslovansko ''slověnьsky'') ni jasen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes Dneper), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''.<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref> Podobno navajata tudi ruski in ukrajinski etimološki slovar.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Indoevropejska baza je *''k'leu̯H''- ‛(o)čistiti, umivati, izpirati’.<ref name=":02" /> Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.<ref name=":02" /><ref name=":2" /><ref name=":3" /> To ime se je uporabljalo še v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]], danes pa je arhaično. Če prva hipoteza drži, potem lahko sklepamo, da so predniki Slovencev ok. leta 450 verjetno živeli nekje v okolici omenjenih rek. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> Obstaja tudi tretja teorija, ki razlaga etimologijo samoimenovanja sega nazaj do besede ''slava''. Tako samoimenovanje pomeni ''slaven'', ''slavni ljudje'', torej ljudje, o katerih se sliši, o katerih se govori, o katerih se širi slava. To stališče, priljubljeno med 16. in 19. stoletjem, danes med jezikoslovci nima več veliko privržencev.<ref name=":2" /> == Ime == Izraz Slavi se je v zgodovini pojavil relativno pozno, vendar je predhodnik vseh ostalih izrazov. Splošno mnenje je, da je prvič zanesljivo izpričan v šestem stoletju našega štetja. Že pred tem je sicer Aleksandrijec [[Ptolemaj]] (ok. 100–178) v svojem delu "''Geographike hyphegesis''" omenil [[pleme]] ''Stavanoi'', ki naj bi živelo v evropski Sarmatiji med litvanskimi plemeni Galindae in Sudeni ter plemenom Alani. Omeni tudi drugo pleme, ''Suobenoi'', katere pripiše azijski [[Sarmati]]ji. Po [[Josef Pavol Šafárik|Šafariku]] ti dve besedi opisujeta isto ljudstvo. [[Ptolemaj]] je svoje informacije dobil iz dveh virov, vendar je bila ortografija kopij, ki jih je imel, slaba in zaradi tega je najbrž verjel, da obstajata dve plemeni, katerim je bilo potrebno pripisati lastne lokalitete. Slovanska kombinacija konsonantov ''sl'' je postala v grški ortografiji verjetno ''stl, sthl'' ali ''skl''. Ta teorija je bila sprejeta pred časom [[Josef Pavol Šafárik|Šafarika]], podprli so jo izobraženci [[Mihail Vasiljevič Lomonosov|Lomonosov]], Schlözer, Tatistcheff ter J. Thunmann, ki je leta 1774 izdal dizertacijo na to temo (prvi 1679 Hartknoch). Razen Ptolemaja Slavov ni omenil nihče do šestega stoletja. Naslednjič so omenjeni v delih [[:en:Caesarius of Nazianzus|Nazianzuma]], ki so se pojavila na začetku šestega stoletja ([[:en:Jordanes|Jordanis]], [[:en:Procopius|Procopius]]).<ref name=":1">Curta 2001: 38. Dzino 2010: 95.</ref> Zgodovinarji nam tako predstavijo ''Slovene'' (sing. ''Slovenin'') katerih država je ''Slovensko'', katerih jezik je ''slovensk jazyk'' in katerih prebivalci so ''slovensk narod.'' Grki so jih poimenovali ''Soubenoi'', vendar so pisci iz šestega stoletja uporabili sledeče izraze: ''Sklabenoi, Sklauenoi, Sklabinoi, Sklauinoi''. Romani so uporabili izraze: ''Sclaueni, Sclauini, Sclauenia, Sclauinia.'' Kasnejši avtorji uporabljajo izraze ''Sthlabenoi, Sthlabinoi'', medtem ko so Rimljani pisali'': Sthlaueni, Sthlauini.'' V ''Življenju Sv. Klementina'' se pojavi izraz ''Sthlabenoi.'' Kasnejši pisci uporabljajo izraze kot so ''Esklabinoi, Asklabinoi, Sklabinioi, Sklauenioi'', s pridevniki, kot so ''sclaviniscus, sclavaniscus, sclavinicus, sclauanicus.'' V istem času se pojavijo tudi krajšave, kot so ''sklaboi, sthlaboi, sclavi, schlavi, sclavania,'' kasneje tudi ''slavi''. Poleg tega se izraz pojavi tudi v razdrobljenih oblikah: ''Sclauani, Sclauones (Sklabonoi, Esthlabesianoi, Ehlabogeneis)''. Armenski Moises Kornski je poznal izraz ''Sklavajin'', kronik Mihael Sirski je uporabil izraz ''Sglau'' ali ''Sglou'', Arabci so posvojili izraz ''Sclav'', vendar je zaradi za njih težke izgovorjave le-ta postal ''Saklab, Sakalib'', kasneje tudi ''Slavije, Slavijun.'' Anonimni perzijski geograf desetega stoletja je uporabil izraz ''Seljabe.''<ref name=":0" /> ==== Izvor imena ==== Glede izvora imena je bilo predlaganih veliko teorij, ki so bile večinoma odvisne od tega, ali so za raziskovalno osnovo vzeli krajšo ali daljšo obliko imena ter ali so v prvem zlogu vzeli samoglasnik o ali a. Od trinajstega stoletja do Safarika je bila za izvirno vedno tretirana krajša oblika ''Slav'', katere pomen izhaja iz besede ''Slava'' (slava, slavnost, ponos) in se je že v štirinajstem stoletju in kasneje besedo ''Slav'' pisalo v obliki ''Slovenin'', s prvim zlogom o. Ta oblika je začela odražati pomen besede ''Slovo'' (beseda, govor) za opis Slavov, ki tako postanejo "govoreči", ''verbosi, veraces, homoglottoi.''<ref name=":0" /> Obstaja več razlogov, da so slovanski filologi izpeljali besedo Slav iz ''slovo'' ([[beseda]]). Konec ''en'' ali ''an'' oblike ''Slovenin'' kaže na izvor iz topografske designacije. Dobrowsky je to interpretiral tako, da je skušal izumiti topografsko ime Slovi, ki bi tako izviralo iz besede ''slovo.'' Tudi Safarik ji je dal tudi geografsko interpretacijo. Vseeno pa ni sprejel povsem izmišljene lokaliteto ''Slovy'', ampak je povezal besedo ''Slovenin'' z [[litovščina|litvansko]] ''Salaba'' ter letijsko ''Sala'', od koder izvira [[poljščina|poljska]] ''zulawa'', ki pomeni otok, suho točko v močvirnatem območju. Po tej interpretaciji bi lahko beseda slav pomenila prebivalce otoka ali pa močvirnatega sveta. Nemški šolar Grimm je enačil identiteto Slavov z Suevi in je izvor besede povezal z ''sloba, svoba'' (svoboda). Možna razlaga je tudi, da beseda ''Slavi'' izvira iz »besede«, to je podprto z dejstvom, da je Slavsko ime za Nemce ''Nemci'' (»nemi ljudje«).<ref name="teutonic">{{navedi knjigo|last=Grimm|first=Jacob|date=2012|title=Teutonic Mythology|location=Cambridge|publisher=Cambridge University Press|isbn=1108047041}}</ref> ==== Vpliv suženjstva ==== Med dolgim obdobjem vojne med Germani in Slovani, ki je trajala do desetega stoletja, so južni in jugovzhodni Slovani Germane opremili z velikim številom [[suženjstvo|sužnjev]]. Beneška in ostala italijanska mesta na obali so vzela in preprodala nešteto slovanskih ujetnikov z druge strani jadranskega morja. Slovani so tako velikokrat prisostvovali ugrabitvam svojih bratov v suženjstvo. Še posebej razvpiti zaradi svoje trgovine s sužnji so bili Naretanci, piratsko slovansko pleme, ki je živelo na območju današnje južne Dalmacije. Vzhodnoslovanski princi so izvažali velike količine sužnjev iz njihove države. Rezultat tega je bil, da se je dalo sužnjem vzhodne Evrope ime ''slave'' (angl. suženj).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/slave|title=slave {{!}} Origin and meaning of slave by Online Etymology Dictionary|accessdate=2018-07-08|website=www.etymonline.com|language=en}}</ref> ==== Vprašanje točnega pomena ==== Še vedno ostaja odprto vprašanje, ali se izraz Slovani nanaša na vsa slovanska plemena ali le na nekatera izmed njih. Referenca, ki jo je uporabil Ptolemaj, kaže, da je beseda pomenila eno samo pleme. Ptolemaj je tako oklical Slovane kot celoto z besedo ''Venedai'' in je rekel, da so "najmogočnejše ljudstvo" (''megiston ethnos'')''.''<ref name=":1" /> Bizantinci iz šestega stoletja so razmišljali le o južnih Slavih in zato tudi o Rusih, ki so živeli na mejah vzhodnega cesarstva. Pri njih je izraz Slav pomenil le južne Slave; tako so Rusom rekli ''Antae'' in na ta način razlikovali med tema dvema plemenoma. Na enem mestu (Get. 34,35) Jordanis razdeli vse Slave na tri velike skupine: ''Veneti, Slavi,'' ter ''Antae,'' kar ustreza današnji razdelitvi zahodnih, južnih ter vzhodnih slovanov, v neki drugi pasaži pa označi vzhodne Slave kot ''Veneti'' (verjetno je našel izraz ''Veneti'' pri starih piscih in se je osebno nagibal bolj k imenom ''Slavi'' ter ''Antae'', kar je najbrž vzrok za prej omenjeno trojiško razdelitev).<ref name=":0" /> V vsakem primeru zgodovinarske avtoritete sedmega stoletja rečejo tako južnim kot zahodnim slovanom, ki so pripadali Samotovemu kraljestvu, enostavno ''Slavi''. Kralj Samo je tako označen kot "vladar Slavov", njegovi ljudje pa kot "Slavi, poimenovani Vindi" (''Sclavi cognomento Winadi'')''.'' V osmem in devetem stoletju so Čehi in Slavi Elbe načeloma imenovani Slavi, ampak tudi Weni, kot pišejo nemški in rimski kroniki. Na enak način dajeta Ciril in Metod ime Slavi vsem Slovanom, ne glede na razlikovanje juga (veji, kateri sta pripadala tako Ciril kot Metod) in severa. Kar se tiče severne in južne razdelitve, Jordanis tolmači, da je na začetku ere migracija Gotov povzročila vojno z narodom Slavov; ta narod naj bi živel v današnji južni Rusiji. Najzgodnejša [[Zgodovina minulih let|''Zgodovina minulih let'']], ki se zmotno pripisuje menihu Nestorju, vedno pravi Slovanom kot celota ''Slavi''. Ko začne razlagati zgodovino Rusov, jih nikoli ne označi kot Slave, vendar vseeno velikokrat razlaga o Slavih Severne Rusije, o Novgoroških Slavih. Izraza Rusi in Rusija nimajo povezave s sodobnimi [[Rusi]] in [[Rusija|Rusijo]], ampak označujeta prednike vzhodnih Slovanov. Tista plemena, ki so se že precej vključila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], so tako imenovana enostavno ruska plemena, medtem ko so Slovani severne Rusije, ki so obdržali določeno neodvisnost, označeni pod splošnim izrazom Slavi. Posledično je mnenje, ki ga zagovarja Miklošič, torej mnenje, da je ime Slav sprva pripadalo le enemu slavskemu plemenu neutemeljeno, čeprav so ga podpirali tudi drugi akademiki, kot so Krek, Potkanski, Čermak in Pasternek.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/14042a.htm|title=CATHOLIC ENCYCLOPEDIA: The Slavs|accessdate=2016-11-05|website=www.newadvent.org}}</ref> ==== Uporaba imena v zgodovini ==== Vsaj od šestega stoletja dalje je postala beseda Slavi splošna designacija vseh slovanskih plemen. Kadarkoli se je slovansko pleme vzdvignilo na položaj večje politične pomembnosti in ustvarilo lastno kraljestvo, se je ime plemena prebilo v ospredje, uporaba besede Slav pa je zamrla. Kjer pa so slovani ostali brez politične moči in padli pod oblast tujih vladarjev, so ostali znani pod imenom Slavi (kasneje Slovani, podobno tudi v SFRJ). Med uspešnejšimi plemeni, ki so pod svojo vladavino potegnili celotno območje in ga poimenovali po sebi, so bili stari Rusi, Poljaki, Čehi, Hrvati ter Turanijsko pleme Bulgarov. Staro splošnejše ime je tako ostalo ohranjeno do današnjih časov le pri Slovencih, Slovakih ter Slovincih Prusije ob severnem morju. Do nedavnega je bilo ime tradicionalno tudi med prebivalci republike Dubrovnika (Raguša). Do konca srednjega veka so ga uporabljali tudi Slovani Novgoroda, Makedonije ter Albanije, vendar pa so ti ljudje vseeno obdržali tudi lastna specifična narodna in plemenska imena.<ref name=":0" /> ==== Pojav imena "Slovan" v slovenščini ==== Ime ''Slovan'' se v dobesedno napisani obliki pojavi zelo kasno – šele leta 1813, v delu ''Némshko-slovénske branja'', avtorja Janeza Nepomuka Primica.<ref>{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|publisher=Josepha Miller|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY}}</ref> Primic je ta izraz prevzel od Čehov oz. natančenje od slavista [[Josef Dobrovský|Josefa Dobrovskega]]. Pred tem delom pa se je v slovenščini in pisni obliki za oznako tega etnosa fonetično ali dobesedno uporabljal izraz ''Sloven –'' to je izviren in domač izraz za to etnično in jezikovno skupino. Ta ali fonetično podoben izraz (ne Slovan) so uporabljali Trubar (''Slouen''),<ref>{{Navedi knjigo|title=Catehismus sdveima islagama|last=Trubar|first=Primož|publisher=Georg Gruppenbach|year=1575|page=40 (18 dlib)|cobiss=99291904|url=http://www.dlib.si/details/URN:SI:NBN:DOC-210I5ZTE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72|title=CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, Islaga|accessdate=2025-11-16|website=fran.si}}</ref> Vramec (''Szlouen''),<ref>{{Navedi knjigo|title=Kronika: vezda znovich zpravliena kratka szlouenzkim iezikom po D. Antolu pope Vramcze kanouniku zagrebechkom|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=55 (115 dlib)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD|publisher=Janez Mandelc}}</ref> Dalmatin in vsi, ki so pisali pred letom 1813.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014|accessdate=2025-10-27|website=pogledi.delo|last=Grdina|first=Igor}}</ref> == Vendi == Veliko starejša designacija od Slavov je po zgodovinskih avtoritetah tega področja ime Venedi (tudi Vindi, Vendi, Veneti, Vindišarji, pogosto z W). Prva prepričljiva referenca sedanjih Slovanov datira v prvo in drugo stoletje našega štetja. Med avtorji sta rimska pisca Plinij in Takitus ter Ptolemaj. Plinij je 79 n. št. rekel da je med ljudmi, ki živijo na drugi strani Visle, poleg Sarmatiancev in ostalih, tudi pleme Venedi. Takitus (G. 46) pravi podobno. Venede sicer opisuje malo podrobneje, vendar se ne more odločiti, ali bi jih pripisal med Nemce ali Sarmatijce; vseeno se mu zdijo nekako bolj nemški. Ptolemaj l. 178 n.št. v svoji Geographiki (III, 57) okliče Venede za največje ljudstvo, kar jih živi na t.i. vendski obali. Reče pa tudi, da živijo na Visli; govori tudi o vendskih gorah (III, 5,6).<ref name=":1" /> V kasnejših stoletjih so Vendi le malokrat omenjeni. Migracije tistega časa so v ospredje prinesla druga ljudstva, dokler se niso zopet pojavili pod imenom Slavi. Ime Vendi pa vseeno ni bilo povsem pozabljeno. Nemški kroniki so uporabljali obe imeni brez razlikovanja, zadnje skoraj večkrat. Tudi zdaj Nemci rečejo lužiškim Srbom Wendi, medtem ko so Slovenci velikokrat oklicani za Vindišarje (Winde) in naš jezik za vindiški (Windisch). Tisti, ki se držijo teorije, da je izvorni dom Slovanov ob Donavi, so poskušali zavračati mnenja, da se te reference nanašajo na prednike sedanjih Slovanov, vendar so njihovi argumenti neutemeljeni, oziroma ne dajejo dovolj dokazov za objektiven zaključek. Poleg teh omemb so bili omenjeni tudi drugod, vendar ne jasno. Vendi so bili tako v obliki starih plemenskih konfederacij povezani z ''Budinoi'', ki jih je omenil Herodotus in tudi otokom ''Banoma'', ki ga je omenil Plinij (IV, 94), nadalje z ''venetae'', domačini sedanjih [[Benetke|Benetk]], kot tudi homerskimi ''Venetoi'', cezarjevimi ''Veneti'' v Galiciji in Angliji ... Obstaja teorija, da so bili jadranski ''Veneti'' Ilirsko pleme, sorodno današnjim Albancem, vendar za to ni dokazov. == Prvotni dom in migracije == Obstajata dve glavni teoriji glede izvornega doma Slovanov. Ena za izvorno določa območje ob Donavi, od koder so se širili severovzhodno preko karpatov tja do reke Volge, jezera Ilmen in Kaspijskega Morja. Druga pravi, da izhajajo iz območja med Vislo in Dneprom, od koder so se širili jugozahodno čez karpate na Balkan in v Alpe, in proti zahodu čez Odro in Elbo. ==== Donavska teorija ==== Starodavna [[Zgodovina minulih let|Kijevska kronika]], zmotno pripisana menihu Nestorju, je najzgodnejša avtoriteta, ki jo citirajo teoretiki donavske domovine Slovanov. Ta prvič opiše podrobnosti slavskega širjenja od spodnje Donave naprej: Noriki in Iliri so označeni kot Slavi, Andronikos in Apostol Pavel pa sta kot misijonarja Slavom vpoklicana, ker sta delala v Iliriji in Panoniji. Ta pogled so kasneje povzeli ostali kroničarji in zgodovinski pisci vseh slovanskih ljudstev, kot so poljski Kadlubek (1206), Boguchwal (d.1253), Dlugos, Matej Miechowa, Decius in ostali. Izmed Čehov so to teorijo podprli Kozmaz (1125), Dalimir (1324), Johann Marignola (1355-1362), Pribik Pulkava (1374) ter V. Hajek (1541). Rusi so ustvarili tudi lastne teorije na podlagi besed svojega prvega kroničarja, medtem ko grški Laonikos Harkondilos iz 15. stoletja ni bil istega mnenja. Južni Slavi so priznavali to teorijo od samega začetka do današnjih dni z jasnim namenom, da jo bazirajo na cerkveni slavščini svoje liturgije. Že v zgodnjem obdobju v pismu Papeža Janeza X. (914-29) hrvaškemu banu Tomislavu in Sachlumianskemu vodji Mihaelu obstaja referenca tradicije, da je sveti Jeremija izumil slavsko abecedo. Ta tradicija se je ohranila skozi sledeča stoletja in je našla podpornike tudi izven teh držav in je bila nekaj časa resnica tudi na svetem sedežu. Zgoraj omenjeno prepričanje je možno razložiti na ta način: Na začetku staroslovanske literature v Bolgarskem Kraljestvu sta bili kroniki Hamartolos in Malala prevedeni v slovanščino. Te kronike opisujejo migracije narodov iz področja Senaar po Poplavi. Po tem mnenju so Evropejci potomci Jafeta, ki je pripotoval iz Senaarja skozi Malo Azijo na Balkan; tam naj bi se razdelili v različne narode in se razšli. Slovanski bralec teh kronik bi tako lahko verjel, da je bila začetna točka migracij Slovanov zato Balkan in območje spodnje Donave. Ker zgodovinske avtoritete postavljajo na to mesto v regiji v tistem času Ilire, je bilo potrebno, da se naredi tudi to pleme slovansko. V kasnejših bitkah Slovanov za ohranjanje njihovih jezikov v liturgiji je bila ta možnost zelo privlačna, saj bi se lahko potem sklicevali na slovansko terjatev avtoritete Svetega Jurija ali celo Svetega Pavla. (Mnenja, ki so sicer trenutno popularna, vendar ne odražajo dejstev, so velikokrat povzeta v zgodovinskih zapisih. Med slovanskimi zgodovinskimi filologi, ki podpirajo to teorijo so: Kopitar, August Schlötzer, Safarik, N. Arcybasef, Fr. Racki, Bielowski, M. Drinov, L. Stur, Ivan P. Filevič, Dm. Samaokvasov, M. Leopardov, N. Zakoski, J. Pic. Tu imamo zanimiv dokaz, da je tradicija lahko dobro bazirana in se lahko razpenja skozi veliko stoletij in je lahko najdena v večini domačih zgodovinskih avtoritet, čeprav ne temelji na dejstvih.) ==== Viselsko/Dneprska teorija ==== {{multiple image |align=right |image1=The origin and dispersion of Slavs in the 5-10th centuries.png |width1=290 |caption1=Migracijski tokovi slovanov med 5. in 10. stoletjem |image2=Slavic tribes in the 7th to 9th century.jpg |width2=230 |caption2=Prisotnost slovanov v 7. in 9. stoletju}}Danes večina akademikov meni, da je moral biti prvotni dom Slavov jugozahodne Evrope med Vislo in Dneprom. Razlogi za to prepričanje so najstarejši izpričani viri o Slavih, torej Plinij, Takitus in Ptolemaj; tesno razmerje med Slavi in letijskimi plemeni, kar kaže na dejstvo, da so včasih Slavi živeli blizu Letijcev in Litvancev; razni dokazi, ki kažejo, da so bili Slavi izvirno sosedje finskih in turanijanskih plemen. Dokazov o tem, da bi Slovani bili zasedali območje Balkana in reke Donave pred prvim stoletjem, ni. Na drugi strani arheološke najdbe ob Donavi kažejo le peščico slovanskih ostankov. Poleg tega je bila smer splošnega marša v migracijah narodov vedno od severovzhoda proti jugozahodu in nikdar v obratni smeri. Tisti, ki širijo teorijo o slovanskem prihodu iz porečja Donave, so skušali ojačati svoje poglede z imeni različnih naselbin, ki so se našle v teh krajih, in ki bi kazale na slavske korenine. Etimologija teh imen pa seveda ni povsem jasna - obstajajo tudi druga imena, ki se pojavijo izključno v poznih avtoritetah prvega stoletja po Kristusu. Zato lahko skoraj zagotovo rečemo, da je bil izvorni dom Slavov v območju Dnepra in dalje proti severozahodu, proti Visli. Od teh območij so se lahko razširili proti zahodu in jugozahodu. Mnenju zagovornikom avtohtone teorije pa lahko pripišemo vsaj to, da je preseljevanje potekalo počasi in je verjetno potekalo v valovih, ko je eno pleme pritiskalo na drugo, in so se razširili skozi široko področje od severnega morja do atlantika in egejskega morja. Tu in tam so se sicer pojavili določeni konflikti zaradi vdorov aziatov, kot so Skitijci, Sarmatijci, Avari, Bulgari ter Madžari, kakor tudi nemška migracija od severozahoda do jugovzhoda. Vzeto kot celota pa ti vdori na naravno širjenje niso dosti vplivali, saj so se prijateljska plemena zagotovo naselila ena zraven drugih. To nakazuje, da so mogli že vsaj v prvem stoletju naše dobe Slovani prečkati meje izvirnega doma in se naseliti v tujih deželah, med tujimi ljudstvi. Občasno naj bi bili potisnjeni nazaj, vendar so vedno pritiskali naprej. Centralna Evropa je tako morala biti gosto poseljena s Slovani, vsaj za časa Hunskega vladarja Atile, ali pa migracije germanskih plemen. Ta so postala znana zaradi svojih velikih bitk in nasilja sploh, zaradi česar so prišla v zgodovino. Slavi pa so vendarle sestavljali podstrat celotne Centralne Evrope. Vse migracije ostalih plemen so prečkale slovansko področje in ko so se časi umirili, so se slednji zopet pojavili na površju. Le tako lahko razložimo pojav večjega števila Slovanov v teh državah po koncu migracij, brez da bi obstajal nek zgodovinski zapis o tem, kdaj in kako so nenadno "prišli" brez da bi "zapustili" svojo domovino.<ref name=":0" /> '''Druge teorije''' Obstajajo tudi druge teorije. Nekateri znanstveniki (npr. Kazimierz Godlowki, Zdenek Vana) verjamejo, da sta obe teoriji absurdni in da so se Slavi pojavili kot posebno pleme nekje za časa Kristusa. Ena teorija trdi, da sta obstajala dva vala Slavov, Praslavi (Venedi) in Slavi, ki so se pomešali in naredili današnje Slave. Ta teorija vsaj poskuša rešiti vprašanja, ki se pojavljajo iz arheoloških najdb. Prva omemba Slavov jih umesti na področje reke Pripjat (Poleška). Nedavno pa se je pojavila tudi teorija, ki trdi, da so Slavi avtohtoni že od časa pred ledeno dobo. Po tej teoriji so Germani in Romani nastali zaradi jezikovnih zamenjav po osvajanjih. Ta teorija je zasnovana na genetiki in teoriji razvoja ljudi v več centrih (za razliko od ideje "vsi iz Afrike"), in teoretizira, da je slavska pradomovina vključevala področja, ki jih je Takitus omenjal pod pojmom Nemčija. Takitus piše tudi, da je pojem "Nemčija" v smislu domovine Nemcev nastal relativno pozno (v 1. stoletju). Dodatno zmešnjavo vnaša trditev, da so nekateri slavski narodi nastali zaradi asimilacije neslavskih narodov. Tako se lahko koreni današnjih Bulgarov najdejo v Srednji Aziji. = Religije = Glej tudi: [[Slovanska mitologija]] Slovanski pagani so bili pokristjanjeni med sedmim in dvanajstim stoletjem.<ref>{{Navedi revijo|date=2025-12-22|title=Slavs|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Slavs&oldid=1328891775|language=en}}</ref> [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Pravoslovna cerkev]] prevladuje med vzhodnimi in južnimi Slovani, medtem ko so [[Katolištvo|katoličani]] prevladujoča verska skupnost med zahodnimi in zahodno-južnimi slovani. [[Islam]] je prispel v [[Balkan]] med zgodnjimi muslimanskimi osvajanji. Večina vernih Slovanov je pravoslavcev, sledijo jim katoličani. Največji del muslimanov sledi sunitski veji islama. {| class="wikitable" |+ |'''Pravoslovci''' |Rusija |Belorusija |Srbija |Bolgarija |Makedonija |Črna gora |- |'''Katoličani''' |Poljaki |Čehi |Slovaki |Hravti |Slovenci | |- |'''Muslimani''' |Bošnjaki |Pomaki |Goranci |Torbeši | | |} == Delitev Slovanov == [[Slika:Geographical distribution of extant Slavic and East Baltic languages 2015.png|thumb|right|250px|Delitev slovanskih narodov skozi prizmo modernih držav]] {{Col-begin|width=60%}} {{Col-break}} ; zahodni : ''lehitska podskupina'' :: Kašubi :: Poljaki : ''češko-slovaška podskupina'' :: Čehi :: Slovaki : ''lužiška podskupina'' :: dolnji in gornji Lužiški Srbi {{Col-break}} ; južni : ''severno-zahodna podskupina'' :: Bošnjaki :: Črnogorci :: Hrvati :: Slovenci :: Srbi : ''jugo-vzhodna podskupina'' :: Bolgari :: Makedonci {{Col-break}} ; vzhodni : Belorusi : Rusi : Ukrajinci : Rusini {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Stari Slovani]] * [[Slovan]] (Razločitev) * [[Slovanska mitologija]] * [[Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov]] * [[Slovanska imena]] * [[Slovanski jeziki]] * [[Slovanski koledar]] * [[Sloveni]] * [[Slaveni]] {{Zbirka|Category:Slavs|Slovani}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovani|*]] 208hybmb5rosaot342hxnokbhhnk0ew Železo 0 9231 6753117 6721047 2026-09-20T12:22:15Z Erardo Galbi 166658 6753117 wikitext text/x-wiki {{Infopolje železo}} '''Železo''' je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] Fe (iz [[Latinščina|latinskega]] ''ferrum'') in [[Vrstno število|vrstnim številom]] 26. Je kovina iz prvega niza [[Prehodni element|prehodnih elementov]].<ref>[http://www.iupac.org/fileadmin/user_upload/news/IUPAC_Periodic_Table-1May13.pdf ''Periodni sistem elementov''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150822234830/http://www.iupac.org/fileadmin/user_upload/news/IUPAC_Periodic_Table-1May13.pdf |date=2015-08-22 }}. IUPAC.</ref> Po masi je najpogostejši element na [[Zemlja|Zemlji]], saj tvori večino Zemljinega zunanjega in notranjega [[Zemljino jedro|jedra]]. V [[Zemljina skorja|Zemljini skorji]] je četrti najpogostejši element. Njegovo obilje v kamnitih planetih, kakršna je Zemlja, je posledica njegovega obilnega nastajanja v [[Jedrsko zlivanje|jedrskem zlivanju]] v zelo masivnih zvezdah ([[zvezdna nukleosinteza]]), v katerem v zadnji eksotermni jedrski reakciji <sup>56</sup>Ni, razpade na najpogostejša železova [[izotop]]a <sup>56</sup>Fe (~ 92 %) in <sup>54</sup>Fe (~ 6 %). Z eksplozijo supernove se nikelj in železo razpršita po vesolju in sta zato najpogostejši kovini v kovinskih [[meteorit]]ih in skorjah [[planet]]ov, kakršna je Zemlja. Železo spada skupaj z [[rutenij]]em in [[osmij]]em v [[8. skupina periodnega sistema|8. stransko skupino]] [[periodni sistem|periodnega sistema elemetov]] in ima zato mogoča [[Oksidacijsko stanje|oksidacijska stanja]] od -2 do +6. Najpogostejši stanji sta +2 in +3. Kot element se pojavlja v [[meteoroid]]ih in okoljih z nizko vsebnostjo [[kisik]]a. V stiku z vodo in kisikom železo [[Oksidacija|oksidira]]. Sveža površina železa je bleščeče srebrno siva, vendar se na vlažnem zraku hitro prevleče s hidriranimi železovimi oksidi, bolj znanimi kot [[Korozija|rja]]. V nasprotju z nekaterimi kovinami, ki se na zraku pasivirajo in s tem prekinejo proces oksidacije, imajo železovo oksidi večji volumen od kovine in se odluščijo, s čimer izpostavijo koroziji novo svežo površino. Pridobivanje železa ([[železna doba]]) se je začelo okoli leta 3000 pr. n. št., na ozemlju Slovenije okoli leta 1000 pr. n. št. Pred železom se je uporabljal [[baker]] in njegovi [[Zlitina|zlitini]] [[medenina]] in [[bron]], ki imajo nižja [[tališče|tališča]]. Čisto železo je relativno mehko. Njegovo [[Trdota|trdoto]] in [[trdnost]] močno povečajo nečistoče, zlasti [[ogljik]], s katerim se onesnaži v [[plavž]]u. Železa z 0,002-2,1 % ogljika so [[jeklo|ogljikova jekla]], ki so do 1000 krat trša od čistega železa. Surovo železo se proizvaja v plavžih, v katerih se železova ruda reducira s koksom do elementarnega železa. Nadaljnja obdelava surovega železa s kisikom zniža vsebnost ogljika na raven, primerno za jekla. Jekla in železove zlitine z nizko vsebnostjo ogljika so poleg zlitin z drugimi kovinami (jeklene zlitine) zaradi svoje široke palete koristnih lastnosti in obilja železovih rud daleč najpogostejše industrijske kovine. Zelo uporabne so tudi železove [[Spojina|spojine]]. Zmes [[Železov(III) oksid|železovega(III) oksida]] (Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub>) in uprašenega [[aluminij]]a je [[Termit (kemija)|termit]], ki se uporablja za [[varjenje]] in rafiniranje rud. Železo tvori s [[halogen]]i in [[halkogen]]i binarne spojine. Med njegovimi najbolj znanimi organokovinskimi spojinami je [[ferocen]] (bis(η<sup>5</sup>-ciklopentadienil)železo, C<sub>10</sub>H<sub>10</sub>Fe), ki je bil prva odkrita sendvičasta spojina. Železo igra pomembno vlogo tudi v [[Biologija|biologiji]], ker v [[hemoglobin]]u in [[mioglobin]]u tvori komplekse z molekularnim kisikom. Obe spojini sta [[protein]]a, ki v [[vretenčarji]]h prenašata kisik za [[celično dihanje]]. Železo je vezano tudi na aktivnih mestih v mnogo pomembnih redukcijsko-ksidacijskih [[encim]]ih in sodeluje v redukcijsko-oksidacijskih procesih v rastlinah in živalih. ==Značilnosti== ===Mehanske lastnosti=== {|class="wikitable" style="float: left; clear:left; margin-right:1em; margin-top:0;" |+ Značilne vrednosti [[Natezna trdnost|natezne trdnosti]] (NT) in [[Trdota po Brinellu|trdote po Brinellu]] (TB) različnih vrst železa in jekla<ref name=Kohl>{{navedi knjigo| url=http://books.google.com/?id=-Ll6qjWB-RUC&pg=PA164| pages=164–167| title=Handbook of materials and techniques for vacuum devices|last=Kohl|first= Walter H.| publisher=Springer| date=1995| isbn=1-56396-387-6}}</ref><ref name=Kuhn>{{navedi knjigo| url=http://www.gorni.eng.br/e/Gorni_SFHTHandbook.pdf| title=ASM Handbook – Mechanical Testing and Evaluation|publisher= ASM International| volume= 8| date= 2000| page= 275| isbn=0-87170-389-0 |editor-last1=Kuhn |editor-first1=Howard |editor-last2=Medlin |editor-first2=Dana}}</ref> !Železo/jeklo !NT <br />(MPa) !TB <br />([[Trdota po Brinellu|Brinell]]) |- |Monokristalna vlakna |11000 | |- |Cementirano jeklo |2930 |850–1200 |- |Martenzitno jeklo |2070 |600 |- |Bajnitno jeklo |1380 |400 |- |Perlitno jeklo |1200 |350 |- |Hladno obdelano železo |690 |200 |- |Drobnozrnato železo |340 |100 |- |Železo z ogljikom |140 |40 |- |Čisto monokristalno železo |10 |3 |} Mehanske lastnosti železa in njegovih zlitin se vrednotijo na različne načine. [[Trdota|Trdoto]], na primer, se lahko določa z [[Trdota po Brinellu|Brinellovo]], [[Trdota po Rockwellu|Rockwellovo]] ali [[Trdota po Vickersu|Vickersovo]] metodo. Podatki za železo so tako skladni, da se pogosto uporabljajo za umerjanje instrumentov ali za primerjavo preskusov.<ref name=Kuhn/> Mehanske lastnosti železa so zelo odvisne od nečistoč. Monokristali zelo čistega železa, ki se uporablja v znanstvenih raziskavah, so mehkejši od [[aluminij]]a.<ref name=Kohl/> Najčistejše industrijsko proizvedeno železo s čistočo 99,99 % ima Brinellovo trdoto 20-30.<ref>K. Takaji, O. Toshikatsu (1964). ''Properties of Various Pure Irons: Study on pure iron I''. Tetsu-to-Hagane '''50''' (1): 42–47.</ref> Z naraščanjem vsebnosti ogljika sprva zelo narasteta tako trdota kot natezna trdnost. Maksimalno trdoto 65 Rc ima železo z 0,6 % ogljika, ki ima po drugi strani zelo majhno natezno trdnost.<ref>V. Raghavan (2004). ''Materials Science and Engineering''. PHI Learning Pvt. Ltd., str. 218. ISBN 81-203-2455-2.</ref> [[Slika:Iron-alpha-pV.svg|thumb|right|250px|Molski volumen α-železa pri sobni temperaturi v odvisnosti od tlaka]] Zaradi pomembnosti železa v jedrih planetov so se obširno raziskovale tudi njegove lastnosti pri visokih tlakih in temperaturah. S preskusi so ugotovili, da se nizkotlačna oblika železa, stabilna pri standardnih pogojih, šele pri tlaku približno 16 GPa pretvori v visokotlačno obliko. ===Fazni diagram in alotropi=== Železo je zgleden primer [[Alotropija|alotropije]] kovin. Ima najmanj štiri alotropne oblike, znane kot α, γ, δ, in ε-železo. Nekaj, sicer spornih poskusov kaže, da je pri zelo visokih tlakih in temperaturah stabilno tudi β-železo.<ref name=Boehler>R. Boehler (2000). ''High-pressure experiments and the phase diagram of lower mantle and core materials''. Review of Geophysics (American Geophysical Union) '''38''' (2): 221–245.</ref> [[Slika:Pure iron phase diagram (EN).png|thumb|left|250px|Nizkotlačni fazni diagram čistega železa]] Ohlajajoče se raztaljeno železo začne kristalizirati pri 1538&nbsp;°C kot δ-alotrop, ki ima [[Kristalna struktura|kristalno strukturo]] telesno centrirane kocke. Z nadaljnjim ohlajanjem se pri 1394&nbsp;°C pretvori v γ-alotrop ([[avstenit]]), ki ima kristalno strukturo ploskovno centrirane kocke. Pri temperaturi 912&nbsp;°C se struktura ponovno pretvori v telesno centrirano kocko ali α-železo ([[ferit]]). Pri 770&nbsp;°C ([[Curiejeva temperatura]], T<sub>c</sub>) se železo še zadnjikrat pretvori in postane [[magnet]]no. Pri prehodu skozi Curiejevo temperaturo se kristalna struktura ne spremeni, pač pa se spremeni »domena strukture«, v kateri vsebuje vsaka domena železo s posebnim [[Spin|elektronskim spinom]]. V nemagnetiziranem železu so vsi elektronski spini atomov znotraj ene domene obrnjeni v eno smer, v drugi domeni pa v drugo smer, tako da se njihov učinek izniči. Rezultat je nemagnetno železo. V magnetiziranem železu so vsi elektronski spini usklajeni, tako da se magnetni učinki sosednjih domen medsebojno krepijo. Četudi vsebuje vsaka domena več milijard atomov, je zelo majhna in ima premer samo približno 10 mikrometrov.<ref name="Bramfitt">B.L. Bramfitt, A.O. Benscoter (2002). ''The Iron Carbon Phase Diagram. Metallographer's guide: practice and procedures for irons and steels''. ASM International. str. 24–28. ISBN 978-0-87170-748-2.</ref> Pri tlakih nad približno 10 GPa in temperaturah nekaj sto K ali manj, se struktura α-železa pretvori v heksagonalni gosti sklad, znan tudi kot ε-železo. Pri višjih temperaturah se v ε-železo pretvori tudi γ-železo, vendar je zato potrebna višja temperatura. β-faza, če sploh obstaja, bi se lahko pojavila šele pri tlaku najmanj 50 GPa in temperaturi najmanj 1500 K. Zanjo se domneva, da bi lahko imela [[Ortorombski kristalni sistem|ortorombsko]] strukturo ali strukturo z dvojnim gostim skladom.<ref name=Boehler/> Bolj kot železo so pomembne njegove zlitine z nekaterimi kovinami in ogljikom. Obstaja veliko vrst jekla z zelo različnimi lastnostmi, za njihovo razumevanje in proizvodnjo pa je ključno poznavanje alotropov železa. α-železo ali [[ferit]] je pri normalnih temperaturah najbolj stabilna oblika železa. Je precej mehka kovina, v kateri se lahko raztopi samo majhna količina ogljika, pri 910&nbsp;°C ne več kot 0,021 masnih %.<ref>M.J. Wilson (2007). ''Concise encyclopedia of the structure of materials''. Elsevier. str. 183. ISBN 0-08-045127-6.</ref> Pri temperaturah med 912 in 1400&nbsp;°C se struktura α-železa pretvori iz telesno centrirane v ploskovno centrirano kocko - γ-železo ali [[avstenit]]. Ta oblika železa je približno enako mehka, vendar se v njej lahko raztopi več ogljika, pri 1146&nbsp;°C kar 2,04 masnih %. Avstenit je uporaben za proizvodnjo nekaterih vrst nerjavnih jekel, primernih za izdelavo nožev ter bolnišnične in kuhinjske opreme.<ref name=Bramfitt/> Visokotlačne faze železa so pomembne kot končni člen modelov za trdne dele jeder planetov. Za notranje jedro Zemlje se na splošno domneva, da je sestavljeno večinoma iz zlitine železa in niklja s strukturo ε (ali morda β). Tališče železa je eksperimentalno dobro določeno za tlake do približno 50 GPa. Za višje tlake so različne študije določile trojno točko γ-ε-tekočina pri tlakih, ki se razlikujejo za več deset GPa in so prinesli razlike v tališčih, večje od 1000 K. Na splošno gledano kažeta računalniška simulacija molekularne dinamike taljenje železa in poskusi z udarnimi valovi višja tališča in veliko bolj strme naklone talilnih krivulj kot statični poskusi, izvedeni v celicah z diamantnim nakovalom.<ref>R. Boehler, M. Ross (2007). ''Properties of Rocks and Minerals_High-Pressure Melting''. Mineral Physics. Treatise on Geophysics '''2'''. Elsevier. str. 527–541. doi: 10.1016/B978-044452748-6.00047-X.</ref> ===Izotopi=== Naravno železo sestavljajo štirje stabilnih [[izotop]]i: <sup>54</sup>Fe (5,845 %), <sup>56</sup>Fe (91,754 %), <sup>57</sup>Fe (2,119 %) in <sup>58</sup>Fe (0,282 %), od katerih ima samo <sup>57</sup>Fe [[spin]] (−1⁄2). Za nuklid <sup>54</sup>Fe se domneva, da je podvržen dvojnemu [[beta razpad]]u, vendar tega pojava nikoli niso opazili. Določili so samo spodnjo mejo [[Razpolovni čas|razpolovnega časa]], ki znaša t<sub>1/2</sub> > 3,1×10<sup>22</sup> let. <sup>60</sup>Fe je ugasel radionuklid z dolgim razpolovnim časom (2,6 milijona let).<ref>G. Rugel, T. Faestermann, K. Knie, G. Korschinek, M. Poutivtsev, D. Schumann, N. Kivel, I. Günther-Leopold, R. Weinreich, M. Wohlmuther (2009). ''New Measurement of the 60Fe Half-Life''. Physical Review Letters '''103''' (7). doi: 10.1103/PhysRevLett.103.072502. ISSN 0031-9007.</ref> Na Zemlji ga niso odkrili. Njegov končni razpadni produkt je stabilen nuklid <sup>60</sup>Ni. Večina preteklega dela pri merjenju izotopske sestava železa se je osredotočala na določanje zazličkov <sup>60</sup>Fe, nastalih v procesih, ki spremljajo nukleosintezeo, se pravi na študije meteoritov, in procese nastajanja rud. V zadnjem desetletju je napredek v masni spektrografiji omogočil detekcijo in kvantifikacijo minutnih naravnih sprememb v razmerjih stabilnih železovih izotopov. Gonilna sila teh raziskav so še vedno znanstvene skupnosti, ki preučujejo Zemljo in planete, čeprav so se v zadnjem času začele pojavljati tudi aplikacije za biološke in industrijske sisteme.<ref>N. Dauphas, O. Rouxel (2006). ''Mass spectrometry and natural variations of iron isotopes''. Mass Spectrometry Reviews '''25''' (4): 515–550. doi: 10.1002/mas.20078. PMID 16463281.</ref> Za jedrske znanstvenike je še zlasti zanimiv najpogostejši železov izotop <sup>56</sup>Fe, ki je hkrati najpogostejši zadnji člen nuleosinteze. Pogosto se napačno navaja, da je izotop z najvišjo vezno energijo, čeprav je to v resnici <sup>62</sup>Ni.<ref>M.P. Fewell (1995). ''The atomic nuclide with the highest mean binding energy''. American Journal of Physics '''63''' (7): 653. Bibcode: 1995AmJPh..63..653F. doi: 10.1119/1.17828.</ref> Ker se <sup>56</sup>Ni brez težav proizvaja iz lažjih jeder v alfa procesih jedrskih reakcij v [[supernova]]h, je prav on (14 alfa delcev, se pravi [[helij]]evih jeder) končni člen fuzijskih verig znotraj izjemno masivnih zvezd, saj bi dodajanje še enega helijevega jedra, ki bi dalo <sup>60</sup>Zn, zahtevalo veliko več energije. <sup>56</sup>Ni, katerega razpolovni čas je približno šest dni, se v teh zvezdah sicer masovno proizvaja, vendar hitro razpada, najprej do [[Radioaktivnost|radioaktivnega]] <sup>60</sup>Co in nato do stabilnega <sup>56</sup>Fe. Slednji nuklid je zato v vesolju zelo pogost v primerjavi z drugimi kovinskimi elementi s približno enako atomsko maso. V fazah na meteoritih ''Semarkona'' in ''Chervony Kut'' je korelacija med koncentracijo <sup>60</sup>Ni, hčerinskega produkta <sup>60</sup>Fe, in vsebnostjo stabilnih železovih izotopov, kar dokazuje obstoj <sup>60</sup>Fe v času nastanka našega [[Osončje|Osončja]]. Energija, ki se je sprostila z razpadom <sup>60</sup>Fe, je skupaj z energijo, ki se je sprostila z razpadom radionukleida <sup>26</sup>Al, morda povzročila pretalitev in diferenciacijo asteroidov po njihovem nastanku pred približno 4,6 milijarde let. Še globlji vpogled v rojstvo in našega Osončja bi lahko omogočila pogostost <sup>60</sup>Ni v izvenzvezdnem gradivu.<ref>S. Mostefaoui, G.W. Lugmair, P. Hoppe, A. El Goresy (2004). ''Evidence for live <sup>60</sup>Fe in meteorites''. New Astronomy Reviews '''48''': 155. Bibcode: 2004NewAR..48..155M. doi: 10.1016/j.newar.2003.11.022.</ref> [[Atomsko jedro|Jedra]] železovih atomov imajo eno od najvišjih veznih energij na nukleon, katero presega samo nikljev izotop <sup>62</sup>Ni, ki nastaja z jedrskim zlivanjem v zvezdah. Zelo majhen delček energije bi se sicer še lahko pridobil s sintezo <sup>62</sup>Ni, vendar razmere za to sintezo na zvezdah niso primerne. V porazdelitvi elementov na Zemlji železo močno presega nikelj, kar predvidoma velja tudi za tvorjenje elementov v supernovah.<ref>M.A. Bautista, A.K. Pradhan (1995). ''Iron and Nickel Abundances in H~II Regions and Supernova Remnants''. Bulletin of the American Astronomical Society '''27''': 865. Bibcode: 1995AAS...186.3707B.</ref> <sup>56</sup>Fe je najtežji stabilni izotop, ki nastaja z alfa procesi v zvezdni nukleosintezi. Elementi, težji od železa in niklja, zahtevajo za svoj nastanek supernovo. Železo je najpogostejši element v jedrih rdečih velikanov in najpogostejša kovina v železnih meteoritih in v gostih jedrih planetov, kakršna je Zemlja. ===Nukleosinteza=== Železo proizvajajo ekstremno velike in ekstremno vroče zvezde (več kor 2,5 milijona K) v procesih zgorevanja [[silicij]]a. Železo je najtežji stabilni element, ki lahko nastane na ta način. Proces se začne z drugim največjim stabilnim jedrom, ki nastaja z zgorevanjem silicija, se pravi s [[kalcij]]em. Ko se stabilno kalcijevo jedro zlije s helijevim jedrom, nastane nestabilen [[titan (element)|titan]]. Preden titan razpade, se lahko zlije z drugim helijevim jedrom, tako da nastane nestabilen [[krom]]. Krom se lahko pred razpadom zlije z naslednjim helijevim jedrom, tako da nastane nestabilno železo. Železo se lahko pred razpadom zlije s še enim helijevim jedrom, pri čemer nastane nestabilen <sup>56</sup>Ni. Vsako nadaljnje zlivanje ne sprošča energije, ampak jo porablja, zato po pretvorbi vse snovi v <sup>56</sup>Ni zvezda ne proizvaja več energije, ki bi preprečila zrušenje jedra. <sup>56</sup>Ni nazadnje razpade v nestabilen <sup>56</sup>Co, ki se pretvori v stabilno <sup>56</sup>Fe. Ko se jedro zvezde zruši, nastane supernova, v kateri nastaja dodatno stabilno železo v [[proces r|procesu r]]. ==Nahajališča== ===Nahajališča na planetih=== [[Slika:Widmanstatten hand.jpg|thumb| right|250px| Železni [[meteorit]] s podobno sestavo, kot jo imata notranje in zunanje Zemljino jedro]] Železo je četrti najpogostejši element v vesolju in najpogostejši element, ki je odporen na visoke temperature.<ref>I. McDonald, G.C. Sloan, A.A. Zijlstra, N. Matsunaga, M. Matsuura, K.E. Kraemer, J. Bernard-Salas, A.J. Markwick (2010). ''Rusty Old Stars: A Source of the Missing Interstellar Iron?''. The Astrophysical Journal Letters '''717''' (2): L92–L97. arXiv: 1005.3489. Bibcode: 2010ApJ...717L..92M. doi: 10.1088/2041-8205/717/2/L92.</ref> Nastal je v zadnji eksotermni stopnji zvezdne nukleosinteze z zlivanjem jeder [[silicij]]a v masivnih zvezdah. Kovinsko ali samorodno železo je na Zemljini površini redko, ker na zraku hitro oksidira. Zaloge njegovih oksidov so izredno velike in spadajo med primarne železove rude. V Zemljini skorji ga je približno 5 %, kar ga postavlja na četrto mesto najpogostejših elementov,<ref>[http://www.webelements.com/iron/geology.html ''Iron: geological information''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230804134210/https://webelements.com/iron/geology.html |date=2023-08-04 }}. WebElements. Pridobljeno 23. maja 2010.</ref><ref>J.W. Morgan, E. Anders (1980). ''Chemical composition of Earth, Venus, and Mercury''. Proc. Nat. Acad. Sci. '''77''' (12): 6973–6977. Bibcode: 1980PNAS...77.6973M. doi: 10.1073/pnas.77.12.6973. PMC 350422. PMID 16592930.</ref> za notranje in zunanje Zemljino jedro pa se domneva, da je sestavljeno večinoma iz železo-nikljeve zlitine, ki predstavlja 35 % celotne Zemljine mase. Največ železa je v njegovih oksidnih mineralih, kot sta [[hematit]] (Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub>) in [[magnetit]] (Fe<sub>3</sub>O<sub>4</sub>). Velika nahajališča železovih rud so običajno slojasta. V njih se tanki sloji železovih oksidov izmenjujejo s sloji z železom revnih skrilavcev in [[kremen]]a. Slojaste tvorbe so nastale pred 3,7-1,8 milijarde let.<ref>T.W. Lyons, C.T. Reinhard (2009). ''Early Earth: Oxygen for heavy-metal fans''. Nature '''461''' (7261): 179–181. Bibcode: 2009Natur.461..179L. doi: 10.1038/461179a. PMID 19741692.</ref><ref>P. Cloud (1973). ''Paleoecological Significance of the Banded Iron-Formation''. Economic Geology '''68''' (7): 1135–1143. doi: 10.2113/gsecongeo.68.7.1135.</ref> Eden od dvajset [[meteorit]]ov je zgrajen iz edinstvenih železo-nikljevih mineralov [[taenit]]a s 35-80 % železa in [[kamacit]]a z 90-95 % železa. Železovi meteoriti so glavni vir samorodnega železa na Zemljini površini.<ref>C. Emiliani (1992). ''Planet earth: cosmology, geology, and the evolution of life and environment''. Cambridge University Press. str. 152. ISBN 978-0-521-40949-0.</ref> Rdeča barva površine planeta [[Mars]]a je posledica z železom bogatega minerala [[regolit]]a, kar so potrdili z Mössbauerjevo spektroskopijo.<ref>G. Klingelhöfer, R.V. Morris, P.A. Souza, D. Rodionov, C. Schröder (2007). ''Two earth years of Mössbauer studies of the surface of Mars with MIMOS II''. Hyperfine Interactions '''170''': 169–177. Bibcode: 2006HyInt.170..169K. doi: 10.1007/s10751-007-9508-5.</ref> ===Železo v uporabi=== Po podatkih, ki jih je objavil International Resource Panel, znašajo svetovne zaloge železa v uporabi 2200&nbsp;kg na prebivalca. Večina tega železa je v bolj razvitih državah, kjer znaša 7000–14000&nbsp;kg na prebivalca. Zaloge v manj razvitem svetu znašajo približno 2000&nbsp;kg na prebivalca. ==Kemija in spojine== {| class="wikitable" style="float:right; clear:right; margin-left:1em; margin-top:0;" |- ! Oksidacijsko<br />stanje !! Značilna spojina |- | −2 || dinatrijev tetrakarbonilferat <br>(Collmanov reagent) |- | −1 || |- | 0 || železov pentakarbonil |- | 1 || ciklopentadienil železo dikarbonil dimer |- | 2 || [[železov(II) sulfat]], [[ferocen]] |- | 3 || [[železov triklorid]], ferocenijev tetrafluoroborat |- | 4 || [[barijev ferat(IV)]] |- | 5 || |- | 6 || [[kalijev ferat]] |} Železo je v večini spojin v [[Oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanjih]] +2 in +3. Železove(II) spojine so znane tudi kot fero, železove(III) spojine pa kot feri spojine. Železo se pojavlja tudi v višjih oksidacijskih stanjih, na primer +6 v purpurnem [[kalijev ferat|kalijevem feratu]] (K<sub>2</sub>FeO<sub>4</sub>). V oksidacijskem stanju +4 je pogost vmesni produkt v številnih biokemijskih oksidacijskih reakcijah.<ref>W. Nam (2007). ''High-Valent Iron(IV)–Oxo Complexes of Heme and Non-Heme Ligands in Oxygenation Reactions''. Accounts of Chemical Research '''40''' (7): 522–531. doi: 10.1021/ar700027f. PMID 17469792.</ref><ref name="Holleman">A.F. Holleman, E. Wiberg, N. Wiberg (1985). ''Iron''. Lehrbuch der Anorganischen Chemie. 91.–100. izdaja. Walter de Gruyter. str. 1125–1146. ISBN 3-11-007511-3.</ref> V številnih organokovinskih spojinah ima tudi formalna oksidacijska stanja +1, 0, -1 ali celo -2. Oksidacijska stanja in druge značilnosti vezi se pogosto preučujejo z Mössbauerjevo spektroskopijo.<ref>W.M. Reiff, G.J. Gary (1984). ''Mössbauer Spectroscopy and the Coordination Chemistry of Iron''. Mössbauer spectroscopy applied to inorganic chemistry. Springer. str. 245–283. ISBN 978-0-306-41647-7.</ref> Obstaja tudi veliko spojin, v katerih ima železo mešano valenco. Barvilo [[prusko modro]] (Fe<sub>4</sub>(Fe[CN]<sub>6</sub>)<sub>3</sub>), na primer, vsebuje centre Fe<sup>2+</sup> in Fe<sup>3+</sup>.<ref name=Holleman/> Barvilo se je uporabljalo za tradicionalno modro fotografsko kopiranje tehničnih načrtov.<ref>M. Ware (1999). ''An introduction in monochrome. Cyanotype: the history, science and art of photographic printing in Prussian blue''. NMSI Trading Ltd. str. 11–19. ISBN 978-1-900747-07-3.</ref> Najmasovnejši industrijsko proizvedeni železovi spojini sta [[železov(II) sulfat]] (FeSO<sub>4</sub>•7H<sub>2</sub>O) in [[Železov triklorid|železov(III) klorid]]) (FeCl<sub>3</sub>). Prvi je najpogostejši vir ionov Fe<sup>2+</sup>, vendar je manj stabilen proti oksidaciji na zraku kot [[Amonijev železov(II) sulfat|Mohrova sol]] ((NH<sub>4</sub>)<sub>2</sub>Fe(SO<sub>4</sub>)<sub>2</sub>•6H<sub>2</sub>O). Železove(II) spojine so na zraku nagnjene k oksidaciji v železove (III) spojine. Železo v nasprotju z večino drugih kovin ne tvori [[amalgam]]ov z [[Živo srebro|živim srebrom]]. To značilnost se izkorišča za skladiščenje živega srebra v standardnih 34&nbsp;kg železnih steklenicah.<ref>L. Gmelin (1852). ''Mercury and Iron''. Hand-book of chemistry 6. Cavendish Society. str. 128–129.</ref> ===Binarne spojine=== [[Slika:Iron(III) chloride hexahydrate.jpg|thumb|Železov triklorid heksahidrat (FeCl<sub>3</sub>•6H<sub>2</sub>O)]] Železo reagira s kisikom iz zraka in tvori različne okside. Najpogostejša sta železov(II,III) oksid (Fe<sub>3</sub>O<sub>4</sub>) in železov(III) oksid (Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub>). Obstaja tudi [[železov(II) oksid]], ki je pri sobni temperaturi nestabilen. Oksidi so glavne železove rude za proizvodnjo železa v talilnih pečeh in [[plavž]]ih. Uporabljajo se tudi za proizvodnjo [[ferit]]ov, medijev za magnetno shranjevanje podatkov v računalnikih, in [[pigment]]ov. Železo tvori dva sulfida: [[železov(II) sulfid]] (FeS) in železov(IV) sulfid (FeS<sub>2</sub>), bolj znan kot [[pirit]] (FeS<sub>2</sub>),<ref name=Holleman/> ki ima zlat lesk in je spodbudil Frana Erjavca k pisanju pripovedi ''»Ni vse zlato, kar se sveti«''.<ref>[https://www.google.si/search?q=Janez+Dolenc.+Motivi+za+Erjav%C4%8Devo+pripoved+%C2%BBNi+vse+zlato,+kar+se+sveti!%C2%AB&hl=sl&sourceid=gd&rlz=1Q1GGLD_slSI306SI306&gws_rd=cr,ssl&ei=5wcbVaPEF4HQOLbCgegJ Janez Dolenc. Motivi za Erjavčevo pripoved »Ni vse zlato, kar se sveti!«]. Pridobljeno 31. marca 2015.</ref> Dobro znani so tudi binarni fero in feri halidi, z izjemo feri jodida. Fero halidi nastanejo v reakcijah železa s halogenvodikovimi kislinami in tvorijo pripadaloče hidrirane soli.<ref name=Holleman/> :Fe + 2 HX → FeX<sub>2</sub> + H<sub>2</sub> Feri halidi nastajajo v reakcijah železa s [[fluor]]om, [[klor]]om in [[brom]]om. Najpomembnejši je [[Železov triklorid|feri klorid]] (FeCl<sub>3</sub>): :2 Fe + 3 X<sub>2</sub> → 2 FeX<sub>3</sub> (X = F, Cl, Br) ===Kompleksne in organokovinske spojine=== [[Slika:Prussian blue.jpg|thumb|right|Prusko modro]] Železo tvori več cianidnih [[Kompleksna spojina|kompleksov]], od katerih je najbolj znano [[prusko modro]] (Fe<sub>4</sub>(Fe[CN]<sub>6</sub>)<sub>3</sub>). Znana sta tudi kalijev fericianid in kalijev ferocianid. Prusko modro se uporablja kot protistrup pri zastrupitvah s [[talij]]em in [[Radioaktivnost|radioaktivnim]] [[cezij]]em.<ref>[http://www.fda.gov/Drugs/EmergencyPreparedness/BioterrorismandDrugPreparedness/ucm130337.htm ''Questions and Answers on Prussian Blue'']. Pridobljeno 6. junija 2009.</ref><ref>D.F. Thompson, E.D. Callen (2004). ''Soluble or Insoluble Prussian Blue for Radiocesium and Thallium Poisoning?''. Annals of Pharmacotherapy '''38''' (9): 1509–1514. doi: 10.1345/aph.1E024. PMID 15252192.</ref> V pralnicah se porablja za modrenje rumenega odtenka belega perila, ki ga povzročajo v vodi prisotne železove soli. [[Slika:Ferrocene-2D.png|thumb|80px|left|[[Ferocen]]]] Znanih je tudi več železovih karbonilnih spojin. Primer železove(0) spojine je pentakarbonil (Fe(CO)<sub>5</sub>), ki se uporablja za proizvodnjo karbonilnega [[karbonilno železo|železovega prahu]], zelo reaktivne oblike kovinskega železa. S termičnim razpadom železovega pentakarbonila nastane trojedrni grozd triželezov dodekakarbonil (Fe<sub>3</sub>(CO)<sub>12</sub>). Collmanov reagent, dinatrijev tetrakarbonilferat (Na<sub>2</sub>[Fe(CO)<sub>4</sub>]), ki vsebuje železo [[oksidacijsko stanje|oskidacijskem stanju]] -2, je koristen reagent v organski kemiji. Ciklopentadienilželezo je dikarbonilni dimer, ki vsebuje železo v redkem oksidacijskem stanju 1.<ref>N.N. Greenwood, A. Earnshaw (1984). ''Chemistry of the Elements''. Oxford: Pergamon Press. str. 1282–1286. ISBN 0-08-022057-6.</ref> [[Ferocen]] je izredno stabilen kompleks in prva odkrita spojina v obliki sendviča. V središču kompleksa je Fe<sup>2+</sup>, na katerega sta preko vseh deset ogljikovih atomov vezana dva ciklopentadienilna [[Kompleksna spojina|liganda]]. Odkritje takšne razporeditve atomov je bila šokantna novost,<ref>P. Laszlo, R. Hoffmann (2000). ''Ferrocene: Ironclad History of Rashomon Tale?''. Angewandte Chemie '''39''' (1): 123–124. doi: 10.1002/(SICI)1521-3773(20000103)39:1<123::AID-ANIE123>3.0.CO;2-Z. PMID 10649350.</ref> ki je odprla povsem novo področje organokovinske kemije. Ferocen sam se lahko uporabi kot hrbtenica ligandov, na primer 1,1'-bis(difenilfosfino)ferocena (dppf). Z oksidacijo ferocena nastane ferocenijev kation (Fc<sup>+</sup>). Ferocen/ferocenijev člen se pogosto uporablja kot referenca v [[Elektrokemija|elektrokemiji]].<ref>N. Federman, A. Pelegrino, A. Caramori, V.A. Darin (2004). ''Ferrocene: 50 Years of Transition Metal Organometallic Chemistry—From Organic and Inorganic to Supramolecular Chemistry''. ChemInform '''35''' (43). doi: 10.1002/chin.200443242.</ref> ==Zgodovina== ===Kovno železo=== [[Slika:Mars symbol.svg|left|thumb|80px|Simbol, ki je predstavljal boga Marsa, se je v antiki uporabljal tudi za železo]] [[Slika:Iron Pillar, Delhi, May 2008.jpg|thumb|Približno 7 m visok in 1600 let star železen steber v Delhiju, [[Indija]], je zgled pridobivanja in obdelave železa v antični Indiji]] Zelo stari predmeti iz železa so zaradi [[Korozija|korozije]] železa precej redkejši kot predmeti iz [[Zlato|zlata]] ali [[Srebro|srebra]].<ref name=Weeks29>Weeks 1968, str. 29.</ref> Železne koralde, izdelane leta 3500 pr. n. št. ali prej, ki so jih odkrili v Gerzah, [[Egipt]], vsebujejo 7,5 % niklja. Prisotnost niklja kaže na njihov meteorski izvor, ker je vsebnost niklja v Zemljini skorji izredno majhna. Meteorsko železo je bilo zaradi njegovega nebeškega izvora zelo cenjeno in se je pogosto uporabljalo za izdelovanje orožja. Znani so tudi celi primerki, razstavljeni v cerkvah.<ref name=Weeks29/><ref name=Weeks31>Weeks 1968, str. 31.</ref> Drugi železni predmeti, najdeni v Egiptu, so bili izdelani verjetno v letih 2500-3000 pr. n. št.. Železna vojaška oprema je imela v primerjevi z [[bron]]asto več prednosti. Bila je mnogo trša in trpežnejša, čeprav je bila dovzetna za rjavenje. Trditev je nekoliko sporna, saj [[Hetiti|hetitolog]] Trevor Bryce trdi, da se je orožje iz meteorskega železa, ki so ga uporabljale vojske v Mezopotamiji pred razvojem naprednih tehnik obdelave železa v Indiji, zaradi visoke vsebnosti ogljika v boju pogosto zdrobilo.<ref>T. Bryce (2007). ''Hittite Warrior''. Osprey Publishing. str. 22–23. ISBN 978-1-84603-081-9.</ref> Proizvodnja železa iz rude se je začela v srednji [[Bronasta doba|bronasti dobi]], vendar je trajalo več stoletij, da je železo izpodrinilo [[bron]]. Najstarejši znani vzorci metalurško proizvedenega železa iz Asmarja v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] in Tel Chagar Bazarja v severni [[Sirija|Siriji]] so iz obdobja 2700-3000 pr. n. št.<ref name=Weeks32>Weeks 1968, str. 32.</ref> Zgleda, da so bili [[Hetiti]] prvi, ki so doumeli pridobivanje železa iz njegovih rud in ga zelo cenili. Železo so začeli proizvajati v letih 1500 in 1200 pr. n. št., po propadu njihovega imperija leta 1180 pr. n. št. pa se je njegova proizvodnja razširila po celem [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].<ref name=Weeks32/> Začela se je tako imenovana [[železna doba]], ki je dosegla [[Evropa|Evropo]] dvesto let kasneje, [[Zimbabve|Zimbabwe]] v južni [[Afrika|Afriki]] pa šele v 8. stoletju n. št.<ref name=Weeks32/> Na [[Kitajska|Kitajskem]] se je proizvodnja železa začela okoli leta 500-700 pr. n. št.,<ref>R.D. Sawyer, Mei-chün Sawyer. ''The Seven Military Classics of Ancient China''. Boulder: Westview 1993). str. 10.</ref> kamor je prišla preko Srednje Azije.<ref>V.C. Pigott (1999). str. 8.</ref> Najzgodnejša dokazana uporaba [[plavž]]a na Kitajskem datira v 1. stoletje n. št.,<ref>P.J. Golas (25. februar 1999). ''Science and Civilisation in China''. Volume 5, Chemistry and Chemical Technology, Part 13, Mining. Cambridge University Press. str. 152. ISBN 978-0-521-58000-7.</ref> uporaba kupolne peči pa v čas vojskujočih se držav (403-221 pr. n. št.).<ref>V.C. Pigott (1999). ''The Archaeometallurgy of the Asian Old World''. Philadelphia: University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology. ISBN 0-924171-34-0, str. 191.</ref> Uporaba plavža in kupolne peči se je v obdobju dinastij Song in Tang razširila po celi Kitajski.<ref>''The Coming of the Ages of Steel''. Brill Archive. 1961. str. 54. GGKEY:DN6SZTCNQ3G.</ref> Artefakti metalurškega železa, najdeni v Indiji, so iz obdobja 1800-1200 pr. n. št.,<ref>R. Tewari. ''The origins of Iron Working in India: New evidence from the Central Ganga plain and the Eastern Vindhyas''. State Archaeological Department. Pridobljeno 23. maja 2010.</ref> primerki iz [[Levant]]a pa približno iz leta 1500 pr. n. št..<ref>E. Photos (1989). ''The Question of Meteoritic versus Smelted Nickel-Rich Iron: Archaeological Evidence and Experimental Results''. World Archaeology '''20''' (3): 403–421. doi: 10.1080/00438243.1989.9980081. JSTOR 124562.</ref><ref>J.D. Muhly (2003). ''Metalworking/Mining in the Levant''. Near Eastern Archaeology '''180''': 174–183.</ref> V [[Sveto pismo|Svetem pismu]] je železo prvič omenjeno v [[Prva Mojzesova knjiga|Prvi Mojzesovi knjigi]], ki pravi, da je ''»Cila rodila Tubál Kajina, ki je koval vsakovrstno orodje iz brona in železa«''.<ref>[http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Mz+4%2C17-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl ''1 Mojzes 4,22'']. BIBLIJA.net.</ref> Rudarjenje je omenjeno v Jobu 28:2: ''»Železo pridobivajo iz zemlje in baker talijo iz kamna«'', železno pisalo v Jobu 19:24: ''»Da bi jih z železnim pisalom in s svincem za vselej vklesal v kamen!«'', vigenj v Tobitu 4:20, železni vozovi v Jozuetu 17:16, železo za žeblje in skobe v Prvi kroniški knjigi 22:3, žage, klini in sekire v Drugi Samuelovi knjigi 12:31 in železna ponev v Ezekielu 4:3.<ref>Weeks 1968, str. 29–30.</ref> Železo je omenjeno tudi v Novi zavezi, na primer v Apostolskih delih 12:10, kjer so omenjena železna mestna vrata [[Antiohija|Antiohije]].<ref>Weeks 1968, str. 30.</ref> [[Slika:Puddling furnace.jpg|thumb|Shematski prerez pudlovke]] V [[Grčija|Grčiji]] so začeli obdelovati železo v poznem 11. stoletju pr. n. št..<ref>J. Riederer, R.-B. Wartke. ''Iron''. Brill's New Pauly, Brill 2009.</ref> Od tam se je vzporedno s širjenjem [[Kelti|Keltov]] razširilo na srednjo in zahodno Evropo. Po pisanju [[Plinij starejši|Plinija starejšega]] je bila raba železa v rimskem obdobju nekaj vsakdanjega.<ref name=Weeks31/> Letna proizvodnja železa v [[Rimski imperij|Rimskem mperiju]] je ocenjena na 84.750 ton,<ref>P.T. Craddock (2008). ''Mining and Metallurgy''. The Oxford Handbook of Engineering and Technology in the Classical World. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-518731-1, str. 108.</ref> medtem ko je v istem obdobju v približno enako naseljenem kitajskem cesarstvu Han znašala približno 5.000 ton.<ref>D.B. Wagner. ''The State and the Iron Industry in Han China''. NIAS Publishing, Copenhagen 2001, ISBN 87-87062-77-1, str. 73.</ref> Med [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je začel industrijalec Henry Cort predelovati surovo železo v kovaško železo z manj kot 0,08 % ogljika in leta 1873 patentiral [[pudlanje]], postopek za rafiniranje surovega železa. Postopek so kasneje večkrat izboljšali. ===Lito železo=== [[Slika:Plavž-Železniki.JPG|thumb| |Plavž v [[Železniki]]h]] Sivo litino so prvič proizvedli na Kitajskem v 5. stoletju pr. n. št..<ref>D.B. Wagner (2003). ''Chinese blast furnaces from the 10th to the 14th century''. Historical Metallurgy '''37''' (1): 25–37.</ref> V Evropi se je proizvodnja začela šele v srednjem veku.<ref>E. Giannichedda (2007). ''Metal production in Late Antiquity''. Technology in Transition AD 300–650 Lavan. Brill, Leiden; ISBN 90-04-16549-5, str. 200.</ref><ref name=Biddle>V. Biddle, G. Parker. ''Chemistry, Precision and Design''. A Beka Book, Inc.</ref> Najstarejše ulite predmete so arheologi odkrili v sedanji kitajski pokrajini Luhe. Lito železo se je uporabljalo v vojski, poljedelstvu in arhitekturi.<ref>D.B. Wagner (1993). ''Iron and Steel in Ancient China''. Brill. str. 335–340. ISBN 978-90-04-09632-5.</ref> V Evropi se je v srednjem veku iz sive litine (točneje grodlja) s kovanjem proizvajalo tudi kovno železo. Za vse metalurške in kovaške procese se je za gorivo uporabljalo lesno oglje. Srednjeveški [[plavž]]i so bili zidani iz ognjeodporne opeke in visoki približno 3 m. Zrak se je vpihaval z ročno gnanimi mehovi.<ref name=Biddle/> Največji sodobni plavž ima prostornino 5.580 m<sup>3</sup> in proizvede več kot 10.000 ton železa dnevno.<ref>[https://web.archive.org/web/20090201162239/http://www.madeinua.info/view.aspx?type=ja&lang=2&jaid=261 ''Only together we shall susseed!'']. Pridobljeno 20. maja 2008.</ref> Leta 1709 je Abraham Darby I. oglje zamenjal s [[koks]]om. Uvedba koksa je pocenila in povečala proizvodnjo železa in bila eden od dejavnikov, ki so vodili do industrijske revolucije. Proti koncu 18. stoletja je lito železo zaradi nižje cene začelo nekaterih področjih zamenjavati kovno železo. Razlik v lastnostih kovnega železa, litega železa in jekla do 18. stoletja niso povezovali z vsebnostjo ogljika.<ref name=Weeks32/> Ker je železo postalo cenejše in bolj dostopno, se je uveljavilo tudi v gradbeništvu, zlasti po izgradnji inovativnega prvega železa mostu leta 1778. ===Jeklo=== [[Jeklo]], ki vsebuje manj ogljika kot surovo železo in več kot kovno železo, so prvič proizvedli v antiki v [[fužina]]h. Kovači v Luristanu v zahodnem [[Iran]]u so dobro jeklo proizvajali že okoli leta 1000 pr. n. št..<ref name=Weeks32/> Izboljšani različici sta bili [[wootzovo jeklo]], ki so ga razvili v [[Indija|Indiji]] okoli leta 300 pr. n. št., in [[damaščansko jeklo]], ki so ga razvili okoli leta 500 pr. n. št.. Obe proizvodni metodi sta bili specializirani, zato se jeklo ni uveljavilo vse do 50. let 19. stoletja.<ref>J.S. Spoerl. ''A Brief History of Iron and Steel Production''. Saint Anselm College.</ref> V 17. stoletju so razvili nove metode proizvodnje jekla z [[ogljičenje]]m ingotov in s [[Cementiranje jekla|cementiranjem]]. V industrijski revoluciji so razvili proizvodnjo ingotov brez ogljika, kar so kasneje uporabili tudi v proizvodnji jekla. V drugi polovici 50. let 19. stoletja je [[Henry Bessemer]] iznašel nov postopek za proizvodnjo jekla v tako imenovani besemerjevi hruški, ki je vključeval vpihavanje zraka v surovo železo. Proizvodnja jekla se je s tem pocenila in povečala, proizvodnja kovnega železa pa opustila.<ref>P. Enghag (8. januar 2008). ''Encyclopedia of the Elements: Technical Data - History - Processing - Applications''. str. 190–191. ISBN 9783527612345.</ref> ===Utemeljitev sodobne kemije=== [[Antoine Lavoisier]] je z reakcijo vodne pare s kovinskim železom v žareči železni cevki proizvedel [[vodik]], s čimer je postavil temelje [[Zakon o ohranitvi mase|zakona o ohranitvi mase]]. V anaerobnih oksidacijah železa z vodno paro potekajo naslednje reakcije: :Fe + H<sub>2</sub>O → FeO + H<sub>2</sub> :2 Fe + 3 H<sub>2</sub>O → Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub> + 3 H<sub>2</sub> :3 Fe + 4 H<sub>2</sub>O → Fe<sub>3</sub>O<sub>4</sub> + 4 H<sub>2</sub> ==Proizvodnja== ===Industrijski postopki=== Proizvodnja železa ali jekla je postopek, sestavljen iz dveh glavnih korakov. V prvem koraku se iz rude v visoki peči ali [[plavž]]u proizvede surovo železo ali grodelj. V drugem koraku se surovo železo pretvori v kovno železo ali jeklo. Za nekatere posebne namene, na primer za jedra [[elektromagnet]]ov, se čisto železo proizvaja z [[Elektroliza|elektrolizo]] raztopine [[Železov(II) sulfat|železovega(II) sulfata]]. ====Proizvodnja surovega železa==== [[Slika:Chinese Fining and Blast Furnace.jpg|thumb|Na levi sliki je prikazana predelava surovega železa v kovno železo; na desni sliki so uprizorjeni možje ob plavžu; ilustraciji iz enciklopedije Tiangong Kaiwu, ki jo je leta 1637 objavil Song Yingxing]] [[Slika:Iron-Making.jpg|thumb|Delo v železarni v 19. stoletju]] Industrijska proizvodnja železa se začne z železovo rudo, večinoma s [[hematit]]om (Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub>) in [[magnetit]]om (Fe<sub>3</sub>O<sub>4</sub>). [[Limonit]], [[siderit]] in [[pirit]]ni ogorki so za proivodnjo manj primerni. Proizvodnja železa iz [[železova goba|železove gobe]] je povsem opuščena. Za redukcijo železovih oksidov v kovinsko železo se uporablja [[ogljik]], praviloma [[koks]]. Redukcija običajno poteka v plavžu pri temperaturi približno 2000&nbsp;°C. V proces vstopa tudi [[apnenec]] (CaCO<sub>3</sub>), ki deluje kot talilo in iz rude odstrani silikatne minerale, ki bi sicer zamašili plavž. Ruda, koks in apnenec se vsipata na vrhu plavža, v spodnjem delu pa se v plavž vpihuje vroč zrak. Poraba zraka je približno štiri tone na tono železa.<ref name=Biddle/> V plavžu se koks s [[kisik]]om iz vpihanega zraka oksidira v [[ogljikov monoksid]]: :2 C + O<sub>2</sub> → 2 CO Ogljikov monoksid reducira železove okside v tekoče železo in se oksidira v [[ogljikov dioksid]]: :Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub> + 3 CO → 2 Fe + 3 CO<sub>2</sub> :Fe<sub>3</sub>O<sub>4</sub>+ 4 CO → 3 Fe + 4 CO<sub>2</sub> V spodnjem, zelo vročem delu plavža, nekaj oksidov reagira neposredno s koksom: :2 Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub> + 3 C → 4 Fe + 3 CO<sub>2</sub> :Fe<sub>3</sub>O<sub>4</sub> + 2 C → 3 Fe + 2 CO<sub>2</sub> Talilo, praviloma [[apnenec]] (CaCO<sub>3</sub>) in [[dolomit]] (CaMg(CO<sub>3</sub>)<sub>2</sub>), raztalita nečistoče. Dodajajo se lahko tudi posebna talila, odvisna od sestave rude. Apnenec se v plavžu pretvori v [[kalcijev oksid]], bolj znan kot živo apno: :CaCO<sub>3</sub> → CaO + CO<sub>2</sub> Nastali kalcijev oksid se veže s [[Silicijev dioksid|silicijevim dioksidom]] in tvori tekočo žlindro: :CaO + SiO<sub>2</sub> → CaSiO<sub>3</sub> Tekoča žlindra se nabira v spodnjem delu plavža nad gostejšim raztaljenim železom in se skozi stransko odprtino ločeno od železa izpušča iz plavža. Uporabna je za gradnjo cest ali v poljedelstvu za izboljšanje sestave z minerali revne prsti.<ref name=Biddle/> Glavni proizvod plavža je surovo železo ali grodelj. Železova ruda je zelo poceni. Njeno ceno določajo predvsem stroški prevoza. Cena železa je potemtakem odvisna od cene goriva in od stroškov drugih za proizvodnjo potrebnih snovi. Za 1000 ton železa je potrebno okoli 2000 ton rude, 1000 ton koksa, 600 ton dodatkov (npr. apnenca), 4000 ton zraka in 30 000 ton tehnološke vode za hlajenje in izpiranje. Iz masne bilance procesa je razvidno, da vsakih 1000 ton železa proizvede 600 ton trdnih odpadkov, 125 ton prahu in 5900 ton plavžnih plinov. ====Neposredna redukcija==== [[File:LightningVolt Iron Ore Pellets.jpg|thumb|Peleti železove rude, pripravljeni za proizvodnjo jekla]] Zaradi skrbi za okolje so se razvile alternativne metode proizvodnje železa. Z neposredno redukcijo železove rude z zemeljskim plinom ([[metan]]) nastane prah, imenovan »gobasto« ali »direktno« železo, ki je primeren za proizvodnjo jekla.<ref name=Biddle/> Med neposredno redukcijo potekata dve glavni reakciji. V prvi se zemeljski plin [[Katalizator|katalitsko]] delno oksidira: :2 CH<sub>4</sub> + O<sub>2</sub> → 2 CO + 4 H<sub>2</sub> Nastala zmes plinov v peči reducira železovo rudo v trdno gobasto železo: :Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub> + CO + 2 H<sub>2</sub> → 2 Fe + CO<sub>2</sub> + 2 H<sub>2</sub>O Kremen iz železove rude se odstrani na že opisan način z dodajanjem apnenca. ====Nadaljnja obdelava surovega železa==== [[Slika:Iron carbon phase diagram.svg|thumb|right|350px|Fazni diagram Fe-C (točneje Fe<sub>3</sub>C), ki tvorita več stabilnih [[Trdna raztopina|trdnih raztopin]]]] Surovo železo ali beli grodelj ni čisto, ampak vsebuje 4-5 % raztopljenega ogljika in manjše količine drugih nečistoč, med njimi [[žveplo]], [[magnezij]], [[fosfor]] in [[mangan]]. Glavna nečistoča je ogljik, zaradi katerega je železo krhko in trdo. Primerno je za proizvodnjo neketerih ulitih izdelkov, na primer peči, cevi, radiatorjev, stebrov uličnih svetilk in železniških tirnic. Surovo železo se lahko predela ali v [[jeklo]] z vsebnostjo ogljika do 2 % ali v kovno železo (tržno čisto železo). Za proizvodnjo teh produktov so potrebni različni metalurški procesi, na primer kovanje, pudlanje, prepihavanje z zrakom v Besssemerjevem ali Thomasovem konverterju, Siemens-Matinovi peči, po Linz-Donawitzovem postopku ali v električni peči. Namen vseh postopkov je oksidacija vsega (ali samo dela) ogljika in drugih nečistoč. K tako pripravljenemu železu se lahko zatem z dodajanjem drugih kovin, najpogosteje [[Silicij|Si]], [[Mangan|Mn]], [[Nikelj|Ni]], [[Krom|Cr]] in [[Volfram|W]], proizvajajo zelo različne jeklene zlitine. Žilavljenje je postopek, v katerem se kosi jekla nekaj ur segrevajo pri 700-800 in nato počasi ohladijo. Tako obdelano jeklo je mehkejše in bolj kovno. ===Laboratorijske metode=== V laboratoriju se železo pripravlja praviloma na dva načina: z elektrolizo [[železov(II) klorid|železovega(II) klorida]] na železno katodo in redukcijo železovh oksidov z vodikom pri 500&nbsp;°C.<ref>H. Lux. ''Metallic Iron''. Handbook of Preparative Inorganic Chemistry, 2. izdaja. Academic Press, 1963, NY. 2. zvezek. str. 1490-1491.</ref> ==Železarstvo na slovenskem ozemlju== Železarstvo na našem ozemlju ima zelo dolgo tradicijo. ===Fužinarstvo=== Fužinarstvo je zgodovinska gospodarska dejavnost pridobivanja in predelave kovin, predvsem železa, v polizdelke in končne izdelke. Na slovenskem ozemlju so bile fužine (iz beneškoitalijanske narečne besede ''fusina'' - ''topilnica'', ''kovačnica'') sprva omejene na lokalne vire železove rude – bobovca, kasneje tudi na bolj oddaljene vire, in lokalne vire energije, predvsem lesnega oglja. Najbolj znane so bile fužine v Bohinju, Savi (Jesenice), Javorniku, Tržiču, Ajdovščini, Dvoru pri Žužemberku in Mežiški dolini. Nanje še vedno spominjajo številna ledinska in krajevna imena, predvsem na severozahodu in severu Slovenije.<ref name=fuz>[http://e-lookout.tripod.com/fuzinarstvo.htm ''Fužinarstvo''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150412102847/http://e-lookout.tripod.com/fuzinarstvo.htm |date=2015-04-12 }}- Pridobljeno 6. aprila 2006.</ref> Postavitev fužin je bila pogojena s podelitvijo vladarskega ali deželnoknežjega privilegija. Glede na namen so se navadno delile na fužine za razkosanje ali velike laške fužine, fužine za presnanje, fužine za izkovanje ali brescianske fužine, fužine za jeklo, fužine za pločevino in fužine za proizvodnjo specialnih jekel. Med industrijsko revolucijo, ki se je v Angliji začela že v 17. stoletju, na Slovenskem pa mnogo kasneje, so jih zaradi zastarele tehnologije opustili, njihovo vlogo pa so prevzele železarne in jeklarne.<ref name=fuz/> ===Železarstvo in jeklarstvo=== Med [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] je na Slovenskem delovalo pet večjih železarskih obratov: na Jesenicah, v Štorah, na Ravnah na Koroškem, na Prevaljah in v Dvoru pri Žužemberku. Eno vidnejših vlog pri razvoju železarstva so imele Jesenice, kjer so odkrili postopek za pridobivanje [[feromangan]]a v plavžu. ====Jesenice==== Predhodnica jeseniške železarne je bila delniška [[Kranjska industrijska družba]], ustanovljena leta 1869. Na Jesenicah je bilo že pred tem nekaj fužin, katerih lastniki so se pogosto menjavali. Obrate na Savi so leta 1766 prevzeli Ruardi, obrate na Plavžu in Javorniku pa leta 1752 Zoisi. Obrati so sprva cveteli, med industrijsko revolucijo pa so postali nekonkurenčni. Ker lastniki niso bili finančno dovolj močni, da bi jih posodobili, so z ljubljanskim lastnikom parnega mlina Lambertom Karlom Lukmannom in veletrgovcema Karlom Kanutom Holzerjem in Vincencom Sunigom ustanovili Kranjsko industrijsko družbo, ki naj bi prevzela upravljanje industrijskih in rudarskih podjetij. Družba je leta 1870 od Zoisovih dedičev odkupila plavže in fužine na Javorniku, v Radovni, Mostah, Bohinjski Bistrici in Stari Fužini. Leto kasneje je od Viktorja Ruarda odkupila plavž na Savi, dve pudlarski peči z žagami in mlini, fužine v Mojstrani in Globokem, rudnik Savske jame in rudnik manganove rude na Begunjščici. Leta 1873 je sledil še nakup fužin v Slapu pri Tržiču. Posel kljub temu ni cvetel, kot so pričakovali, zato so morali že leta 1882 prodati del posesti. V jeseniški železarni so iznašli postopek za proizvodnjo feromangan]a, kar ji je prineslo svetovno slavo<ref name=acroni>[http://www.acroni.si/sl/druzba/o-nas/zgodovina/ sij.acroni] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016124053/http://www.acroni.si/sl/druzba/o-nas/zgodovina/ |date=2015-10-16 }}. Pridobljeno 7. aprila 2015.</ref> in zlato medaljo na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. Postopek so kasneje izpopolnili in proizvajali železo s stalno vsebnostjo 40 % mangana, največ v plavžu na Savi. Najvišja vsebnost mangana je dosegla 54 %. Ko je Kranjska industrijska družba zgradila večje in sodobnejše plavže v Trstu, so savske in javorniške plavže leta 1897 in 1904 ugasnili in uvedli predelovalne obrate in proizvodnjo jekla v [[Siemens-Martinova peč|Siemens-Martinovi peči]]. Železarna Jesenice je dosegla ponoven razcvet v 1960. letih in se po razpadu Jugoslavije v 1990. letih preoblikovala v več manjših podjetij. Vodilno podjetje je SŽ Acroni d.o.o., ustanovljeno 23. decembra 1992, ki stalno širi in posodablja proizvodnjo in skrbi tudi za varstvo okolja. V njen proizvodni program spadajo nerjavna, trda, konstrukcijska, orodna in specialna jekla, elektro pločevina in nikljeve zlitine.<ref name=acroni/> [[Slika:7752, stara železarna, Ravne na Koroškem 9.jpg|sličica|Stara železarna, Ravne na Koroškem]] ====Ravne na Koroškem==== {{glavni|Železarna Ravne}} ====Štore==== V Štorah se je železarstvo začelo leta 1850, ko je Tirolec Andrieu dobil koncesijo za postavitev pudlarne in valjarne. Oba obrata so odprli leta 1860 in nato dozidali livarno in kovačnco s parnimi kladivi. Leta 1876 je lastnik železarne postal Karel Neufeldt, ki je svojo železarsko in premogovniško posest združil v podjetje Berg-und Hűttenwerk Store s sedežem na Dunaju. Leta 1912-1913 so pudlarske peči odstranili, zgradili novo martinarno z 20-tonsko Siemens-Martinovo pečjo za proizvodnjo jekla, novo toplotno centralo s tremi parnimi kotli in dvema parnima strojema in modernizirali valjarno.<ref name=store>[http://www.store-steel.si/muzej/Store/Store.asp Železarstvo v Štorah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150411223419/http://www.store-steel.si/muzej/Store/Store.asp |date=2015-04-11 }}. Pridobljeno 6. aprila 2015.</ref> Leta 1950 so začeli izdelovati valje in leta 1959 prvi v Jugoslaviji izdelali valje iz nodularne litine. Leta 1954 so zgradili elektroplavž, ki je pokrival vse lastne potrebe po belem in sivem grodlju, in se v valjarni preusmerili na proizvodnjo vzmeti in specialnih profilov. Leta 1968 se je v livarni II začela proizvodnja specialnih jekel.<ref name=store/> Na začetku 1970. let so Siemens-Martinovo peč ustavili in septembra 1973 pognali novo Brlecovo obločno peč za proizvodnjo specialnih jekel. V naslednjih letih so začeli proizvajati tudi traktorje. Po letu 1990 se je zaradi izgube tržišč v razpadli Jugoslaviji proizvodnja jekel prepolovila. Železarna se je reorganizirala v več samostojnih podjetij, ki nadaljujejo štorsko železarsko tradicijo.<ref name=store/> ====Dvor pri Žužemberku==== [[Slika:ZelezarnaNaDvoru.jpg|thumb|right|250px|Ostanki Auerspergove železarne na Dvoru]] [[Slika: Čevljarski most in stavba Jugoslovanske strokovne zveze 1925.jpg|thumb|right|250px|Mrtvaški most je bil postavljen najprej na mestu sedanjega [[Šuštarski most, Ljubljana|Šuštarskega mosta]]]] Železarna na [[Dvor, Žužemberk|Dvoru pri Žužemberku]] je obratovala od leta 1796 do 1896. Spadala je med največje industrijskih obrate na Slovenskem. Leta 1820 se je usmerjena v železolivarstvo in sredi 19. stoletja ostala edina na našem ozemlju, ki se je ukvarjala s tako imenovanim umetniškim livom. Železovo rudo je dobivala iz Soteske, Repče gore in Hmeljnika, oglje pa iz gozdov bližnjega [[Kočevski Rog|Kočevskega Roga]]. Leta 1806 je posebni odposlanec Jurija Karađorđa na Dvoru naročil 60 topov in možnarjev, vendar je avstrijska vlada pogodbo razveljavila. Livarne na Dvoru so nekaj topov kljub temu na skrivaj izdelale in poslale naročniku.<ref>Darinka Kladnik (1994). ''Sto slovenskih krajev''.</ref> Leta 1822 je železarno prevzel nov nadzornik Ignacij von Panz in jo še povečal, s čimer je postala največje tovrstno podjetje južno od Alp. Leta 1834 je železarna dobila naziv »Cesarsko-kraljeva privilegirana tovarna za litoželezno in kovano blago kneza Auersperga«. Zaposlovala je več kot petsto delavcev in imela za proizvodnjo svojih izdelkov izdelane natančne predpise. Takšni predpisi so bili takrat v Evropi redki in so pomenili velik napredek v podjetništvu. Na Dvoru so izdelovali različne železne predmete, od preprostih predmetov za vsakdanjo rabo (kotli, žeblji, pločevina...) do zahtevnih litoželeznih izdelkov, ki so jih tudi izvažali. Na Dvoru so med drugim ulili železno konstrukcijo nekdanjega Mrtvaškega mosta v Ljubljani (sedanji [[Hradeckega most]]) in prve vagončke za železnico v [[Postojnska jama|Postojnski jami]]. Leta 1869 je železarna pogorela, kar je povzročilo zmanjšanje proizvodnje in krčenje železarne. Železarna se ni nikoli več povsem pobrala in zaradi hude konkurence povsem propadla. Zadnji obrat so zaprli leta 1896. ====Fužine ob Hublju==== Zgodovina [[Ajdovščina|ajdovskih]] fužin se je začela 12. novembra 1561, ko je cesar [[Ferdinand I. Habsburški]] izdal koncesijo za dva plavža ob [[Hubelj|Hublju]] in v dolini Vodic.<ref name=ref1> [https://www.ajdovscina.si/ajdovscina/zgodovina/prelomni_dogodki/2012062810031138/12.%20novembra%201561%20so%20pričele%20delovati%20fužine%20ob%20Hublju/ ''12. novembra 1561 so pričele delovati fužine ob Hublju'']. Občina Ajdovščina. Pridobljeno 26. februarja 2019.</ref> Železo se je proizvajalo iz limonita iz rudnika Napredalo med [[Podkraj, Ajdovščina|Podkrajem]] in [[Vodice, Ajdovščina|Vodicami]]. Fužine so bile od samega začetka usmerjene v proizvodnjo kovnega železa. Ko so peči predelali v plavž, je proizvodnja narasla na 45 in celo 200 ton letno. Nova železarna je proizvajala kovno železo, jeklo in grodelj.<ref name=ref1/> Lesno oglje so kuhali v [[Trnovski gozd|Trnovskem gozdu]] in [[Hrušica (planota)|Hrušici]]. Železo so predelovali v lastnih kovačijah, opremljenih s kovaškimi ognjišči ter kladivi in mehovi na vodni pogon. Kovali so ročna orodja za lastne potrebe, za delo na polju in v vinogradu ter v gozdu in rudniku, izdelovali so granate in krogle ter okovja za ladijske topove. Ulivali so celo retorte za žganje [[cinabarit]]a v rudniku [[Živo srebro|živega srebra]] v [[Idrija|Idriji]].<ref name=ref1/> Fužine so s krajšim presledkom delovale od leta 1561 do leta 1700. ==Uporaba== ===Metalurgija=== {|class="wikitable" style="float:left; clear:left; margin-right:1em; margin-top:0;" |+Proizvodja železa leta 2009 (v milijonih ton)<ref>[http://www.worldsteel.org/statistics/statistics-archive/yearbook-archive.html ''Steel Statistical Yearbook 2010''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120701061319/http://worldsteel.org/statistics/statistics-archive/yearbook-archive.html |date=2012-07-01 }}. World Steel Association.</ref> !Država!!Železova<br/> ruda !! Surovo<br/> železo !! Neposredno<br/> reducirano<br/> železo!! Jeklo |- |Kitajska|| 1.114,9||549,4 || || 573,6 |- |Avstralija||393,9|| 4,4|| ||5,2 |- |Brazilija||305,0||25,1 ||0,011 ||26,5 |- |Japonska|| || 66,9|| || 87,5 |- |Indija||257,4||38,2 || 23,4||63,5 |- |Ruska federacija||92,1|| 43,9|| 4,7||60,0 |- |Ukrajina||65,8|| 25,7|| ||29,9 |- |Južna Koreja|| 0,1|| 27,3|| ||48,6 |- |Nemčija||0,4 || 20,1||0,38 ||32,7 |- !Svet!! 1.594,9!!914,0!! 64,5!! 1.232,4 |} Železo je najpogosteje uporabljena kovina, saj predstavlja 95 % svetovne proizvodnje kovin. Zaradi nizke cene in visoke trdnosti je nepogrešljivo na primer v strojegradnji, gradbeništvu, ladjedelništvu in avtomobilski industriji. Ker je čisto železo zelo mehko, se najpogosteje legira z drugimi kovinami. Tržno železo se razvršča na podlagi čistosti in vsebnosti dodatkov. Surovo železo ima 3,5-4,5 % ogljika<ref name="Camp">C.J. McIntyre, F.C. Blaine (1920). ''The Making, Shaping and Treating of Steel''. Pittsburgh: Carnegie Steel Company. str. 173–174. ISBN 1-147-64423-3.</ref> in različne količine nečistoč, najpogosteje žvepla, silicija in fosforja. Zanimivo je samo kot vmesni produkt za proizvodnjo litine in jekla. Z zmanjšanjem vsebnosti nečistoč, kot sta žveplo in fosfor, ki slabšajo lastnosti železa, nastane siva litina, ki vsebuje 2-4 % ogljika, 1-6 % silicija in manjšo količino mangana. [[Tališče]] sive litine je 1140-1200&nbsp;°C in je nižje od tališč obeh njenih glavnih komponent. Njene mehanske lastnosti so zelo odvisne od oblike ogljika v zlitini. Bele litine vsebujejo ogljik v obliki [[Cementit|železovega karbida]] (cementit, Fe<sub>3</sub>C), ki je zelo trd in krhek in igra glavno vlogo v mehanskih lastnostih belih litin. Litine so trde in neodporne na udarce. Na prelomih je polno drobnih ploskev zelo svetlega srebrnega in svetlečega se zdrobljenega železovega karbida. [[Slika:Iron powder.JPG|thumb|right||Železov prah]] V sivem železu je ogljik v obliki ločenih lističev [[grafit]]a, ki povzročajo stresna mesta. Železo je zaradi ostrih robov delcev grafita krhko. Novejšim različicam sivega žleza, imenovanega raztezno ali žilavo železo, so po posebnem postopku dodani sledovi [[magnezij]]a, ki lističe grafita pretvorijo v sferoide ali nodule, s čimer se zelo povečata žilavost in trdnost. Kovaško železo vsebuje manj kot 0,25 % ogljika in veliko žlindre, ki je v obliki tankih vlaken ujeta v kovino.<ref name=Camp/> Železo je zato žilavo in kovno in bolj obstojno proti [[Korozija|koroziji]] kot jeklo, vendar ne tako taljivo kot surovo železo. Nabrušeni robovi kovine hitro otopijo. V kovaštvu so ga skoraj v celoti izpodrinila lahka ogljikova jekla z 0,05–0,15 % % ogljika. Lahko jeklo je bolj podvrženo koroziji kot kovaško železo, vendar je cenejše in mnogo bolj dostopno. Ogljikova jekla vsebujejo do 2 % ogljika<ref>[http://www.keytometals.com/page.aspx?ID=CheckArticle&site=kts&NM=62 ''Classification of Carbon and Low-Alloy Steel'']. Pridobljeno 4. aprila 2015.</ref> in majhne količine [[mangan]]a, [[Žveplo|žvepla]], [[fosfor]]ja in [[silicij]]a. Jeklene zlitine vsebujejo poleg različnih količin ogljika tudi druge kovine, med njimi [[krom]], [[vanadij]], [[molibden]], [[nikelj]], [[volfram]] in druge. Legirni elementi povečajo ceno jekel, zato se uporabljajo samo v posebne namene. Najpogostejša in najbolj znana zlitina je [[nerjavno jeklo]]. [[Slika:Ironattenuation.PNG|thumb|Železo: koeficient pojemanja v odvisnosti od energije med 1 meV in 100 keV za več mehanizmov sipanja fotonov]] V metalurgiji železa so nedavno razvili vrsto mikrolegiranih jekel (HSLA iz [[Angleščina|angleškega]] High-strength low-alloy steel) z izredno majhnimi vsebnostmi legirnih elementov, ki z minimalnimi stroški povečajo trdnost. Pogosto izredno povečajo tudi žilavost. Železo se, med drugim, uporablja tudi za zaščito pred [[Ionizirajoče sevanje|ionizirajočim sevanjem]]. Njegov učinek je sicer manjši kot pri drugih zaščitnih materialih, ima pa višjo mehansko odpornost. Glavna pomanjkljivost železa, jekla in večine zlitin je njihova majhna odpornost proti koroziji. Železo se pred vodo in kisikom zaščiti s premazi, galvanizacijo, pasivacijo, plastificiranjem, [[bruniranje]]m ali katodno zaščito. ===Spojine=== Pomen železovih spojin je v primerjavi s pomenom železa v metalurgiji zelo majhen, saj imajo spojine samo nekaj nišnih aplikacijh. Železovi katalizatorji se tradicionalno uporabljajo v [[Haber-Boschev postopek|Haber-Boschevem procesu]] proizvodnja [[amonijak]]a in [[Fischer-Tropschev proces|Fischer-Tropschevem procesu]] pretvarjanja [[Ogljikov monoksid|ogljikovega monoksida]] v [[ogljikovodik]]e za goriva in maziva.<ref>K.W. Kolasinski (2002). ''Where are Heterogenous Reactions Important''. Surface science: foundations of catalysis and nanoscience. John Wiley and Sons. str. 15–16. ISBN 978-0-471-49244-3.</ref> Uprašeno železo v kislih topilih se je uporabljalo za redukcino [[nitrobenzen]]a v [[anilin]].<ref>J.J. McKetta (1989). ''Nitrobenzene and Nitrotoluene''. Encyclopedia of Chemical Processing and Design: Volume 31 – Natural Gas Liquids and Natural Gasoline to Offshore Process Piping: High Performance Alloys. CRC Press. str. 166–167. ISBN 978-0-8247-2481-8.</ref> Železov(II) klorid se uporablja za čiščenje odpadnih voda, barvanje tkanin, kot barvni aditiv v premazih, aditiv v živalski hrani in jedka za baker v proizvodnji tiskanih vezij.<ref>E. Wildermuth, H. Stark, G. Friedrich, F.L. Ebenhöch, B. Kühborth, J. Silver, R. Rituper (2000). ''Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry''. doi: 10.1002/14356007.a14_591. ISBN 3527306730.</ref> Raztopljen v [[etanol]]u tvori železovo tinkturo. Drugi železovi halidi so omejeni na laboratorijsko rabo. Železov(II) sulfat je prekurzor za druge železove spojine. Uporablja se tudi za redukcijo kromatov v [[cement]]u in kot prehranski dodatek za zdravljenje slabokrvnosti, ki je posledica pomanjkanja železa. Železov(III) sulfat se uporablja za obarjanje trenutnih drobnih delcev v rezervoarjih za pitno vodo. Železov(II) klorid se uporablja kot redukcijski flokulant, kemikalija za tvorjenje železovih kompleksov, proizvodnjo magnetnih železovih oksidov in reducent v organskih sintezah. == Železo v človeškem organizmu == Železo je eden najpomembnejših biogenih elementov človeškega organizma. Skupna količina železa v telesu zdravega odraslega človeka znaša 4,5 g. Je sestavni del več sto [[protein]]ov in [[encim]]ov, med katerimi so najpomembnejši: * železo v [[hem]]u je sestavni del [[hemoglobin]]a in [[mioglobin]]a, ki prenašata kisik in omogočata celično dihanje * hem je [[kofaktor]] [[citokrom]]ov, ključnih encimov biotransformacije [[ksenobiotik]]ov, * hem je kofaktor številnih encimov, ki sodelujejo pri mitohondrijskem prenosu elektronov oz. v [[Dihalna veriga|dihalni verigi]], * železo vsebujoči proteini z nehemsko strukturo, kot sta [[NADH dehidrogenaza]] in [[sukcinat dehidrogenaza]], so ključni encimi primarnega metabolizma, * [[katalaza|katalaze]] in [[peroksidaza|peroksidaze]] so hemski proteini, ki sodelujejo pri razgradnji vodikovega peroksida ter varujejo celice pred škodljivimi kisikovimi zvrstmi, * hemski encim mieloperoksidazo uporabljajo nevtrofilci pri sintezi hipoklorove kisline, slednjo pa uporabljajo pri uničenju bakterij, * človeški organizem uporablja železo vsebujoč encim prolil hidroksilazo kot enega izmed senzorjev za hipoksijo ter tako omogoča prilagodljivost človeškega telesa življenju na različnih nadmorskih višinah, * ribonukleotid reduktaza je železo vsebujoč encim, udeležen pri sintezi DNA Z uravnoteženo prehrano se v telo dnevno vnese 10 do 30&nbsp;mg železa. Naravni viri so tako rastlinskega kot živalskega izvora. V naslednji preglednici je prikazana vsebnost železa v posameznih živilih na 100 g živila. {|class="wikitable" style="float: left; clear:left; margin-right:1em; margin-top:0;" |+ Vsebnost železa v nekaterih živilih ! Živilo !! Železo (mg) |- | Leča || 11,1 |- | Školjke || 10,9 |- | Goveja jetra|| 10,8 |- | Sezam|| 10,4 |- | Sojino zrnje|| 9,7 |- |Piščančja jetra|| 9,2 |- | Rdeč fižol|| 6,4 |- | Ostrige|| 5,1 |- | Govedina na žaru|| 4,25 |- | Mandlji|| 4,0 |- | Suhe marelice|| 3,2 |- | Jajce|| 2,0 |- | Piščančje prsi|| 1,9 |- | Tofu|| 1,2 |- | Losos|| 1,2 |- | Brokoli|| 1,0 |- |} Absorbcija železa v človeškem organizmu je omejena s fizikalno-kemijskimi lastnostmi železovih ionov in s fiziološkim stanjem železa v organizmu. Železo v živilih živalskega izvora je vezano na proteine, v živilih rastlinskega izvora pa v soleh [[Anorganska kislina|anorganskih kislin]]. Železo, ki se uporablja v terapiji ''per os'', je v obliki soli anorganskih kislin. V organizmu zdravega, odraslega moškega se absorbira 0,5 do 1,0&nbsp;mg železa, v organizmu zdrave, odrasle ženske 1,0 do 1,5&nbsp;mg dnevno. V stanjih povečanih potreb je ta količina bistveno večja. Iz živil živalskega izvora se železo absorbira sorazmerno dobro (20-odstotno), iz živil rastlinskega izvora pa bistveno slabše (10-odstotno). Železo v teh živilih je trivalentno, zato se mora pred absorbcijo reducirati v dvovalentno železo. Absorbcija poteka po celi dolžini [[Tanko črevo|tankega črevesa]], največ v [[dvanajstnik]]u. V celicah črevesa se veže s proteinom apoferitinom v feritin. Absorbcija preneha, ko je porabljen ves apoferitin. Železo se po potrebi sprošča iz feritina, sproščeni apoferitin pa se vrne v ciklus. Absorbcija železa je torej omejena s količino prostega apoferitina (mukozna blokada). Če so potrebe po železu majhne, zaloge pa velike, se celotna količina absorbiranega železa prenese v feritin. Organizem se s tem zavaruje pred preveliko absorpcijo železa. Pred vstopom v plazmo se železo veže na feriglobulin in nastane transferin, s katerim se prenaša do ciljnega organa, kjer se veže na specifične receptorje. V procesu endocitoze transferin vstopa v eritroblast, sprošča železo in se uporablja v sintezi hemoglobina. Ena molekula transferina lahko veže največ 2 fero iona. Z merjenjem vsebnosti transferina se lahko določi kapaciteta možnega vezanega železa. Neuporabljeno železo se deponira v jetrih, vranici in kostnem mozgu kot rezervno železo. Železo se vskladišči v dveh oblikah. Pogostejši je feritin, topen v vodi, ki je sestavljen iz kristalov železovega hidroksida, prekritega z luskami beljakovine apoferitin. Druga oblika je v vodi netopen hemosiderin. Vsebnost plazmatskega feritina se lahko uporabi za oceno zalog železa v organizmu. Absorpcija in prenosna kapaciteta se lahko povečata pri pomanjkanju železa, hipoksiji, anemiji, pri povečani sintezi transferina. Nekateri dejavniki bodisi povečujejo bodisi zmanjšujejo absorbcijo železa. Med pospeševalce absorbcije spadajo: * [[askorbinska kislina]] (vitamin C), ki reducira trovalentno železo v dvovalentno in tvori komplekse z dvovalentnim železom, ki ima visoko biološko uporabnost; trovalentno železo se praktično ne absorbira * druge organske kisline, kot so [[Citronska kislina|citronska]], maleinska in [[mlečna kislina]], ki vse po vrsti tvorijo različne komplekse z železovimi ioni Fe<sup>2+</sup>, in tako olajšajo njihovo absorbcijo * rdeče meso, ribe in perutnina razen tega, da vsebujejo železo v hemu, pospešujejo absorpcijo nehemskega železa Zaviralci absorpcije so naslednji: * [[fitinska kislina]] je prisotna v stročnicah, žitaricah in rižu; majhne količine fitinske kisline (5 do 10&nbsp;mg) lahko zavrejo absorpcijo nehemskega železa do 50 %, zaradi česar je absorpcija železa iz stročnic ([[soja]], [[fižol]], [[Leča (rastlina)|leča]], [[grah]]) izjemno nizka * polifenoli iz sadja, zelenjave, kave, čaja, vina in začimb lahko znatno zavrejo absorpcijo železa * sojini proteini močno zavirajo absorpcijo železa, kar deloma sovpada s količino fitatov. Priporočeni dnevni odmerki železa po starostnih obdobjih so predstavljeni v naslednji preglednici: {|class="wikitable" |+ Dnevne potrebe po železu ! Življenjsko<br/> obdobje !! Starost!! Moški<br/> (mg/dan)!! Ženske<br/> (mg/dan) |- | Dojenčki||0-6 mesecev|| 0,27|| 0,27 |- | Dojenčki|| 7-12 mesecev|| 11|| 11 |- | Otroci|| 1-3 leta|| 7|| 7 |- | Otroci|| 4-8 let|| 10|| 10 |- | Otroci|| 9-13 let|| 8|| 8 |- | Adolescenti|| 14-18 let|| 11|| 15 |- | Odrasli|| 19-50 let|| 8|| 18 |- | Odrasli|| >51 let|| 8|| 8 |- | Nosečnice|| vse starosti||-|| 27 |- | Dojilje|| 18 let in mlajše|| -|| 10 |- | Dojilje|| 19 let in starejše || -|| 9 |} === Pomanjkanje železa === Pomanjkanje železa je najpogostejša oblika pomanjkanja mikroelementov v svetu. Poznamo tri ravni pomanjkanja železa: * izčrpane so zaloge, vendar funkcionalnega pomanjkanja še ni, * zgodnje funkcionalno pomanjkanje železa že moti nastajanje rdečih krvnih celic, * daljše pomanjkanja železa povzroči mikrocitno hipokromno slabokrvnost (anemijo), za katero so značilne majhne rdeče krvne celice z nizko vsebnostjo hemoglobina. Simptomi, kot so bledica, utrujenost, slabost, so posledica nezadostne oskrbe s kisikom. Ravno tako je moten potek vseh telesnih procesov, v katerih sodelujejo snovi, ki vsebujejo železo. Anemija zaradi pomanjkanja železa se zdravi z železovimi prehranskimi dopolnili. Vzroki za pomanjkanje so lahko: * hitra rast, * nosečnost, v kateri so potrebe po železu povečane zaradi oskrbe zarodka in posteljice ter povečanja volumna krvi, * kronična krvavitev v nekaterih boleznih, * akutna krvavitev, ki običajno povzroči le kratkotrajno pomanjkanje, saj se izčrpajo samo zaloge železa v krvi, * bolezni, ki povzročajo slabšo absorbcijo železa v črevesju ([[celiakija]], [[infekcija]]), * vegetarijanstvo, ker je biološka razpoložljivost železa iz rastlinskih virov precej manjša kot biološka razpoložljivost iz živalskih virov; vegetarijanci morajo zaužiti približno 80 % več železa in paziti, da zaužijejo dovolj snovi, ki optimirajo absorbcijo železa, * redna in intenzivna telesna vadba; potrebe telesno aktivnih ljudi so lahko do 30 % višje kot pri neaktivni populaciji. Pri pomanjkanju železa pridejo v poštev prehranska dopolnila, ki vsebujejo železo v različnih oblikah in z različno vsebnostjo elementarnega železa: * železov (II) sulfat heptahidrat, 22 % elementarnega železa, * železov (II) sulfat monohidrat, 33 % elementarnega železa, * železov (II) glukonat, 12 % elementarnega železa, * železov (II) fumarat, 33 % elementarnega železa. === Toksičnost === Primeri zastrupitev z železom so redki. Pojavljajo se pri namernem jemanju velikih odmerkov ali pri obolenjih hemokromatoze, katerih vzrok je podedovana motnja čezmerne absorpcije železa. Smrtna doza je med 200 in 250&nbsp;mg/kg telesne teže, simptomi akutne zastrupitve pa se lahko pojavijo že pri 20–60&nbsp;mg/kg telesne teže. Simptomi se lahko pojavijo v štirih fazah: * 1-6 ur po zaužitju lahko pride do slabosti, bruhanja, šibkega srčnega utripa, nizkega krvnega tlaka, letargije in bolečin v trebušnem predelu, * če zastrupitev ne povzroči takojšnje smrti, se lahko simptomi umirijo za naslednjih 12-24 ur, * 12-48 ur po zaužitju se simptomi vrnejo in lahko vključujejo še odpovedovanje srčno-žilnega sistema, jeter, ledvic in centralnega živčnega sistema, * 2-6 tednov po zaužitju se lahko razvijejo kronične poškodbe jeter, želodca in centralnega živčnega sistema. === Interakcije === : Železo lahko vstopa v interakcije z mnogimi zdravili, pa tudi z določeno hrano in sestavinami hrane. Mleko, jajca, kava, črni čaj, fitinska kislina, celulozna vlakna zmanjšujejo absorpcijo železa, medtem ko jo alkohol znatno povečuje, kar lahko povzroči tudi toksičnost. * Tetraciklinski antibiotiki: hkratna uporaba železa in tetraciklinskih antibiotikov lahko povzroči klinično pomembno interakcijo in zmanjša terapevtsko koncentracijo antibiotika, zato se uživanje železa priporoča najmanj dve uri pred antibiotikom ali po njem. * Etidronat: klinično pomembna interakcija lahko nastane pri hkratni uporabi železa in etidronata, v kateri se pomembno zmnanjšuje absorpcija etidronata, zato se priporoča ločeno jemanje. * Fluorokinoloni: hkratna uporaba železa in fluorokinolonov lahko izzove heliranje fluorokinolonov in tako zmanjša absorpcijo ter povzroča znižanje terapevtske vrednosti v seču in serumu. Da bi se zmanjšala možnost te klinično pomembne interakcije, se priporoča ločeno jemanje. * Cimetidin, antacidi, kalcijeve spojine: lahko zmanjšajo absorpcijo železa, zato se mora povečati skupni dnevni vnos. * Vitamin E: večji odmerki železa lahko katalizirajo oksidacijo in povečajo potrebe po vitaminu E. == Zunanje povezave == * [http://www.periodicvideos.com/videos/026.htm železo] v ''periodnem sistemu video posnetkov'' (Univerza v Nottinghamu) ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri== * Vovk Tomaž, Obreza Aleš. ''Prehranska dopolnila I: minerali in vitamini''. Fakulteta za farmacijo, Ljubljana 2009 * Medić-Šarić Marica, Buhač Ines, Bradamante Vlasta. ''Vitamini in minerali''. Ins obs medicus, Ptuj 2002 * Pokorn Dražigost. ''Prehrana v različnih življenjskih obdobjih: prehranska dopolnila v prehrani''. Marbona, Ljubljana 2005 * Weeks, Mary Elvira; Leichester, Henry M. (1968). ''Elements Known to the Ancients. Discovery of the Elements''. Easton, PA: Journal of Chemical Education. str. 29–40. ISBN 0-7661-3872-0. LCCN 68-15217 == Zunanje povezave == {{Wikislovar|železo|Železo}} * {{Zbirka-medvrstično|iron|železo}} {{navpolje periodni sistem}}{{kemični elementi}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Železo| ]] [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:Minerali v hrani]] [[Kategorija:Prehodne kovine]] [[Kategorija:Kovine]] gima37mk5i9nvnkbvhal9lux7h3ro80 Občina Hajdina 0 11697 6753146 6753060 2026-09-20T13:13:35Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6753146 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Stanislav Glažar]] |grb=Grb Občine Hajdina.png |lokacija=Karte Hajdina si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F159_T1257_vF_b_x564176.5_y142099_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F159_T1257_vF_b_x564176.5_y142099_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.hajdina.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=21,6 |prebivalstvo=4092 |prebivalstvo_datum=2026 |sedež=[[Zgornja Hajdina]]}} '''Občina Hajdina''' [hajdína]<ref>{{Navedi splet|title=Hajdina – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/hajdina/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z več kot 4000 prebivalci in središčem v [[Zgornja Hajdina|Zgornja Hajdina.]] Na vzhodu meji na [[mestna občina|mestno občino]] [[mestna občina Ptuj|Ptuj]], na severozahodu na občino [[občina Starše|Starše]], na zahodu na [[občina Kidričevo|Kidričevo]], ter na jugu na [[občina Videm|Videm]]. == Naselja v občini == [[Draženci]], [[Gerečja vas]], [[Hajdoše]], [[Skorba]], [[Slovenja vas]], [[Spodnja Hajdina]], '''[[Zgornja Hajdina]]''' == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=118px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Radoslav Simonič]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Stanislav Glažar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|30px]]<br>'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|30px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Hajdina]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.hajdina.si/ Hajdina] - uradna stran občine {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Hajdina]] [[Kategorija:Občina Hajdina| ]] ozp46qfp1jpirkmrqd02caotg4z1nci Ludvik 0 14670 6753301 6743365 2026-09-20T22:15:38Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci imena */ 6753301 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Ludvik |image = Louis-xiv-lebrunl.jpg |imagesize = |caption = [[Ludvik XIV. Francoski]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''slaven bojevnik'' |region = nemško ime |origin = Ludwig |name day = 28.april, 19. in 25.avgust |related name = |fotonotes = }} '''Ludvik''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], ki izhaja iz (staro)germanskega imena Lodowicus. == Slovenske različice == *moške oblike imena: [[Ludovik]], [[Ludvig]], [[Luj]] ([[Lujo]], [[Lujon]]), poslovenjeno tudi [[Ljudevit]] *ženske oblike Imena: [[Ludvika]], [[Ludovika]] == Tujejezikovne različice == * pri [[Angleži]]h: Ludvig, Louis (Lou), tudi Lewis * pri [[Čehi]]h: Ludvík, Ludek, Ludova, Luděk (pri [[Slovaki|Slovakih]] tudi Ľudovít) * pri [[Francozi]]h: Ludovic, Louis (m) in Luiset (ž), Luisot (ž) * pri [[Hrvati|Hrvatih]]: Ludovik, Lujo, [[Ljudevit]] (Ludvig) * pri [[Italijani]]h: Ludovico, Lodovico, skrajšano Luigi * pri [[Madžari]]h: Ludvig, Lajos, Lajsci, skrajšano Laji, poslovenjeno Lajči * pri [[Nemci]]h: Ludwig, Lutz * pri [[Nizozemci]]h: Lodewijk * pri [[Španci]]h: Luis * pri [[Portugalci|Portugalc]]<nowiki/>[[Portugalci|i]][[Portugalci|h]]: Luís * pri [[Švedi]]h: Ludvig == Izvor in pomen imena == [[Ime]] Ludvik izvira iz [[nemščina|nemškega]] imena ''[[Ludwig]]'', to pa iz starejšega ''Hlutwig'' in različice ''Lud(o)wig''. ''Hlutwig'' »slaven bojevnik« je zloženka iz starovisokonemških besed ''hlűt'' v pomenu »slaven, znan« in ''wïg'' v pomenu »boj«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> Po nekaterih razlagah ima ime Ludvik enak izvor kakor [[Alojz]] (v italijanščini je [[Luigi]] skrajšana varianta obeh imen) == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Ludvik: 2.475. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Ludvik po pogostosti uporabe uvrščeno na 91. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Ludvik|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V našem [[Katoliški koledar|koledarju]] z izborom svetniških imen, udomačenih med Slovenci in njihovimi [[god]]ovnimi dnevi po novem bogoslužnem koledarju je ime '''Ludvik''' zapisano 3 krat. Pregled godovnih dni v katerih poleg Ludvika godujejo še Ludovik, Ljudovit, Lujo in osebe katerih imena nastopajo kot različice navedenih imen.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> * [[28. april]], Ludvik Grignon Montfortski, redovni ustanovitelj († 28. apr. [[1716]]) * [[19. avgust]], Ludvik, toulouški škof (19. avg. 1291) * [[25. avgust]], [[Ludvik IX. Francoski]], francoski kralj († 25. avg. 1270) == Priimki nastali iz imena == Iz imena Ludvik so nastali priimki [[Ludvik (priimek)]], [[Ludovik]], Ludviger, Luiš, Lutz in drugi. == Znani nosilci imena == * [[Ludvik Azula]] * [[Ludvik Bagari]] * [[Ludvik Bajde|Lud(o)vik Bajde]] * [[Ludvik Bandec]] * [[Ludvik Bartelj]] * [[Ludvik Berc]] * [[Andrej Ludvik Bizjak]] * [[Ludvik Bogataj]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Ludvik Boštjančič]] * [[Ludvik Broder]] * [[Ludvik Bunderla]] * [[Ludvik Burger]] * [[Ludvik Cencelj]] * [[Ludvik Čanžek]] * [[Ludvik Čarni]] * [[Ludvik Čebular]] * [[Ludvik Čepon]] * [[Ludvik Černe]] * [[Ludovik Černej|Lud(o)vik Černej]] * [[Ludvik Čibej]] * [[Ludvik Dimitz]] * [[Ludvik Dornig]] * [[Ludvik Dostal]] * [[Ludvik Dremelj]] * [[Ludvik Drobnič]] Vasja * [[Ludvik Druml]] * [[Ludvik Erjavec]] * [[Ludvik Faflek]] * [[Ludvik Filipec]] * [[Ludvik Filipič]], pravnik * [[Ludvik Filo]] * [[Ludvik Flisar]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrovšek]], matematik, fizik, šahist... * [[Ludvik Gerbec|Ludvik (Bernard) G(e)rbec]] * [[Ludvik Germonik]] * [[Ludvik Nazarij Glavina|Ludvik (Nazarij) Glavina]] * [[Ludvik Glazer Naudé]] * [[Ludvik Gnus]] * [[Ludvik Golež]] * [[Ludvik Modest Golia]] * [[Ludvik Grafenauer]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Ludvik Golob]] * [[Ludvik Grilc]] * [[Ludvik Bernard Grbec]] * [[Ludvik Gruden]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Ludvik Horvat]], psiholog * [[Ludvik Jank]] * [[Ljudevit Jenko|Ljudevit (Ludvik) Jenko]] * [[Ludvik Jerkič]] * [[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] * [[Ludvik Kaluža]] * [[Ludvik Karničar]] * [[Ludvik Kastelic]] * [[Ludvik Kejžar]] * [[Ludvik Klakočer]] * [[Ludvik Knez]] * [[Matjaž Komel]] - Ludvik * [[Luka Koprivšek|Ludvik "Luka" Koprivšek]] * [[Ludvik Kovač]] * [[Ludvik Kožuh]] * [[Ludvik Kramberger]] * [[Ludvik Kratochwill]] * [[Ludvik Kremžar]] - Luce * [[Ludvik Kukavica]] * [[Ludvik Lesjak]] ([[Ansambel Ludvika Lesjaka]]) * [[Ludvik Leskovar|Lud(o)vik Leskovar]] * [[Ludvik Lukežič]], tiskar in gospodarstvenik * [[Ludvik Mali]] (1919–2012), inženir rudarstva * [[Ludvik Medvešek]] * [[Ludvik Meglič]] * [[Ludvik Mihelič]] * [[Ludvik Mrzel]], pisatelj, pesnik ... * [[Ludvik Novak (duhovnik)|Ludvik Novak]], evangeličanski senior * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]], politik * [[Ludvik Olas]], geograf * [[Ludovik Osterc|Lud(o)vik Osterc]] Berlan, literarni zgodovinar, hispanist, univ. profesor v Mehiki * [[Ludvik Oblak]] * [[Ludvik Orban]] *[[Ludvik Palka]] * [[Ludvik Pandur]] * [[Ludvik Pangerc]] * [[Ludovik Pečko]] * [[Ludvik Pernišek]], misijonar * [[Ludvik Piranski]] (~1380), teolog, škof, sholastik * [[Ludvik Pliberšek]] * [[Ludvik Peršolja]] * [[Ludvik Petelinšek]] * [[Ludvik Počivavšek]] * [[Ludvik Pogačnik]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Ludve Potokar]] * [[Ludvik Puklavec (zdravnik)|Ludvik Puklavec]] * [[Ludvik Puš]] * [[Ludvik Ravnik]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Ludvik Rozman]] * [[Ludvik Rutar]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Ludvik Schara]] * [[Janez Ludvik Schönleben]] * [[Ludvik Schönleben]] * [[Ludvik Simonič]] * [[Ludvik Simončič]] * [[Ludvik Slokar]] * [[Ludvik Sluga]] * [[Ludvik Smrekar]] * [[Ludvik Sočič]] * [[Ludvik Sotlar]] * [[Ludvik Starič]] * [[Ludvik Strobl]] * [[Ludvik Šerjak]] * [[Ludvik Šircelj]] * [[Ludvik Šivic]] * [[Ludvik Škoberne]] * [[Ludvik Škof]], igralec * [[Ludvik Škufca]] * [[Ludvik Špacapan]] * [[Ludvik Špan]] * [[Ludvik Šparhakl]] * [[Ludvik Šraj]], slikar * [[Slavko Ludvik Šuklar|Slavko (Ludvik) Šuklar]] * [[Ludvik Tabor]] * [[Ludvik Tomše]] * [[Ludvik Tončič]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Ludvik Tratnik]] * [[Ludvik Trauner]] * [[Ludvik Travnik]] * [[Ludvik Üllen]] * [[Ludvik Urekar]] * [[Ludvik Vagaja]] * [[Ludvik Vasič]] * [[Ludvik Vencajz|Ludvik/Ljudevit Vencajz]] * [[Ludvik Vesel]] * [[Ludvik Vidmar]] * [[Ludvik Viternik]] * [[Ludvik Vodopivec]] * [[Ludvik Vrečič]], slikar * [[Ludvik Vrtačič]] * [[Ludvik Zabret]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Ludvik Zajc]] * [[Ludvik Zelko]] * [[Ludvik Zepič]] * [[Ludvik Zorzut]] * [[Ludvik Zvonar]] * [[Ludvik Žagar]] * [[Ludvik Žalik]] * [[Ludvik Žerjav]] * Lud(o)vik [[Žitnik]] * [[Ludvik Žižek]] * [[Ludvik Žnidaršič]] === Tujci === * [[Ludwig van Beethoven]] * [[Ludvik IV. Wittelsbaški]] ([[Ludvik Bavarec]]/''Bavarski'') * [[Ludvik XIV. Francoski]] * [[Ludvik XVI. Francoski]] * [[Ludvik II. Bavarski]] * [[Ludvik I. Ogrski]] * [[Ludvik Nemški|Ludvik (II.) Nemški]] * [[Ludvik I., bavarski vojvoda|Ludvik Kelheimer]] * [[Ludvik II. Jagelo]] * [[Ludvik XVII. Francoski]] * [[Ludvik XV. Francoski]] * [[Ludvik XIII. Francoski]] * [[Ludvik Pobožni]] * [[Ludvik Toulouški]] * [[Ludvík Aškenazy]] * [[Ludvík Aust]] * [[Ludvík Černý]] * [[Ludvik Gumplowicz|Ludvik (Ludwig) Gumplowicz]] * [[Ludvík Kohl]] * [[Ludvik Kranagh]] (''Ludvik Mac Neven De Cranagh O'Kelly ab Aghrim'') * [[Ludvík Kuba]] * [[Ludvík Kundera]] * [[Ludvik Lábler]] * [[Ludvika Smrčková]] * [[Ludvík Středa]] * [[Ludvík Svoboda]] * [[Ludvík Vacátko]] * [[Ludvík Vaculík]] == Zanimivosti == * Ludvik je ime več [[svetnik]]ov. Najbolj znan je [[Ludvik IX. Francoski]], francoski kralj, ki je živel od leta 1226 do 1270. Udeležil se je [[križarske vojne|šeste križarske vojne]] in umrl v sedmi pred Tunisom († 25. avgusta 1270). * Ludvik je bilo pogosto ime evropskih vladrjev, posebno francoskih. Zelo slaven je bil [[Ludvik XIV.]] imenovan »sončni kralj«. * Po Ludvikih se imenujejo tudi nekatera mesta: V [[Nemčija|Nemčiji]] [[Ludwigsburg]] in [[Ludwigshafen]]. * [[Louisiana]] je država na jugu [[Združene države Amerike|ZDA]], bivša francoska kolonija, imenovana po Ludviku XIV. * Louisdor je »francoski zlatnik«, ki ga je uvedel [[Ludvik XIII.]] == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na L]] *[[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] nmhef3yn5qdpn1oi0981fqesdrlbgx7 Wikipedija:Kaj Wikipedija ni 4 18694 6753232 6026426 2026-09-20T16:50:09Z ~2026-50809-64 266078 6753232 wikitext text/x-wiki --[[Posebno:Prispevki/~2026-50809-64|~2026-50809-64]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-50809-64|pogovor]]) 18:50, 20. september 2026 (CEST) == [http://Aethel-Sovering ilslimarillon]<code><ref>Računalniška koda</ref>''Ležeče besedilo''</code> == {{pravilo|WP:NI|WP:NOT}} {{povzetek pravila| # Količina informacij v Wikipediji je lahko praktično neomejena, vendar je Wikipedija digitalna enciklopedija in zato ne poskuša vsebovati vseh podatkov ali izražanja, ki je na voljo drugje. # Čeprav je lahko vsakdo urejevalec, Wikipedija s svojimi procesi in standardi skupnosti ni anarhija, demokracija ali birokracija. # Wikipedija ni kraj za promocijo stvari ali objavo vaših misli, ni mesto za osebno komunikacijo, ni shramba prosto licenciranega predstavnostnega gradiva in ni cenzurirana publikacija. }} ''Opomba: Čeprav so na tej strani zapisana trdno uveljavljena pravila, se še naprej razvija. Pri navajanju v razpravi preverite njeno zadnjo redakcijo.'' {{seznam pravil}} [[Wikipedija]] je [[enciklopedija]] in zato ne more biti marsikaj drugega. Tu je naštetih nekaj pogostih nesporazumov piscev prispevkov. == Kaj Wikipedija ni == #{{sidro|SLOVAR}} Wikipedija '''ni slovar'''; glej daljši sestavek [[Wikipedija:Wikipedija ni slovar|Wikipedija ni slovar]]. Enciklopedija je opredeljena kot zbirka člankov, ki presegajo gole opisne [[slovar]]ske razlage; njen namen ni razlagati običajne slovenske besede, ki jih lahko opišemo z nekaj stavki. To še posebej velja za pogovorne izraze, vendar so tudi glagoli, pridevniki in ostale nesamostalniške besedne oblike pogosto tu le po pomoti. Samostalniki po dogovoru nastopajo v ednini, razen izjemoma. Projekt, ki ''je'' prosti slovar, se imenuje [[Wikislovar]]. Vsak članek v Wikipediji pa se vendarle mora začeti z dobro definicijo ali jasnim opisom teme. #{{sidro|IZVIRNO}} Wikipedija '''ni mesto za objavo izvirnih raziskav''', predlaganje novih teorij in rešitev, izvirnih zamisli, definicij izrazov, kovanje novih besed, itd. Glej [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]. Če na nekem področju opravljate [[raziskava|raziskovalno]] delo, svoje izsledke objavite v običajnih recenziranih revijah ali drugje v spletu. Wikipedija bo poročala o vašem delu, ko bo to postalo del sprejetega človeškega znanja. Seveda vam ni treba vseh podatkov dobiti ''od'' recenziranih revij; vendar skušajte pisati zanesljive in preverljive članke. #{{sidro|OGLAS|OGLASI}} Wikipedija '''ni mesto za kakršno koli propagando in oglaševanje'''. Članek lahko seveda korektno poroča ''o'' takšnih zadevah, če le skuša slediti [[Wikipedija:Nepristranskost|načelu nepristranskosti]]. Če želite prepričati ljudi o svojih pogledih, pojdite na [[Usenet]] ali ustvarite [[blog]]. #{{sidro|NIESEJ}} Wikipedija '''ni mesto za osebno obarvane eseje ali oboževalske strani'''. Članki morajo slediti temi in biti napisani objektivno in v slogu enciklopedije. #{{sidro|KLEPETALNICA}} Wikipedija '''ni klepetalnica'''. Poskusite slediti cilju ustvarjanja enciklopedije. Z ljudmi se lahko pogovarjate na njihovih uporabniških straneh in razrešujete težave s članki na ustreznih [[Pomoč:Pogovorna stran|pogovornih straneh]], vendar debat in vprašanj ne vnašajte v članke. #{{sidro|PONUDNIK}} Wikipedija '''ni ponudnik spletnega prostora''' za zasebne domače strani. Uporabniške strani so namenjene predstavitvi dela Wikipedistov v Wikipediji, ne literarnim sestavkom. #{{sidro|VSIPODATKI}} Wikipedija '''ni zbirka vseh podatkov'''. Če je podatek na razpolago, še ne pomeni, da ga je primerno objaviti v enciklopediji. Za strukturirane zbirke podatkov, kot so telefonski imeniki, življenjepisi, zbirke povezav in naslovov itd. obstaja ustreznejše programje in mesto. ##{{sidro|ZBIRKAVIROV}} Wikipedija '''ni zbirka virov''', npr. celih knjig, zgodovinskih dokumentov, pisem, navedkov, pesmi ali pravnih predpisov. Objavi prostih besedil je namenjen projekt [[:s:|Wikivir]], objavi zbirk navedkov pa [[:q:|Wikinavedek]], ki sta posebna [[wiki]]ja. ##{{sidro|IMENIK}} Wikipedija '''ni imenik oseb, društev, organizacij ali podjetij'''. V njej naj bi bile le osebe in ustanove splošnega značaja ali tiste, ki so posebej zanimive, kot opredeljuje [[Wikipedija:Odmevnost|pravilo o odmevnosti]]. Preprosto merilo je na primer, ali se organizacija pojavlja v več drugih knjižnih virih. ##{{sidro|FARPOV|LINKFARM}}Wikipedija '''ni zbirka povezav'''. Včasih je smiselno našteti uporabljene vire in nadaljnje povezave, vendar predolgi spiski lahko članek skazijo in zameglijo namen Wikipedije. Enako velja za notranje povezave na članke v Wikipediji. Zgolj naštevanju povezav je namenjen projekt [http://dmoz.org/ Open Directory]. ##{{sidro|POSIMENIK}} Wikipedija '''ni poslovni imenik'''. V člankih o ustanovah, podjetjih ali društvih niso zaželeni poštni naslovi, telefonske številke, naslovi za elektronsko pošto, kontaktne osebe ali delovni čas. Zadostuje povezava na uradno spletno stran. ##{{sidro|KROGLA}} Wikipedija '''ni kristalna krogla''', to pomeni, da to ni zbirka nepreverljivih spekulacij. Vsi članki o pričakovanih dogodkih morajo biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivi]] in téma dogodka mora biti dovolj poznana, da si dogodek kasneje zasluži svoj opis, ko se ta dejansko zgodi. #{{sidro|NASVETI}} Wikipedija '''ni zbirka nasvetov'''. Cilj Wikipedije ni razlagati, kako uporabiti to ali ono napravo. S pisanjem priročnikov se ukvarja sestrski projekt [[:b:|Wikiknjige]] (glejte npr. [[b:Kuharica|kuharico]]). #{{sidro|NOTPOV}} Članki naj '''ne bodo seznami notranjih povezav'''. Izjema so teme, ki upravičujejo sistematski pregled, npr. [[Seznam skupin hroščev]]. Seznami, portali in kategorije služijo kot orodja za lažje iskanje prave vsebine in niso sami sebi namen ali v središču tega projekta. #{{sidro|NIFOTO}} Wikipedija '''ni zbirka fotografij ali predstavnostnih datotek''' brez spremljajočega besedila. Če želite predstaviti sliko, navedite enciklopedični kontekst ali jo dodajte v [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]. #{{sidro|KLJUČNE}} Članek naj '''ne bo naštevanje ključnih besed'''. Pišite popolne stavke, da bralcu omogočite, da temo lažje razume. ===Wikipedija ni cenzurirana=== {{bližnjica pravil|WP:CENZURA|WP:NICENZURE}} {{sidro|CENZURA|NICENZURE}} {{clear left}} {{quote box|quote=Univerza se ne ukvarja z varovanjem študentov pred mislimi. Ukvarja se z varovanjem misli pred študenti. Zato dopušča kar se da svobodno izražanje stališč pred študenti in zaupa njihovemu pravemu občutku pri presoji o njih.|source= [http://www.berkeley.edu/news/media/releases/2003/12/02_kerr.shtml Clark Kerr (1961)], predsednik Univerze v Kaliforniji|align=right|width=400px}} {{glavni članek|Wikipedija:Zanikanje odgovornosti za vsebino}} Wikipedija lahko vsebuje vsebino, ki je za nekatere bralce lahko tudi zelo sporna ali žaljiva. Prizadevanje, da bi bili članki in slike sprejemljivi za vse bralce ali da bi bili v skladu s splošnimi družbenimi ali verskimi [[norma]]mi, ni skladno z nameni enciklopedije. Vsebino <em>bomo</em> odstranili, če krši [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila Wikipedije]] (še zlasti v zvezi z [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|biografijami živečih oseb]] in [[Wikipedija:Nepristransko stališče|nepristranskim stališčem]]) ali [[zakonodaja Združenih držav Amerike|zakonodajo Združenih držav Amerike]] (kjer Wikipedija gostuje). Ker pa se večina urejanj nemudoma prikaže, je lahko neustrezen material dolgo časa viden bralcem, preden ga urejevalci opazijo in odstranijo. Nekateri članki lahko vsebujejo slike, besedilo ali povezave, ki so v zvezi s temo, vendar so za nekatere ljudi sporni. Pogovor o morebiti sporni vsebini se običajno ne osredinja na žaljivost, temveč na to, ali gre za [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike#Izbira slik|ustrezno sliko]], besedilo ali povezavo. »Spornost« običajno ni zadosten razlog za odstranitev vsebine. Pravila ali tradicije nekaterih organizacij zahtevajo ohranjanje skrivnôsti nekaterih informacij o njih. Take omejitve za Wikipedijo ne veljajo, saj Wikipedija ni članica teh organizacij. Če so take informacije enciklopedične, jih torej iz Wikipedije ne bomo odstranili. {{clear}} == Kaj ni skupnost Wikipedije == === Wikipedija ni bojišče === Od vsakega uporabnika pričakujemo, da bo do drugih gojil [[Wikipedija:Vljudnost|vljuden]] in [[Wikipedija:Ko se zaplete, se obvladajte|miren]] odnos v duhu sodelovanja. Uporabnikov, s katerimi se ne strinjate, ne [[Wikipedija:Brez osebnih napadov|žalite]], ne nadlegujte in ne spravljajte v zadrego. Težave se rajši lotite razumno in se z njimi vljudno pogovorite. Kadar je nekdo do vas nevljuden, zadirčen, ne sodeluje, vas žali, nadleguje ali sramoti, vam to ne daje pravice, da bi mu vrnili milo za drago (v slogu »on je začel!«). Bodisi se odzovite le na dejstva, ki jih navaja, in prezrite njegov odnos, ali pa njegovo sporočilo povsem ignorirajte. Kadar se spor nadaljuje, se držite postopkov [[Wikipedija:Odpravljanje sporov|odpravljanja sporov]]. Poleg tega tudi ne ustvarjajte in ne spreminjajte člankov le zato, da bi [[Wikipedija:Ne kvarite Wikipedije, da bi dokazali svoje|dokazali svoje]]. Ne uporabljajte Wikipedije za [[Wikipedija:Brez pravnih groženj|pravne]] ali druge grožnje Wikipediji, Wikipedijcem ali ustanovi Wikimedia; za odpravljanje pravnih težav obstajajo druga sredstva.<sup id="fn_1_back">[[#fn 1|1]]</sup> Groženj ne dopuščamo in so lahko vzrok za [[Wikipedija:Izobčenja in blokiranja|izobčenje]]. === Wikipedija ni anarhistični eksperiment === Wikipedija je svobodna in odprta, vendar tako svobodo kot odprtost omejuje, kadar ovirata izdelavo enciklopedije. Zato Wikipedija ni forum za nereguliran [[prosti govor]]. To, da je Wikipedija odprt projekt, ki se usmerja sam, ne pomeni, da je v katerem koli smislu del njegovega namena raziskovati razvoj [[anarhizem|anarhističnih]] skupnosti. Naš cilj je izdelati enciklopedijo in ne preizkušanje meja anarhije. Glejte tudi [[meta:Power structure]]. Za enciklopedijo, ki je resnično anarhistični eksperiment, obiščite [http://meta.anarchopedia.org/ Anarhopedijo]. === Wikipedija ni demokracija === Wikipedija <span class="plainlinks">[http://mail.wikimedia.org/pipermail/wikien-l/2005-January/018735.html ni eksperiment v demokraciji]</span> in sploh v nobenem drugem [[politični sistem|političnem sistemu]]. Temeljni način iskanja [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] ''ni'' z [[m:don't vote on everything|glasovanjem]], temveč s [[Wikipedija:Glasovanje ni nadomestilo za pogovor|pogovorom]]. Čeprav se pri preverjanju soglasja občasno uporabljajo [[Wikipedija:Anketa|ankete]], te pogovor navadno bolj ovirajo kot pa pomagajo pri njem. Uporabljati jih je treba previdno, če sploh, in [[Wikipedija:Soglasje se lahko spremeni|ne nujno kot zavezujoče]]. === Wikipedija ni birokracija === Še posebej Wikipedija ni [[pravni sistem|sistem zakonov]]. Nestrinjanja je treba odpravljati z iskanjem [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] v razpravi in ne s tesnim oklepanjem pravil in postopkov. Izogibati se je treba [[m:Instruction creep|navodilne solate]]. Če je pri objavi česa, na primer ideje ali nominacije, ugotovljena napaka v postopku, to ni razlog za razveljavitev objave. Sledite duhu in ne črki pravil, politik in smernic (glejte [[Wikipedija:Wikipravdanje]]). == Opombe == <cite id="fn_1">[[#fn 1 back|Opomba 1:]]</cite> Če ste mnenja, da so vaše pravne pravice kršene, se lahko o tem pogovorite z drugimi uporabniki, objavite kršitev na ustreznem [[Wikipedija:Dopisni seznami|dopisnem seznamu]], navežete stik z [http://wikimediafoundation.org ustanovo Wikimedia] oziroma nas, kadar gre za kršitve [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]] o tem obvestite [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]]. {{Pravila in smernice}} {{osnovne informacije|state=collapsed}} [[Kategorija:Uradna pravila Wikipedije|Kaj Wikipedija ni]] 8cobz16jyj04bizs1gtfmvx8lmiscrv 6753234 6753232 2026-09-20T17:03:18Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50809-64|~2026-50809-64]] ([[User talk:~2026-50809-64|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:TadejM|TadejM]] 6026426 wikitext text/x-wiki {{pravilo|WP:NI|WP:NOT}} {{povzetek pravila| # Količina informacij v Wikipediji je lahko praktično neomejena, vendar je Wikipedija digitalna enciklopedija in zato ne poskuša vsebovati vseh podatkov ali izražanja, ki je na voljo drugje. # Čeprav je lahko vsakdo urejevalec, Wikipedija s svojimi procesi in standardi skupnosti ni anarhija, demokracija ali birokracija. # Wikipedija ni kraj za promocijo stvari ali objavo vaših misli, ni mesto za osebno komunikacijo, ni shramba prosto licenciranega predstavnostnega gradiva in ni cenzurirana publikacija. }} ''Opomba: Čeprav so na tej strani zapisana trdno uveljavljena pravila, se še naprej razvija. Pri navajanju v razpravi preverite njeno zadnjo redakcijo.'' {{seznam pravil}} [[Wikipedija]] je [[enciklopedija]] in zato ne more biti marsikaj drugega. Tu je naštetih nekaj pogostih nesporazumov piscev prispevkov. == Kaj Wikipedija ni == #{{sidro|SLOVAR}} Wikipedija '''ni slovar'''; glej daljši sestavek [[Wikipedija:Wikipedija ni slovar|Wikipedija ni slovar]]. Enciklopedija je opredeljena kot zbirka člankov, ki presegajo gole opisne [[slovar]]ske razlage; njen namen ni razlagati običajne slovenske besede, ki jih lahko opišemo z nekaj stavki. To še posebej velja za pogovorne izraze, vendar so tudi glagoli, pridevniki in ostale nesamostalniške besedne oblike pogosto tu le po pomoti. Samostalniki po dogovoru nastopajo v ednini, razen izjemoma. Projekt, ki ''je'' prosti slovar, se imenuje [[Wikislovar]]. Vsak članek v Wikipediji pa se vendarle mora začeti z dobro definicijo ali jasnim opisom teme. #{{sidro|IZVIRNO}} Wikipedija '''ni mesto za objavo izvirnih raziskav''', predlaganje novih teorij in rešitev, izvirnih zamisli, definicij izrazov, kovanje novih besed, itd. Glej [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]]. Če na nekem področju opravljate [[raziskava|raziskovalno]] delo, svoje izsledke objavite v običajnih recenziranih revijah ali drugje v spletu. Wikipedija bo poročala o vašem delu, ko bo to postalo del sprejetega človeškega znanja. Seveda vam ni treba vseh podatkov dobiti ''od'' recenziranih revij; vendar skušajte pisati zanesljive in preverljive članke. #{{sidro|OGLAS|OGLASI}} Wikipedija '''ni mesto za kakršno koli propagando in oglaševanje'''. Članek lahko seveda korektno poroča ''o'' takšnih zadevah, če le skuša slediti [[Wikipedija:Nepristranskost|načelu nepristranskosti]]. Če želite prepričati ljudi o svojih pogledih, pojdite na [[Usenet]] ali ustvarite [[blog]]. #{{sidro|NIESEJ}} Wikipedija '''ni mesto za osebno obarvane eseje ali oboževalske strani'''. Članki morajo slediti temi in biti napisani objektivno in v slogu enciklopedije. #{{sidro|KLEPETALNICA}} Wikipedija '''ni klepetalnica'''. Poskusite slediti cilju ustvarjanja enciklopedije. Z ljudmi se lahko pogovarjate na njihovih uporabniških straneh in razrešujete težave s članki na ustreznih [[Pomoč:Pogovorna stran|pogovornih straneh]], vendar debat in vprašanj ne vnašajte v članke. #{{sidro|PONUDNIK}} Wikipedija '''ni ponudnik spletnega prostora''' za zasebne domače strani. Uporabniške strani so namenjene predstavitvi dela Wikipedistov v Wikipediji, ne literarnim sestavkom. #{{sidro|VSIPODATKI}} Wikipedija '''ni zbirka vseh podatkov'''. Če je podatek na razpolago, še ne pomeni, da ga je primerno objaviti v enciklopediji. Za strukturirane zbirke podatkov, kot so telefonski imeniki, življenjepisi, zbirke povezav in naslovov itd. obstaja ustreznejše programje in mesto. ##{{sidro|ZBIRKAVIROV}} Wikipedija '''ni zbirka virov''', npr. celih knjig, zgodovinskih dokumentov, pisem, navedkov, pesmi ali pravnih predpisov. Objavi prostih besedil je namenjen projekt [[:s:|Wikivir]], objavi zbirk navedkov pa [[:q:|Wikinavedek]], ki sta posebna [[wiki]]ja. ##{{sidro|IMENIK}} Wikipedija '''ni imenik oseb, društev, organizacij ali podjetij'''. V njej naj bi bile le osebe in ustanove splošnega značaja ali tiste, ki so posebej zanimive, kot opredeljuje [[Wikipedija:Odmevnost|pravilo o odmevnosti]]. Preprosto merilo je na primer, ali se organizacija pojavlja v več drugih knjižnih virih. ##{{sidro|FARPOV|LINKFARM}}Wikipedija '''ni zbirka povezav'''. Včasih je smiselno našteti uporabljene vire in nadaljnje povezave, vendar predolgi spiski lahko članek skazijo in zameglijo namen Wikipedije. Enako velja za notranje povezave na članke v Wikipediji. Zgolj naštevanju povezav je namenjen projekt [http://dmoz.org/ Open Directory]. ##{{sidro|POSIMENIK}} Wikipedija '''ni poslovni imenik'''. V člankih o ustanovah, podjetjih ali društvih niso zaželeni poštni naslovi, telefonske številke, naslovi za elektronsko pošto, kontaktne osebe ali delovni čas. Zadostuje povezava na uradno spletno stran. ##{{sidro|KROGLA}} Wikipedija '''ni kristalna krogla''', to pomeni, da to ni zbirka nepreverljivih spekulacij. Vsi članki o pričakovanih dogodkih morajo biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivi]] in téma dogodka mora biti dovolj poznana, da si dogodek kasneje zasluži svoj opis, ko se ta dejansko zgodi. #{{sidro|NASVETI}} Wikipedija '''ni zbirka nasvetov'''. Cilj Wikipedije ni razlagati, kako uporabiti to ali ono napravo. S pisanjem priročnikov se ukvarja sestrski projekt [[:b:|Wikiknjige]] (glejte npr. [[b:Kuharica|kuharico]]). #{{sidro|NOTPOV}} Članki naj '''ne bodo seznami notranjih povezav'''. Izjema so teme, ki upravičujejo sistematski pregled, npr. [[Seznam skupin hroščev]]. Seznami, portali in kategorije služijo kot orodja za lažje iskanje prave vsebine in niso sami sebi namen ali v središču tega projekta. #{{sidro|NIFOTO}} Wikipedija '''ni zbirka fotografij ali predstavnostnih datotek''' brez spremljajočega besedila. Če želite predstaviti sliko, navedite enciklopedični kontekst ali jo dodajte v [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]. #{{sidro|KLJUČNE}} Članek naj '''ne bo naštevanje ključnih besed'''. Pišite popolne stavke, da bralcu omogočite, da temo lažje razume. ===Wikipedija ni cenzurirana=== {{bližnjica pravil|WP:CENZURA|WP:NICENZURE}} {{sidro|CENZURA|NICENZURE}} {{clear left}} {{quote box|quote=Univerza se ne ukvarja z varovanjem študentov pred mislimi. Ukvarja se z varovanjem misli pred študenti. Zato dopušča kar se da svobodno izražanje stališč pred študenti in zaupa njihovemu pravemu občutku pri presoji o njih.|source= [http://www.berkeley.edu/news/media/releases/2003/12/02_kerr.shtml Clark Kerr (1961)], predsednik Univerze v Kaliforniji|align=right|width=400px}} {{glavni članek|Wikipedija:Zanikanje odgovornosti za vsebino}} Wikipedija lahko vsebuje vsebino, ki je za nekatere bralce lahko tudi zelo sporna ali žaljiva. Prizadevanje, da bi bili članki in slike sprejemljivi za vse bralce ali da bi bili v skladu s splošnimi družbenimi ali verskimi [[norma]]mi, ni skladno z nameni enciklopedije. Vsebino <em>bomo</em> odstranili, če krši [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila Wikipedije]] (še zlasti v zvezi z [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|biografijami živečih oseb]] in [[Wikipedija:Nepristransko stališče|nepristranskim stališčem]]) ali [[zakonodaja Združenih držav Amerike|zakonodajo Združenih držav Amerike]] (kjer Wikipedija gostuje). Ker pa se večina urejanj nemudoma prikaže, je lahko neustrezen material dolgo časa viden bralcem, preden ga urejevalci opazijo in odstranijo. Nekateri članki lahko vsebujejo slike, besedilo ali povezave, ki so v zvezi s temo, vendar so za nekatere ljudi sporni. Pogovor o morebiti sporni vsebini se običajno ne osredinja na žaljivost, temveč na to, ali gre za [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Slike#Izbira slik|ustrezno sliko]], besedilo ali povezavo. »Spornost« običajno ni zadosten razlog za odstranitev vsebine. Pravila ali tradicije nekaterih organizacij zahtevajo ohranjanje skrivnôsti nekaterih informacij o njih. Take omejitve za Wikipedijo ne veljajo, saj Wikipedija ni članica teh organizacij. Če so take informacije enciklopedične, jih torej iz Wikipedije ne bomo odstranili. {{clear}} == Kaj ni skupnost Wikipedije == === Wikipedija ni bojišče === Od vsakega uporabnika pričakujemo, da bo do drugih gojil [[Wikipedija:Vljudnost|vljuden]] in [[Wikipedija:Ko se zaplete, se obvladajte|miren]] odnos v duhu sodelovanja. Uporabnikov, s katerimi se ne strinjate, ne [[Wikipedija:Brez osebnih napadov|žalite]], ne nadlegujte in ne spravljajte v zadrego. Težave se rajši lotite razumno in se z njimi vljudno pogovorite. Kadar je nekdo do vas nevljuden, zadirčen, ne sodeluje, vas žali, nadleguje ali sramoti, vam to ne daje pravice, da bi mu vrnili milo za drago (v slogu »on je začel!«). Bodisi se odzovite le na dejstva, ki jih navaja, in prezrite njegov odnos, ali pa njegovo sporočilo povsem ignorirajte. Kadar se spor nadaljuje, se držite postopkov [[Wikipedija:Odpravljanje sporov|odpravljanja sporov]]. Poleg tega tudi ne ustvarjajte in ne spreminjajte člankov le zato, da bi [[Wikipedija:Ne kvarite Wikipedije, da bi dokazali svoje|dokazali svoje]]. Ne uporabljajte Wikipedije za [[Wikipedija:Brez pravnih groženj|pravne]] ali druge grožnje Wikipediji, Wikipedijcem ali ustanovi Wikimedia; za odpravljanje pravnih težav obstajajo druga sredstva.<sup id="fn_1_back">[[#fn 1|1]]</sup> Groženj ne dopuščamo in so lahko vzrok za [[Wikipedija:Izobčenja in blokiranja|izobčenje]]. === Wikipedija ni anarhistični eksperiment === Wikipedija je svobodna in odprta, vendar tako svobodo kot odprtost omejuje, kadar ovirata izdelavo enciklopedije. Zato Wikipedija ni forum za nereguliran [[prosti govor]]. To, da je Wikipedija odprt projekt, ki se usmerja sam, ne pomeni, da je v katerem koli smislu del njegovega namena raziskovati razvoj [[anarhizem|anarhističnih]] skupnosti. Naš cilj je izdelati enciklopedijo in ne preizkušanje meja anarhije. Glejte tudi [[meta:Power structure]]. Za enciklopedijo, ki je resnično anarhistični eksperiment, obiščite [http://meta.anarchopedia.org/ Anarhopedijo]. === Wikipedija ni demokracija === Wikipedija <span class="plainlinks">[http://mail.wikimedia.org/pipermail/wikien-l/2005-January/018735.html ni eksperiment v demokraciji]</span> in sploh v nobenem drugem [[politični sistem|političnem sistemu]]. Temeljni način iskanja [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] ''ni'' z [[m:don't vote on everything|glasovanjem]], temveč s [[Wikipedija:Glasovanje ni nadomestilo za pogovor|pogovorom]]. Čeprav se pri preverjanju soglasja občasno uporabljajo [[Wikipedija:Anketa|ankete]], te pogovor navadno bolj ovirajo kot pa pomagajo pri njem. Uporabljati jih je treba previdno, če sploh, in [[Wikipedija:Soglasje se lahko spremeni|ne nujno kot zavezujoče]]. === Wikipedija ni birokracija === Še posebej Wikipedija ni [[pravni sistem|sistem zakonov]]. Nestrinjanja je treba odpravljati z iskanjem [[Wikipedija:Soglasje|soglasja]] v razpravi in ne s tesnim oklepanjem pravil in postopkov. Izogibati se je treba [[m:Instruction creep|navodilne solate]]. Če je pri objavi česa, na primer ideje ali nominacije, ugotovljena napaka v postopku, to ni razlog za razveljavitev objave. Sledite duhu in ne črki pravil, politik in smernic (glejte [[Wikipedija:Wikipravdanje]]). == Opombe == <cite id="fn_1">[[#fn 1 back|Opomba 1:]]</cite> Če ste mnenja, da so vaše pravne pravice kršene, se lahko o tem pogovorite z drugimi uporabniki, objavite kršitev na ustreznem [[Wikipedija:Dopisni seznami|dopisnem seznamu]], navežete stik z [http://wikimediafoundation.org ustanovo Wikimedia] oziroma nas, kadar gre za kršitve [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]] o tem obvestite [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]]. {{Pravila in smernice}} {{osnovne informacije|state=collapsed}} [[Kategorija:Uradna pravila Wikipedije|Kaj Wikipedija ni]] jgk0f23c8jdpkn1ogv888t7yt61r2qh Matija Čop 0 20490 6753326 6642845 2026-09-21T06:09:14Z ~2026-50867-06 266097 6753326 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Portret Matije Čopa, ki ga je okoli leta 1830 naslikala [[Amalija Oblak]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Matija Čop''' (tudi '''Matthias Zhóp''' ali '''Mathia Tschopp'''<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00164/?pg=63|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00164 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-18|website=data.matricula-online.eu}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], profesionalni nosilec čopov, [[literarni zgodovinar]] in [[kritik|književni kritik]], * [[26. januar]] [[1797]], [[Žirovnica]], † [[6. julij]] [[1835]], [[Sava]] pri [[Tomačevo|Tomačevem]]. [[File:Matija Čop-Navje.jpg|thumb|Nagrobnik Matije Čopa iz črnega [[Kuclerjev kamnolom|lesnobrdskega apnenca]] na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. Po ideji slikarja [[Matevž Langus|Matevža Langusa]] je podstavek oblikovan kot rimski grobni oltar, na njem pa stoji odbit grški steber, ki predstavlja minljivost človeškega bivanja ali prezgodaj končano življenje. Na stebru sta pripeta pozlačena simbola večnosti in nesmrtnosti: kača, ki grize svoj rep ter bršljanova veja. Nagrobnik je najverjetneje izdelal kamnosek [[Ignacij Toman]]. Leta 1840 je [[France Prešeren]] zložil naslednji napis, ki je vklesan v podstavek: ''Jezike vse Evrope je učene Govoril, ki v tem tihem grobu spi; Umetnosti le ljubil je, zgubljene Mu bile so ure, ko njim služil ni; Mladenčam v Reki, Lvovu in v Ljubljani Netruden učbenik je um vedril; Ako bi daljši časi bli mu dani, Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil. Pero zastavi komaj, stare Slave Buditi rod - odnese val ga Save!''. Ob vznožju stebra je izvorno, pred prestavitvijo nagrobnika leta 1925, stala odprta knjiga, na stebru pa je sedela sova, kot simbola modrosti in učenosti, ki so jih od klasicizma dalje postavljali na nagrobnike znanstvenikov in učenjakov.]] == Življenje == Čop se rodil je 26. januarja 1797 v [[Čopova rojstna hiša|Poharjevi hiši]] v središču Žirovnice kmečkim staršem in postal prvorojenec zakoncema Čop. Očetu je bilo ime Matija, materi pa Špela<ref name=":3" /> (Elizabeta) (roj. Ovsenjak). Krščen je bil istega dne v domači [[Župnija Breznica|fari Breznica]].<ref name=":3" /> Poleg navedenih letnic sta Čopovo življenje zaznamovala še dva pomembna dogodka. Prvi se je zgodil leta 1807 (začetek Čopovega šolanja) in drugi leta 1820 (začetek Čopovega službovanja). Najpomembnejše življenjsko obdobje zanj je bilo od leta 1831 do leta 1835, ko je imel najtesnejše prijateljevanje s [[France Prešeren|Francetom Prešernom]]. Nižjo in srednjo šolo je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Šolanje je nato nadaljeval v Ljubljani in na [[Dunaj]]u, kjer je tri leta študiral tedanjo »filozofijo«. Leta 1817 se je z Dunaja vrnil v Ljubljano in tam bil do leta 1820 bogoslovec. Nato je postal [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]] na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1820–1822) in v [[Lvov|Lvovu]] (1822–1827), kjer je bil zadnji dve leti tudi profesorski pripravnik na [[univerza|univerzi]]. Po vrnitvi v Ljubljano se je zopet moral zadovoljiti z mestom gimnazijskega profesorja. Leta 1828 je sprejel mesto [[licej|licejskega]] [[knjižničar|knjižničarja]] in po letu 1831 je opravljal le to službo. Leta 1835 je Matija Čop umrl med kopanjem v [[reka|reki]] Savi pri Tomačevem. Prijatelj France Prešeren mu je posvetil pesnitev ''[[Krst pri Savici]]'', elegijo ''V Spomin Matije Čopa'' in mu zložil nagrobni napis. Pred smrtjo je bil zaročen z Antonijo Höffern. == Šolanje == Prvi pouk je Matija dobil (tako kakor nekaj let pozneje Prešeren) v župnišču na [[Rodine, Žirovnica|Rodinah]], ker prave šole takrat še ni bilo niti na Rodinah niti na Breznici. Jeseni leta 1807 je odšel v Ljubljano v prvi razred tedanje ljudske šole. Doma ni imel stika z nemščino, zato je imel v obeh razredih težave z nemščino. Zgodaj spomladi leta 1809 so zaradi bližajočih se francoskih čet vse šole v Ljubljani zaprli, Čop pa se je vrnil domov v Žirovnico. V sosednji vasi, v Mostah, je tedaj živel stari oče pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]], [[Janez Krstnik Kersnik]], ki je bil sicer profesor na ljubljanskem liceju. Ta je malega Matijo v mesecih od spomladi do pozne jeseni leta 1809 poučeval snov, ki mu je v šoli delala težave, zlasti nemščina. Kersnik je bil odličen učitelj, saj je bil Čop od tretjega razreda dalje vseskozi odličen učenec. [[Slika:Šolsko spričevalo Matije Čopa.jpg|levo|sličica|Šolsko spričevalo Matije Čopa, 25. avgust 1811]] Jeseni leta 1810 se je vpisal na gimnazijo, jo leta 1814 dokončal z odličnim uspehom in nato v naslednjih dveh letih na ljubljanskem liceju končal še prva dva letnika filozofije. Že v Ljubljani se je temeljito naučil francoščine, z italijanščino pa se je seznanil že v ljubljanskih gimnazijskih razredih. Jeseni leta 1816 je odšel na Dunaj in doštudiral še tretji letnik filozofije. To je bil eden od pogojev, ki jih je Čop moral izpolniti za poklic gimnazijskega [[profesor|profesorja]]. To leto je temeljito izkoristil; bil je stalni gost dunajskih knjižnic, prebral vse tisto, kar mu v Ljubljani ni bilo dostopno in se ukvarjal z [[estetika|estetiko]]. Na Dunaju se je seznanil z [[Jernej Kopitar|Jernejem Kopitarjem]], ki so ga imeli tedaj za najbolj izobraženega Slovenca. [[Slika:Matija Cop.jpg|sličica|Portret Čopa, ki ga je okoli leta 1830 naslikal Matevž Langus]] Iz Čopovih zapiskov vemo, da se je med drugim v tem času ukvarjal s staro provansalsko [[Trubadur|trubadursko]] literaturo, ker so ga prav stare književnosti (že zaradi poznanja latinske in grške literature, obeh jezikov se je naučil na ljubljanski gimnaziji) nadvse privlačile, seznanjal se je tudi z angleško in špansko književnostjo. Posebno ga je navdušila lepota romanskih pesniških oblik, a ne samo oblika, ampak tudi vsebina italijanskih (že ob koncu gimnazijskih let je bral Danteja), španskih in provansalskih pesniških stvaritev, ki jih je dojemal predvsem z estetskimi stališči. Tako je hotel vsako delo brati v izvirniku in poznati je moral vse jezike, v katerih je bral tako stara kot sodobna literarna dela. Po vrnitvi z Dunaja konec poletja 1817 se je odločil za študij bogoslovja, a kot zasebnik. V tem času se je seznanil s hebrejščino, se izpopolnil v znanju grščine, poslušal Metelkova predavanja o metriki in poetiki. Ves čas je čutil, da duhovniški poklic ni zanj, zato je leta 1818 napravil potrebne izpite za gimnazijskega profesorja. Medtem ko je leta 1820 čakal na ugodno rešitev svoje prošnje za profesorja klasičnih jezikov, se mu je ponudila izjemna prilika učenja portugalščine in je te mesece čakanja izkoristil za učenje pri portugalskem menihu v samostanu v Škofji Loki. Jeseni 1820 se je Matiji uresničila želja in dobil je mesto profesorja na gimnaziji na Reki. Zaposlil se je, vendar šolanja jezikov nikoli ni opustil. Kadar se mu je ponudila priložnost za učenje novega tujega jezika, jo je nemudoma izkoristil. == Delo == Ko je Matija Čop dobil službo profesorja na gimnaziji na Reki, je tam ostal dve leti. V tem času se je posvetil nekaterim najvidnejšim zastopnikom romantične sodobne poezije: [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheju]], Lamartinu, Mooru, zlasti še [[George Noel Gordon Byron|Byronu]], a tudi pisateljem, kakršna sta bila [[Walter Scott|Scott]] in [[Alessandro Manzoni|Manzoni]]. Na Reki je spoznal angleško trgovsko družino Mossington, pri njih učil francoščino (tudi hčerko Mary, s katero se je želel poročiti, vendar mu ni uspelo). Ker je leta 1822 Reka prišla pod ogrsko upravo, je Čop moral zapustiti službo. Dobil je dobro plačano mesto na gimnaziji v [[Lvov|Lvovu]] v avstrijski Galiciji, kjer je bila tudi univerza. Pri tem mu je pomagalo znanje jezikov. Zanj je izvedel galicijski guverner, ki je tisto poletje obiskal [[Dalmacija|Dalmacijo]] in Reko. Navezala sta stike in Čop je s svojo prošnjo uspel. Pet let je živel v Lvovu, tri leta je poučeval klasična jezika na gimnaziji, nato pa je leta 1825 postal suplent na lvovski univerzi za klasično filologijo, a s tem mestom ni bil zadovoljen. Tu je navezal tesne stike s [[Poljska|Poljaki]] in se tako naučil poljščine. Zraven se je poglabljal, kakor že prej na Reki, v [[Dante Alighieri|Danteja]], Manzonija, Goetheja in v Mickiewicza. V Lvovu se je tudi učil ruščine, poleg tega se je ukvarjal s češko poezijo. Tako se je naučil tudi slovanskih jezikov, ki jih do prihoda na Reko še ni znal. V tem času se je zelo verjetno ukvarjal tudi z nekaterimi drugimi jeziki, npr. retoromanščino. Čop je bil z znanjem 19 jezikov najbolj izobražen Slovenec tistega časa. S temi značilnostmi je vplival na svoje prijatelje in znance, še posebej na [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki se je pod Čopovim vodstvom usmeril v uporabo romanskih pesniških oblik in v romantično klasiko. Ker v [[Lvov|Lvovu]] ni več želel ostati in so mu spodleteli upi in prošnje za mesto profesorja estetike in poetike na univezi (pri tem je zlasti mislil Padovo), se je obrnil na Ljubljano in zaprosil za mesto gimnazijskega profesorja. Službo je dobil, toda glede na pisma, ki jih je izmenjaval s svojimi znanci, lahko sklepamo, da s svojo službo ni bil preveč zadovoljen. V tem času se je Čop ukvarjal s svojimi najljubšimi avtorji, ob njih in drugih razmišljal, kako v čim bolj estetskem okviru vpeljati vse bogastvo in lepoto antičnih in starejših romanskih pesniških oblik v sodobne evropske književnosti. Šola je za Čopa pomenila vse večji napor, obremenitve so bili tudi postranski opravki, inštrukcije, s katerimi si je poskušal prislužiti denar za knjige (kakor je delal že na Reki). Svoje življenje si je predstavljal drugače, saj v nekem pismu pravi: »Živim le zase in za (svoje) knjige.« Čop je bil povezan tudi s [[Krajnska čbelica|Krajnsko čbelico]]. V času njenega nastajanja je bil [[cenzor]], zato je zbornik lahko delno varoval pred njegovimi nasprotniki (mdr. [[Jurij Paušek|Jurijem Pavškom]], medtem ko jim je bil Kopitar do 4. zvezka naklonjen). Z obširnim spisom v nemščini ''[[Slovenska abecedna vojna]]'' (''Slowenischer ABC-Krieg'') je leta 1833 posegel tudi v [[črkarska pravda|črkarsko pravdo]]. Zavzemal se je za visoko [[slovenska književnost|slovensko književnost]], namenjeno izobražencem, in zavračal mnenja, da je [[slovenščina]] primerna le za nižji sloj. Pomembno je Čopovo delo bibliotekarja. Ko je leta 1828 umrl stari knjižničar licejske knjižnice [[Matija Kalister]], je bil Čop, ki je že kot dijak na gimnaziji Kalistru pomagal pri njegovem delu, pravzaprav edini, ki je knjižnico resnično dobro poznal in jo je znal urediti. Dve leti je vzporedno opravljal obe službi: poučeval na gimnaziji in obenem vodil knjižnico. S tem delom so se mu gmotne razmere bistveno izboljšale, lažje je živel, si nabavljal nove knjige in izdatneje pomagal sorodnikom (predvsem bratu [[Janez Čop (literat)|Janezu]]). Novo delo mu je zelo ustrezalo, zato je 5. februarja 1829 zaprosil za stalno namestitev v knjižnici. Pri tem ga je podprl tedanji gimnazijski prefekt [[Franc Hladnik]]. Čop je pravi bibliotekar postal šele z dekretom z 8. junija 1830 in ni več poučeval, imenovan je bil za vodjo ljubljanske licejske knjižnice. Gubernijski dekret o imenovanju je bil izdan 17. avgusta, od 22. septembra dalje je prejemal nove prejemke v višini 800 goldinarjev letno, naslednjega dne, 23.septembra 1830, pa je pri Bogu in cesarju prisegel kot novi slovenski predstojnik – bibliotekar licejske knjižnice v Ljubljani. Zavezal se je, da bo licejsko knjižnico upravljal natanko po veljavnih predpisih, da bo skrbel za postavitev, hrambo in vzdrževanje reda med knjigami, pravilno izdeloval in vzdrževal kataloge, pazil, da bo knjižna zaloga evidentirana ter dajal bralcem na razpolago knjige, ki si jih želijo. Prisegel je, da bo za knjižnico kupoval le knjige, ki jih resnično potrebuje, da ne bo favoriziral posamičnih strok in da bo vedno delal v splošno dobro ustanove. Novega dela se je lotil z veliko vnemo; že kot namestnik je spoznal, da je knjižnično gradivo neurejeno in da bo moral marsikaj postoriti. Dotok knjig je bil slab, nujni izvodi že nekaj let v ustanovo niso več prihajali, vendar so navkljub temu po sobah v pritličju na obdelavo čakali celi kupi knjig. Knjižnica je bila brez osnovnega in lokalnega kataloga, gradivo ni bilo označeno s signaturo, omare pa ne z etiketami. Čop je uredil neobdelani del gradiva. 20. marca 1831 je na gubernijsko zahtevo predložil načrt za temeljito reformo knjižnice in za novo postavitev knjižničnega gradiva. Gubernija mu je načrt odobrila in zlasti po tem dejanju je licejska knjižnica začela dobivati povsem novo podobo. O delu na podlagi svojega načrta je Čop konec oktobra leta 1833 ljubljanskemu guberniji natančneje poročal. V poročilu piše, da je končal z »novo sistematično postavitvijo celtonega knjižnega gradiva«, in nadalje, da je potem, ko je za glavno dvorano v novembru leta 1832 dobil nove knjižne omare, moral večji del gradiva prestaviti in preurediti, pri tem pa je »neprekinjeno« izdeloval tudi osnovni katalog vsega gradiva. V poročilu med drugim podrobno piše o tem, kako je moral stare, neobdelane knjižne fonde najprej očistiti prahu in trohnobe, ki so se »desetletja« nabirali na njih, potem pa jih postaviti na ustrezna mesta in jih primerno obdelati. Celotno gradivo je bilo v tistem času shranjeno v štirih sobah s sedemdesetimi omarami, v posameznih omarah je bilo gradivo postavljeno po abecednem redu, upoštevani so bili tudi različni formati, še posebna pozornost pa je bila namenjna slovanskim tekstom, Zoisovi knjižni zbirki ter [[inkunabula|inkunabulam]]. Poročilo pa se končuje z besedami: "Z novo in na splošno sistematično, v nekaj primerih pa z večinoma alfabetsko postavitvijo knjig, je postala uporaba knjižnice bistveno lažja. Sedaj bomo nadaljevali s sestavljanjem osnovnega kataloga." Čop ni delal sam, izdatno mu je pomagal skriptor [[Miha Kastelic]] (tudi s pisanjem kataložnih listkov). Celoten knjižni fond, razdeljen po strokah, je bil v tistem času že precejšen. V letnem poročilu za leto 1834 beremo, da je tedaj znašal 21.128 zvezkov, obetalo pa se je večje naraščanje, kajti obvezni izvodi so spet redno prihajali. Ko je leta 1835 Matija Čop utonil v Savi, je z gubernijskim dekretom 8. avgusta 1835 namestnik licejske knjižnice postal Miha Kastelic. Matija Čop je bil knjižničar evropskega formata. Vedel je, kako je treba urediti takšno ustanovo, da bo čim bolj uporabna, in temu urejanju je skoraj sedem let posvečal vse svoje moči. Tudi doma so se mu knjige nabirale in narasle v knjižnico, ki je na koncu štela blizu 4.000 zvezkov v skoraj vseh evropskih jezikih. Matijo Čopa upravičeno štejemo za prvega slovenskega bibliotekarja in upravičeno je danes po njem imenovano najvišje priznanje na področju slovenskega bibliotekarstva: Čopova diploma. == Bibliografija == * Krain's Vorzeit und Gegenwart. Krainische Literatura. Krajnska Čbelica, bukvica 1-3.- Illyrisches Blatt 1833. Nr. 7,8. (Čopova objava Čelakovske kritike v nemškem prevodu in dostavek h kritiki) * Slowenischer ABC-Krieg. Nr. 1-3.- Ausserordentliche Beilage zum Illyrischen Blatt 1833. Nr. 13-15,17. * Nuovo Discacciamento di lettere inutili. Das ist Slowenischer ABC-Krieg. Ljubljana 1833. (Separatni odtis vseh spisov abecedne vojske iz leta 1833) * Posmrta objava Čopovega gradiva za slovensko literarno zgodovino, pripravljeno za nove izdaje Šafarikove zgodovine slovenskega jezika in književnosti. Praga 1864. * Ivan Kunšič: Doneski k zgodovini književne zveze med Čehi in Slovenci. Zbornik Slovenske Matice. Ljubljana 1899. (Objava Čopovih pisem Šafariku) * Avgust Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Zbornik Slovenske Matice. Ljubljana 1903. (Objava Čopovih pisem Šafariku in Kopitarju) * Luka Pintar: Različne korespondence. Zbornik Slovenske Matice. Ljubljana 1904. (Objava Čopovih pisem Ramovšku, Čelakovskemu, Prešernu) * Avgust Žigon: Še nekaj Čopovega. Carniola 1910. * Fran Zimmemann: Nova Zhopova pisma. Vede 1914. (Objava Čopovih pisem Saviu) * France Ilešič: Iz Vrazove literarne zapuščine. Časopis za zgodovino in narodopisje 1927. (Objava Čopovega pisma Vrazu) * France Kidrič: Dvoje Čopovih pisem Kopitarju, ocena Čbelice IV iz 1834 in drugo. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 1928. * Stanislaw Rospond: Sloweniec Matija Čop o Adamie Mickiewicze. Prace Polskiego Towarzystva dla badan Europy Wschodniej i Bliskiego Wschodu, IV. Krakow 1933-1934. == Poimenovano po njem == Zaradi svoje ustvarjalnosti, ki jo je Matija Čop izkazoval vse svoje življenje in prispeval Sloveniji ter slovenskemu narodu, imamo danes, njemu v spomin, poimenovanih kar nekaj znamenitosti. V Žirovnici in njeni okolici je njemu ter več slovenskim osebam iz književne sfere posvečena [[Pot kulturne dediščine|Pot kulturne dediščine Žirovnica]]. Leta 1919 je prešernoslovec [[Tomo Zupan]] v zid rojstne hiše v Žirovnici postavil spominsko ploščo z napisom: »''V tej hiši se je rodil 26. 1. 1797 Matija Čop, velikan učenosti.''« Čopova rojstna hiša, odkupljena leta 1988, je bila do 1994 temeljito obnovljena s prispevki slovenskih šolarjev, krajanov, občine Jesenice, Ministrstva za kulturo in drugih podpornikov. Rekonstruirana v podobi iz 19. stoletja je bila decembra 1994 odprta za javnost. Hiša je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je v lasti Občine Žirovnica. Danes deluje kot muzejska hiša s stalno razstavo o življenju in delu Matije Čopa, stalno arheološko razstavo o [[Ajdna|Ajdni]] ter razstavo o [[Pot kulturne dediščine|Poti kulturne dediščine Žirovnica]], prizorišče kulturnih prireditev in sedež Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica s turistično-informacijskim centrom.<ref>{{Navedi splet|title=Čopova rojstna hiša v Žirovnici|url=https://visitzirovnica.si/copova-rojstna-hisa-v-zirovnici/|website=visitzirovnica.si|accessdate=2025-10-21|language=sl-SI|publisher=Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica}}</ref> * [[Čopova diploma]], * [[Čopova rojstna hiša|Čopova rojstna hiša v Žirovnici]] * OŠ Matije Čopa Kranj, * več [[Čopova ulica|Čopovih ulic]], * Knjižnica Matije Čopa Žirovnica. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{SloBio|id=167508|avtor=Kidrič France|ime=Čop Matija|vir=SBL}} * ''Matija Čop 1797-1835''. Jesenice: Muzej Jesenice, 1997. * Janko Kos. Matija Čop. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1979. * Eva Kodrič-Dačić. Matija Čop in njegov prispevek k slovenskemu bibliotekarstvu. ''Knjižnica'' 41/2–3 (1997). 17–31. * [[Ignac Kamenik]]. Matija Čop – bibliotekar. ''Knjižnica'' 11/1–4 (1967). 53–63. {{COBISS|ID=52834560}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih bibliotekarjev]] == Zunanje povezave == * [http://www.osmatijecopa.si/ Spletna stran OŠ Matije Čopa Kranj] * [http://www.knjiznica-jesenice.si/knjiznica_matije_copa_zirovnica.htm?mode=get_content&content_id=82/ Spletna stran Knjižnice Matije Čopa Žirovnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128052801/https://www.knjiznica-jesenice.si/knjiznica_matije_copa_zirovnica.htm?mode=get_content&content_id=82%2F |date=2020-11-28 }} {{France Prešeren}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čop, Matija}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Lvovu]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Utopljeni ljudje]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Matija Čop|*]] [[Kategorija:Slovenski cenzorji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] ngoll4xdt2b2erlcs45aq6klp77i2u7 6753327 6753326 2026-09-21T06:12:42Z Blueginger2 186889 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50867-06|~2026-50867-06]] ([[User talk:~2026-50867-06|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 6642845 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=Portret Matije Čopa, ki ga je okoli leta 1830 naslikala [[Amalija Oblak]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}} '''Matija Čop''' (tudi '''Matthias Zhóp''' ali '''Mathia Tschopp'''<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00164/?pg=63|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00164 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-18|website=data.matricula-online.eu}}</ref>), [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[literarni zgodovinar]] in [[kritik|književni kritik]], * [[26. januar]] [[1797]], [[Žirovnica]], † [[6. julij]] [[1835]], [[Sava]] pri [[Tomačevo|Tomačevem]]. [[File:Matija Čop-Navje.jpg|thumb|Nagrobnik Matije Čopa iz črnega [[Kuclerjev kamnolom|lesnobrdskega apnenca]] na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. Po ideji slikarja [[Matevž Langus|Matevža Langusa]] je podstavek oblikovan kot rimski grobni oltar, na njem pa stoji odbit grški steber, ki predstavlja minljivost človeškega bivanja ali prezgodaj končano življenje. Na stebru sta pripeta pozlačena simbola večnosti in nesmrtnosti: kača, ki grize svoj rep ter bršljanova veja. Nagrobnik je najverjetneje izdelal kamnosek [[Ignacij Toman]]. Leta 1840 je [[France Prešeren]] zložil naslednji napis, ki je vklesan v podstavek: ''Jezike vse Evrope je učene Govoril, ki v tem tihem grobu spi; Umetnosti le ljubil je, zgubljene Mu bile so ure, ko njim služil ni; Mladenčam v Reki, Lvovu in v Ljubljani Netruden učbenik je um vedril; Ako bi daljši časi bli mu dani, Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil. Pero zastavi komaj, stare Slave Buditi rod - odnese val ga Save!''. Ob vznožju stebra je izvorno, pred prestavitvijo nagrobnika leta 1925, stala odprta knjiga, na stebru pa je sedela sova, kot simbola modrosti in učenosti, ki so jih od klasicizma dalje postavljali na nagrobnike znanstvenikov in učenjakov.]] == Življenje == Čop se rodil je 26. januarja 1797 v [[Čopova rojstna hiša|Poharjevi hiši]] v središču Žirovnice kmečkim staršem in postal prvorojenec zakoncema Čop. Očetu je bilo ime Matija, materi pa Špela<ref name=":3" /> (Elizabeta) (roj. Ovsenjak). Krščen je bil istega dne v domači [[Župnija Breznica|fari Breznica]].<ref name=":3" /> Poleg navedenih letnic sta Čopovo življenje zaznamovala še dva pomembna dogodka. Prvi se je zgodil leta 1807 (začetek Čopovega šolanja) in drugi leta 1820 (začetek Čopovega službovanja). Najpomembnejše življenjsko obdobje zanj je bilo od leta 1831 do leta 1835, ko je imel najtesnejše prijateljevanje s [[France Prešeren|Francetom Prešernom]]. Nižjo in srednjo šolo je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Šolanje je nato nadaljeval v Ljubljani in na [[Dunaj]]u, kjer je tri leta študiral tedanjo »filozofijo«. Leta 1817 se je z Dunaja vrnil v Ljubljano in tam bil do leta 1820 bogoslovec. Nato je postal [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]] na [[Reka, Hrvaška|Reki]] (1820–1822) in v [[Lvov|Lvovu]] (1822–1827), kjer je bil zadnji dve leti tudi profesorski pripravnik na [[univerza|univerzi]]. Po vrnitvi v Ljubljano se je zopet moral zadovoljiti z mestom gimnazijskega profesorja. Leta 1828 je sprejel mesto [[licej|licejskega]] [[knjižničar|knjižničarja]] in po letu 1831 je opravljal le to službo. Leta 1835 je Matija Čop umrl med kopanjem v [[reka|reki]] Savi pri Tomačevem. Prijatelj France Prešeren mu je posvetil pesnitev ''[[Krst pri Savici]]'', elegijo ''V Spomin Matije Čopa'' in mu zložil nagrobni napis. Pred smrtjo je bil zaročen z Antonijo Höffern. == Šolanje == Prvi pouk je Matija dobil (tako kakor nekaj let pozneje Prešeren) v župnišču na [[Rodine, Žirovnica|Rodinah]], ker prave šole takrat še ni bilo niti na Rodinah niti na Breznici. Jeseni leta 1807 je odšel v Ljubljano v prvi razred tedanje ljudske šole. Doma ni imel stika z nemščino, zato je imel v obeh razredih težave z nemščino. Zgodaj spomladi leta 1809 so zaradi bližajočih se francoskih čet vse šole v Ljubljani zaprli, Čop pa se je vrnil domov v Žirovnico. V sosednji vasi, v Mostah, je tedaj živel stari oče pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]], [[Janez Krstnik Kersnik]], ki je bil sicer profesor na ljubljanskem liceju. Ta je malega Matijo v mesecih od spomladi do pozne jeseni leta 1809 poučeval snov, ki mu je v šoli delala težave, zlasti nemščina. Kersnik je bil odličen učitelj, saj je bil Čop od tretjega razreda dalje vseskozi odličen učenec. [[Slika:Šolsko spričevalo Matije Čopa.jpg|levo|sličica|Šolsko spričevalo Matije Čopa, 25. avgust 1811]] Jeseni leta 1810 se je vpisal na gimnazijo, jo leta 1814 dokončal z odličnim uspehom in nato v naslednjih dveh letih na ljubljanskem liceju končal še prva dva letnika filozofije. Že v Ljubljani se je temeljito naučil francoščine, z italijanščino pa se je seznanil že v ljubljanskih gimnazijskih razredih. Jeseni leta 1816 je odšel na Dunaj in doštudiral še tretji letnik filozofije. To je bil eden od pogojev, ki jih je Čop moral izpolniti za poklic gimnazijskega [[profesor|profesorja]]. To leto je temeljito izkoristil; bil je stalni gost dunajskih knjižnic, prebral vse tisto, kar mu v Ljubljani ni bilo dostopno in se ukvarjal z [[estetika|estetiko]]. Na Dunaju se je seznanil z [[Jernej Kopitar|Jernejem Kopitarjem]], ki so ga imeli tedaj za najbolj izobraženega Slovenca. [[Slika:Matija Cop.jpg|sličica|Portret Čopa, ki ga je okoli leta 1830 naslikal Matevž Langus]] Iz Čopovih zapiskov vemo, da se je med drugim v tem času ukvarjal s staro provansalsko [[Trubadur|trubadursko]] literaturo, ker so ga prav stare književnosti (že zaradi poznanja latinske in grške literature, obeh jezikov se je naučil na ljubljanski gimnaziji) nadvse privlačile, seznanjal se je tudi z angleško in špansko književnostjo. Posebno ga je navdušila lepota romanskih pesniških oblik, a ne samo oblika, ampak tudi vsebina italijanskih (že ob koncu gimnazijskih let je bral Danteja), španskih in provansalskih pesniških stvaritev, ki jih je dojemal predvsem z estetskimi stališči. Tako je hotel vsako delo brati v izvirniku in poznati je moral vse jezike, v katerih je bral tako stara kot sodobna literarna dela. Po vrnitvi z Dunaja konec poletja 1817 se je odločil za študij bogoslovja, a kot zasebnik. V tem času se je seznanil s hebrejščino, se izpopolnil v znanju grščine, poslušal Metelkova predavanja o metriki in poetiki. Ves čas je čutil, da duhovniški poklic ni zanj, zato je leta 1818 napravil potrebne izpite za gimnazijskega profesorja. Medtem ko je leta 1820 čakal na ugodno rešitev svoje prošnje za profesorja klasičnih jezikov, se mu je ponudila izjemna prilika učenja portugalščine in je te mesece čakanja izkoristil za učenje pri portugalskem menihu v samostanu v Škofji Loki. Jeseni 1820 se je Matiji uresničila želja in dobil je mesto profesorja na gimnaziji na Reki. Zaposlil se je, vendar šolanja jezikov nikoli ni opustil. Kadar se mu je ponudila priložnost za učenje novega tujega jezika, jo je nemudoma izkoristil. == Delo == Ko je Matija Čop dobil službo profesorja na gimnaziji na Reki, je tam ostal dve leti. V tem času se je posvetil nekaterim najvidnejšim zastopnikom romantične sodobne poezije: [[Johann Wolfgang von Goethe|Goetheju]], Lamartinu, Mooru, zlasti še [[George Noel Gordon Byron|Byronu]], a tudi pisateljem, kakršna sta bila [[Walter Scott|Scott]] in [[Alessandro Manzoni|Manzoni]]. Na Reki je spoznal angleško trgovsko družino Mossington, pri njih učil francoščino (tudi hčerko Mary, s katero se je želel poročiti, vendar mu ni uspelo). Ker je leta 1822 Reka prišla pod ogrsko upravo, je Čop moral zapustiti službo. Dobil je dobro plačano mesto na gimnaziji v [[Lvov|Lvovu]] v avstrijski Galiciji, kjer je bila tudi univerza. Pri tem mu je pomagalo znanje jezikov. Zanj je izvedel galicijski guverner, ki je tisto poletje obiskal [[Dalmacija|Dalmacijo]] in Reko. Navezala sta stike in Čop je s svojo prošnjo uspel. Pet let je živel v Lvovu, tri leta je poučeval klasična jezika na gimnaziji, nato pa je leta 1825 postal suplent na lvovski univerzi za klasično filologijo, a s tem mestom ni bil zadovoljen. Tu je navezal tesne stike s [[Poljska|Poljaki]] in se tako naučil poljščine. Zraven se je poglabljal, kakor že prej na Reki, v [[Dante Alighieri|Danteja]], Manzonija, Goetheja in v Mickiewicza. V Lvovu se je tudi učil ruščine, poleg tega se je ukvarjal s češko poezijo. Tako se je naučil tudi slovanskih jezikov, ki jih do prihoda na Reko še ni znal. V tem času se je zelo verjetno ukvarjal tudi z nekaterimi drugimi jeziki, npr. retoromanščino. Čop je bil z znanjem 19 jezikov najbolj izobražen Slovenec tistega časa. S temi značilnostmi je vplival na svoje prijatelje in znance, še posebej na [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki se je pod Čopovim vodstvom usmeril v uporabo romanskih pesniških oblik in v romantično klasiko. Ker v [[Lvov|Lvovu]] ni več želel ostati in so mu spodleteli upi in prošnje za mesto profesorja estetike in poetike na univezi (pri tem je zlasti mislil Padovo), se je obrnil na Ljubljano in zaprosil za mesto gimnazijskega profesorja. Službo je dobil, toda glede na pisma, ki jih je izmenjaval s svojimi znanci, lahko sklepamo, da s svojo službo ni bil preveč zadovoljen. V tem času se je Čop ukvarjal s svojimi najljubšimi avtorji, ob njih in drugih razmišljal, kako v čim bolj estetskem okviru vpeljati vse bogastvo in lepoto antičnih in starejših romanskih pesniških oblik v sodobne evropske književnosti. Šola je za Čopa pomenila vse večji napor, obremenitve so bili tudi postranski opravki, inštrukcije, s katerimi si je poskušal prislužiti denar za knjige (kakor je delal že na Reki). Svoje življenje si je predstavljal drugače, saj v nekem pismu pravi: »Živim le zase in za (svoje) knjige.« Čop je bil povezan tudi s [[Krajnska čbelica|Krajnsko čbelico]]. V času njenega nastajanja je bil [[cenzor]], zato je zbornik lahko delno varoval pred njegovimi nasprotniki (mdr. [[Jurij Paušek|Jurijem Pavškom]], medtem ko jim je bil Kopitar do 4. zvezka naklonjen). Z obširnim spisom v nemščini ''[[Slovenska abecedna vojna]]'' (''Slowenischer ABC-Krieg'') je leta 1833 posegel tudi v [[črkarska pravda|črkarsko pravdo]]. Zavzemal se je za visoko [[slovenska književnost|slovensko književnost]], namenjeno izobražencem, in zavračal mnenja, da je [[slovenščina]] primerna le za nižji sloj. Pomembno je Čopovo delo bibliotekarja. Ko je leta 1828 umrl stari knjižničar licejske knjižnice [[Matija Kalister]], je bil Čop, ki je že kot dijak na gimnaziji Kalistru pomagal pri njegovem delu, pravzaprav edini, ki je knjižnico resnično dobro poznal in jo je znal urediti. Dve leti je vzporedno opravljal obe službi: poučeval na gimnaziji in obenem vodil knjižnico. S tem delom so se mu gmotne razmere bistveno izboljšale, lažje je živel, si nabavljal nove knjige in izdatneje pomagal sorodnikom (predvsem bratu [[Janez Čop (literat)|Janezu]]). Novo delo mu je zelo ustrezalo, zato je 5. februarja 1829 zaprosil za stalno namestitev v knjižnici. Pri tem ga je podprl tedanji gimnazijski prefekt [[Franc Hladnik]]. Čop je pravi bibliotekar postal šele z dekretom z 8. junija 1830 in ni več poučeval, imenovan je bil za vodjo ljubljanske licejske knjižnice. Gubernijski dekret o imenovanju je bil izdan 17. avgusta, od 22. septembra dalje je prejemal nove prejemke v višini 800 goldinarjev letno, naslednjega dne, 23.septembra 1830, pa je pri Bogu in cesarju prisegel kot novi slovenski predstojnik – bibliotekar licejske knjižnice v Ljubljani. Zavezal se je, da bo licejsko knjižnico upravljal natanko po veljavnih predpisih, da bo skrbel za postavitev, hrambo in vzdrževanje reda med knjigami, pravilno izdeloval in vzdrževal kataloge, pazil, da bo knjižna zaloga evidentirana ter dajal bralcem na razpolago knjige, ki si jih želijo. Prisegel je, da bo za knjižnico kupoval le knjige, ki jih resnično potrebuje, da ne bo favoriziral posamičnih strok in da bo vedno delal v splošno dobro ustanove. Novega dela se je lotil z veliko vnemo; že kot namestnik je spoznal, da je knjižnično gradivo neurejeno in da bo moral marsikaj postoriti. Dotok knjig je bil slab, nujni izvodi že nekaj let v ustanovo niso več prihajali, vendar so navkljub temu po sobah v pritličju na obdelavo čakali celi kupi knjig. Knjižnica je bila brez osnovnega in lokalnega kataloga, gradivo ni bilo označeno s signaturo, omare pa ne z etiketami. Čop je uredil neobdelani del gradiva. 20. marca 1831 je na gubernijsko zahtevo predložil načrt za temeljito reformo knjižnice in za novo postavitev knjižničnega gradiva. Gubernija mu je načrt odobrila in zlasti po tem dejanju je licejska knjižnica začela dobivati povsem novo podobo. O delu na podlagi svojega načrta je Čop konec oktobra leta 1833 ljubljanskemu guberniji natančneje poročal. V poročilu piše, da je končal z »novo sistematično postavitvijo celtonega knjižnega gradiva«, in nadalje, da je potem, ko je za glavno dvorano v novembru leta 1832 dobil nove knjižne omare, moral večji del gradiva prestaviti in preurediti, pri tem pa je »neprekinjeno« izdeloval tudi osnovni katalog vsega gradiva. V poročilu med drugim podrobno piše o tem, kako je moral stare, neobdelane knjižne fonde najprej očistiti prahu in trohnobe, ki so se »desetletja« nabirali na njih, potem pa jih postaviti na ustrezna mesta in jih primerno obdelati. Celotno gradivo je bilo v tistem času shranjeno v štirih sobah s sedemdesetimi omarami, v posameznih omarah je bilo gradivo postavljeno po abecednem redu, upoštevani so bili tudi različni formati, še posebna pozornost pa je bila namenjna slovanskim tekstom, Zoisovi knjižni zbirki ter [[inkunabula|inkunabulam]]. Poročilo pa se končuje z besedami: "Z novo in na splošno sistematično, v nekaj primerih pa z večinoma alfabetsko postavitvijo knjig, je postala uporaba knjižnice bistveno lažja. Sedaj bomo nadaljevali s sestavljanjem osnovnega kataloga." Čop ni delal sam, izdatno mu je pomagal skriptor [[Miha Kastelic]] (tudi s pisanjem kataložnih listkov). Celoten knjižni fond, razdeljen po strokah, je bil v tistem času že precejšen. V letnem poročilu za leto 1834 beremo, da je tedaj znašal 21.128 zvezkov, obetalo pa se je večje naraščanje, kajti obvezni izvodi so spet redno prihajali. Ko je leta 1835 Matija Čop utonil v Savi, je z gubernijskim dekretom 8. avgusta 1835 namestnik licejske knjižnice postal Miha Kastelic. Matija Čop je bil knjižničar evropskega formata. Vedel je, kako je treba urediti takšno ustanovo, da bo čim bolj uporabna, in temu urejanju je skoraj sedem let posvečal vse svoje moči. Tudi doma so se mu knjige nabirale in narasle v knjižnico, ki je na koncu štela blizu 4.000 zvezkov v skoraj vseh evropskih jezikih. Matijo Čopa upravičeno štejemo za prvega slovenskega bibliotekarja in upravičeno je danes po njem imenovano najvišje priznanje na področju slovenskega bibliotekarstva: Čopova diploma. == Bibliografija == * Krain's Vorzeit und Gegenwart. Krainische Literatura. Krajnska Čbelica, bukvica 1-3.- Illyrisches Blatt 1833. Nr. 7,8. (Čopova objava Čelakovske kritike v nemškem prevodu in dostavek h kritiki) * Slowenischer ABC-Krieg. Nr. 1-3.- Ausserordentliche Beilage zum Illyrischen Blatt 1833. Nr. 13-15,17. * Nuovo Discacciamento di lettere inutili. Das ist Slowenischer ABC-Krieg. Ljubljana 1833. (Separatni odtis vseh spisov abecedne vojske iz leta 1833) * Posmrta objava Čopovega gradiva za slovensko literarno zgodovino, pripravljeno za nove izdaje Šafarikove zgodovine slovenskega jezika in književnosti. Praga 1864. * Ivan Kunšič: Doneski k zgodovini književne zveze med Čehi in Slovenci. Zbornik Slovenske Matice. Ljubljana 1899. (Objava Čopovih pisem Šafariku) * Avgust Žigon: Nekoliko stvari izpod Čopovega in Prešernovega peresa. Zbornik Slovenske Matice. Ljubljana 1903. (Objava Čopovih pisem Šafariku in Kopitarju) * Luka Pintar: Različne korespondence. Zbornik Slovenske Matice. Ljubljana 1904. (Objava Čopovih pisem Ramovšku, Čelakovskemu, Prešernu) * Avgust Žigon: Še nekaj Čopovega. Carniola 1910. * Fran Zimmemann: Nova Zhopova pisma. Vede 1914. (Objava Čopovih pisem Saviu) * France Ilešič: Iz Vrazove literarne zapuščine. Časopis za zgodovino in narodopisje 1927. (Objava Čopovega pisma Vrazu) * France Kidrič: Dvoje Čopovih pisem Kopitarju, ocena Čbelice IV iz 1834 in drugo. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 1928. * Stanislaw Rospond: Sloweniec Matija Čop o Adamie Mickiewicze. Prace Polskiego Towarzystva dla badan Europy Wschodniej i Bliskiego Wschodu, IV. Krakow 1933-1934. == Poimenovano po njem == Zaradi svoje ustvarjalnosti, ki jo je Matija Čop izkazoval vse svoje življenje in prispeval Sloveniji ter slovenskemu narodu, imamo danes, njemu v spomin, poimenovanih kar nekaj znamenitosti. V Žirovnici in njeni okolici je njemu ter več slovenskim osebam iz književne sfere posvečena [[Pot kulturne dediščine|Pot kulturne dediščine Žirovnica]]. Leta 1919 je prešernoslovec [[Tomo Zupan]] v zid rojstne hiše v Žirovnici postavil spominsko ploščo z napisom: »''V tej hiši se je rodil 26. 1. 1797 Matija Čop, velikan učenosti.''« Čopova rojstna hiša, odkupljena leta 1988, je bila do 1994 temeljito obnovljena s prispevki slovenskih šolarjev, krajanov, občine Jesenice, Ministrstva za kulturo in drugih podpornikov. Rekonstruirana v podobi iz 19. stoletja je bila decembra 1994 odprta za javnost. Hiša je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je v lasti Občine Žirovnica. Danes deluje kot muzejska hiša s stalno razstavo o življenju in delu Matije Čopa, stalno arheološko razstavo o [[Ajdna|Ajdni]] ter razstavo o [[Pot kulturne dediščine|Poti kulturne dediščine Žirovnica]], prizorišče kulturnih prireditev in sedež Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica s turistično-informacijskim centrom.<ref>{{Navedi splet|title=Čopova rojstna hiša v Žirovnici|url=https://visitzirovnica.si/copova-rojstna-hisa-v-zirovnici/|website=visitzirovnica.si|accessdate=2025-10-21|language=sl-SI|publisher=Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica}}</ref> * [[Čopova diploma]], * [[Čopova rojstna hiša|Čopova rojstna hiša v Žirovnici]] * OŠ Matije Čopa Kranj, * več [[Čopova ulica|Čopovih ulic]], * Knjižnica Matije Čopa Žirovnica. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{SloBio|id=167508|avtor=Kidrič France|ime=Čop Matija|vir=SBL}} * ''Matija Čop 1797-1835''. Jesenice: Muzej Jesenice, 1997. * Janko Kos. Matija Čop. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1979. * Eva Kodrič-Dačić. Matija Čop in njegov prispevek k slovenskemu bibliotekarstvu. ''Knjižnica'' 41/2–3 (1997). 17–31. * [[Ignac Kamenik]]. Matija Čop – bibliotekar. ''Knjižnica'' 11/1–4 (1967). 53–63. {{COBISS|ID=52834560}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[seznam slovenskih bibliotekarjev]] == Zunanje povezave == * [http://www.osmatijecopa.si/ Spletna stran OŠ Matije Čopa Kranj] * [http://www.knjiznica-jesenice.si/knjiznica_matije_copa_zirovnica.htm?mode=get_content&content_id=82/ Spletna stran Knjižnice Matije Čopa Žirovnica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128052801/https://www.knjiznica-jesenice.si/knjiznica_matije_copa_zirovnica.htm?mode=get_content&content_id=82%2F |date=2020-11-28 }} {{France Prešeren}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čop, Matija}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Lvovu]] [[Kategorija:Slovenski poligloti]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Utopljeni ljudje]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Matija Čop|*]] [[Kategorija:Slovenski cenzorji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] g34n0sz5twk193u9433etojww8xoppb 411 Video Magazine 0 22835 6753136 6750236 2026-09-20T13:11:18Z Upwinxp 126544 /* Številke */ v delu 6753136 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{411vm}} '''411 Video Magazine''' (pogosto okrajšano ''411vm'') je bila revija, ki je izhajala 6-krat na leto v obliki [[rolkarski filmi|rolkarskih filmov]]. Številka 411 je v [[Združene države Amerike|ZDA]] [[telefonska številka]] za informacije, kar je bil tudi motiv za vsako video revijo. Z izidom [[411vm 60|60]]. številke so praznovali deseto obletnico delovanja, kar je dolgo obdobje za rolkarsko podjetje. 411 video revijo sestavljajo članki, med njimi pa se odvrtijo reklame, ki so glavni vir finančnih sredstev. Med najbolj popularnimi članki je ''Openers'', ki z montažo najbolj vplivnih trikov (samo med 3 in 10 trikov) začnejo vsak video. Številke od [[411vm 1|1]] do [[411vm 50|50]] je vodil [[Lance Mountain]], od 50 naprej pa vsako gostuje drug [[poklicni rolkar]]. 411vm je avgusta [[2005]] začel [[rolkasrko tekmovanje|tekmovanje]] [[411 Versus]], ki ga je zmagal [[Chris Haslam]]. Ker je bilo tekmovanje zelo upešno in doživelo zelo pozitiven odziv gledalcev, ga bodo ponavljali vsako leto. == Članki == === Openers === : Openers je uvodni del vsake številke, v kateri so pokazani najboljši in najinovativnejši triki te številke. Ta članek je zelo kratek, saj vsebuje povprečno 5 trikov, ki so prikazani še v počasnem posnetku. Glasbena podlaga je v vsaki številki [[Sol_(glasbena_skupina)|Sol]] - [[The Boxcar]]. === Chaos === : Ta članek je prav tako v vsaki številki in je zbirka posnetkov veliko različnih rolkarjev. === Controled chaos === : Vsebinsko je ta članek skoraj enak Chaosu, vendar pa je v njem omejeno število rolkarjev. === Day in the life === : Ta članek dokumentira en dan v življenju rolkarjev, da bi prikazal njihove življenjske stile. Ti članki imajo največji procent posnetkov ne-rolkanja, pri večini pa rolkarji rolkajo v [[Poligon za rolkanje|poligonih za rolkanje]], ker na ulicah rolkajo večinoma le med vikendi. === Profiles === : Ta članek je po del posvečen le enemu rolkarju po dolžini enak delom rolkarjev v normalnih [[Rolkarski_film|rolkarskih filmih]]. Preden se začnejo triki še zvemo nekaj informacij o tem rolkarju. === Wheels of fortune === : Ta članek je zelo podoben Profiles, vendar prikazuje še neuveljavljene rolkarje. Ta članek je služil kot odskočna deska mnogim današnjim [[Poklicni rolkar|poklicnim rolkarjem]]. === Rookies === : V tem članku imajo svoj del novi poklicni rolkarji. Montaža trkov je tukaj krajša,kot pri zgornjih dveh. === Contests === : Posnetki z raznih [[Rolkarska tekmovanja|tekmovanj]] so objavljeni v teh člankih. === Main event === : V tem članku so predstavljeni največji in najpomembnejši dogodki v svetu rolkanja (ne samo tekmovanja). === Check up === : Poklicni rolkarji govorijo o dogajanju v njihovem življenju v zadnjem času (tudi po nekaj let nazaj). === Five === : Ta članek traja 5 minut vsebuje pa odgovore na 5 vprašanj (kratek intervju) in nekaj trikov enega poklicnega rolkarja. === Fine tuning === : V tem članku poklicni rolkarji učijo trike. === Industry === : V tem članku izvemo mnogo o nekem [[Rolkarsko podjetje|rolkarskem podjetju]], sledi pa mu montaža njegove ekipe. === Metrospective === : Članek o mestih in njihovih rolkarski krajih in lokalnimi rolkarji. === Road trip === : Članek o potovanju neke ekipe, ki velikokrat vsebujejo posnetke iz poligonov za rolkanje. === Spot check === : Članki o posebno popolarnih in dobri krajih za rolkanje. === Private property === : Članki o zasebnih poligonih za rolkanje. === Transitions === : Posnetki iz poligonov za rolkanje, praznih bazenov in praznih reguliranih rečnih kanalov. === World report === : Posnetki iz celega sveta (razporejenega po državah ali tekmovanjih). === Tricktips === : Učenje trikov s [[Dave Metty]]jem. == Številke == {| class="wikitable" |+ !Številka !Izid !Vsebina številke in glasbena podlaga |- |1. |julija 1993 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[3 % fat]] - [[Causin chaos]], [[Supreme love gods]] - [[Fire]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Can't stand the rain]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jeremy Wray]] ([[Gibb droll]] - [[Melting pot]]) * '''''[[411vm#Earwax|Earwax]]''''' [[Eric Sermon]] * '''''[[411vm#Libre|Libre]]''''' [[Josh Swindell]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Aaron Bleasdale]] ([[Gas huffer]] - [[George washington]]), [[Paul Shapiro]] ([[Crash course]] - [[Prince of the city]]), [[Mike Hayes]] ([[Uncle!]] - [[Piano movers]]), [[Jesse Paez]] ([[Supreme love gods]] - [[Nothing]]), [[Rob Carlyon]] ([[Hemi]] - [[Dog tied again]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Bricktown street and vert]], [[Sierra Tahoe]] ([[Shovelhead]] - [[Tired and afraid]]), [[Brooklyn Banks]], [[Playground skatepark street and vert]] ([[Funky beatniks]] - [[Morning void]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[The firm]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[London]] ([[Odd numbers]] - [[So many girls]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ray Barbee]], [[Mirko Magnum]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Australia tour]] * '''''[[411vm#Schoolyards|Schoolyards]]''''' [[Chaffey]], [[Carlsbad]], [[Pioneer (šola)|Pioneer]], [[Huntington]], [[Lockwood]] ([[Hemi]] - [[Freeloader]]) |- |2. |septembra 1993 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[The offspring]] - [[Take it like a man]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jason Rothmeyer]] ([[Bad religion]] - [[Yesterday]], [[Bad religion]] - [[Bad religion]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Darryl Vaughn]] ([[Ringworm]] - [[Nunb]]), [[Tom Penny]] ([[Cornershop]] - [[Trip easy]]), [[Richard Angelides]] ([[Bad religion]] - [[Anesthesia]]), [[Tas Pappas]] ([[Daw hammer]] - [[Vigil smile]]), [[Moses Itkonen]] ([[Confront]] - [[Payday]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster vert and street]] ([[Rich kids on LSD]] - [[Insane]]), [[Belgium street]] ([[Nofx]] - [[The bag]]), [[Rad lands / Northhampton skatepark]] ([[Jacob's mouse]] - [[Solo (pesem)|Solo]]), [[NSA AM finals / mini ramp and street]] ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Hace calor]]), [[Back to the city 5]] ([[Souls of mischief]] - [[93 til infinity]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Pennywise]] - [[Time to burn]]), [[Woodward]] ([[Gibb droll]] - [[Plastic shuffle]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Brad Hayes]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Avstralija]], [[Japonska]], [[Nizozemska]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[Bad religion]] - [[Automatic man]], [[Bad religion]] - [[I want to conquer the world]], [[Bad religion]] - [[Sanity]]) |- |3. |novembra 1993 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Scott Johnston]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mike Judd]], [[Jeron Wilson]], [[Craig Steele]], [[Javier Nunez]], [[Sage Humphries]], [[Matt Pailes]], [[Claude Dieta Span]], [[Tony Briseno]], [[Joey Bast]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[SMA]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Hunt]], [[Mike Carroll]], [[Felix Arguelles]], [[Jan Waage]], [[Ron Knigge]], [[Simon Woodstock]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]] |- |4. |januarja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jawbox]] - [[Savory]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[Mother earth]] - [[Almost grown]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Weston Correa]], [[Justin Ortiz]], [[James Reed]], [[Jan Waage]], [[Richard Mulder]], [[Lib Layraman]], [[Tony Tieu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Treehouse]], [[Buffalo Tom]] - [[Almost grown]], [[Das efx]] - [[Check it out]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[NSA pro vert]], [[Vintage vert and street]], [[CASL finals]] ([[Das efx]] - [[Krazy wit da books]], [[Seaweed]] - [[Go your own way]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Prime]] ([[Mother earth]] - [[Hope you're feeling better]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Suppose]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Carl Shipman]], [[Karl Watson]], [[Zozi Bernat]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Willy Santos]]om in [[Rob Dyrdek]]om ([[Down by law]] - [[Air conditioner]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Brewster park]] ([[Mother earth]] - [[Time of the future]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Francija]] ([[London posse]] - [[How's life in London]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Coolio]] - [[County line]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[At home in the wasteland]]) |- |5. |marca 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gang starr]] - [[Code of the streets]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Brown sugar]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Frazier]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Young]], [[John McGrath]], [[Max Schaaf]], [[Neil Urwin]], [[Pat Channita]], [[Paul Zaunich]], [[Reese Forbes]], [[Tully Carlton]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Planet Earth]] ([[De la soul]] - [[Ego trippin]] (instrumentalna)) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[San Jose]] ([[Raised by suess]] - [[One more week until supper]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[The ranch]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Taylor]], [[Jerry Fowler]] / [[Ed Templeton]], [[Tas Pappas]] / [[Colin McKay]], [[Weston Correa]] / [[Gino Perez]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[The specials]] - [[Gangsters]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Berra]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[NHS cannery]], [[Climax distibucija]] ([[Pantera]] - [[Throes of rejection]], [[Pegboy]] - [[Witnessed]]) ''Glasba v zaslugah je [[The stranglers]] - [[Get a grip on yourself]]'' |- |6. |maja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' |- |7. |julija 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' Članek Wheels of fortune z [[Bam Margera|Bam Margero]] je bil ponovno objavljen na dodatnem DVDju v DVD različici 61. številke, ''The Bam issue''. |- |8. |septembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chris Senn]], [[Quim Cardona]], [[Marcelle Johnson]], [[Bill Pepper]], [[Kien Lieu]], [[Dan Sudko]], [[Pepe Martinez]], [[Andy MacDonald]], [[Ricky Oyola]], [[Neal Hendrix]], [[Chet Thomas]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Justice System]] - [[Soulstyle]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rich Colwell]], [[Mike Maldonado]], [[James Riff]], [[Matt Milligan]] ([[Justice System]] - [[Santana]], [[Federation]] - [[Life so free]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Element_(podjetje)|Element]] ([[Digable planets]] - [[9th wonder]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Madison, Wisconsin]] ([[Souls of mischief]] - [[Never no more]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Pat Channita]], [[Reese Forbes]] ([[The Selecter]] - [[The Selecter_(pesem)|The Selecter]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Galliano]] - [[Long time gone]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Girl]]/[[Chocolate]]/[[The firm]], [[Element_(podjetje)|Element]]/[[New Deal]]/[[Mad Circle]], [[SMA]] ([[Coolio]] - [[I remember (kendal's j funk)]], [[Justice system]] - [[Summer in the city (sunshine blend)]], [[Fretblanket]] - [[1941_(pesem)|1941]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands street and vert]], [[Venice street grind]], [[Munster street]] ([[Dexy's midnight runners]] - [[Come on Eileen]], [[Digable planets]] - [[Graffiti]], [[Fretblanket]] - [[Junkfuelled]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Fred Gall]], [[Phil Shao]] ([[Digable planets]] - [[K.B.'s alley]], [[No Use for a Name]] - [[Until it's gone]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[ASR sejem]] |- |9. |novembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tony Hawk]], [[Chris Lambert]], [[Reese Forbes]], [[Jamie Thomas]], [[Mike Fraizer]], [[Alphonzo Rawls]], [[Heath Kirtchart]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Is it right?]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Fretblanket]] - [[Song in b]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Guru]] - [[Take a look]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Andy Stone]] ([[Extra prolific]] - [[Never changing]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Drake Jones]], [[Stevie Williams]], [[Josh Kalis]], [[Chany Jeanguenin]], [[Anthony Correa]] ([[Sick of it all]] - [[Cease fire]], [[Lords of the underground]] - [[Tic toc]], [[Extra prolific]] - [[Cash money]], [[R.P.M.]] - [[Sorti des ombres]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Sonic]] ([[Pat Benatar]] - [[Hit me with your best shot]], [[Blondie]] - [[Hanging on the telephone]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[New York]] ([[Lords of the underground]] - [[What I'm after]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Fred Gall]], [[Jamie Thomas]]/[[Kris Markovich]] ([[DJ Krush]] - [[Slow chase]], [[DJ Krush]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Monstermash vert and high air]], [[Newburgh pro and am]], [[LOVE park pro and am]] ([[Palmskin productions]] - [[In a silent way]], [[Lords of the underground]] - [[Keepers of the funk]], [[Sick of it all]] - [[No cure]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Huntington beach skatepark]] ([[Federation]] - [[Rusty James]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Trust me]].'' |- |10. |januarja 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[Now]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[MVM and the monster]] - [[Big black cadillac]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[MCM and the monster]] - [[Meltdown]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ricky Oyola]], [[Mike Vallely]] ([[Guru]] - [[Down the back streets]], [[Solsonics]] - [[Jazz in the present tense]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rob Gonzalez]], [[Jimmy Chung]], [[Lennie Kirk]] ([[Dillon fence]] - [[Living room scene]], [[Tom Robinson band]] - [[2-4-6-8 motorway]], [[Solsonics]] - [[Now this is how we do it]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Santa Clara PRO street contest]] ([[Fretblanket]] - [[Curtainsville]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Harris]], [[Paul Zitzer]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Mike Crabtree]] ([[Rhythm collision]] - [[Burning bridges]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Rhythm collision]] - [[Underground]]) ''Glasba v zaslugah je [[Pegboy]] - [[Never a question]].'' |- |11. |marca 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gentry]] - [[Outside looking in]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[I should have known]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ray Barbee]], [[Ed Templeton]] ([[Ray Barbee]] - [[Powerline]], [[Fluf]] - [[Rooked]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chad Muska]], [[Jon Comer]] ([[DJ Krush]] - [[Kemuri]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa PRO]] ([[The nails]] - [[88 lines about 44 women]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Andy McDonald (rolkar)|Andy McDonald]], [[Billy Pepper]], [[Dave Duren]], [[Ethan Fowler]], [[Keith Hufnagel]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Dave Mayhew]], [[Jerry Fowler]] ([[RPM]] - [[2000 (pesem)|2000]], [[Pegboy]] - [[Blister]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[The grind skatepark]] ([[The specials]] - [[Too much too young]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Flip]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] z [[Neil Hendrix]]om in [[Jason Ellis]]om ([[MCM and the monster]] - [[Dash 243]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Warped turneja]] ([[Face to face]] - [[Disconnected]], [[Madness (skupina)|Madness]] - [[Madness (pesem)|Madness]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Sights in the city]].'' |- |12. |maja 1995 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chany Jeanguenin]], [[Gershon Mosely]], [[Armando Barajas]], [[Vinnie Ponte]], [[Ed Templeton]], [[Chad Fernandez]], [[Phil Shao]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Tha alkoholiks]] - [[The next level]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Paul Zitzer]], [[Matt Reason]] ([[Tha alkoholics]] - [[Let it out]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chris Keefe]], [[Tony Cox]] ([[DJ Krush]] - [[Interlude krush]], [[Palmskin productions]] - [[Slipper suite]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Santa Rosa skatepark]] ([[Man will surrender]] - [[Silent pain]], [[Rhythm collision]] - [[Pictures on my wall]], [[Man will surrender]] - [[Another point of view]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Clyde Singleton]], [[Moses Itkonen]] ([[Mobb deep]] - [[Survival of the fittest]], [[Mobb deep]] - [[Eye for an eye]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Black label]] ([[The vandals]] - [[Shi'ite punk]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Steve Berra|Steve Berro]] in [[Jamie Thomas]]om, [[Planet earth]]/[[Rhythm]] v [[Vankuver|Vankuvru]] ([[Shrinking violets]] - [[Dead pop stars]], [[Fretblanket]] - [[Big fat ugly]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[Eastern skateboard supply]] Članek ''Private property'' [[Eastern skateboard supply]] je posvečen [[Chet Childress]]ovi mami. ''Glasba v zaslugah je [[Mobb deep]] - [[Right back at you]].'' |- |13. |julija 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Illrepute]] - [[Dat Marley song]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Ben Harper]] - [[Ground on down]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Combine]] - [[Ephidrene]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Barker Barrett]], [[Jason Ellis]] ([[Butthole surfers]] - [[P.S.Y.]], [[Howie B. INC]] - [[Head west]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Bobby Puleo]], [[Jesse McMillin]], [[Zach Hudson]] ([[DJ Krush]] - [[Dig this vibe]], [[Alyasha]] - [[Waterwalker]], [[Alyasha]] - [[Sitarmadilloblues]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[X games]], [[Munster rolkarsko tekmovanje]], [[Radlands rolkarsko tekmovanje]] ([[Bracket]] - [[P.C.]], [[Bracket]] - [[Closed caption]], [[The Ramones]] - [[I don't want to grow up]], [[The Ramones]] - [[Have a nice day]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Harold Hunter]], [[Geoff Rowley]] ([[Mobb deep]] - [[Cradle to the grave]], [[The specials]] - [[Rat race]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] ([[Guru]] - [[Respect the architect]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Shaft]], [[Giant]] ([[Tha alkaholiks]] - [[All the way live]], [[The obvious]] - [[Detached]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ron Allen]] ''Glasba v zaslugah je [[Bad religion]] - [[Atomic garden]].'' |- |14. |septembra 1995 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Dave Duren]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[The pod]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rodney Torres]], [[Travis Colt]], [[Ryan Bartsma]] ([[Mobb deep]] - [[Give up the goods (just step)]], [[88 fingers Louie]] - [[Pent up]], [[Minor threat]] - [[Stumped]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Battle of the bay]], [[PSL]], [[Hard rock cafe vert]] ([[Guru]] - [[Revelation]], [[DJ Krush]] - [[The nightmare of ungah]], [[Schleprock]] - [[Sorry_(pesem)|Sorry]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Planet earth]] / [[Rhythm]], [[Invisible]], [[Girl]] / [[Chocolate]], [[Tum yeto]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Blow your brains out]], [[Norman Greenbaum]] - [[Spirit in the sky]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Evol]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] |- |15. |novembra 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Hurricane]] - [[Comin off]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Al Green]] - [[Let's stay together]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Chet Thomas]], [[Laban Pheidias]], [[Gershon Mosley]], [[Andy MacDonald]] ([[King tee]] - [[Way out there]], [[The Ramones]] - [[The crusher]], [[King tee]] - [[Freestyle ghetto]], [[Dream warriors]] - [[I've lost my ignorance]], [[Brooklyn funk essentials]] - [[Take the l train (to brooklyn)]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Satva Leung]], [[Tyrone Olson]], [[Ryan Kenreich]] ([[Olde scottish]] - [[Wildstyle - the krush handshake]], [[DJ Krush]] - [[Yeah]], [[Guru]] - [[Feel the music]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[Pennywise]] - [[Unknown road]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Pang]], [[Mike Maldonado]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[ATM]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Southside skatepark]] ([[Squirtgun]] - [[Social]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Board aid 3]] ([[Radiohead]] - [[High and dry]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Japonska]], [[Švica]], [[Francija]] ([[Down by law]] - [[Heroes and hooligans]]) |- |16. |januarja 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The pharcyde]] - [[Drop]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Kris Markovich]], [[Jeff Taylor]], [[Ron Whaley]] ([[The pharcyde]] - [[Runnin']], [[Superchunk]] - [[It's so hard to fall in love]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brad Staba]], [[Jason Womack]], [[Frank Gerwer]], [[Danny Montoya]], [[Wayne Patrick]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Brooklyn recycles]], [[Hum]] - [[Starts]], [[DJ Krush]] - [[To the infinity]], [[Attica blues]] - [[Contemplating jazz]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Butthole surfers]] - [[Revolution 2]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[NC rolkarska trgovina]], [[Channel one]] ([[Greyboy]] - [[Parkside bounce]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Trabuco hills high school]] ([[Live]] - [[I alone]]) * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Laban Pheidas|Laban]] in [[Eric Pheidas]] |- |17. |marca 1996 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Goldfinger]] - [[Minds eye]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Santarosa]], [[Shawn Mandoli]], [[Caine Gayle]] / [[Jason Maxwell]] ([[Jamiroquai]] - [[Half the man]], [[Patterson]] - [[Freedom now]], [[Integrity]] - [[Vocal test]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Stacey Lowery]], [[Aki Karja]], [[JB Gillet]] ([[The pharcyde]] - [[Hey you]], [[Wool]] - [[Eden (pesem)|Eden]], [[DJ Shadow]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Vankuversko vert tekmovanje]], [[Hard rock vert tekmovanje]], [[Vankuversko ulično tekmovanje]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[I hate it too]], [[Schleprock]] - [[Waiting]], [[Foo fighters]] - [[Winnebago]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Alien workshop]] ([[Nofx]] - [[The death of john smith]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ed Templeton]] |- |18. |maja 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Goldfinger]] - [[Nothing to prove]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Crum]] ([[Butthole surfers]] - [[Golden showers]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Forest Kirby]] ([[Sincola]] - [[Rundown]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands]], [[Venice street grind]], [[Puma grand prix]], [[Švica]] ([[Becky sharp]] - [[Ode to a Texan]], [[Live]] - [[All over you]], [[The pharcyde]] - [[Y?]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Supreme rolkarska trgovina]], [[Mad circle]] ([[Money Mark]] - [[Sunday gardena blvd.]], [[Money Mark]] - [[Sometimes you gotta]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Paris]] * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Mike Cardona|Mike]] in [[Quim Cardona]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Santa Cruz]] ([[Xzibit]] - [[Paparazzi]]) |- |19. |julija 1996 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Frank Gerwer]], [[Rune Glifberg]], [[Daewon Song]], [[Peter Hewitt]], [[Steve Caballero]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jamiroquai]] - [[Virtual insanity]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Lavar McBride]], [[Daewon Song]] ([[Xzibit]] - [[The foundation]], [[Nine]] - [[Make or take]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Gaberman]], [[Jeremy Deglopper]] ([[Engine 88]] - [[Funny car]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Pat Channita]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Hard rock triple crown vert]], [[Monster mash missile park]] /[[Hemlock]] - [[Leg room]], [[Nofx]] - [[Kill all the white man]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Supernaut]], [[Fairman's rolkarska trgovina]], [[First division]] ([[Duane Pitre]], [[Mario Rubalcaba]], [[Danny Power]], [[Oil]] - [[It's time]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Pier 7]] ([[Mobb Deep]] - [[Extortion]]) ''Glasba v zaslugah je [[99 tales]] - [[Thursday]].'' |- |20. |septembra 1996 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Marc Johnson]], [[Chris Senn]], [[Jason Dill]], [[Dan Drehobl]], [[Danny Montoya]], * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Replicants]] - [[Just what I needed]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Marc Johnson]], [[Tim Brauch]] ([[Stereolab]] - [[Ping pong]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Erik Ellington]], [[Cairo Foster]], [[Jerry Hsu]], [[Stephan Larance]] ([[The faction]] - [[Being watched]], [[Treble charger]] - [[Even grable]], [[Bracket]] - [[2 rak 005]], [[Big drill car]] - [[Nothing at all]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Supernova (glasbena skupina)|Supernova]] - [[Calling Hong Kong]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Sad (rolkar)|Sad]] ([[House of pain]] - [[Fed up]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Jim's ramp jam]] ([[Xzibit]] - [[Enemies and friends]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Caballero]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Chet Thomas]], [[Gershon Mosley]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Think]] / [[Adrenalin (podjetje)|Adrenalin]] / [[NHS]], [[World industries]] / [[Plan B]] ([[Al Tariq]] - [[Peace akki]], [[Replicants]] - [[Cinnamon girl]]) Namesto [[Lance Mountain]]a vsebino številko predstavi mlajši deček, članek [[411vm#Profiles|profiles]] [[Tim Brauch]]a pa je posnet v slogu filma [[Forrest Gump]]. |- |21. |novembra 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Luscious Jackson]] - [[Naked eye]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sincola]] - [[One hit wonder]], [[Replicants]] - [[Are »friends« electric?]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Angel baby]] - [[Jeanette Jurado]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Dressen]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Jim Greco]], [[Justin Reynolds]], [[Joel Danenhauer]], [[Pontus Alv]], [[Adrian Lopez]] ([[Misfits]] - [[I turned into a martian]], [[Misfits]] - [[American nightmare]], [[Luscious Jackson]] - [[Pele merenque]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Giorgio Zattoni]] ([[G.U.I.]] - [[Skeleton closet girl]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]], [[RAI Amsterdam]] ([[Jamiroquai]] - [[Cosmic girl]], [[Zappo mambo]] - [[Banda machos]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Surf plus]] ([[Mother earth]] - [[Warlocks of the mind part 2]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] ([[Dove shack]] - [[Summertime in the LBC]]) ''Glasba v zaslugah je [[Everclear]] - [[Fire maple song]] (akustična).'' |- |22. |januarja 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Notorious B.I.G.]] - [[Mo money mo problems]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Edward Devera]], [[Rune Glifberg]], [[Andrew Reynolds]] ([[Dr Octagon]] - [[3000 (pesem)|3000]], [[The John Coltrane Quartet]] - [[Africa]], [[Jamiroquai]] - [[Digital vibrations]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Enrique Lorenzo]], [[Elissa Steamer]], [[Jon West]], [[Ali Cairns]], [[Ed Selego]] ([[Ghostface killah]] - [[Daytona 500]], [[Dodgeball]] - [[Intro (Dodgeball)|Intro]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Brad Hayes]], [[Paul Shier]] ([[Jamiroquai]] - [[Alright]], [[Mephisto odyssey]] - [[Dream of the Black Dahlia]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Attica blues]] - [[Tender]] (organised konfusion remix)) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[World market]], [[Half life]] ([[Russell Goodwine Jr]] - [[Out of order]]) ''Glasba v zaslugah je [[Fiona Apple]] - [[Sleep to dream]].'' |- |23. |marca 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Amps]] - [[Empty glasses]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Jungle Brothers]] - [[Jungle brother]] (Stereo MC's mix)) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Rodney Mullen]] ([[Dixie Hummingbirds]] - [[If anybody asks you]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Danny Supa]], [[Aaron Yeager]], [[Aaron Snyder]], [[Philip Vaughn]] ([[Dr Octagon]] - [[Blue flowers]], [[Dr Octagon]] - [[Moosebumps]], [[Gorgeous]] - [[Over and over]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Chad Fernandez]] ([[Gang Starr]] - [[Mass appeal]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam City Jam]], [[Hard Rock Las Vegas Vert]] ([[Mephisto Odyssey]] - [[Get down]] (Bass Kittens mix), [[Luscious Jackson]] - [[City song]], [[Scheer]] - [[Shea]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Chet Thomas]], [[Danny Montoya]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Aorties]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Toy Machine]] ([[Pantera]] - [[Cowboys from hell]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Riverside Skatepark]] ''Glasba v zaslugah je [[Smut Peddlers]] - [[Get of the phone]].'' |- |24. |maja 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Fluf]] - [[Pushin' Back Days]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Mephisto Odyssey]] - [[Get Down]] (Bass Kittens mix)) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Rick Jaramillo]] ([[Mobb Deep]] - [[Shook Ones pt. 1]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Gary Smith]], [[Panama Dan]], [[Jimmy Astleford]], [[Jon Kealoha]], [[Micah Matson]] ([[G.U.I.]] - [[Two Fifty the Box]], [[Del tha Funkee Homosapien]] - [[Walkin' Through Your Neighborhood]], [[Misfits]] - [[Last Caress]], [[Notorious B.I.G.]] - [[Ten Crack Commandments]], [[Misfits]] - [[Halloween]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster]], [[Vans Generation 97]] ([[The Transmegetti]] - [[King Mixer]], [[Ashes]] - [[Nameless Soldier]], [[Face to Face]] - [[You've Got a Problem]], [[Seven Story Mountain]] - [[Fall]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Unity]], [[DC Supertour]] ([[Dr Octagon]] - [[Halfsharkalligatorhalfman]], [[Goldie]] - [[Jah the Seventh Seal]]) |- |25. |julija 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[DJ Krush]] - [[Only the Strong Survive]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[The Promise Ring]] - [[Why Did We Ever Meet?]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jerry Fowler]], [[Frank Hirata]] ([[Eileen Ivers]] - [[The Rights of Man]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Anthony van Engelen]] ([[Dr Octagon]] - [[Bear Witness]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[FTC Back to the City]], [[Glissexpo Festival]], [[Hard Rock Hollywood in Boston]] ([[Dance Hall Crashers]] - [[The Truth about Me]], [[Squirrel Nut Zippers]] - [[Bedlam Ballroom]], [[Pixies]] - [[U-mass]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Stereo (podjetje)|Stereo]], [[Becker Skateshop]], [[Adrenalin (podjetje)|Adrenalin]] ([[Gifthorse]] - Backseat Opera, [[Freestyle Fellowship]] - [[7th Seal]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Tum Yeto]], [[Duffs]], [[Maple]] ([[The Faction]] - [[Tenabrae]], [[Supple]] - [[Stayin Alive]]) Številka predstavlja srebrno obletnico revije, na naslovnici pa je [[Bob Burnquist]]. |- |26. |septembra 1997 | * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Steffan Attardo]], [[Danny Gonzalez]], [[Danny Shimizu]] / [[Danny Butanda]] ([[DJ Shadow]] - [[High Noon]], [[Gifthorse]] - [[Messenger Sends]], [[Gorgeous]] - [[Next Big Thing]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Scott Bourne]] ([[The Backsliders]] - [[My Baby's Gone]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Etnies Skate Street]], [[MTV Sports and Music Festival]] ([[Pure]] - [[Denial]], [[The Promise Ring]] - [[Everywhere in Denver]], [[The Promise Ring]] - [[Running Down the Waterfall]], [[DJ Krush]] - [[Meiso]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Adrenalin (podjetje|Adrenalin]], [[Fit]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Vans]] / [[Este]], [[Hook-ups]], [[Giant]], [[Mike Vallely]] in [[Jamie Thomas]] turneja po [[Španija|Španiji]], [[Švica|Švici]] in [[Avstrija|Avstriji]] ([[Ray Barbee]] - [[Acoustic Set]], [[Pixies]] - [[Gigantic]], [[Slint]] - [[#1]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Burnside]] ([[Fu Manchu]] - [[The Action Is Go]]) ''Glasba v zaslugah je [[Dance Hall Crashers]] - [[Stand By]].'' Pri tej številki so prvič uporabili postavitev teksta na naslovnici, ki so jo uporabljali vse do 67. številke. |- |27. |novembra 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Throwing Muses]] - [[Buzz]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Adam McNatt]] ([[Iron Maiden]] - [[Rime of the Ancient Mariner]] (v živo)) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Matt Eversole]], [[Dustin Charleton]], [[Daniel Haney]], [[Nikhil Thayer]], [[Chris Swanson]], [[Kerry Getz]] ([[Snowboy]] - [[The New Avengers]], [[Audio Response Group]] - [[Waters]], [[Lynyrd Skynyrd]] - [[Call Me the Breeze]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[The Pharcyde]] - [[Funny Style]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Plan B]] ([[Ozzy]] - [[I Don't Know]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Washington, D.C.|Washington]] ([[C Beale]] - [[DJ Breeze]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[éS]] v južni [[Afrika|Afriki]] ([[Paul Simon]] - [[The Obvious Child]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Mad Bannas]] - [[Clear Headed]]) ''Glasbo v zaslugah izvaja [[Gorgeous]].'' |- |28. |januarja 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Specials]] - [[Stand Up]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mathias Ringstrom]] ([[Face to Face]] - [[Over It]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[John Lee]], [[Gideon Choi]], [[Evan Schiefelbine]], [[Kenny Reed]] ([[Mr Dibbs]] - [[231 Ways to Fry an Egg]], [[The Grouch]] - [[Dreamer 2000]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Joe Pino]], [[Dorian Tucker]] ([[Neurosis]] - [[Cold Ascending]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Charleston AM]], [[Tampa]] ([[Grave Diggaz]] - [[Twelve Jewelz]], [[The Promise Ring]] - [[Is This Thing On?]], [[Cuba]] - [[Havana]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Network 17]] ([[Booker T and the MGs]] - [[Soul Dressing]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[A-team]], [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[Semisonic]] - [[Never You Mind]], [[DJ Cam]] feat. [[Channel Live]] - [[Broadcasting Live]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[SF Barriers]] * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Make a Wish]] ([[Lifetime]] - [[Turnpike Gates]]) |- |29. |marca 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Giant]] - [[Hold Mines]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jim Gagne]] ([[Lynyrd Skynyrd]] - [[Gimme Three Steps]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Wil Harmon]], [[Greg Harris]] ([[Del tha Funkee Homosapien]] - [[Untitled Track]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Vankuver]], [[Vans Triple Crown]] ([[The Specials]] - [[Running Away]], [[Semisonic]] - [[Singing in my Sleep]], [[22 Jacks]] - [[Breakin']]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[S-one Insoles]], [[Furnace Skate Shop]] ([[Lexicon]] - [[Two Twelve Bars]], [[DJ Shadow]] - [[Organ Donor]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Tum Yeto]], [[Volcom]], [[éS]] v [[Evropa|Evropi]] ([[Minor Threat]] - [[Stumped]], [[The Line]] - [[Industry Party]], [[U.K.]] - [[United Kingdom]] (remix)) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Shred 4 Life]] / [[Sk8 98]] ([[Jestofunk]] - [[JB2000]]) |- |30. |maja 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Youth Brigade]] - [[I Hate my Life]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Ed Templeton]] ([[Various Artists]] - [[Blow me down]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Geoff Rowley]] ([[Dag Nasty]] - [[Under your Influence]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[James Craig]] ([[Jurassic 5]] - [[Concrete Schoolyard]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Chad Bartie]] ([[The Amps]] - [[Dedicated]]) * '''''[[411vm#Preview|Preview]]''''' [[Europe 1998]] ([[Rob Dougan]] - [[Clubbed to Death]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Flip]] ([[Snuff]] - [[Arsehole]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[DC Euro Supertour]], [[Blind]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[12 Jewelz]] - [[Crystalize]], [[Various Artists]] - [[Big Top]]) : ''Glasba v zaslugah je [[Flys]] - [[Got You Where I Want You]].'' |- |31. |julija 1998 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Jeremy Wray]], [[Bucky Lasek]], [[Bob Burnquist]], [[Rodney Mullen]], [[Giorgio Zattoni]], [[Daewon Song]], [[Tony Hawk]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gloritone]] - John Wayne) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Rodney Mullen]] ([[Willie Banks]] - Our Thanks to God) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Danny Wainwright]], [[Matt Beach]] ([[Skitz Alongside Roots]] - Where my Mind is at) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Danny Montoya]], [[Stacey Lowery]] ([[Dignified Soldiers]] - Themes, Dreams, and Schemes (inštrumentalna), [[Fugazi]] - Sieve-fisted Find) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Vans Triple Crown]] ([[Man or Astroman]] - A Saucer Full of Secrets, [[Litany]] - Rome) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[FTC Skate Shop]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Duffs]], [[AWH]] ([[Pivit]] - Tell me, [[The Odd Numbers]] - It's Alright) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Španija]] ([[Pegboy]] - Hey Look, I'm a Cowboy, Various Artists - Bottoms Up) |- |32. |septembra 1998 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Eric Koston]], [[Steve Olson]], [[Rob Gonzales]], [[Jerry Fowler]], [[Chad Fernandez]], [[Henry Sanchez]], [[Arto Saari]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Grouch]] - [[Till the End of This]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Vast]] - [[Temptation]]) * '''''[[411vm#A look back|A look back]]''''' [[Mike Vallely]] ([[Fugazi]] - [[Brendan 1, Joe 1|Brendan #1, Joe #1]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Chad Fernandez]] ([[J-boogie's Dubtronic]] - [[Oceanic Lullaby]], [[Rob Dougan]] - [[Clubbed to Death]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mark Baines]], [[Arto Saari]] ([[Apollo and Fluid Motion]] - [[Interstellar Hydroponics]], [[Snuff]] - [[Nic Northern]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Rob Gonzalez]] ([[Big L]] - [[Criminal Slang]] (inštrumentalna)) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Ventura]] ([[Attica Blues]] - [[3ree (a means to be)]], [[Hutt]] - [[Hole in my Soul]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kastel]] na [[Havaji]]h ([[Alfred Apaka]] - [[Papa Haole Hula Girl, the Hukilau Song]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Vans skatepark]] ([[As One]] - [[Brown, Blue, Brown on Blue]], [[Thumb]] - [[Break me]]) * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Giorgio Zattoni|Giorgio]] in [[Gianni Zattoni]] ([[Man or Astroman]] - [[Weightless at Zero Return]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Nizozemska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Francija]] ([[Vast]] - [[Pretty When You Cry]], [[DJ Cam]] - [[Invasion]]) |- |33. |novembra 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Siah and Yeshua Dapoed]] - [[The Cure for Stagnation]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Peter Hewitt]] ([[Strung Out]] - [[Match Book]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Jeff Lenoce]], [[JP Jadeed]] ([[Pete Rock]] - [[True Master]], [[Jaywalkers]] - [[That Time of Day (again)]], [[Black Attack]] - [[Correct Technique]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Matt Milligan]] ([[Fun-da-mental]] - [[Mother Africa Feeding Sister India]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]], [[Glissexpo]] ([[The Vents]] - [[Undeniable True]], [[April Mmarch]] - [[Garcon Glacon]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Pit Crew Skate Shop]] ([[A Tribe Called Quest]] - [[Can I Kick it?]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Portland]] ([[Erobique]] - [[Nochmal Tanzen]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Imperial Distribution]] v [[Avstralija|Avstraliji]], [[The Firm]] na poti na [[Make a Wish]], [[World Industries]] / [[City Stars]] na [[Havaji|Havajih]] ([[High Fidelity]] - [[Cream of Beats]] (metro mix), [[Nevermore]] - [[Dreaming Neon Black]], [[Gloritone]] - [[9 Summers]], [[Andy Caldwell]] - [[Adventures in La La Land]]) ''Glasba v zaslugah je [[Unsane]] - [[Alleged]].'' Na naslovnici je [[Heath Kirchart]]. |- |34. |januarja 1999 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Roots]] - [[100 % Dundee]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Warner Avenue Crew]] ([[Minor Threat]] - [[Stumped]], [[Fugazi]] - [[Reprovisional]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Pat Channita]], [[Matt Pailes]] ([[Hive]] - [[Sphaira]], [[Souls of Mischief]] - [[Step TP my Girl]], [[Hive]] - [[Mood Swings (Act 1)]], [[Hive]] - [[Steps into the Light]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Danny Garcia]] ([[The Grouch]] - [[Rap is Senseless]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' Premiera filma [[Misled Youth]] ([[Nevermore]] - [[Deconstruction]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Liberty Board Shop]] ([[Eighty Mile Beach]] - [[Red Helicopters]], [[Double Life]] feat. [[Raw B]] - [[Cycles of the Mind]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Duffs]] na [[Portugalska|Portugalskem]] ([[Scott Thomas Band]] - [[Never Coming Home]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Vista]] ([[Peanut Butter Wolf]] - [[They Don't Fall Down]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Španija]], [[Japonska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[4hero]] - [[Spirits in Transit]]) ''Glasba v zaslugah je [[Blink 182]] - [[Apple Shampoo]].'' |- |35. |marca 1999 |Ta številka je posvečena [[Tim Brauch]]u in se začne z montažo njegovega rolkanja. Med reklamami sta dva njegova sponzorja, [[Santa Cruz]] in [[Etnies]], posvetila svoji reklami v njegov spomin. Med triki v [[411vm#Openers|Openers]] je tudi slavni [[Tony Hawk]]ov 900-stopinjski obrat v [[half-pipe]]u. * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Clyde Singleton]], [[Danny Montoya]], [[Brian Sumner]], [[Andrew Reynolds]], [[Colin McKay]], [[Steve Berra]], [[Jamie Thomas]], [[Tony Hawk]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Motley Crue]] - [[Shout at the Devil]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Bam Margera]] ([[CKY (glabena skupina)|CKY]] - [[Disengage the Stimulator]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Clyde Singleton]] ([[Reflection Eternal]] - [[Chaos]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Sumner]], [[Tom Krauser]] ([[The Ramones]] - [[Rock n Roll High School]], [[Jets to Brazil]] - [[Crown of the Valley]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Etnies Quadruple Jump]] ([[Friends of Dean]] - [[All the Pretty Horses]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jayme Fortune]] ([[I Fudge]] - [[What If]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' Predogled filma [[Vancouver 1999]] ([[DJ Saga]] - [[Meditations]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Rhythm]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Adio]] ([[Fugazi]] - [[Version]], [[7 Seconds]] - [[99 Red Balloons]]) ''Glasba v zaslugah je [[Snuff]] - [[Bit Cosy]].'' |- |36. |maja 1999 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The High and Mighty]] - [[B-boy Document '99]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[David Holmes]] - [[Got F'd up Along the Way]], [[Spoon]] - [[The Guest List the Execution]], [[Cannonball]] - [[Walk Talk]], [[The Past Present]] - [[Itchy Feet]], [[Blue Plate Special]] - [[Work That Skirt]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Hoard]], [[Alex Moul]] ([[Abstract Ensemble]] - [[We've Got Soul]], [[Youth Brigade]] - [[One in Five]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' Nastajanje [[video igra|video igre]] [[Tony Hawk's Pro Skater]] ([[Farside]] - [[Square One]], [[Digger]] - [[Tour Diary]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Kristian Svitak]], [[Dustin Dollin]] ([[7 Seconds]] - [[Spread]], [[7 Seconds]] - [[We're Gonna Fight]], [[Generic]] - [[My Life Sux]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Hot Rod Skateshop]] ([[Fugazi]] - [[Shut the Door]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Osiris]] ([[Lyricist Lounge All Stars]] - [[Talking to You]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Santee Skatepark]], [[Santa Monica Ponds]], [[Woodward]] ([[Marginal Man]] - [[Identity]], [[Pimp Daddy Nash]] - [[2000 Zero Zero]], [[James Mathus and His Knock Down]] - [[I Got Mine]], [[Spoon]] - [[30 Gallon Tank]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Birdhouse]] v [[Mehika|Mehiki]] / [[Brazilija|Braziliji]] / [[Tajvan]]u / [[Matix]] na [[Japonska|Japonskem]] ([[David Holmes]] - [[Don't Die Just Yet]], [[Ugly Duckling]] - [[Einstein's Taking Off]]) ''Glasba v zaslugah je [[Agnostic Front]] - [[Gotta Go]].'' |- |37. |julija 1999 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Bob Burnquist]], [[Tony Trujillo]], [[Lincoln Ueda]], [[John Rattray]], [[Ed Selego]], [[Chad Fernandez]], [[Danny Garcia]], [[Ryan Kenreich]], [[Marc Johnson]], [[Kareem Campbell]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blink 182]] - [[Waggy]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Todd Jordan]] ([[International Ocular]] - [[Move Your Mind]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[MTV SMF3]] ([[Nevermore]] - [[Forver (nevermore)]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Justin Reynolds]], [[John Rattray]] ([[Slippers]] - [[Dance of the 7 Veils]], [[Mos Def]] - [[May-december]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Glissexpo]], [[Vans Triple Crown]] ([[Stereolab]] - [[People do it all the Time]], [[Ugly Duckling]] - [[Now Who's Laughin']], [[Lagwagon]] - [[Furnished]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Dynasty]] ([[Kien Lieu]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[New Deal]] po vzhodni obali [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Etnies]] po vzhodni obali ZDA, [[Girl]] in [[Chocolate]] po ZDA ([[Tony Stark]] - [[Trailer]], [[Fugazi]] - [[Arpeggiator]], [[Ricky Martin]] - [[Livin' La Vida Loca]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Visalia]] ([[In Euins]] - [[The Gathering Storm]], [[The Promise Ring]] - [[The Deep South]]) |- |38. |januarja 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Keenan Milton]], [[Ryan Johnson]], [[Chris Dobstaff]], [[Brian Sumner]], [[Danial Shimizu]], [[Daewon Song]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Styles of Beyond]] feat. [[DJ Rhettmatic]] - [[Style Wars]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Tony Hawk]] ([[Slippers]] - [[Dartanyan Brown]], [[DJ Frane]] - [[420247]], [[Vandals]] - [[People That Are Going To Hell]], [[Cocktails]] - [[The Asteroid Field]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Scott Pazelt]] ([[Declaime]] - [[Trouble in da West]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Make a Wish]], [[Sole Technology]] košarkarski turnir ([[The Roots]] - [[Act Too (The Love of my Life)]], [[DJ Frane]] - [[I Can Do My Thang]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Ryan Johnson]] ([[Frank Black]] - [[Tossed]] (inštrumentalna)) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Foundation]] ([[Fugazi]] - [[Arpeggiator]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Santa Cruz]] / [[Accel]] / [[Arcade]] / [[Osiris]], [[Birdhouse]], [[Stereo (podjetje)|Stereo]] ([[Lagwagon]] - [[Owen Meaney]], [[DJ Frane]] - [[Spin (pesem)|Spin]], [[Mos Def]] - [[Know That]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Univerza v San Diegu]], [[Alameda Park]] ([[Mos Def]] - [[If You Can Huh...]], [[No Fun At All]] - [[Break My Back]]) * '''''[[411vm#Roomies|Roomies]]''''' [[Keenan Milton]] / [[Eric Pupecki]] / [[Gino Ianucci]] ([[The Wiseguys]] - [[Re-introduction]], [[BMF]] - [[Grandmaster]], [[Medina Green]] - [[Full Court Press]]) [[Sole Technology]] košarkarski turnir, je bil turnir za vse rolkarje in uslužbence tega podjetja, igralo pa se je v trojkah. V članku ''Roomies'' pa Milton, Pupecki in Ianucci igrajo [[igra SKATE|igro SKATE]], ki jo zmaga Pupecki. ''Glasba v zaslugah je [[April March]] - [[Nothing New]] (remiks)''. |- |39. |marca 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Danny Wainwright]], [[Chet Thomas]], [[Bucky Lasek]], [[Ryan Kenreich]], [[Alex Gall]], [[Colt Cannon]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Farside]] - [[Kille Me]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Bucky Lasek]] ([[Andy Caldwell]] - [[Sandworms]], [[Jon Todd]] - [[Throwing Art in the Air]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Alex Gall]], [[Colt Cannon]] ([[The Ramones]] - [[Now I Wanna Sniff Some Glue]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Reese Forbes Ollie Challenge]] ([[Nevermore]] - [[Cenotaph]], [[David Holmes]] - [[Gritty Shaker]], [[Fugazi]] - [[Break]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Javier Sarmiento]] ([[Breakbeat Era]] - [[Late Morning]]) * '''''[[411vm#Five|Five]]''''' [[Kerry Getz]] ([[Refused]] - [[The Apollo Programme was a Hoax]], [[Hive]] - [[Fallout (Hive)|Fallout]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[Wizo]] - [[Closet]], [[Eighty Mile Beach]] - [[That Modest Prize]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Active]], [[Black Label]] ([[Fugazi]] - [[Little Debbie]], [[AC/DC]] - [[Hell's Bells]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Girl]] v južni [[Afrika|Afirki]] ([[Fatboy Slim]] - [[Right Here, Right Now]]) * '''''[[411vm#Roomies|Roomies]]''''' [[Cairo Foster]] / [[Elias Bingham]] / [[Justin Strubing]] ([[Fireside]] - [[Styrofoam]], [[DJ Saga]] - [[Eros (pesem)|Eros]]) V ''Openers'' je prvi trik najvišji [[ollie]] z rolko [[Danny Wainwright]]a, ki je za pol [[inč]]a premagal organizatorja [[Reese Forbes Ollie Chalenge|tekmovanja]] [[Reese Forbes|Reese Forbsa]]. V članku vidimo tudi Reesove ''»priprave«'' na tekmovanje, s katerimi se norčujejo iz [[atlet]]ov. V tej številki se prvič pojavi članek ''Five'', v katerem [[Kerry Getz]] govori, da bi rad v prihodnosti odprl [[rolkarska trgovina|rolkarsko trgovino]]. Čez nekaj let je odprel [[Nocturnal]] rolkasko trgovino v [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]]. [[Black Label]] v letu izdaje te številke praznuje svojo 10 obletnico delovanja, med reklamami pa se prvič pojavi reklama za [[ON video revija|ON video revijo]]. ''Glasba v zaslugah je [[Pezz]] - [[Pucker Factor]].'' |- |40. |maja 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tony Hawk]], [[Rodney Mullen]], [[Mike Crum]], [[Diego Bucchieri]], [[Enrique Lorenzo]], [[Mathias Ringstorm]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Common]] - [[The 6th Sense]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Kenny Anderson]] ([[Gerry Mulligan]] - [[Open Country]], [[Curtis Mayfield]] - [[Pusherman]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chris Cole]] ([[Common]] - [[The Light]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Shred for Mike]], snemanje reklame za [[REAL]] ([[Main Event]] - [[To the Sons]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Diego Bucchieri]] ([[2 Minutos]] - [[El mejor recuerdo]], [[DJ Frane]] - [[Every Cloud Can Cause Amazement]]) * '''''[[411vm#Five|Five]]''''' [[Adam McNatt]], [[Enrique Lorenzo]] ([[Consumed]] - [[Heavy Metal Winner]], [[The Living Legends]] - [[Sticky Sundays]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Beat of the East AM]], [[Utopia PRO Bash]], [[Brazil World Cup]] ([[Youth Brigade]] - [[Blown Away]], [[The People Under the Stairs]] - [[The Next Step Two]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Adio]] v [[Avstralija|Avstraliji]], [[World Industries]] v [[Brazilija|Braziliji]], [[Reef]] ([[Nevermore]] - [[The Lotus Eaters]], [[Generic]] - [[Victims of Society]], [[Styles of Beyond]] - [[Hollograms]], [[Fluid Motion]] - [[Fluctuations]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Union Skatepark]], [[Carlsbad Skatepark]] ([[DJ Craze]] - [[Don't be Afraid]], [[Ugly Duckling]] - [[Get on This]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Belgija]], [[Švedska]], [[Brazilija]], [[Argentina]] ([[Wizo]] - [[Anneliese Schmidt]]) Snemanje reklame za [[REAL]] je [[parodija]] na profesionalen pristop k snemanju, ki ni značilen za rolkarske reklame. Velik del parodije je tudi uporaba [[kaskader]]ja, da izvede trik za tistega, ki mu je reklama posvečena. »Kaskader«, ki je zamenjal [[Mark Gonzales]]a je [[Nate Jones]]. [[Chris Cole]] je v članku ''Wheels of fortune'' star 16 let in je imel drugačen slog [[rolkanje|rolkanja]] in oblačenja, kot ga je imel dve leti kasneje v [[rolkarski film|filmu]] [[In Bloom]], za kar so mnogi krivili vpliv [[Zero]] ekipe. ''Glasba v zaslugah je [[Hip Hop for Respect]] - [[Protective Custody]] (instrumentalna).'' |- |41. | | |- |42. | | |- |43. | | |- |44. | | |- |45. | | |- |46. | | |- |47. | | |- |48. | | |- |49. | | |- |50. | | |- |51. | | |- |52. | | |- |53. | | |- |54. | | |- |55. | | |- |56. | | |- |57. | | |- |58. | | |- |59. | | |- |60. | | |- |61. | | |- |62. | | |- |63. | | |- |64. | | |- |65. | | |- |66. | | |- |67. | | |} [[Kategorija:Rolkarske video revije]] [[Kategorija:411vm|*]] 0xj8bbz05409ywprtewqfok1bjxa2j8 6753163 6753136 2026-09-20T13:42:38Z Upwinxp 126544 6753163 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{411vm}} '''411 Video Magazine''' (pogosto okrajšano ''411vm'') je bila revija, ki je izhajala 6-krat na leto v obliki [[rolkarski filmi|rolkarskih filmov]]. Številka 411 je v [[Združene države Amerike|ZDA]] [[telefonska številka]] za informacije, kar je bil tudi motiv za vsako video revijo. Z izidom [[411vm 60|60]]. številke so praznovali deseto obletnico delovanja, kar je dolgo obdobje za rolkarsko podjetje. 411 video revijo sestavljajo članki, med njimi pa se odvrtijo reklame, ki so glavni vir finančnih sredstev. Med najbolj popularnimi članki je ''Openers'', ki z montažo najbolj vplivnih trikov (samo med 3 in 10 trikov) začnejo vsak video. Številke od [[411vm 1|1]] do [[411vm 50|50]] je vodil [[Lance Mountain]], od 50 naprej pa vsako gostuje drug [[poklicni rolkar]]. 411vm je avgusta [[2005]] začel [[rolkasrko tekmovanje|tekmovanje]] [[411 Versus]], ki ga je zmagal [[Chris Haslam]]. Ker je bilo tekmovanje zelo upešno in doživelo zelo pozitiven odziv gledalcev, ga bodo ponavljali vsako leto. == Članki == === Openers === : Openers je uvodni del vsake številke, v kateri so pokazani najboljši in najinovativnejši triki te številke. Ta članek je zelo kratek, saj vsebuje povprečno 5 trikov, ki so prikazani še v počasnem posnetku. Glasbena podlaga je v vsaki številki [[Sol_(glasbena_skupina)|Sol]] - [[The Boxcar]]. === Chaos === : Ta članek je prav tako v vsaki številki in je zbirka posnetkov veliko različnih rolkarjev. === Controled chaos === : Vsebinsko je ta članek skoraj enak Chaosu, vendar pa je v njem omejeno število rolkarjev. === Day in the life === : Ta članek dokumentira en dan v življenju rolkarjev, da bi prikazal njihove življenjske stile. Ti članki imajo največji procent posnetkov ne-rolkanja, pri večini pa rolkarji rolkajo v [[Poligon za rolkanje|poligonih za rolkanje]], ker na ulicah rolkajo večinoma le med vikendi. === Profiles === : Ta članek je po del posvečen le enemu rolkarju po dolžini enak delom rolkarjev v normalnih [[Rolkarski_film|rolkarskih filmih]]. Preden se začnejo triki še zvemo nekaj informacij o tem rolkarju. === Wheels of fortune === : Ta članek je zelo podoben Profiles, vendar prikazuje še neuveljavljene rolkarje. Ta članek je služil kot odskočna deska mnogim današnjim [[Poklicni rolkar|poklicnim rolkarjem]]. === Rookies === : V tem članku imajo svoj del novi poklicni rolkarji. Montaža trkov je tukaj krajša,kot pri zgornjih dveh. === Contests === : Posnetki z raznih [[Rolkarska tekmovanja|tekmovanj]] so objavljeni v teh člankih. === Main event === : V tem članku so predstavljeni največji in najpomembnejši dogodki v svetu rolkanja (ne samo tekmovanja). === Check up === : Poklicni rolkarji govorijo o dogajanju v njihovem življenju v zadnjem času (tudi po nekaj let nazaj). === Five === : Ta članek traja 5 minut vsebuje pa odgovore na 5 vprašanj (kratek intervju) in nekaj trikov enega poklicnega rolkarja. === Fine tuning === : V tem članku poklicni rolkarji učijo trike. === Industry === : V tem članku izvemo mnogo o nekem [[Rolkarsko podjetje|rolkarskem podjetju]], sledi pa mu montaža njegove ekipe. === Metrospective === : Članek o mestih in njihovih rolkarski krajih in lokalnimi rolkarji. === Road trip === : Članek o potovanju neke ekipe, ki velikokrat vsebujejo posnetke iz poligonov za rolkanje. === Spot check === : Članki o posebno popolarnih in dobri krajih za rolkanje. === Private property === : Članki o zasebnih poligonih za rolkanje. === Transitions === : Posnetki iz poligonov za rolkanje, praznih bazenov in praznih reguliranih rečnih kanalov. === World report === : Posnetki iz celega sveta (razporejenega po državah ali tekmovanjih). === Tricktips === : Učenje trikov s [[Dave Metty]]jem. == Številke == {| class="wikitable" |+ !Številka !Izid !Vsebina številke in glasbena podlaga |- |1. |julija 1993 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[3 % fat]] - [[Causin chaos]], [[Supreme love gods]] - [[Fire]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Can't stand the rain]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jeremy Wray]] ([[Gibb droll]] - [[Melting pot]]) * '''''[[411vm#Earwax|Earwax]]''''' [[Eric Sermon]] * '''''[[411vm#Libre|Libre]]''''' [[Josh Swindell]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Aaron Bleasdale]] ([[Gas huffer]] - [[George washington]]), [[Paul Shapiro]] ([[Crash course]] - [[Prince of the city]]), [[Mike Hayes]] ([[Uncle!]] - [[Piano movers]]), [[Jesse Paez]] ([[Supreme love gods]] - [[Nothing]]), [[Rob Carlyon]] ([[Hemi]] - [[Dog tied again]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Bricktown street and vert]], [[Sierra Tahoe]] ([[Shovelhead]] - [[Tired and afraid]]), [[Brooklyn Banks]], [[Playground skatepark street and vert]] ([[Funky beatniks]] - [[Morning void]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[The firm]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[London]] ([[Odd numbers]] - [[So many girls]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ray Barbee]], [[Mirko Magnum]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Australia tour]] * '''''[[411vm#Schoolyards|Schoolyards]]''''' [[Chaffey]], [[Carlsbad]], [[Pioneer (šola)|Pioneer]], [[Huntington]], [[Lockwood]] ([[Hemi]] - [[Freeloader]]) |- |2. |septembra 1993 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[The offspring]] - [[Take it like a man]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jason Rothmeyer]] ([[Bad religion]] - [[Yesterday]], [[Bad religion]] - [[Bad religion]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Darryl Vaughn]] ([[Ringworm]] - [[Nunb]]), [[Tom Penny]] ([[Cornershop]] - [[Trip easy]]), [[Richard Angelides]] ([[Bad religion]] - [[Anesthesia]]), [[Tas Pappas]] ([[Daw hammer]] - [[Vigil smile]]), [[Moses Itkonen]] ([[Confront]] - [[Payday]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster vert and street]] ([[Rich kids on LSD]] - [[Insane]]), [[Belgium street]] ([[Nofx]] - [[The bag]]), [[Rad lands / Northhampton skatepark]] ([[Jacob's mouse]] - [[Solo (pesem)|Solo]]), [[NSA AM finals / mini ramp and street]] ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Hace calor]]), [[Back to the city 5]] ([[Souls of mischief]] - [[93 til infinity]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Pennywise]] - [[Time to burn]]), [[Woodward]] ([[Gibb droll]] - [[Plastic shuffle]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Brad Hayes]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Avstralija]], [[Japonska]], [[Nizozemska]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[Bad religion]] - [[Automatic man]], [[Bad religion]] - [[I want to conquer the world]], [[Bad religion]] - [[Sanity]]) |- |3. |novembra 1993 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Scott Johnston]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mike Judd]], [[Jeron Wilson]], [[Craig Steele]], [[Javier Nunez]], [[Sage Humphries]], [[Matt Pailes]], [[Claude Dieta Span]], [[Tony Briseno]], [[Joey Bast]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[SMA]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Hunt]], [[Mike Carroll]], [[Felix Arguelles]], [[Jan Waage]], [[Ron Knigge]], [[Simon Woodstock]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]] |- |4. |januarja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jawbox]] - [[Savory]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[Mother earth]] - [[Almost grown]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Weston Correa]], [[Justin Ortiz]], [[James Reed]], [[Jan Waage]], [[Richard Mulder]], [[Lib Layraman]], [[Tony Tieu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Treehouse]], [[Buffalo Tom]] - [[Almost grown]], [[Das efx]] - [[Check it out]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[NSA pro vert]], [[Vintage vert and street]], [[CASL finals]] ([[Das efx]] - [[Krazy wit da books]], [[Seaweed]] - [[Go your own way]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Prime]] ([[Mother earth]] - [[Hope you're feeling better]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Suppose]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Carl Shipman]], [[Karl Watson]], [[Zozi Bernat]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Willy Santos]]om in [[Rob Dyrdek]]om ([[Down by law]] - [[Air conditioner]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Brewster park]] ([[Mother earth]] - [[Time of the future]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Francija]] ([[London posse]] - [[How's life in London]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Coolio]] - [[County line]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[At home in the wasteland]]) |- |5. |marca 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gang starr]] - [[Code of the streets]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Brown sugar]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Frazier]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Young]], [[John McGrath]], [[Max Schaaf]], [[Neil Urwin]], [[Pat Channita]], [[Paul Zaunich]], [[Reese Forbes]], [[Tully Carlton]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Planet Earth]] ([[De la soul]] - [[Ego trippin]] (instrumentalna)) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[San Jose]] ([[Raised by suess]] - [[One more week until supper]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[The ranch]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Taylor]], [[Jerry Fowler]] / [[Ed Templeton]], [[Tas Pappas]] / [[Colin McKay]], [[Weston Correa]] / [[Gino Perez]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[The specials]] - [[Gangsters]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Berra]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[NHS cannery]], [[Climax distibucija]] ([[Pantera]] - [[Throes of rejection]], [[Pegboy]] - [[Witnessed]]) ''Glasba v zaslugah je [[The stranglers]] - [[Get a grip on yourself]]'' |- |6. |maja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' |- |7. |julija 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' Članek Wheels of fortune z [[Bam Margera|Bam Margero]] je bil ponovno objavljen na dodatnem DVDju v DVD različici 61. številke, ''The Bam issue''. |- |8. |septembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chris Senn]], [[Quim Cardona]], [[Marcelle Johnson]], [[Bill Pepper]], [[Kien Lieu]], [[Dan Sudko]], [[Pepe Martinez]], [[Andy MacDonald]], [[Ricky Oyola]], [[Neal Hendrix]], [[Chet Thomas]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Justice System]] - [[Soulstyle]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rich Colwell]], [[Mike Maldonado]], [[James Riff]], [[Matt Milligan]] ([[Justice System]] - [[Santana]], [[Federation]] - [[Life so free]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Element_(podjetje)|Element]] ([[Digable planets]] - [[9th wonder]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Madison, Wisconsin]] ([[Souls of mischief]] - [[Never no more]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Pat Channita]], [[Reese Forbes]] ([[The Selecter]] - [[The Selecter_(pesem)|The Selecter]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Galliano]] - [[Long time gone]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Girl]]/[[Chocolate]]/[[The firm]], [[Element_(podjetje)|Element]]/[[New Deal]]/[[Mad Circle]], [[SMA]] ([[Coolio]] - [[I remember (kendal's j funk)]], [[Justice system]] - [[Summer in the city (sunshine blend)]], [[Fretblanket]] - [[1941_(pesem)|1941]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands street and vert]], [[Venice street grind]], [[Munster street]] ([[Dexy's midnight runners]] - [[Come on Eileen]], [[Digable planets]] - [[Graffiti]], [[Fretblanket]] - [[Junkfuelled]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Fred Gall]], [[Phil Shao]] ([[Digable planets]] - [[K.B.'s alley]], [[No Use for a Name]] - [[Until it's gone]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[ASR sejem]] |- |9. |novembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tony Hawk]], [[Chris Lambert]], [[Reese Forbes]], [[Jamie Thomas]], [[Mike Fraizer]], [[Alphonzo Rawls]], [[Heath Kirtchart]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Is it right?]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Fretblanket]] - [[Song in b]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Guru]] - [[Take a look]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Andy Stone]] ([[Extra prolific]] - [[Never changing]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Drake Jones]], [[Stevie Williams]], [[Josh Kalis]], [[Chany Jeanguenin]], [[Anthony Correa]] ([[Sick of it all]] - [[Cease fire]], [[Lords of the underground]] - [[Tic toc]], [[Extra prolific]] - [[Cash money]], [[R.P.M.]] - [[Sorti des ombres]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Sonic]] ([[Pat Benatar]] - [[Hit me with your best shot]], [[Blondie]] - [[Hanging on the telephone]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[New York]] ([[Lords of the underground]] - [[What I'm after]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Fred Gall]], [[Jamie Thomas]]/[[Kris Markovich]] ([[DJ Krush]] - [[Slow chase]], [[DJ Krush]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Monstermash vert and high air]], [[Newburgh pro and am]], [[LOVE park pro and am]] ([[Palmskin productions]] - [[In a silent way]], [[Lords of the underground]] - [[Keepers of the funk]], [[Sick of it all]] - [[No cure]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Huntington beach skatepark]] ([[Federation]] - [[Rusty James]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Trust me]].'' |- |10. |januarja 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[Now]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[MVM and the monster]] - [[Big black cadillac]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[MCM and the monster]] - [[Meltdown]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ricky Oyola]], [[Mike Vallely]] ([[Guru]] - [[Down the back streets]], [[Solsonics]] - [[Jazz in the present tense]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rob Gonzalez]], [[Jimmy Chung]], [[Lennie Kirk]] ([[Dillon fence]] - [[Living room scene]], [[Tom Robinson band]] - [[2-4-6-8 motorway]], [[Solsonics]] - [[Now this is how we do it]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Santa Clara PRO street contest]] ([[Fretblanket]] - [[Curtainsville]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Harris]], [[Paul Zitzer]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Mike Crabtree]] ([[Rhythm collision]] - [[Burning bridges]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Rhythm collision]] - [[Underground]]) ''Glasba v zaslugah je [[Pegboy]] - [[Never a question]].'' |- |11. |marca 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gentry]] - [[Outside looking in]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[I should have known]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ray Barbee]], [[Ed Templeton]] ([[Ray Barbee]] - [[Powerline]], [[Fluf]] - [[Rooked]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chad Muska]], [[Jon Comer]] ([[DJ Krush]] - [[Kemuri]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa PRO]] ([[The nails]] - [[88 lines about 44 women]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Andy McDonald (rolkar)|Andy McDonald]], [[Billy Pepper]], [[Dave Duren]], [[Ethan Fowler]], [[Keith Hufnagel]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Dave Mayhew]], [[Jerry Fowler]] ([[RPM]] - [[2000 (pesem)|2000]], [[Pegboy]] - [[Blister]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[The grind skatepark]] ([[The specials]] - [[Too much too young]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Flip]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] z [[Neil Hendrix]]om in [[Jason Ellis]]om ([[MCM and the monster]] - [[Dash 243]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Warped turneja]] ([[Face to face]] - [[Disconnected]], [[Madness (skupina)|Madness]] - [[Madness (pesem)|Madness]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Sights in the city]].'' |- |12. |maja 1995 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chany Jeanguenin]], [[Gershon Mosely]], [[Armando Barajas]], [[Vinnie Ponte]], [[Ed Templeton]], [[Chad Fernandez]], [[Phil Shao]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Tha alkoholiks]] - [[The next level]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Paul Zitzer]], [[Matt Reason]] ([[Tha alkoholics]] - [[Let it out]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chris Keefe]], [[Tony Cox]] ([[DJ Krush]] - [[Interlude krush]], [[Palmskin productions]] - [[Slipper suite]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Santa Rosa skatepark]] ([[Man will surrender]] - [[Silent pain]], [[Rhythm collision]] - [[Pictures on my wall]], [[Man will surrender]] - [[Another point of view]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Clyde Singleton]], [[Moses Itkonen]] ([[Mobb deep]] - [[Survival of the fittest]], [[Mobb deep]] - [[Eye for an eye]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Black label]] ([[The vandals]] - [[Shi'ite punk]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Steve Berra|Steve Berro]] in [[Jamie Thomas]]om, [[Planet earth]]/[[Rhythm]] v [[Vankuver|Vankuvru]] ([[Shrinking violets]] - [[Dead pop stars]], [[Fretblanket]] - [[Big fat ugly]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[Eastern skateboard supply]] Članek ''Private property'' [[Eastern skateboard supply]] je posvečen [[Chet Childress]]ovi mami. ''Glasba v zaslugah je [[Mobb deep]] - [[Right back at you]].'' |- |13. |julija 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Illrepute]] - [[Dat Marley song]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Ben Harper]] - [[Ground on down]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Combine]] - [[Ephidrene]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Barker Barrett]], [[Jason Ellis]] ([[Butthole surfers]] - [[P.S.Y.]], [[Howie B. INC]] - [[Head west]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Bobby Puleo]], [[Jesse McMillin]], [[Zach Hudson]] ([[DJ Krush]] - [[Dig this vibe]], [[Alyasha]] - [[Waterwalker]], [[Alyasha]] - [[Sitarmadilloblues]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[X games]], [[Munster rolkarsko tekmovanje]], [[Radlands rolkarsko tekmovanje]] ([[Bracket]] - [[P.C.]], [[Bracket]] - [[Closed caption]], [[The Ramones]] - [[I don't want to grow up]], [[The Ramones]] - [[Have a nice day]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Harold Hunter]], [[Geoff Rowley]] ([[Mobb deep]] - [[Cradle to the grave]], [[The specials]] - [[Rat race]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] ([[Guru]] - [[Respect the architect]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Shaft]], [[Giant]] ([[Tha alkaholiks]] - [[All the way live]], [[The obvious]] - [[Detached]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ron Allen]] ''Glasba v zaslugah je [[Bad religion]] - [[Atomic garden]].'' |- |14. |septembra 1995 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Dave Duren]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[The pod]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rodney Torres]], [[Travis Colt]], [[Ryan Bartsma]] ([[Mobb deep]] - [[Give up the goods (just step)]], [[88 fingers Louie]] - [[Pent up]], [[Minor threat]] - [[Stumped]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Battle of the bay]], [[PSL]], [[Hard rock cafe vert]] ([[Guru]] - [[Revelation]], [[DJ Krush]] - [[The nightmare of ungah]], [[Schleprock]] - [[Sorry_(pesem)|Sorry]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Planet earth]] / [[Rhythm]], [[Invisible]], [[Girl]] / [[Chocolate]], [[Tum yeto]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Blow your brains out]], [[Norman Greenbaum]] - [[Spirit in the sky]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Evol]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] |- |15. |novembra 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Hurricane]] - [[Comin off]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Al Green]] - [[Let's stay together]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Chet Thomas]], [[Laban Pheidias]], [[Gershon Mosley]], [[Andy MacDonald]] ([[King tee]] - [[Way out there]], [[The Ramones]] - [[The crusher]], [[King tee]] - [[Freestyle ghetto]], [[Dream warriors]] - [[I've lost my ignorance]], [[Brooklyn funk essentials]] - [[Take the l train (to brooklyn)]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Satva Leung]], [[Tyrone Olson]], [[Ryan Kenreich]] ([[Olde scottish]] - [[Wildstyle - the krush handshake]], [[DJ Krush]] - [[Yeah]], [[Guru]] - [[Feel the music]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[Pennywise]] - [[Unknown road]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Pang]], [[Mike Maldonado]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[ATM]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Southside skatepark]] ([[Squirtgun]] - [[Social]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Board aid 3]] ([[Radiohead]] - [[High and dry]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Japonska]], [[Švica]], [[Francija]] ([[Down by law]] - [[Heroes and hooligans]]) |- |16. |januarja 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The pharcyde]] - [[Drop]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Kris Markovich]], [[Jeff Taylor]], [[Ron Whaley]] ([[The pharcyde]] - [[Runnin']], [[Superchunk]] - [[It's so hard to fall in love]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brad Staba]], [[Jason Womack]], [[Frank Gerwer]], [[Danny Montoya]], [[Wayne Patrick]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Brooklyn recycles]], [[Hum]] - [[Starts]], [[DJ Krush]] - [[To the infinity]], [[Attica blues]] - [[Contemplating jazz]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Butthole surfers]] - [[Revolution 2]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[NC rolkarska trgovina]], [[Channel one]] ([[Greyboy]] - [[Parkside bounce]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Trabuco hills high school]] ([[Live]] - [[I alone]]) * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Laban Pheidas|Laban]] in [[Eric Pheidas]] |- |17. |marca 1996 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Goldfinger]] - [[Minds eye]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Santarosa]], [[Shawn Mandoli]], [[Caine Gayle]] / [[Jason Maxwell]] ([[Jamiroquai]] - [[Half the man]], [[Patterson]] - [[Freedom now]], [[Integrity]] - [[Vocal test]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Stacey Lowery]], [[Aki Karja]], [[JB Gillet]] ([[The pharcyde]] - [[Hey you]], [[Wool]] - [[Eden (pesem)|Eden]], [[DJ Shadow]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Vankuversko vert tekmovanje]], [[Hard rock vert tekmovanje]], [[Vankuversko ulično tekmovanje]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[I hate it too]], [[Schleprock]] - [[Waiting]], [[Foo fighters]] - [[Winnebago]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Alien workshop]] ([[Nofx]] - [[The death of john smith]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ed Templeton]] |- |18. |maja 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Goldfinger]] - [[Nothing to prove]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Crum]] ([[Butthole surfers]] - [[Golden showers]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Forest Kirby]] ([[Sincola]] - [[Rundown]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands]], [[Venice street grind]], [[Puma grand prix]], [[Švica]] ([[Becky sharp]] - [[Ode to a Texan]], [[Live]] - [[All over you]], [[The pharcyde]] - [[Y?]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Supreme rolkarska trgovina]], [[Mad circle]] ([[Money Mark]] - [[Sunday gardena blvd.]], [[Money Mark]] - [[Sometimes you gotta]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Paris]] * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Mike Cardona|Mike]] in [[Quim Cardona]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Santa Cruz]] ([[Xzibit]] - [[Paparazzi]]) |- |19. |julija 1996 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Frank Gerwer]], [[Rune Glifberg]], [[Daewon Song]], [[Peter Hewitt]], [[Steve Caballero]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jamiroquai]] - [[Virtual insanity]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Lavar McBride]], [[Daewon Song]] ([[Xzibit]] - [[The foundation]], [[Nine]] - [[Make or take]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Gaberman]], [[Jeremy Deglopper]] ([[Engine 88]] - [[Funny car]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Pat Channita]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Hard rock triple crown vert]], [[Monster mash missile park]] /[[Hemlock]] - [[Leg room]], [[Nofx]] - [[Kill all the white man]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Supernaut]], [[Fairman's rolkarska trgovina]], [[First division]] ([[Duane Pitre]], [[Mario Rubalcaba]], [[Danny Power]], [[Oil]] - [[It's time]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Pier 7]] ([[Mobb Deep]] - [[Extortion]]) ''Glasba v zaslugah je [[99 tales]] - [[Thursday]].'' |- |20. |septembra 1996 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Marc Johnson]], [[Chris Senn]], [[Jason Dill]], [[Dan Drehobl]], [[Danny Montoya]], * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Replicants]] - [[Just what I needed]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Marc Johnson]], [[Tim Brauch]] ([[Stereolab]] - [[Ping pong]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Erik Ellington]], [[Cairo Foster]], [[Jerry Hsu]], [[Stephan Larance]] ([[The faction]] - [[Being watched]], [[Treble charger]] - [[Even grable]], [[Bracket]] - [[2 rak 005]], [[Big drill car]] - [[Nothing at all]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Supernova (glasbena skupina)|Supernova]] - [[Calling Hong Kong]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Sad (rolkar)|Sad]] ([[House of pain]] - [[Fed up]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Jim's ramp jam]] ([[Xzibit]] - [[Enemies and friends]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Caballero]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Chet Thomas]], [[Gershon Mosley]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Think]] / [[Adrenalin (podjetje)|Adrenalin]] / [[NHS]], [[World industries]] / [[Plan B]] ([[Al Tariq]] - [[Peace akki]], [[Replicants]] - [[Cinnamon girl]]) Namesto [[Lance Mountain]]a vsebino številko predstavi mlajši deček, članek [[411vm#Profiles|profiles]] [[Tim Brauch]]a pa je posnet v slogu filma [[Forrest Gump]]. |- |21. |novembra 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Luscious Jackson]] - [[Naked eye]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sincola]] - [[One hit wonder]], [[Replicants]] - [[Are »friends« electric?]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Angel baby]] - [[Jeanette Jurado]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Dressen]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Jim Greco]], [[Justin Reynolds]], [[Joel Danenhauer]], [[Pontus Alv]], [[Adrian Lopez]] ([[Misfits]] - [[I turned into a martian]], [[Misfits]] - [[American nightmare]], [[Luscious Jackson]] - [[Pele merenque]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Giorgio Zattoni]] ([[G.U.I.]] - [[Skeleton closet girl]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]], [[RAI Amsterdam]] ([[Jamiroquai]] - [[Cosmic girl]], [[Zappo mambo]] - [[Banda machos]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Surf plus]] ([[Mother earth]] - [[Warlocks of the mind part 2]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] ([[Dove shack]] - [[Summertime in the LBC]]) ''Glasba v zaslugah je [[Everclear]] - [[Fire maple song]] (akustična).'' |- |22. |januarja 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Notorious B.I.G.]] - [[Mo money mo problems]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Edward Devera]], [[Rune Glifberg]], [[Andrew Reynolds]] ([[Dr Octagon]] - [[3000 (pesem)|3000]], [[The John Coltrane Quartet]] - [[Africa]], [[Jamiroquai]] - [[Digital vibrations]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Enrique Lorenzo]], [[Elissa Steamer]], [[Jon West]], [[Ali Cairns]], [[Ed Selego]] ([[Ghostface killah]] - [[Daytona 500]], [[Dodgeball]] - [[Intro (Dodgeball)|Intro]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Brad Hayes]], [[Paul Shier]] ([[Jamiroquai]] - [[Alright]], [[Mephisto odyssey]] - [[Dream of the Black Dahlia]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Attica blues]] - [[Tender]] (organised konfusion remix)) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[World market]], [[Half life]] ([[Russell Goodwine Jr]] - [[Out of order]]) ''Glasba v zaslugah je [[Fiona Apple]] - [[Sleep to dream]].'' |- |23. |marca 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Amps]] - [[Empty glasses]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Jungle Brothers]] - [[Jungle brother]] (Stereo MC's mix)) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Rodney Mullen]] ([[Dixie Hummingbirds]] - [[If anybody asks you]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Danny Supa]], [[Aaron Yeager]], [[Aaron Snyder]], [[Philip Vaughn]] ([[Dr Octagon]] - [[Blue flowers]], [[Dr Octagon]] - [[Moosebumps]], [[Gorgeous]] - [[Over and over]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Chad Fernandez]] ([[Gang Starr]] - [[Mass appeal]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam City Jam]], [[Hard Rock Las Vegas Vert]] ([[Mephisto Odyssey]] - [[Get down]] (Bass Kittens mix), [[Luscious Jackson]] - [[City song]], [[Scheer]] - [[Shea]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Chet Thomas]], [[Danny Montoya]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Aorties]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Toy Machine]] ([[Pantera]] - [[Cowboys from hell]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Riverside Skatepark]] ''Glasba v zaslugah je [[Smut Peddlers]] - [[Get of the phone]].'' |- |24. |maja 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Fluf]] - [[Pushin' Back Days]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Mephisto Odyssey]] - [[Get Down]] (Bass Kittens mix)) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Rick Jaramillo]] ([[Mobb Deep]] - [[Shook Ones pt. 1]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Gary Smith]], [[Panama Dan]], [[Jimmy Astleford]], [[Jon Kealoha]], [[Micah Matson]] ([[G.U.I.]] - [[Two Fifty the Box]], [[Del tha Funkee Homosapien]] - [[Walkin' Through Your Neighborhood]], [[Misfits]] - [[Last Caress]], [[Notorious B.I.G.]] - [[Ten Crack Commandments]], [[Misfits]] - [[Halloween]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster]], [[Vans Generation 97]] ([[The Transmegetti]] - [[King Mixer]], [[Ashes]] - [[Nameless Soldier]], [[Face to Face]] - [[You've Got a Problem]], [[Seven Story Mountain]] - [[Fall]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Unity]], [[DC Supertour]] ([[Dr Octagon]] - [[Halfsharkalligatorhalfman]], [[Goldie]] - [[Jah the Seventh Seal]]) |- |25. |julija 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[DJ Krush]] - [[Only the Strong Survive]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[The Promise Ring]] - [[Why Did We Ever Meet?]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jerry Fowler]], [[Frank Hirata]] ([[Eileen Ivers]] - [[The Rights of Man]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Anthony van Engelen]] ([[Dr Octagon]] - [[Bear Witness]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[FTC Back to the City]], [[Glissexpo Festival]], [[Hard Rock Hollywood in Boston]] ([[Dance Hall Crashers]] - [[The Truth about Me]], [[Squirrel Nut Zippers]] - [[Bedlam Ballroom]], [[Pixies]] - [[U-mass]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Stereo (podjetje)|Stereo]], [[Becker Skateshop]], [[Adrenalin (podjetje)|Adrenalin]] ([[Gifthorse]] - Backseat Opera, [[Freestyle Fellowship]] - [[7th Seal]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Tum Yeto]], [[Duffs]], [[Maple]] ([[The Faction]] - [[Tenabrae]], [[Supple]] - [[Stayin Alive]]) Številka predstavlja srebrno obletnico revije, na naslovnici pa je [[Bob Burnquist]]. |- |26. |septembra 1997 | * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Steffan Attardo]], [[Danny Gonzalez]], [[Danny Shimizu]] / [[Danny Butanda]] ([[DJ Shadow]] - [[High Noon]], [[Gifthorse]] - [[Messenger Sends]], [[Gorgeous]] - [[Next Big Thing]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Scott Bourne]] ([[The Backsliders]] - [[My Baby's Gone]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Etnies Skate Street]], [[MTV Sports and Music Festival]] ([[Pure]] - [[Denial]], [[The Promise Ring]] - [[Everywhere in Denver]], [[The Promise Ring]] - [[Running Down the Waterfall]], [[DJ Krush]] - [[Meiso]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Adrenalin (podjetje|Adrenalin]], [[Fit]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Vans]] / [[Este]], [[Hook-ups]], [[Giant]], [[Mike Vallely]] in [[Jamie Thomas]] turneja po [[Španija|Španiji]], [[Švica|Švici]] in [[Avstrija|Avstriji]] ([[Ray Barbee]] - [[Acoustic Set]], [[Pixies]] - [[Gigantic]], [[Slint]] - [[#1]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Burnside]] ([[Fu Manchu]] - [[The Action Is Go]]) ''Glasba v zaslugah je [[Dance Hall Crashers]] - [[Stand By]].'' Pri tej številki so prvič uporabili postavitev teksta na naslovnici, ki so jo uporabljali vse do 67. številke. |- |27. |novembra 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Throwing Muses]] - [[Buzz]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Adam McNatt]] ([[Iron Maiden]] - [[Rime of the Ancient Mariner]] (v živo)) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Matt Eversole]], [[Dustin Charleton]], [[Daniel Haney]], [[Nikhil Thayer]], [[Chris Swanson]], [[Kerry Getz]] ([[Snowboy]] - [[The New Avengers]], [[Audio Response Group]] - [[Waters]], [[Lynyrd Skynyrd]] - [[Call Me the Breeze]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[The Pharcyde]] - [[Funny Style]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Plan B]] ([[Ozzy]] - [[I Don't Know]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Washington, D.C.|Washington]] ([[C Beale]] - [[DJ Breeze]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[éS]] v južni [[Afrika|Afriki]] ([[Paul Simon]] - [[The Obvious Child]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Mad Bannas]] - [[Clear Headed]]) ''Glasbo v zaslugah izvaja [[Gorgeous]].'' |- |28. |januarja 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Specials]] - [[Stand Up]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mathias Ringstrom]] ([[Face to Face]] - [[Over It]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[John Lee]], [[Gideon Choi]], [[Evan Schiefelbine]], [[Kenny Reed]] ([[Mr Dibbs]] - [[231 Ways to Fry an Egg]], [[The Grouch]] - [[Dreamer 2000]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Joe Pino]], [[Dorian Tucker]] ([[Neurosis]] - [[Cold Ascending]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Charleston AM]], [[Tampa]] ([[Grave Diggaz]] - [[Twelve Jewelz]], [[The Promise Ring]] - [[Is This Thing On?]], [[Cuba]] - [[Havana]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Network 17]] ([[Booker T and the MGs]] - [[Soul Dressing]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[A-team]], [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[Semisonic]] - [[Never You Mind]], [[DJ Cam]] feat. [[Channel Live]] - [[Broadcasting Live]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[SF Barriers]] * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Make a Wish]] ([[Lifetime]] - [[Turnpike Gates]]) |- |29. |marca 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Giant]] - [[Hold Mines]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jim Gagne]] ([[Lynyrd Skynyrd]] - [[Gimme Three Steps]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Wil Harmon]], [[Greg Harris]] ([[Del tha Funkee Homosapien]] - [[Untitled Track]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Vankuver]], [[Vans Triple Crown]] ([[The Specials]] - [[Running Away]], [[Semisonic]] - [[Singing in my Sleep]], [[22 Jacks]] - [[Breakin']]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[S-one Insoles]], [[Furnace Skate Shop]] ([[Lexicon]] - [[Two Twelve Bars]], [[DJ Shadow]] - [[Organ Donor]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Tum Yeto]], [[Volcom]], [[éS]] v [[Evropa|Evropi]] ([[Minor Threat]] - [[Stumped]], [[The Line]] - [[Industry Party]], [[U.K.]] - [[United Kingdom]] (remix)) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Shred 4 Life]] / [[Sk8 98]] ([[Jestofunk]] - [[JB2000]]) |- |30. |maja 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Youth Brigade]] - [[I Hate my Life]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Ed Templeton]] ([[Various Artists]] - [[Blow me down]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Geoff Rowley]] ([[Dag Nasty]] - [[Under your Influence]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[James Craig]] ([[Jurassic 5]] - [[Concrete Schoolyard]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Chad Bartie]] ([[The Amps]] - [[Dedicated]]) * '''''[[411vm#Preview|Preview]]''''' [[Europe 1998]] ([[Rob Dougan]] - [[Clubbed to Death]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Flip]] ([[Snuff]] - [[Arsehole]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[DC Euro Supertour]], [[Blind]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[12 Jewelz]] - [[Crystalize]], [[Various Artists]] - [[Big Top]]) : ''Glasba v zaslugah je [[Flys]] - [[Got You Where I Want You]].'' |- |31. |julija 1998 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Jeremy Wray]], [[Bucky Lasek]], [[Bob Burnquist]], [[Rodney Mullen]], [[Giorgio Zattoni]], [[Daewon Song]], [[Tony Hawk]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gloritone]] - John Wayne) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Rodney Mullen]] ([[Willie Banks]] - Our Thanks to God) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Danny Wainwright]], [[Matt Beach]] ([[Skitz Alongside Roots]] - Where my Mind is at) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Danny Montoya]], [[Stacey Lowery]] ([[Dignified Soldiers]] - Themes, Dreams, and Schemes (inštrumentalna), [[Fugazi]] - Sieve-fisted Find) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Vans Triple Crown]] ([[Man or Astroman]] - A Saucer Full of Secrets, [[Litany]] - Rome) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[FTC Skate Shop]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Duffs]], [[AWH]] ([[Pivit]] - Tell me, [[The Odd Numbers]] - It's Alright) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Španija]] ([[Pegboy]] - Hey Look, I'm a Cowboy, Various Artists - Bottoms Up) |- |32. |septembra 1998 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Eric Koston]], [[Steve Olson]], [[Rob Gonzales]], [[Jerry Fowler]], [[Chad Fernandez]], [[Henry Sanchez]], [[Arto Saari]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Grouch]] - [[Till the End of This]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Vast]] - [[Temptation]]) * '''''[[411vm#A look back|A look back]]''''' [[Mike Vallely]] ([[Fugazi]] - [[Brendan 1, Joe 1|Brendan #1, Joe #1]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Chad Fernandez]] ([[J-boogie's Dubtronic]] - [[Oceanic Lullaby]], [[Rob Dougan]] - [[Clubbed to Death]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mark Baines]], [[Arto Saari]] ([[Apollo and Fluid Motion]] - [[Interstellar Hydroponics]], [[Snuff]] - [[Nic Northern]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Rob Gonzalez]] ([[Big L]] - [[Criminal Slang]] (inštrumentalna)) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Ventura]] ([[Attica Blues]] - [[3ree (a means to be)]], [[Hutt]] - [[Hole in my Soul]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kastel]] na [[Havaji]]h ([[Alfred Apaka]] - [[Papa Haole Hula Girl, the Hukilau Song]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Vans skatepark]] ([[As One]] - [[Brown, Blue, Brown on Blue]], [[Thumb]] - [[Break me]]) * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Giorgio Zattoni|Giorgio]] in [[Gianni Zattoni]] ([[Man or Astroman]] - [[Weightless at Zero Return]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Nizozemska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Francija]] ([[Vast]] - [[Pretty When You Cry]], [[DJ Cam]] - [[Invasion]]) |- |33. |novembra 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Siah and Yeshua Dapoed]] - [[The Cure for Stagnation]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Peter Hewitt]] ([[Strung Out]] - [[Match Book]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Jeff Lenoce]], [[JP Jadeed]] ([[Pete Rock]] - [[True Master]], [[Jaywalkers]] - [[That Time of Day (again)]], [[Black Attack]] - [[Correct Technique]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Matt Milligan]] ([[Fun-da-mental]] - [[Mother Africa Feeding Sister India]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]], [[Glissexpo]] ([[The Vents]] - [[Undeniable True]], [[April Mmarch]] - [[Garcon Glacon]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Pit Crew Skate Shop]] ([[A Tribe Called Quest]] - [[Can I Kick it?]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Portland]] ([[Erobique]] - [[Nochmal Tanzen]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Imperial Distribution]] v [[Avstralija|Avstraliji]], [[The Firm]] na poti na [[Make a Wish]], [[World Industries]] / [[City Stars]] na [[Havaji|Havajih]] ([[High Fidelity]] - [[Cream of Beats]] (metro mix), [[Nevermore]] - [[Dreaming Neon Black]], [[Gloritone]] - [[9 Summers]], [[Andy Caldwell]] - [[Adventures in La La Land]]) ''Glasba v zaslugah je [[Unsane]] - [[Alleged]].'' Na naslovnici je [[Heath Kirchart]]. |- |34. |januarja 1999 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Roots]] - [[100 % Dundee]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Warner Avenue Crew]] ([[Minor Threat]] - [[Stumped]], [[Fugazi]] - [[Reprovisional]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Pat Channita]], [[Matt Pailes]] ([[Hive]] - [[Sphaira]], [[Souls of Mischief]] - [[Step TP my Girl]], [[Hive]] - [[Mood Swings (Act 1)]], [[Hive]] - [[Steps into the Light]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Danny Garcia]] ([[The Grouch]] - [[Rap is Senseless]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' Premiera filma [[Misled Youth]] ([[Nevermore]] - [[Deconstruction]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Liberty Board Shop]] ([[Eighty Mile Beach]] - [[Red Helicopters]], [[Double Life]] feat. [[Raw B]] - [[Cycles of the Mind]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Duffs]] na [[Portugalska|Portugalskem]] ([[Scott Thomas Band]] - [[Never Coming Home]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Vista]] ([[Peanut Butter Wolf]] - [[They Don't Fall Down]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Španija]], [[Japonska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[4hero]] - [[Spirits in Transit]]) ''Glasba v zaslugah je [[Blink 182]] - [[Apple Shampoo]].'' |- |35. |marca 1999 |Ta številka je posvečena [[Tim Brauch]]u in se začne z montažo njegovega rolkanja. Med reklamami sta dva njegova sponzorja, [[Santa Cruz]] in [[Etnies]], posvetila svoji reklami v njegov spomin. Med triki v [[411vm#Openers|Openers]] je tudi slavni [[Tony Hawk]]ov 900-stopinjski obrat v [[half-pipe]]u. * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Clyde Singleton]], [[Danny Montoya]], [[Brian Sumner]], [[Andrew Reynolds]], [[Colin McKay]], [[Steve Berra]], [[Jamie Thomas]], [[Tony Hawk]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Motley Crue]] - [[Shout at the Devil]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Bam Margera]] ([[CKY (glabena skupina)|CKY]] - [[Disengage the Stimulator]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Clyde Singleton]] ([[Reflection Eternal]] - [[Chaos]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Sumner]], [[Tom Krauser]] ([[The Ramones]] - [[Rock n Roll High School]], [[Jets to Brazil]] - [[Crown of the Valley]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Etnies Quadruple Jump]] ([[Friends of Dean]] - [[All the Pretty Horses]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jayme Fortune]] ([[I Fudge]] - [[What If]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' Predogled filma [[Vancouver 1999]] ([[DJ Saga]] - [[Meditations]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Rhythm]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Adio]] ([[Fugazi]] - [[Version]], [[7 Seconds]] - [[99 Red Balloons]]) ''Glasba v zaslugah je [[Snuff]] - [[Bit Cosy]].'' |- |36. |maja 1999 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The High and Mighty]] - [[B-boy Document '99]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[David Holmes]] - [[Got F'd up Along the Way]], [[Spoon]] - [[The Guest List the Execution]], [[Cannonball]] - [[Walk Talk]], [[The Past Present]] - [[Itchy Feet]], [[Blue Plate Special]] - [[Work That Skirt]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Hoard]], [[Alex Moul]] ([[Abstract Ensemble]] - [[We've Got Soul]], [[Youth Brigade]] - [[One in Five]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' Nastajanje [[video igra|video igre]] [[Tony Hawk's Pro Skater]] ([[Farside]] - [[Square One]], [[Digger]] - [[Tour Diary]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Kristian Svitak]], [[Dustin Dollin]] ([[7 Seconds]] - [[Spread]], [[7 Seconds]] - [[We're Gonna Fight]], [[Generic]] - [[My Life Sux]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Hot Rod Skateshop]] ([[Fugazi]] - [[Shut the Door]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Osiris]] ([[Lyricist Lounge All Stars]] - [[Talking to You]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Santee Skatepark]], [[Santa Monica Ponds]], [[Woodward]] ([[Marginal Man]] - [[Identity]], [[Pimp Daddy Nash]] - [[2000 Zero Zero]], [[James Mathus and His Knock Down]] - [[I Got Mine]], [[Spoon]] - [[30 Gallon Tank]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Birdhouse]] v [[Mehika|Mehiki]] / [[Brazilija|Braziliji]] / [[Tajvan]]u / [[Matix]] na [[Japonska|Japonskem]] ([[David Holmes]] - [[Don't Die Just Yet]], [[Ugly Duckling]] - [[Einstein's Taking Off]]) ''Glasba v zaslugah je [[Agnostic Front]] - [[Gotta Go]].'' |- |37. |julija 1999 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Bob Burnquist]], [[Tony Trujillo]], [[Lincoln Ueda]], [[John Rattray]], [[Ed Selego]], [[Chad Fernandez]], [[Danny Garcia]], [[Ryan Kenreich]], [[Marc Johnson]], [[Kareem Campbell]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blink 182]] - [[Waggy]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Todd Jordan]] ([[International Ocular]] - [[Move Your Mind]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[MTV SMF3]] ([[Nevermore]] - [[Forver (nevermore)]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Justin Reynolds]], [[John Rattray]] ([[Slippers]] - [[Dance of the 7 Veils]], [[Mos Def]] - [[May-december]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Glissexpo]], [[Vans Triple Crown]] ([[Stereolab]] - [[People do it all the Time]], [[Ugly Duckling]] - [[Now Who's Laughin']], [[Lagwagon]] - [[Furnished]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Dynasty]] ([[Kien Lieu]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[New Deal]] po vzhodni obali [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Etnies]] po vzhodni obali ZDA, [[Girl]] in [[Chocolate]] po ZDA ([[Tony Stark]] - [[Trailer]], [[Fugazi]] - [[Arpeggiator]], [[Ricky Martin]] - [[Livin' La Vida Loca]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Visalia]] ([[In Euins]] - [[The Gathering Storm]], [[The Promise Ring]] - [[The Deep South]]) |- |38. |januarja 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Keenan Milton]], [[Ryan Johnson]], [[Chris Dobstaff]], [[Brian Sumner]], [[Danial Shimizu]], [[Daewon Song]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Styles of Beyond]] feat. [[DJ Rhettmatic]] - [[Style Wars]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Tony Hawk]] ([[Slippers]] - [[Dartanyan Brown]], [[DJ Frane]] - [[420247]], [[Vandals]] - [[People That Are Going To Hell]], [[Cocktails]] - [[The Asteroid Field]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Scott Pazelt]] ([[Declaime]] - [[Trouble in da West]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Make a Wish]], [[Sole Technology]] košarkarski turnir ([[The Roots]] - [[Act Too (The Love of my Life)]], [[DJ Frane]] - [[I Can Do My Thang]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Ryan Johnson]] ([[Frank Black]] - [[Tossed]] (inštrumentalna)) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Foundation]] ([[Fugazi]] - [[Arpeggiator]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Santa Cruz]] / [[Accel]] / [[Arcade]] / [[Osiris]], [[Birdhouse]], [[Stereo (podjetje)|Stereo]] ([[Lagwagon]] - [[Owen Meaney]], [[DJ Frane]] - [[Spin (pesem)|Spin]], [[Mos Def]] - [[Know That]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Univerza v San Diegu]], [[Alameda Park]] ([[Mos Def]] - [[If You Can Huh...]], [[No Fun At All]] - [[Break My Back]]) * '''''[[411vm#Roomies|Roomies]]''''' [[Keenan Milton]] / [[Eric Pupecki]] / [[Gino Ianucci]] ([[The Wiseguys]] - [[Re-introduction]], [[BMF]] - [[Grandmaster]], [[Medina Green]] - [[Full Court Press]]) [[Sole Technology]] košarkarski turnir, je bil turnir za vse rolkarje in uslužbence tega podjetja, igralo pa se je v trojkah. V članku ''Roomies'' pa Milton, Pupecki in Ianucci igrajo [[igra SKATE|igro SKATE]], ki jo zmaga Pupecki. ''Glasba v zaslugah je [[April March]] - [[Nothing New]] (remiks)''. |- |39. |marca 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Danny Wainwright]], [[Chet Thomas]], [[Bucky Lasek]], [[Ryan Kenreich]], [[Alex Gall]], [[Colt Cannon]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Farside]] - [[Kille Me]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Bucky Lasek]] ([[Andy Caldwell]] - [[Sandworms]], [[Jon Todd]] - [[Throwing Art in the Air]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Alex Gall]], [[Colt Cannon]] ([[The Ramones]] - [[Now I Wanna Sniff Some Glue]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Reese Forbes Ollie Challenge]] ([[Nevermore]] - [[Cenotaph]], [[David Holmes]] - [[Gritty Shaker]], [[Fugazi]] - [[Break]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Javier Sarmiento]] ([[Breakbeat Era]] - [[Late Morning]]) * '''''[[411vm#Five|Five]]''''' [[Kerry Getz]] ([[Refused]] - [[The Apollo Programme was a Hoax]], [[Hive]] - [[Fallout (Hive)|Fallout]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[Wizo]] - [[Closet]], [[Eighty Mile Beach]] - [[That Modest Prize]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Active]], [[Black Label]] ([[Fugazi]] - [[Little Debbie]], [[AC/DC]] - [[Hell's Bells]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Girl]] v južni [[Afrika|Afirki]] ([[Fatboy Slim]] - [[Right Here, Right Now]]) * '''''[[411vm#Roomies|Roomies]]''''' [[Cairo Foster]] / [[Elias Bingham]] / [[Justin Strubing]] ([[Fireside]] - [[Styrofoam]], [[DJ Saga]] - [[Eros (pesem)|Eros]]) V ''Openers'' je prvi trik najvišji [[ollie]] z rolko [[Danny Wainwright]]a, ki je za pol [[inč]]a premagal organizatorja [[Reese Forbes Ollie Chalenge|tekmovanja]] [[Reese Forbes|Reese Forbsa]]. V članku vidimo tudi Reesove ''»priprave«'' na tekmovanje, s katerimi se norčujejo iz [[atlet]]ov. V tej številki se prvič pojavi članek ''Five'', v katerem [[Kerry Getz]] govori, da bi rad v prihodnosti odprl [[rolkarska trgovina|rolkarsko trgovino]]. Čez nekaj let je odprel [[Nocturnal]] rolkasko trgovino v [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]]. [[Black Label]] v letu izdaje te številke praznuje svojo 10 obletnico delovanja, med reklamami pa se prvič pojavi reklama za [[ON video revija|ON video revijo]]. ''Glasba v zaslugah je [[Pezz]] - [[Pucker Factor]].'' |- |40. |maja 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tony Hawk]], [[Rodney Mullen]], [[Mike Crum]], [[Diego Bucchieri]], [[Enrique Lorenzo]], [[Mathias Ringstorm]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Common]] - [[The 6th Sense]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Kenny Anderson]] ([[Gerry Mulligan]] - [[Open Country]], [[Curtis Mayfield]] - [[Pusherman]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chris Cole]] ([[Common]] - [[The Light]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Shred for Mike]], snemanje reklame za [[REAL]] ([[Main Event]] - [[To the Sons]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Diego Bucchieri]] ([[2 Minutos]] - [[El mejor recuerdo]], [[DJ Frane]] - [[Every Cloud Can Cause Amazement]]) * '''''[[411vm#Five|Five]]''''' [[Adam McNatt]], [[Enrique Lorenzo]] ([[Consumed]] - [[Heavy Metal Winner]], [[The Living Legends]] - [[Sticky Sundays]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Beat of the East AM]], [[Utopia PRO Bash]], [[Brazil World Cup]] ([[Youth Brigade]] - [[Blown Away]], [[The People Under the Stairs]] - [[The Next Step Two]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Adio]] v [[Avstralija|Avstraliji]], [[World Industries]] v [[Brazilija|Braziliji]], [[Reef]] ([[Nevermore]] - [[The Lotus Eaters]], [[Generic]] - [[Victims of Society]], [[Styles of Beyond]] - [[Hollograms]], [[Fluid Motion]] - [[Fluctuations]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Union Skatepark]], [[Carlsbad Skatepark]] ([[DJ Craze]] - [[Don't be Afraid]], [[Ugly Duckling]] - [[Get on This]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Belgija]], [[Švedska]], [[Brazilija]], [[Argentina]] ([[Wizo]] - [[Anneliese Schmidt]]) Snemanje reklame za [[REAL]] je [[parodija]] na profesionalen pristop k snemanju, ki ni značilen za rolkarske reklame. Velik del parodije je tudi uporaba [[kaskader]]ja, da izvede trik za tistega, ki mu je reklama posvečena. »Kaskader«, ki je zamenjal [[Mark Gonzales]]a je [[Nate Jones]]. [[Chris Cole]] je v članku ''Wheels of fortune'' star 16 let in je imel drugačen slog [[rolkanje|rolkanja]] in oblačenja, kot ga je imel dve leti kasneje v [[rolkarski film|filmu]] [[In Bloom]], za kar so mnogi krivili vpliv [[Zero]] ekipe. ''Glasba v zaslugah je [[Hip Hop for Respect]] - [[Protective Custody]] (instrumentalna).'' |- |41. |julija 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Rob Gonzales]], [[Soichiro Nakajima]], [[Rodrigo Teixeira]], [[Chris Dobstaff]], [[Karl Watson]], [[Josh Kasper]] * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Steve Berra]] ([[The Charlatans UK]] - [[Good Witch / Bad Witch]], [[Common]] - [[Payback is a Grandmother]], [[Murs]] - [[Room 3:16]], [[Murs]] - [[My Story]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Soichiro Nakajima]], [[Rodrigo Teixeira]] ([[The People Under the Stairs]] - [[The Slow Bullet]], [[The People Under the Stairs]] - [[Time to Rock our Shit]], [[Jazzyfatnastees]] - [[The Wound]], [[Rappin Hood]] - [[E tudo no men nome]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[The Pit]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Joey Pulsifer]] ([[Fugazi]] - [[No Surprise]], [[Fugazi]] - [[Foreman's Dog]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Tum Yeto]] v [[Kanada|Kanadi]], [[Powell (podjetje)|Powell]] v [[Puerto Riko|Puerto Riku]], [[New Deal]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], [[Stussy]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Girl]] in [[Chocolate]] v [[Evropa|Evropi]] ([[Egghunt]] - [[We All Fall Down]], [[Alien Crime Syndicate]] - [[Atmosphere]], [[DJ Frane]] - [[Boatman]], [[The Nextmen]] - [[Mental Alchemy]], [[Death in Vegas]] - [[Dirt]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[San Dimas Park]], [[Mission Valley YMCA Skatepark]] ([[Ugly Ducking]] - [[Evrything's Alright]], [[Jazzyfatnastees]] - [[The Lie]]) To je ena izmed redkih številk, ki nima članka ''Chaos''. V ''Openers'' imata [[Rodrigo Teixeira]] in [[Karl Watson]] oba trik na [[Hubba Hideout]], [[Josh Kasper]] pa pokaže [[ollie]] čez velik zid, ki ga je neuspešno poizkusil odpeljati v [[rolkarski film|filmu]] [[The Storm]]. V članku ''Day in the life'' [[Steve Berra]] vidimo njegov osebni [[poligon za rolkanje]] še v izgradnji. Med turnejo [[New Deal]] ekipe po [[Ekvador]]ju, [[Ricky Oyola]] in [[Kenny Reed]] rolkata preko črte, ki označuje [[ekvator]]. Zadnji trik v članku ''Main event'' [[The Pit]] je [[Alex Chalmers]] dal tudi v svoj del v filmu [[One Step Beyond]]. ''Glasba v zaslugah je [[Blink 182]] - [[What's my Age Again?]].'' |- |42. |septembra 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chris Cole]], [[Mark Appleyard]], [[Bob Burnquist]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Hummer]] - [[Don't]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Daewon Song]] ([[California Music Authority]] - [[Over All]], [[The People Under the Stairs]] - [[Youth Explosion]], [[Ming + Fs]] - [[Hell's Kitchen]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' Premiera [[ON video revija|ON video revije]], [[Mike Vallely]]jev spopad v rokoborbi ([[Pedro the Lion]] - [[Slow and Steady Wins the Race]], [[Fugazi]] - [[Last Chance for a Slow Dance]], [[The International Noise Conspiracy]] - [[Smash it up]]) * '''''[[411vm#Check up|Check up]]''''' [[Brian Sumner]] ([[The Get Up Kids]] - [[Holiday]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[World Industries]] v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Duffs]] v [[Kanada|Kanadi]], [[Santa Cruz]] od [[San Francisco, Kalifornija|San Francisca]] do [[Denver, Kolorado|Denver]]ja, [[Converse]] po vzhodni obali ZDA ([[A.L.]] - [[Lyrics]], [[Rahzel]] - [[Make the Music 2000]], [[Fugazi]] - [[Closed Caption]], [[Patchworks]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[3rd and Army]] ([[Common]] - [[Funky For You]]) To je prva številka, v kateri se je pojavil članek ''[[411vm#Check up|Check up]]''. V tej številki [[Mike Vallely]] prvič pokaže svojo navdušenost nad [[poklicna rokoborba|poklicno rokoborbo]], kar lahko vidimo tudi v filmih [[On video revija#Summer 2000|ON video Summer 2000]] in [[Mike V's Greatest Hits]]. Rolkarski kraj [[3rd and Army]] je bil znova predstavljen v filmu [[Streets: San Francisco]]. ''Glasba v zaslugah je [[Suicidal Tendencies]] - [[Naked]].'' |- |43. |oktobra 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Daniel Haney]], [[Brian Wenning]], [[Adam Alfaro]], [[Bob Burnquist]], [[Andy MacDonald]], [[Ryan Smith]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Animal Pharm]] - [[You Will Lose]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Keith Hufnagel]] ([[William Orbit]] - [[Ogive Number 1]], [[The Grouch]] - [[Itchin for a...]], [[Big L]] - [[The Enemy]], [[East West Connection]] - [[Love Music]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Felix Arguelles]] ([[Reflection Eternal]] - [[Africa Dream]], [[Reflection Eternal]] - [[The Blast]], [[Shabaam Sahdeeq]] - [[Sound Clash]] (inštrumentalna)) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Adam Alfaro]] ([[Swingin' Utters]] - [[As You Start Leaving]], [[Pedro the Lion]] - [[Winners Never Quit]], [[Sinkhole]] - [[Lightbulb]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Daniel Haney]] ([[Fugazi]] - [[Greed]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Think]] ([[DJ Qbert]] - [[Cosmic Assassins]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Foundation]] po [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Ezekiel (podjetje)|Ezekiel]] na [[Kosta Rika|Kosta Riki]], [[Stussy]] v [[London]]u, [[Black Label]] na [[Japonska|Japonskem]] ([[Jets to Brazil]] - [[Morning New Disease]], [[Andy Caldwell]] - [[Tropicalis]], [[The Nextmen]] - [[Break the Mould]], [[The Dickies]] - [[Gigantor]]) ''Glasba v zaslugah je [[Bracket]] - [[No Brainer]].'' |- |44. |decembra 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tosh Townend]], [[Andy Bautista]], [[Caswell Berry]], [[Adelmo Jr.]], [[Renton Millar]], [[Rodrigo Teixeira]], [[Kenny Huges]], [[Soichiro Nakajima]], [[Danny Garcia]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' Samo [[amaterski rolkar|amatreski rolkarji]] ([[Vast]] - [[Lady of Dreams]], [[Vast]] - [[The Last One Alive]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Kris Markovich]] ([[THC]] - [[Kia Ora]], [[Elliot]] - [[Drive on to me]], [[Sharks Keep Moving]] - [[Try to Sleep]], [[THC]] - [[Say Gin]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Tosh Townend]] ([[The Enkindels]] - [[December by Chance]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' Premiera filma [[Menikmati]] ([[Patchworks]]) * '''''[[411vm#Pro setup|Pro setup]]''''' [[Bob Burnquist]] ([[Patchworks]]) * '''''[[411vm#Check up|Check up]]''''' [[Rick McCrank]] ([[Beanfield]] - [[The Season]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[JB Gillet]] ([[Lunatic]] - [[Groupe sangain]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Element (podjetje)|Element]] po vzhodni obali [[Združene države Amerike|ZDA]], [[New Deal]] v [[Panama|Panami]] in [[Kostarika|Kostariki]] ([[CKY (glasbena skupina)|CKY]] - [[Track 10]], [[CKY (glasbena skupina)|CKY]] - [[96 Quite Bitter Beings]], [[William Orbit]] - [[Cavalleria Rusticana]], [[Reflection Eternal]] - [[Down for the Count]]) V tej številki se je prvič pojavil članek [[411vm#Pro setup|Pro setup]], na koncu številke pa je posvetilo preminulemu Jay Bucku. ''Glasba v zaslugah je [[The Rentals]] - [[Overlee]].'' |- |45. | | |- |46. | | |- |47. | | |- |48. | | |- |49. | | |- |50. | | |- |51. | | |- |52. | | |- |53. | | |- |54. | | |- |55. | | |- |56. | | |- |57. | | |- |58. | | |- |59. | | |- |60. | | |- |61. | | |- |62. | | |- |63. |marca 2004 |Številka je znana tudi kot '''The Mikey issue''', saj je posvečena rolkarju [[Mike Taylor]]ju, ki jo tudi vodi. Zaradi tega je glasba v tej številki večinoma [[hip-hop]] glasba. V ''[[411vm#Openers|Openers]]'' ima [[Mike Vallely]] dva različna posnetka svojega trika, kar je neobičajno, saj so triki v tej rubriki med težjimi. Na posnetkih se vidi, da se za ponoven poizkus odloči, ker trika ne odpelje popolno. Kar nekaj trikov ima v Mikeovem ''Profile'' njegov brat [[Matt Taylor]], ki rolka z njim že od njegovega začetka. * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Jereme Reeves]], [[Mike Taylor]], [[Daewon Song]], [[Grant Patterson]], [[Bjorn Johnston]], [[Scott Kane]], [[Mike Vallely]] * '''''[[411vm#Controlled chaos|Controlled chaos]]''''' [[Van Wastell]], [[Jereme Rogers]], [[Paul Rodriguez]], [[Eric Bork]], [[Terry Kennedy]] ([[Jay-Z]] - [[Big pimpin']]) * '''''[[411vm#Rookie|Rookie]]''''' [[Scott Kane]] ([[Beanie sigel]] - [[Beanie]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Venture team to Make-a-wish benefit]] ([[Memphis bleek]] - [[Is that your chick]], [[Jay-Z]] - [[Diamond is forever]]) * '''''[[411vm#Hot Wheels|Hot Wheels]]''''' [[Russ Milligan]], [[Kelly Hart]], [[Sven Kilchenmann]], [[Bjorn Johnston]] ([[Jay-Z]] - [[Guilty until proven inocent]]) * '''''[[411vm#Contest|Contest]]''''' [[Tampa AM 2004]] ([[Jay-Z]] - [[The bounce]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Grant Patterson]] ([[Beanie sigel]] - [[Remember them days]]) * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Cam'ron]] - [[Hey ma]]) * '''''[[411vm#Profile|Profile]]''''' [[Mike Taylor]] ([[Jay-Z]] - [[Million and one question]]) * '''''[[411vm#Tricktips|Tricktips]]''''' ''kickflip'' s [[Jesse Paez]] '''DVD dodatki:''' * '''''[[411vm#Roomies|Roomies]]''''' [[Darrell Stanton]], [[Scott Kane]] ([[Jay-Z]] - [[D' devils]], [[Jay-Z]] - [[Do it again]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skatelab]] ([[Jay-Z]] - [[Friend or foe '98]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[DVS Eurotour]] ([[DJ Frane]] - [[I am dreaming]]) * '''''[[411vm#Contest|Contest]]''''' [[Tampa AM 2004]] - daljša motaža ([[Jay-Z]] - [[Nigga what, nigga who]], [[Jay-Z]] - [[Jay-Z (pesem)|Jay-Z]]) * '''''[[411vm#Bonus|Bonus]]''''' [[Make-a-wish]] step-up ([[Memphis bleek]] - [[Is that your chick]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Australian bowlriders]] ([[Pond rock]] - [[For it]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Seek]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[DJ Egadz]] - [[Track 1]], [[DJ Egadz]] - [[Track 2]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[La warehouse]] ([[The feeblez]] - [[Anti-pop]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[DVS]] in [[Matix]] v [[Panama|Panami]] in [[Kosta Rika|Kosta Riki]] ([[Gran Daddy]] - [[Stray dog and the chocolate shake]]) |- |64. | | |- |65. | | |- |66. | | |- |67. | | |} [[Kategorija:Rolkarske video revije]] [[Kategorija:411vm|*]] hf1uxpqskj3rng5cb55nq0lfdwqa4it 6753169 6753163 2026-09-20T13:44:13Z Upwinxp 126544 −predlogi 6753169 wikitext text/x-wiki '''411 Video Magazine''' (pogosto okrajšano ''411vm'') je bila revija, ki je izhajala 6-krat na leto v obliki [[rolkarski filmi|rolkarskih filmov]]. Številka 411 je v [[Združene države Amerike|ZDA]] [[telefonska številka]] za informacije, kar je bil tudi motiv za vsako video revijo. Z izidom [[411vm 60|60]]. številke so praznovali deseto obletnico delovanja, kar je dolgo obdobje za rolkarsko podjetje. 411 video revijo sestavljajo članki, med njimi pa se odvrtijo reklame, ki so glavni vir finančnih sredstev. Med najbolj popularnimi članki je ''Openers'', ki z montažo najbolj vplivnih trikov (samo med 3 in 10 trikov) začnejo vsak video. Številke od [[411vm 1|1]] do [[411vm 50|50]] je vodil [[Lance Mountain]], od 50 naprej pa vsako gostuje drug [[poklicni rolkar]]. 411vm je avgusta [[2005]] začel [[rolkasrko tekmovanje|tekmovanje]] [[411 Versus]], ki ga je zmagal [[Chris Haslam]]. Ker je bilo tekmovanje zelo upešno in doživelo zelo pozitiven odziv gledalcev, ga bodo ponavljali vsako leto. == Članki == === Openers === : Openers je uvodni del vsake številke, v kateri so pokazani najboljši in najinovativnejši triki te številke. Ta članek je zelo kratek, saj vsebuje povprečno 5 trikov, ki so prikazani še v počasnem posnetku. Glasbena podlaga je v vsaki številki [[Sol_(glasbena_skupina)|Sol]] - [[The Boxcar]]. === Chaos === : Ta članek je prav tako v vsaki številki in je zbirka posnetkov veliko različnih rolkarjev. === Controled chaos === : Vsebinsko je ta članek skoraj enak Chaosu, vendar pa je v njem omejeno število rolkarjev. === Day in the life === : Ta članek dokumentira en dan v življenju rolkarjev, da bi prikazal njihove življenjske stile. Ti članki imajo največji procent posnetkov ne-rolkanja, pri večini pa rolkarji rolkajo v [[Poligon za rolkanje|poligonih za rolkanje]], ker na ulicah rolkajo večinoma le med vikendi. === Profiles === : Ta članek je po del posvečen le enemu rolkarju po dolžini enak delom rolkarjev v normalnih [[Rolkarski_film|rolkarskih filmih]]. Preden se začnejo triki še zvemo nekaj informacij o tem rolkarju. === Wheels of fortune === : Ta članek je zelo podoben Profiles, vendar prikazuje še neuveljavljene rolkarje. Ta članek je služil kot odskočna deska mnogim današnjim [[Poklicni rolkar|poklicnim rolkarjem]]. === Rookies === : V tem članku imajo svoj del novi poklicni rolkarji. Montaža trkov je tukaj krajša,kot pri zgornjih dveh. === Contests === : Posnetki z raznih [[Rolkarska tekmovanja|tekmovanj]] so objavljeni v teh člankih. === Main event === : V tem članku so predstavljeni največji in najpomembnejši dogodki v svetu rolkanja (ne samo tekmovanja). === Check up === : Poklicni rolkarji govorijo o dogajanju v njihovem življenju v zadnjem času (tudi po nekaj let nazaj). === Five === : Ta članek traja 5 minut vsebuje pa odgovore na 5 vprašanj (kratek intervju) in nekaj trikov enega poklicnega rolkarja. === Fine tuning === : V tem članku poklicni rolkarji učijo trike. === Industry === : V tem članku izvemo mnogo o nekem [[Rolkarsko podjetje|rolkarskem podjetju]], sledi pa mu montaža njegove ekipe. === Metrospective === : Članek o mestih in njihovih rolkarski krajih in lokalnimi rolkarji. === Road trip === : Članek o potovanju neke ekipe, ki velikokrat vsebujejo posnetke iz poligonov za rolkanje. === Spot check === : Članki o posebno popolarnih in dobri krajih za rolkanje. === Private property === : Članki o zasebnih poligonih za rolkanje. === Transitions === : Posnetki iz poligonov za rolkanje, praznih bazenov in praznih reguliranih rečnih kanalov. === World report === : Posnetki iz celega sveta (razporejenega po državah ali tekmovanjih). === Tricktips === : Učenje trikov s [[Dave Metty]]jem. == Številke == {| class="wikitable" |+ !Številka !Izid !Vsebina številke in glasbena podlaga |- |1. |julija 1993 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[3 % fat]] - [[Causin chaos]], [[Supreme love gods]] - [[Fire]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Can't stand the rain]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jeremy Wray]] ([[Gibb droll]] - [[Melting pot]]) * '''''[[411vm#Earwax|Earwax]]''''' [[Eric Sermon]] * '''''[[411vm#Libre|Libre]]''''' [[Josh Swindell]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Aaron Bleasdale]] ([[Gas huffer]] - [[George washington]]), [[Paul Shapiro]] ([[Crash course]] - [[Prince of the city]]), [[Mike Hayes]] ([[Uncle!]] - [[Piano movers]]), [[Jesse Paez]] ([[Supreme love gods]] - [[Nothing]]), [[Rob Carlyon]] ([[Hemi]] - [[Dog tied again]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Bricktown street and vert]], [[Sierra Tahoe]] ([[Shovelhead]] - [[Tired and afraid]]), [[Brooklyn Banks]], [[Playground skatepark street and vert]] ([[Funky beatniks]] - [[Morning void]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[The firm]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[London]] ([[Odd numbers]] - [[So many girls]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ray Barbee]], [[Mirko Magnum]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Australia tour]] * '''''[[411vm#Schoolyards|Schoolyards]]''''' [[Chaffey]], [[Carlsbad]], [[Pioneer (šola)|Pioneer]], [[Huntington]], [[Lockwood]] ([[Hemi]] - [[Freeloader]]) |- |2. |septembra 1993 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[The offspring]] - [[Take it like a man]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jason Rothmeyer]] ([[Bad religion]] - [[Yesterday]], [[Bad religion]] - [[Bad religion]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Darryl Vaughn]] ([[Ringworm]] - [[Nunb]]), [[Tom Penny]] ([[Cornershop]] - [[Trip easy]]), [[Richard Angelides]] ([[Bad religion]] - [[Anesthesia]]), [[Tas Pappas]] ([[Daw hammer]] - [[Vigil smile]]), [[Moses Itkonen]] ([[Confront]] - [[Payday]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster vert and street]] ([[Rich kids on LSD]] - [[Insane]]), [[Belgium street]] ([[Nofx]] - [[The bag]]), [[Rad lands / Northhampton skatepark]] ([[Jacob's mouse]] - [[Solo (pesem)|Solo]]), [[NSA AM finals / mini ramp and street]] ([[Sol (glasbena skupina)|Sol]] - [[Hace calor]]), [[Back to the city 5]] ([[Souls of mischief]] - [[93 til infinity]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Pennywise]] - [[Time to burn]]), [[Woodward]] ([[Gibb droll]] - [[Plastic shuffle]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Brad Hayes]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Avstralija]], [[Japonska]], [[Nizozemska]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[Bad religion]] - [[Automatic man]], [[Bad religion]] - [[I want to conquer the world]], [[Bad religion]] - [[Sanity]]) |- |3. |novembra 1993 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Scott Johnston]], [[Eric Koston]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mike Judd]], [[Jeron Wilson]], [[Craig Steele]], [[Javier Nunez]], [[Sage Humphries]], [[Matt Pailes]], [[Claude Dieta Span]], [[Tony Briseno]], [[Joey Bast]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[SMA]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Hunt]], [[Mike Carroll]], [[Felix Arguelles]], [[Jan Waage]], [[Ron Knigge]], [[Simon Woodstock]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]] |- |4. |januarja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jawbox]] - [[Savory]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[Mother earth]] - [[Almost grown]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Weston Correa]], [[Justin Ortiz]], [[James Reed]], [[Jan Waage]], [[Richard Mulder]], [[Lib Layraman]], [[Tony Tieu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Treehouse]], [[Buffalo Tom]] - [[Almost grown]], [[Das efx]] - [[Check it out]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[NSA pro vert]], [[Vintage vert and street]], [[CASL finals]] ([[Das efx]] - [[Krazy wit da books]], [[Seaweed]] - [[Go your own way]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Prime]] ([[Mother earth]] - [[Hope you're feeling better]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Honolulu, Havaji|Honolulu]] ([[Buffalo Tom]] - [[Suppose]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Carl Shipman]], [[Karl Watson]], [[Zozi Bernat]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Willy Santos]]om in [[Rob Dyrdek]]om ([[Down by law]] - [[Air conditioner]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Brewster park]] ([[Mother earth]] - [[Time of the future]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Italija]], [[Nova Zelandija]], [[Francija]] ([[London posse]] - [[How's life in London]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Coolio]] - [[County line]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[At home in the wasteland]]) |- |5. |marca 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gang starr]] - [[Code of the streets]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Brown sugar]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Frazier]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Young]], [[John McGrath]], [[Max Schaaf]], [[Neil Urwin]], [[Pat Channita]], [[Paul Zaunich]], [[Reese Forbes]], [[Tully Carlton]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Planet Earth]] ([[De la soul]] - [[Ego trippin]] (instrumentalna)) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[San Jose]] ([[Raised by suess]] - [[One more week until supper]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[The ranch]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Taylor]], [[Jerry Fowler]] / [[Ed Templeton]], [[Tas Pappas]] / [[Colin McKay]], [[Weston Correa]] / [[Gino Perez]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[The specials]] - [[Gangsters]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Berra]] * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[NHS cannery]], [[Climax distibucija]] ([[Pantera]] - [[Throes of rejection]], [[Pegboy]] - [[Witnessed]]) ''Glasba v zaslugah je [[The stranglers]] - [[Get a grip on yourself]]'' |- |6. |maja 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' |- |7. |julija 1994 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blondie]] - [[The tide is high]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Ricks]] ([[Gang starr]] - [[2 deep]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Ben Liversedge]], [[Ben Pappas]], [[Frankie Mata]], [[Genaro Vergoglini]], [[Gino Perez]], [[Jason Phillips]], [[Nanda Zipp]], [[Shin Okada]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Zoo york]] * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Houston, Teksas|Houston]] ([[Fretblanket]] - [[You're welcome]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Billy Pepper]], [[Rune Glifberg]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Newburgh skatepark]], [[LOVE park]] ([[Guru]] - [[No time to play]], [[Blur]] - [[For tomorrow]], [[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jeff Taylor]] ([[Solsonics]] - [[Ascension (pesem)|Ascension]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Gang starr]] - [[B.Y.S.]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skip's ditch]] * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Shin Okada]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[The beat]] - [[Tears of a clown]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Down by law]] - [[500 miles]]) ''Glasba v zaslugah je [[Rust]] - [[Some days never come]].'' Članek Wheels of fortune z [[Bam Margera|Bam Margero]] je bil ponovno objavljen na dodatnem DVDju v DVD različici 61. številke, ''The Bam issue''. |- |8. |septembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chris Senn]], [[Quim Cardona]], [[Marcelle Johnson]], [[Bill Pepper]], [[Kien Lieu]], [[Dan Sudko]], [[Pepe Martinez]], [[Andy MacDonald]], [[Ricky Oyola]], [[Neal Hendrix]], [[Chet Thomas]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Justice System]] - [[Soulstyle]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rich Colwell]], [[Mike Maldonado]], [[James Riff]], [[Matt Milligan]] ([[Justice System]] - [[Santana]], [[Federation]] - [[Life so free]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Element_(podjetje)|Element]] ([[Digable planets]] - [[9th wonder]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Madison, Wisconsin]] ([[Souls of mischief]] - [[Never no more]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Pat Channita]], [[Reese Forbes]] ([[The Selecter]] - [[The Selecter_(pesem)|The Selecter]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Galliano]] - [[Long time gone]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Girl]]/[[Chocolate]]/[[The firm]], [[Element_(podjetje)|Element]]/[[New Deal]]/[[Mad Circle]], [[SMA]] ([[Coolio]] - [[I remember (kendal's j funk)]], [[Justice system]] - [[Summer in the city (sunshine blend)]], [[Fretblanket]] - [[1941_(pesem)|1941]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands street and vert]], [[Venice street grind]], [[Munster street]] ([[Dexy's midnight runners]] - [[Come on Eileen]], [[Digable planets]] - [[Graffiti]], [[Fretblanket]] - [[Junkfuelled]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Fred Gall]], [[Phil Shao]] ([[Digable planets]] - [[K.B.'s alley]], [[No Use for a Name]] - [[Until it's gone]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[ASR sejem]] |- |9. |novembra 1994 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tony Hawk]], [[Chris Lambert]], [[Reese Forbes]], [[Jamie Thomas]], [[Mike Fraizer]], [[Alphonzo Rawls]], [[Heath Kirtchart]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Extra prolific]] - [[Is it right?]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Fretblanket]] - [[Song in b]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Guru]] - [[Take a look]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Andy Stone]] ([[Extra prolific]] - [[Never changing]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Drake Jones]], [[Stevie Williams]], [[Josh Kalis]], [[Chany Jeanguenin]], [[Anthony Correa]] ([[Sick of it all]] - [[Cease fire]], [[Lords of the underground]] - [[Tic toc]], [[Extra prolific]] - [[Cash money]], [[R.P.M.]] - [[Sorti des ombres]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Sonic]] ([[Pat Benatar]] - [[Hit me with your best shot]], [[Blondie]] - [[Hanging on the telephone]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[New York]] ([[Lords of the underground]] - [[What I'm after]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Fred Gall]], [[Jamie Thomas]]/[[Kris Markovich]] ([[DJ Krush]] - [[Slow chase]], [[DJ Krush]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Monstermash vert and high air]], [[Newburgh pro and am]], [[LOVE park pro and am]] ([[Palmskin productions]] - [[In a silent way]], [[Lords of the underground]] - [[Keepers of the funk]], [[Sick of it all]] - [[No cure]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Huntington beach skatepark]] ([[Federation]] - [[Rusty James]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Trust me]].'' |- |10. |januarja 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[Now]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[MVM and the monster]] - [[Big black cadillac]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[MCM and the monster]] - [[Meltdown]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ricky Oyola]], [[Mike Vallely]] ([[Guru]] - [[Down the back streets]], [[Solsonics]] - [[Jazz in the present tense]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rob Gonzalez]], [[Jimmy Chung]], [[Lennie Kirk]] ([[Dillon fence]] - [[Living room scene]], [[Tom Robinson band]] - [[2-4-6-8 motorway]], [[Solsonics]] - [[Now this is how we do it]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Santa Clara PRO street contest]] ([[Fretblanket]] - [[Curtainsville]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Greg Harris]], [[Paul Zitzer]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Mike Crabtree]] ([[Rhythm collision]] - [[Burning bridges]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Rhythm collision]] - [[Underground]]) ''Glasba v zaslugah je [[Pegboy]] - [[Never a question]].'' |- |11. |marca 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gentry]] - [[Outside looking in]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Rhythm collision]] - [[I should have known]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Ray Barbee]], [[Ed Templeton]] ([[Ray Barbee]] - [[Powerline]], [[Fluf]] - [[Rooked]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chad Muska]], [[Jon Comer]] ([[DJ Krush]] - [[Kemuri]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa PRO]] ([[The nails]] - [[88 lines about 44 women]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Andy McDonald (rolkar)|Andy McDonald]], [[Billy Pepper]], [[Dave Duren]], [[Ethan Fowler]], [[Keith Hufnagel]], [[Willy Santos]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Dave Mayhew]], [[Jerry Fowler]] ([[RPM]] - [[2000 (pesem)|2000]], [[Pegboy]] - [[Blister]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[The grind skatepark]] ([[The specials]] - [[Too much too young]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Flip]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] z [[Neil Hendrix]]om in [[Jason Ellis]]om ([[MCM and the monster]] - [[Dash 243]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Warped turneja]] ([[Face to face]] - [[Disconnected]], [[Madness (skupina)|Madness]] - [[Madness (pesem)|Madness]]) ''Glasba v zaslugah je [[Guru]] - [[Sights in the city]].'' |- |12. |maja 1995 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chany Jeanguenin]], [[Gershon Mosely]], [[Armando Barajas]], [[Vinnie Ponte]], [[Ed Templeton]], [[Chad Fernandez]], [[Phil Shao]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Tha alkoholiks]] - [[The next level]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Paul Zitzer]], [[Matt Reason]] ([[Tha alkoholics]] - [[Let it out]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chris Keefe]], [[Tony Cox]] ([[DJ Krush]] - [[Interlude krush]], [[Palmskin productions]] - [[Slipper suite]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Santa Rosa skatepark]] ([[Man will surrender]] - [[Silent pain]], [[Rhythm collision]] - [[Pictures on my wall]], [[Man will surrender]] - [[Another point of view]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Clyde Singleton]], [[Moses Itkonen]] ([[Mobb deep]] - [[Survival of the fittest]], [[Mobb deep]] - [[Eye for an eye]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Black label]] ([[The vandals]] - [[Shi'ite punk]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' Turneja po [[Avstralija|Avstraliji]] s [[Steve Berra|Steve Berro]] in [[Jamie Thomas]]om, [[Planet earth]]/[[Rhythm]] v [[Vankuver|Vankuvru]] ([[Shrinking violets]] - [[Dead pop stars]], [[Fretblanket]] - [[Big fat ugly]]) * '''''[[411vm#Private property|Private property]]''''' [[Eastern skateboard supply]] Članek ''Private property'' [[Eastern skateboard supply]] je posvečen [[Chet Childress]]ovi mami. ''Glasba v zaslugah je [[Mobb deep]] - [[Right back at you]].'' |- |13. |julija 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Illrepute]] - [[Dat Marley song]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Ben Harper]] - [[Ground on down]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Combine]] - [[Ephidrene]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Barker Barrett]], [[Jason Ellis]] ([[Butthole surfers]] - [[P.S.Y.]], [[Howie B. INC]] - [[Head west]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Bobby Puleo]], [[Jesse McMillin]], [[Zach Hudson]] ([[DJ Krush]] - [[Dig this vibe]], [[Alyasha]] - [[Waterwalker]], [[Alyasha]] - [[Sitarmadilloblues]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[X games]], [[Munster rolkarsko tekmovanje]], [[Radlands rolkarsko tekmovanje]] ([[Bracket]] - [[P.C.]], [[Bracket]] - [[Closed caption]], [[The Ramones]] - [[I don't want to grow up]], [[The Ramones]] - [[Have a nice day]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Harold Hunter]], [[Geoff Rowley]] ([[Mobb deep]] - [[Cradle to the grave]], [[The specials]] - [[Rat race]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]] ([[Guru]] - [[Respect the architect]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Shaft]], [[Giant]] ([[Tha alkaholiks]] - [[All the way live]], [[The obvious]] - [[Detached]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ron Allen]] ''Glasba v zaslugah je [[Bad religion]] - [[Atomic garden]].'' |- |14. |septembra 1995 | * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Dave Duren]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[The pod]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Rodney Torres]], [[Travis Colt]], [[Ryan Bartsma]] ([[Mobb deep]] - [[Give up the goods (just step)]], [[88 fingers Louie]] - [[Pent up]], [[Minor threat]] - [[Stumped]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Battle of the bay]], [[PSL]], [[Hard rock cafe vert]] ([[Guru]] - [[Revelation]], [[DJ Krush]] - [[The nightmare of ungah]], [[Schleprock]] - [[Sorry_(pesem)|Sorry]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Planet earth]] / [[Rhythm]], [[Invisible]], [[Girl]] / [[Chocolate]], [[Tum yeto]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Blow your brains out]], [[Norman Greenbaum]] - [[Spirit in the sky]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Evol]] * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] |- |15. |novembra 1995 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Hurricane]] - [[Comin off]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Al Green]] - [[Let's stay together]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Chet Thomas]], [[Laban Pheidias]], [[Gershon Mosley]], [[Andy MacDonald]] ([[King tee]] - [[Way out there]], [[The Ramones]] - [[The crusher]], [[King tee]] - [[Freestyle ghetto]], [[Dream warriors]] - [[I've lost my ignorance]], [[Brooklyn funk essentials]] - [[Take the l train (to brooklyn)]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Satva Leung]], [[Tyrone Olson]], [[Ryan Kenreich]] ([[Olde scottish]] - [[Wildstyle - the krush handshake]], [[DJ Krush]] - [[Yeah]], [[Guru]] - [[Feel the music]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[Pennywise]] - [[Unknown road]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Jeff Pang]], [[Mike Maldonado]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[ATM]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Southside skatepark]] ([[Squirtgun]] - [[Social]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Board aid 3]] ([[Radiohead]] - [[High and dry]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Japonska]], [[Švica]], [[Francija]] ([[Down by law]] - [[Heroes and hooligans]]) |- |16. |januarja 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The pharcyde]] - [[Drop]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Kris Markovich]], [[Jeff Taylor]], [[Ron Whaley]] ([[The pharcyde]] - [[Runnin']], [[Superchunk]] - [[It's so hard to fall in love]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brad Staba]], [[Jason Womack]], [[Frank Gerwer]], [[Danny Montoya]], [[Wayne Patrick]] ([[Brooklyn funk essentials]] - [[Brooklyn recycles]], [[Hum]] - [[Starts]], [[DJ Krush]] - [[To the infinity]], [[Attica blues]] - [[Contemplating jazz]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Butthole surfers]] - [[Revolution 2]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[NC rolkarska trgovina]], [[Channel one]] ([[Greyboy]] - [[Parkside bounce]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Trabuco hills high school]] ([[Live]] - [[I alone]]) * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Laban Pheidas|Laban]] in [[Eric Pheidas]] |- |17. |marca 1996 | * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Goldfinger]] - [[Minds eye]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Santarosa]], [[Shawn Mandoli]], [[Caine Gayle]] / [[Jason Maxwell]] ([[Jamiroquai]] - [[Half the man]], [[Patterson]] - [[Freedom now]], [[Integrity]] - [[Vocal test]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Stacey Lowery]], [[Aki Karja]], [[JB Gillet]] ([[The pharcyde]] - [[Hey you]], [[Wool]] - [[Eden (pesem)|Eden]], [[DJ Shadow]] - [[Influx]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam city jam]], [[Vankuversko vert tekmovanje]], [[Hard rock vert tekmovanje]], [[Vankuversko ulično tekmovanje]] ([[Hum (glasbena skupina)|Hum]] - [[I hate it too]], [[Schleprock]] - [[Waiting]], [[Foo fighters]] - [[Winnebago]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Alien workshop]] ([[Nofx]] - [[The death of john smith]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Ed Templeton]] |- |18. |maja 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Goldfinger]] - [[Nothing to prove]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mike Crum]] ([[Butthole surfers]] - [[Golden showers]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Forest Kirby]] ([[Sincola]] - [[Rundown]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Radlands]], [[Venice street grind]], [[Puma grand prix]], [[Švica]] ([[Becky sharp]] - [[Ode to a Texan]], [[Live]] - [[All over you]], [[The pharcyde]] - [[Y?]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Supreme rolkarska trgovina]], [[Mad circle]] ([[Money Mark]] - [[Sunday gardena blvd.]], [[Money Mark]] - [[Sometimes you gotta]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Paris]] * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Mike Cardona|Mike]] in [[Quim Cardona]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Santa Cruz]] ([[Xzibit]] - [[Paparazzi]]) |- |19. |julija 1996 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Frank Gerwer]], [[Rune Glifberg]], [[Daewon Song]], [[Peter Hewitt]], [[Steve Caballero]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Jamiroquai]] - [[Virtual insanity]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Lavar McBride]], [[Daewon Song]] ([[Xzibit]] - [[The foundation]], [[Nine]] - [[Make or take]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Gaberman]], [[Jeremy Deglopper]] ([[Engine 88]] - [[Funny car]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Pat Channita]] * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Hard rock triple crown vert]], [[Monster mash missile park]] /[[Hemlock]] - [[Leg room]], [[Nofx]] - [[Kill all the white man]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Supernaut]], [[Fairman's rolkarska trgovina]], [[First division]] ([[Duane Pitre]], [[Mario Rubalcaba]], [[Danny Power]], [[Oil]] - [[It's time]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Pier 7]] ([[Mobb Deep]] - [[Extortion]]) ''Glasba v zaslugah je [[99 tales]] - [[Thursday]].'' |- |20. |septembra 1996 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Marc Johnson]], [[Chris Senn]], [[Jason Dill]], [[Dan Drehobl]], [[Danny Montoya]], * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Replicants]] - [[Just what I needed]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Marc Johnson]], [[Tim Brauch]] ([[Stereolab]] - [[Ping pong]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Erik Ellington]], [[Cairo Foster]], [[Jerry Hsu]], [[Stephan Larance]] ([[The faction]] - [[Being watched]], [[Treble charger]] - [[Even grable]], [[Bracket]] - [[2 rak 005]], [[Big drill car]] - [[Nothing at all]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Supernova (glasbena skupina)|Supernova]] - [[Calling Hong Kong]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Sad (rolkar)|Sad]] ([[House of pain]] - [[Fed up]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Jim's ramp jam]] ([[Xzibit]] - [[Enemies and friends]]) * '''''[[411vm#In depth|In depth]]''''' [[Steve Caballero]] * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Chet Thomas]], [[Gershon Mosley]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Think]] / [[Adrenalin (podjetje)|Adrenalin]] / [[NHS]], [[World industries]] / [[Plan B]] ([[Al Tariq]] - [[Peace akki]], [[Replicants]] - [[Cinnamon girl]]) Namesto [[Lance Mountain]]a vsebino številko predstavi mlajši deček, članek [[411vm#Profiles|profiles]] [[Tim Brauch]]a pa je posnet v slogu filma [[Forrest Gump]]. |- |21. |novembra 1996 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Luscious Jackson]] - [[Naked eye]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Sincola]] - [[One hit wonder]], [[Replicants]] - [[Are »friends« electric?]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Angel baby]] - [[Jeanette Jurado]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Eric Dressen]] * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Jim Greco]], [[Justin Reynolds]], [[Joel Danenhauer]], [[Pontus Alv]], [[Adrian Lopez]] ([[Misfits]] - [[I turned into a martian]], [[Misfits]] - [[American nightmare]], [[Luscious Jackson]] - [[Pele merenque]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Giorgio Zattoni]] ([[G.U.I.]] - [[Skeleton closet girl]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]], [[RAI Amsterdam]] ([[Jamiroquai]] - [[Cosmic girl]], [[Zappo mambo]] - [[Banda machos]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Surf plus]] ([[Mother earth]] - [[Warlocks of the mind part 2]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Long Beach, Kalifornija|Long Beach]] ([[Dove shack]] - [[Summertime in the LBC]]) ''Glasba v zaslugah je [[Everclear]] - [[Fire maple song]] (akustična).'' |- |22. |januarja 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Notorious B.I.G.]] - [[Mo money mo problems]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Edward Devera]], [[Rune Glifberg]], [[Andrew Reynolds]] ([[Dr Octagon]] - [[3000 (pesem)|3000]], [[The John Coltrane Quartet]] - [[Africa]], [[Jamiroquai]] - [[Digital vibrations]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Enrique Lorenzo]], [[Elissa Steamer]], [[Jon West]], [[Ali Cairns]], [[Ed Selego]] ([[Ghostface killah]] - [[Daytona 500]], [[Dodgeball]] - [[Intro (Dodgeball)|Intro]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Brad Hayes]], [[Paul Shier]] ([[Jamiroquai]] - [[Alright]], [[Mephisto odyssey]] - [[Dream of the Black Dahlia]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Skatepark of Tampa]] ([[Attica blues]] - [[Tender]] (organised konfusion remix)) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[World market]], [[Half life]] ([[Russell Goodwine Jr]] - [[Out of order]]) ''Glasba v zaslugah je [[Fiona Apple]] - [[Sleep to dream]].'' |- |23. |marca 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Amps]] - [[Empty glasses]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Jungle Brothers]] - [[Jungle brother]] (Stereo MC's mix)) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Rodney Mullen]] ([[Dixie Hummingbirds]] - [[If anybody asks you]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Danny Supa]], [[Aaron Yeager]], [[Aaron Snyder]], [[Philip Vaughn]] ([[Dr Octagon]] - [[Blue flowers]], [[Dr Octagon]] - [[Moosebumps]], [[Gorgeous]] - [[Over and over]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Chad Fernandez]] ([[Gang Starr]] - [[Mass appeal]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Slam City Jam]], [[Hard Rock Las Vegas Vert]] ([[Mephisto Odyssey]] - [[Get down]] (Bass Kittens mix), [[Luscious Jackson]] - [[City song]], [[Scheer]] - [[Shea]]) * '''''[[411vm#Fine tuning|Fine tuning]]''''' [[Chet Thomas]], [[Danny Montoya]] * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Aorties]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Toy Machine]] ([[Pantera]] - [[Cowboys from hell]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Riverside Skatepark]] ''Glasba v zaslugah je [[Smut Peddlers]] - [[Get of the phone]].'' |- |24. |maja 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Fluf]] - [[Pushin' Back Days]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[Mephisto Odyssey]] - [[Get Down]] (Bass Kittens mix)) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Rick Jaramillo]] ([[Mobb Deep]] - [[Shook Ones pt. 1]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Gary Smith]], [[Panama Dan]], [[Jimmy Astleford]], [[Jon Kealoha]], [[Micah Matson]] ([[G.U.I.]] - [[Two Fifty the Box]], [[Del tha Funkee Homosapien]] - [[Walkin' Through Your Neighborhood]], [[Misfits]] - [[Last Caress]], [[Notorious B.I.G.]] - [[Ten Crack Commandments]], [[Misfits]] - [[Halloween]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Munster]], [[Vans Generation 97]] ([[The Transmegetti]] - [[King Mixer]], [[Ashes]] - [[Nameless Soldier]], [[Face to Face]] - [[You've Got a Problem]], [[Seven Story Mountain]] - [[Fall]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Unity]], [[DC Supertour]] ([[Dr Octagon]] - [[Halfsharkalligatorhalfman]], [[Goldie]] - [[Jah the Seventh Seal]]) |- |25. |julija 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[DJ Krush]] - [[Only the Strong Survive]]) * '''''[[411vm#Switchstance|Switchstance]]''''' ([[The Promise Ring]] - [[Why Did We Ever Meet?]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jerry Fowler]], [[Frank Hirata]] ([[Eileen Ivers]] - [[The Rights of Man]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Anthony van Engelen]] ([[Dr Octagon]] - [[Bear Witness]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[FTC Back to the City]], [[Glissexpo Festival]], [[Hard Rock Hollywood in Boston]] ([[Dance Hall Crashers]] - [[The Truth about Me]], [[Squirrel Nut Zippers]] - [[Bedlam Ballroom]], [[Pixies]] - [[U-mass]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Stereo (podjetje)|Stereo]], [[Becker Skateshop]], [[Adrenalin (podjetje)|Adrenalin]] ([[Gifthorse]] - Backseat Opera, [[Freestyle Fellowship]] - [[7th Seal]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Tum Yeto]], [[Duffs]], [[Maple]] ([[The Faction]] - [[Tenabrae]], [[Supple]] - [[Stayin Alive]]) Številka predstavlja srebrno obletnico revije, na naslovnici pa je [[Bob Burnquist]]. |- |26. |septembra 1997 | * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Steffan Attardo]], [[Danny Gonzalez]], [[Danny Shimizu]] / [[Danny Butanda]] ([[DJ Shadow]] - [[High Noon]], [[Gifthorse]] - [[Messenger Sends]], [[Gorgeous]] - [[Next Big Thing]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Scott Bourne]] ([[The Backsliders]] - [[My Baby's Gone]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Etnies Skate Street]], [[MTV Sports and Music Festival]] ([[Pure]] - [[Denial]], [[The Promise Ring]] - [[Everywhere in Denver]], [[The Promise Ring]] - [[Running Down the Waterfall]], [[DJ Krush]] - [[Meiso]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Adrenalin (podjetje|Adrenalin]], [[Fit]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Vans]] / [[Este]], [[Hook-ups]], [[Giant]], [[Mike Vallely]] in [[Jamie Thomas]] turneja po [[Španija|Španiji]], [[Švica|Švici]] in [[Avstrija|Avstriji]] ([[Ray Barbee]] - [[Acoustic Set]], [[Pixies]] - [[Gigantic]], [[Slint]] - [[#1]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Burnside]] ([[Fu Manchu]] - [[The Action Is Go]]) ''Glasba v zaslugah je [[Dance Hall Crashers]] - [[Stand By]].'' Pri tej številki so prvič uporabili postavitev teksta na naslovnici, ki so jo uporabljali vse do 67. številke. |- |27. |novembra 1997 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Throwing Muses]] - [[Buzz]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Adam McNatt]] ([[Iron Maiden]] - [[Rime of the Ancient Mariner]] (v živo)) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Matt Eversole]], [[Dustin Charleton]], [[Daniel Haney]], [[Nikhil Thayer]], [[Chris Swanson]], [[Kerry Getz]] ([[Snowboy]] - [[The New Avengers]], [[Audio Response Group]] - [[Waters]], [[Lynyrd Skynyrd]] - [[Call Me the Breeze]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[The Pharcyde]] - [[Funny Style]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Plan B]] ([[Ozzy]] - [[I Don't Know]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Washington, D.C.|Washington]] ([[C Beale]] - [[DJ Breeze]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[éS]] v južni [[Afrika|Afriki]] ([[Paul Simon]] - [[The Obvious Child]]) * '''''[[411vm#Skate camp|Skate camp]]''''' [[Visalia]] ([[Mad Bannas]] - [[Clear Headed]]) ''Glasbo v zaslugah izvaja [[Gorgeous]].'' |- |28. |januarja 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Specials]] - [[Stand Up]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Mathias Ringstrom]] ([[Face to Face]] - [[Over It]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[John Lee]], [[Gideon Choi]], [[Evan Schiefelbine]], [[Kenny Reed]] ([[Mr Dibbs]] - [[231 Ways to Fry an Egg]], [[The Grouch]] - [[Dreamer 2000]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Joe Pino]], [[Dorian Tucker]] ([[Neurosis]] - [[Cold Ascending]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Charleston AM]], [[Tampa]] ([[Grave Diggaz]] - [[Twelve Jewelz]], [[The Promise Ring]] - [[Is This Thing On?]], [[Cuba]] - [[Havana]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Network 17]] ([[Booker T and the MGs]] - [[Soul Dressing]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[A-team]], [[Kwala]] v [[Avstralija|Avstraliji]] ([[Semisonic]] - [[Never You Mind]], [[DJ Cam]] feat. [[Channel Live]] - [[Broadcasting Live]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[SF Barriers]] * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Make a Wish]] ([[Lifetime]] - [[Turnpike Gates]]) |- |29. |marca 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Giant]] - [[Hold Mines]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Jim Gagne]] ([[Lynyrd Skynyrd]] - [[Gimme Three Steps]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Wil Harmon]], [[Greg Harris]] ([[Del tha Funkee Homosapien]] - [[Untitled Track]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Vankuver]], [[Vans Triple Crown]] ([[The Specials]] - [[Running Away]], [[Semisonic]] - [[Singing in my Sleep]], [[22 Jacks]] - [[Breakin']]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[S-one Insoles]], [[Furnace Skate Shop]] ([[Lexicon]] - [[Two Twelve Bars]], [[DJ Shadow]] - [[Organ Donor]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Tum Yeto]], [[Volcom]], [[éS]] v [[Evropa|Evropi]] ([[Minor Threat]] - [[Stumped]], [[The Line]] - [[Industry Party]], [[U.K.]] - [[United Kingdom]] (remix)) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' [[Shred 4 Life]] / [[Sk8 98]] ([[Jestofunk]] - [[JB2000]]) |- |30. |maja 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Youth Brigade]] - [[I Hate my Life]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Ed Templeton]] ([[Various Artists]] - [[Blow me down]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Geoff Rowley]] ([[Dag Nasty]] - [[Under your Influence]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[James Craig]] ([[Jurassic 5]] - [[Concrete Schoolyard]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Chad Bartie]] ([[The Amps]] - [[Dedicated]]) * '''''[[411vm#Preview|Preview]]''''' [[Europe 1998]] ([[Rob Dougan]] - [[Clubbed to Death]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Flip]] ([[Snuff]] - [[Arsehole]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[DC Euro Supertour]], [[Blind]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[12 Jewelz]] - [[Crystalize]], [[Various Artists]] - [[Big Top]]) : ''Glasba v zaslugah je [[Flys]] - [[Got You Where I Want You]].'' |- |31. |julija 1998 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Jeremy Wray]], [[Bucky Lasek]], [[Bob Burnquist]], [[Rodney Mullen]], [[Giorgio Zattoni]], [[Daewon Song]], [[Tony Hawk]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Gloritone]] - John Wayne) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Rodney Mullen]] ([[Willie Banks]] - Our Thanks to God) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Danny Wainwright]], [[Matt Beach]] ([[Skitz Alongside Roots]] - Where my Mind is at) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Danny Montoya]], [[Stacey Lowery]] ([[Dignified Soldiers]] - Themes, Dreams, and Schemes (inštrumentalna), [[Fugazi]] - Sieve-fisted Find) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Vans Triple Crown]] ([[Man or Astroman]] - A Saucer Full of Secrets, [[Litany]] - Rome) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[FTC Skate Shop]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Duffs]], [[AWH]] ([[Pivit]] - Tell me, [[The Odd Numbers]] - It's Alright) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Španija]] ([[Pegboy]] - Hey Look, I'm a Cowboy, Various Artists - Bottoms Up) |- |32. |septembra 1998 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Eric Koston]], [[Steve Olson]], [[Rob Gonzales]], [[Jerry Fowler]], [[Chad Fernandez]], [[Henry Sanchez]], [[Arto Saari]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Grouch]] - [[Till the End of This]]) * '''''[[411vm#Transitions|Transitions]]''''' ([[Vast]] - [[Temptation]]) * '''''[[411vm#A look back|A look back]]''''' [[Mike Vallely]] ([[Fugazi]] - [[Brendan 1, Joe 1|Brendan #1, Joe #1]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Chad Fernandez]] ([[J-boogie's Dubtronic]] - [[Oceanic Lullaby]], [[Rob Dougan]] - [[Clubbed to Death]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Mark Baines]], [[Arto Saari]] ([[Apollo and Fluid Motion]] - [[Interstellar Hydroponics]], [[Snuff]] - [[Nic Northern]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Rob Gonzalez]] ([[Big L]] - [[Criminal Slang]] (inštrumentalna)) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Ventura]] ([[Attica Blues]] - [[3ree (a means to be)]], [[Hutt]] - [[Hole in my Soul]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Kastel]] na [[Havaji]]h ([[Alfred Apaka]] - [[Papa Haole Hula Girl, the Hukilau Song]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Vans skatepark]] ([[As One]] - [[Brown, Blue, Brown on Blue]], [[Thumb]] - [[Break me]]) * '''''[[411vm#Brothers|Brothers]]''''' [[Giorgio Zattoni|Giorgio]] in [[Gianni Zattoni]] ([[Man or Astroman]] - [[Weightless at Zero Return]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Nizozemska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Francija]] ([[Vast]] - [[Pretty When You Cry]], [[DJ Cam]] - [[Invasion]]) |- |33. |novembra 1998 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Siah and Yeshua Dapoed]] - [[The Cure for Stagnation]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Peter Hewitt]] ([[Strung Out]] - [[Match Book]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Jeff Lenoce]], [[JP Jadeed]] ([[Pete Rock]] - [[True Master]], [[Jaywalkers]] - [[That Time of Day (again)]], [[Black Attack]] - [[Correct Technique]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Matt Milligan]] ([[Fun-da-mental]] - [[Mother Africa Feeding Sister India]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]], [[Glissexpo]] ([[The Vents]] - [[Undeniable True]], [[April Mmarch]] - [[Garcon Glacon]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Pit Crew Skate Shop]] ([[A Tribe Called Quest]] - [[Can I Kick it?]]) * '''''[[411vm#Metrospective|Metrospective]]''''' [[Portland]] ([[Erobique]] - [[Nochmal Tanzen]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Imperial Distribution]] v [[Avstralija|Avstraliji]], [[The Firm]] na poti na [[Make a Wish]], [[World Industries]] / [[City Stars]] na [[Havaji|Havajih]] ([[High Fidelity]] - [[Cream of Beats]] (metro mix), [[Nevermore]] - [[Dreaming Neon Black]], [[Gloritone]] - [[9 Summers]], [[Andy Caldwell]] - [[Adventures in La La Land]]) ''Glasba v zaslugah je [[Unsane]] - [[Alleged]].'' Na naslovnici je [[Heath Kirchart]]. |- |34. |januarja 1999 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Roots]] - [[100 % Dundee]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Warner Avenue Crew]] ([[Minor Threat]] - [[Stumped]], [[Fugazi]] - [[Reprovisional]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Pat Channita]], [[Matt Pailes]] ([[Hive]] - [[Sphaira]], [[Souls of Mischief]] - [[Step TP my Girl]], [[Hive]] - [[Mood Swings (Act 1)]], [[Hive]] - [[Steps into the Light]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Danny Garcia]] ([[The Grouch]] - [[Rap is Senseless]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' Premiera filma [[Misled Youth]] ([[Nevermore]] - [[Deconstruction]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Liberty Board Shop]] ([[Eighty Mile Beach]] - [[Red Helicopters]], [[Double Life]] feat. [[Raw B]] - [[Cycles of the Mind]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Duffs]] na [[Portugalska|Portugalskem]] ([[Scott Thomas Band]] - [[Never Coming Home]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Vista]] ([[Peanut Butter Wolf]] - [[They Don't Fall Down]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Španija]], [[Japonska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] ([[4hero]] - [[Spirits in Transit]]) ''Glasba v zaslugah je [[Blink 182]] - [[Apple Shampoo]].'' |- |35. |marca 1999 |Ta številka je posvečena [[Tim Brauch]]u in se začne z montažo njegovega rolkanja. Med reklamami sta dva njegova sponzorja, [[Santa Cruz]] in [[Etnies]], posvetila svoji reklami v njegov spomin. Med triki v [[411vm#Openers|Openers]] je tudi slavni [[Tony Hawk]]ov 900-stopinjski obrat v [[half-pipe]]u. * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Clyde Singleton]], [[Danny Montoya]], [[Brian Sumner]], [[Andrew Reynolds]], [[Colin McKay]], [[Steve Berra]], [[Jamie Thomas]], [[Tony Hawk]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Motley Crue]] - [[Shout at the Devil]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Bam Margera]] ([[CKY (glabena skupina)|CKY]] - [[Disengage the Stimulator]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Clyde Singleton]] ([[Reflection Eternal]] - [[Chaos]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Sumner]], [[Tom Krauser]] ([[The Ramones]] - [[Rock n Roll High School]], [[Jets to Brazil]] - [[Crown of the Valley]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Etnies Quadruple Jump]] ([[Friends of Dean]] - [[All the Pretty Horses]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Jayme Fortune]] ([[I Fudge]] - [[What If]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' Predogled filma [[Vancouver 1999]] ([[DJ Saga]] - [[Meditations]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Rhythm]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Adio]] ([[Fugazi]] - [[Version]], [[7 Seconds]] - [[99 Red Balloons]]) ''Glasba v zaslugah je [[Snuff]] - [[Bit Cosy]].'' |- |36. |maja 1999 | * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The High and Mighty]] - [[B-boy Document '99]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Ronnie Creager]] ([[David Holmes]] - [[Got F'd up Along the Way]], [[Spoon]] - [[The Guest List the Execution]], [[Cannonball]] - [[Walk Talk]], [[The Past Present]] - [[Itchy Feet]], [[Blue Plate Special]] - [[Work That Skirt]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Brian Hoard]], [[Alex Moul]] ([[Abstract Ensemble]] - [[We've Got Soul]], [[Youth Brigade]] - [[One in Five]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' Nastajanje [[video igra|video igre]] [[Tony Hawk's Pro Skater]] ([[Farside]] - [[Square One]], [[Digger]] - [[Tour Diary]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Kristian Svitak]], [[Dustin Dollin]] ([[7 Seconds]] - [[Spread]], [[7 Seconds]] - [[We're Gonna Fight]], [[Generic]] - [[My Life Sux]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Hot Rod Skateshop]] ([[Fugazi]] - [[Shut the Door]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Osiris]] ([[Lyricist Lounge All Stars]] - [[Talking to You]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Santee Skatepark]], [[Santa Monica Ponds]], [[Woodward]] ([[Marginal Man]] - [[Identity]], [[Pimp Daddy Nash]] - [[2000 Zero Zero]], [[James Mathus and His Knock Down]] - [[I Got Mine]], [[Spoon]] - [[30 Gallon Tank]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Birdhouse]] v [[Mehika|Mehiki]] / [[Brazilija|Braziliji]] / [[Tajvan]]u / [[Matix]] na [[Japonska|Japonskem]] ([[David Holmes]] - [[Don't Die Just Yet]], [[Ugly Duckling]] - [[Einstein's Taking Off]]) ''Glasba v zaslugah je [[Agnostic Front]] - [[Gotta Go]].'' |- |37. |julija 1999 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Bob Burnquist]], [[Tony Trujillo]], [[Lincoln Ueda]], [[John Rattray]], [[Ed Selego]], [[Chad Fernandez]], [[Danny Garcia]], [[Ryan Kenreich]], [[Marc Johnson]], [[Kareem Campbell]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Blink 182]] - [[Waggy]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Todd Jordan]] ([[International Ocular]] - [[Move Your Mind]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[MTV SMF3]] ([[Nevermore]] - [[Forver (nevermore)]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Justin Reynolds]], [[John Rattray]] ([[Slippers]] - [[Dance of the 7 Veils]], [[Mos Def]] - [[May-december]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Glissexpo]], [[Vans Triple Crown]] ([[Stereolab]] - [[People do it all the Time]], [[Ugly Duckling]] - [[Now Who's Laughin']], [[Lagwagon]] - [[Furnished]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Dynasty]] ([[Kien Lieu]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[New Deal]] po vzhodni obali [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Etnies]] po vzhodni obali ZDA, [[Girl]] in [[Chocolate]] po ZDA ([[Tony Stark]] - [[Trailer]], [[Fugazi]] - [[Arpeggiator]], [[Ricky Martin]] - [[Livin' La Vida Loca]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Visalia]] ([[In Euins]] - [[The Gathering Storm]], [[The Promise Ring]] - [[The Deep South]]) |- |38. |januarja 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Keenan Milton]], [[Ryan Johnson]], [[Chris Dobstaff]], [[Brian Sumner]], [[Danial Shimizu]], [[Daewon Song]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Styles of Beyond]] feat. [[DJ Rhettmatic]] - [[Style Wars]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Tony Hawk]] ([[Slippers]] - [[Dartanyan Brown]], [[DJ Frane]] - [[420247]], [[Vandals]] - [[People That Are Going To Hell]], [[Cocktails]] - [[The Asteroid Field]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Scott Pazelt]] ([[Declaime]] - [[Trouble in da West]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Make a Wish]], [[Sole Technology]] košarkarski turnir ([[The Roots]] - [[Act Too (The Love of my Life)]], [[DJ Frane]] - [[I Can Do My Thang]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Ryan Johnson]] ([[Frank Black]] - [[Tossed]] (inštrumentalna)) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Foundation]] ([[Fugazi]] - [[Arpeggiator]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Santa Cruz]] / [[Accel]] / [[Arcade]] / [[Osiris]], [[Birdhouse]], [[Stereo (podjetje)|Stereo]] ([[Lagwagon]] - [[Owen Meaney]], [[DJ Frane]] - [[Spin (pesem)|Spin]], [[Mos Def]] - [[Know That]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Univerza v San Diegu]], [[Alameda Park]] ([[Mos Def]] - [[If You Can Huh...]], [[No Fun At All]] - [[Break My Back]]) * '''''[[411vm#Roomies|Roomies]]''''' [[Keenan Milton]] / [[Eric Pupecki]] / [[Gino Ianucci]] ([[The Wiseguys]] - [[Re-introduction]], [[BMF]] - [[Grandmaster]], [[Medina Green]] - [[Full Court Press]]) [[Sole Technology]] košarkarski turnir, je bil turnir za vse rolkarje in uslužbence tega podjetja, igralo pa se je v trojkah. V članku ''Roomies'' pa Milton, Pupecki in Ianucci igrajo [[igra SKATE|igro SKATE]], ki jo zmaga Pupecki. ''Glasba v zaslugah je [[April March]] - [[Nothing New]] (remiks)''. |- |39. |marca 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Danny Wainwright]], [[Chet Thomas]], [[Bucky Lasek]], [[Ryan Kenreich]], [[Alex Gall]], [[Colt Cannon]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Farside]] - [[Kille Me]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Bucky Lasek]] ([[Andy Caldwell]] - [[Sandworms]], [[Jon Todd]] - [[Throwing Art in the Air]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Alex Gall]], [[Colt Cannon]] ([[The Ramones]] - [[Now I Wanna Sniff Some Glue]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Reese Forbes Ollie Challenge]] ([[Nevermore]] - [[Cenotaph]], [[David Holmes]] - [[Gritty Shaker]], [[Fugazi]] - [[Break]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Javier Sarmiento]] ([[Breakbeat Era]] - [[Late Morning]]) * '''''[[411vm#Five|Five]]''''' [[Kerry Getz]] ([[Refused]] - [[The Apollo Programme was a Hoax]], [[Hive]] - [[Fallout (Hive)|Fallout]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Tampa AM]] ([[Wizo]] - [[Closet]], [[Eighty Mile Beach]] - [[That Modest Prize]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Active]], [[Black Label]] ([[Fugazi]] - [[Little Debbie]], [[AC/DC]] - [[Hell's Bells]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Girl]] v južni [[Afrika|Afirki]] ([[Fatboy Slim]] - [[Right Here, Right Now]]) * '''''[[411vm#Roomies|Roomies]]''''' [[Cairo Foster]] / [[Elias Bingham]] / [[Justin Strubing]] ([[Fireside]] - [[Styrofoam]], [[DJ Saga]] - [[Eros (pesem)|Eros]]) V ''Openers'' je prvi trik najvišji [[ollie]] z rolko [[Danny Wainwright]]a, ki je za pol [[inč]]a premagal organizatorja [[Reese Forbes Ollie Chalenge|tekmovanja]] [[Reese Forbes|Reese Forbsa]]. V članku vidimo tudi Reesove ''»priprave«'' na tekmovanje, s katerimi se norčujejo iz [[atlet]]ov. V tej številki se prvič pojavi članek ''Five'', v katerem [[Kerry Getz]] govori, da bi rad v prihodnosti odprl [[rolkarska trgovina|rolkarsko trgovino]]. Čez nekaj let je odprel [[Nocturnal]] rolkasko trgovino v [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]]. [[Black Label]] v letu izdaje te številke praznuje svojo 10 obletnico delovanja, med reklamami pa se prvič pojavi reklama za [[ON video revija|ON video revijo]]. ''Glasba v zaslugah je [[Pezz]] - [[Pucker Factor]].'' |- |40. |maja 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tony Hawk]], [[Rodney Mullen]], [[Mike Crum]], [[Diego Bucchieri]], [[Enrique Lorenzo]], [[Mathias Ringstorm]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Common]] - [[The 6th Sense]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Kenny Anderson]] ([[Gerry Mulligan]] - [[Open Country]], [[Curtis Mayfield]] - [[Pusherman]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Chris Cole]] ([[Common]] - [[The Light]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[Shred for Mike]], snemanje reklame za [[REAL]] ([[Main Event]] - [[To the Sons]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Diego Bucchieri]] ([[2 Minutos]] - [[El mejor recuerdo]], [[DJ Frane]] - [[Every Cloud Can Cause Amazement]]) * '''''[[411vm#Five|Five]]''''' [[Adam McNatt]], [[Enrique Lorenzo]] ([[Consumed]] - [[Heavy Metal Winner]], [[The Living Legends]] - [[Sticky Sundays]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Beat of the East AM]], [[Utopia PRO Bash]], [[Brazil World Cup]] ([[Youth Brigade]] - [[Blown Away]], [[The People Under the Stairs]] - [[The Next Step Two]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Adio]] v [[Avstralija|Avstraliji]], [[World Industries]] v [[Brazilija|Braziliji]], [[Reef]] ([[Nevermore]] - [[The Lotus Eaters]], [[Generic]] - [[Victims of Society]], [[Styles of Beyond]] - [[Hollograms]], [[Fluid Motion]] - [[Fluctuations]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Union Skatepark]], [[Carlsbad Skatepark]] ([[DJ Craze]] - [[Don't be Afraid]], [[Ugly Duckling]] - [[Get on This]]) * '''''[[411vm#World report|World report]]''''' [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Belgija]], [[Švedska]], [[Brazilija]], [[Argentina]] ([[Wizo]] - [[Anneliese Schmidt]]) Snemanje reklame za [[REAL]] je [[parodija]] na profesionalen pristop k snemanju, ki ni značilen za rolkarske reklame. Velik del parodije je tudi uporaba [[kaskader]]ja, da izvede trik za tistega, ki mu je reklama posvečena. »Kaskader«, ki je zamenjal [[Mark Gonzales]]a je [[Nate Jones]]. [[Chris Cole]] je v članku ''Wheels of fortune'' star 16 let in je imel drugačen slog [[rolkanje|rolkanja]] in oblačenja, kot ga je imel dve leti kasneje v [[rolkarski film|filmu]] [[In Bloom]], za kar so mnogi krivili vpliv [[Zero]] ekipe. ''Glasba v zaslugah je [[Hip Hop for Respect]] - [[Protective Custody]] (instrumentalna).'' |- |41. |julija 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Rob Gonzales]], [[Soichiro Nakajima]], [[Rodrigo Teixeira]], [[Chris Dobstaff]], [[Karl Watson]], [[Josh Kasper]] * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Steve Berra]] ([[The Charlatans UK]] - [[Good Witch / Bad Witch]], [[Common]] - [[Payback is a Grandmother]], [[Murs]] - [[Room 3:16]], [[Murs]] - [[My Story]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Soichiro Nakajima]], [[Rodrigo Teixeira]] ([[The People Under the Stairs]] - [[The Slow Bullet]], [[The People Under the Stairs]] - [[Time to Rock our Shit]], [[Jazzyfatnastees]] - [[The Wound]], [[Rappin Hood]] - [[E tudo no men nome]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' [[The Pit]] * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Joey Pulsifer]] ([[Fugazi]] - [[No Surprise]], [[Fugazi]] - [[Foreman's Dog]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Tum Yeto]] v [[Kanada|Kanadi]], [[Powell (podjetje)|Powell]] v [[Puerto Riko|Puerto Riku]], [[New Deal]] v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], [[Stussy]] na [[Japonska|Japonskem]], [[Girl]] in [[Chocolate]] v [[Evropa|Evropi]] ([[Egghunt]] - [[We All Fall Down]], [[Alien Crime Syndicate]] - [[Atmosphere]], [[DJ Frane]] - [[Boatman]], [[The Nextmen]] - [[Mental Alchemy]], [[Death in Vegas]] - [[Dirt]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[San Dimas Park]], [[Mission Valley YMCA Skatepark]] ([[Ugly Ducking]] - [[Evrything's Alright]], [[Jazzyfatnastees]] - [[The Lie]]) To je ena izmed redkih številk, ki nima članka ''Chaos''. V ''Openers'' imata [[Rodrigo Teixeira]] in [[Karl Watson]] oba trik na [[Hubba Hideout]], [[Josh Kasper]] pa pokaže [[ollie]] čez velik zid, ki ga je neuspešno poizkusil odpeljati v [[rolkarski film|filmu]] [[The Storm]]. V članku ''Day in the life'' [[Steve Berra]] vidimo njegov osebni [[poligon za rolkanje]] še v izgradnji. Med turnejo [[New Deal]] ekipe po [[Ekvador]]ju, [[Ricky Oyola]] in [[Kenny Reed]] rolkata preko črte, ki označuje [[ekvator]]. Zadnji trik v članku ''Main event'' [[The Pit]] je [[Alex Chalmers]] dal tudi v svoj del v filmu [[One Step Beyond]]. ''Glasba v zaslugah je [[Blink 182]] - [[What's my Age Again?]].'' |- |42. |septembra 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Chris Cole]], [[Mark Appleyard]], [[Bob Burnquist]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Hummer]] - [[Don't]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Daewon Song]] ([[California Music Authority]] - [[Over All]], [[The People Under the Stairs]] - [[Youth Explosion]], [[Ming + Fs]] - [[Hell's Kitchen]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' Premiera [[ON video revija|ON video revije]], [[Mike Vallely]]jev spopad v rokoborbi ([[Pedro the Lion]] - [[Slow and Steady Wins the Race]], [[Fugazi]] - [[Last Chance for a Slow Dance]], [[The International Noise Conspiracy]] - [[Smash it up]]) * '''''[[411vm#Check up|Check up]]''''' [[Brian Sumner]] ([[The Get Up Kids]] - [[Holiday]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Consolidated]] * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[World Industries]] v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Duffs]] v [[Kanada|Kanadi]], [[Santa Cruz]] od [[San Francisco, Kalifornija|San Francisca]] do [[Denver, Kolorado|Denver]]ja, [[Converse]] po vzhodni obali ZDA ([[A.L.]] - [[Lyrics]], [[Rahzel]] - [[Make the Music 2000]], [[Fugazi]] - [[Closed Caption]], [[Patchworks]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[3rd and Army]] ([[Common]] - [[Funky For You]]) To je prva številka, v kateri se je pojavil članek ''[[411vm#Check up|Check up]]''. V tej številki [[Mike Vallely]] prvič pokaže svojo navdušenost nad [[poklicna rokoborba|poklicno rokoborbo]], kar lahko vidimo tudi v filmih [[On video revija#Summer 2000|ON video Summer 2000]] in [[Mike V's Greatest Hits]]. Rolkarski kraj [[3rd and Army]] je bil znova predstavljen v filmu [[Streets: San Francisco]]. ''Glasba v zaslugah je [[Suicidal Tendencies]] - [[Naked]].'' |- |43. |oktobra 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Daniel Haney]], [[Brian Wenning]], [[Adam Alfaro]], [[Bob Burnquist]], [[Andy MacDonald]], [[Ryan Smith]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[The Animal Pharm]] - [[You Will Lose]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Keith Hufnagel]] ([[William Orbit]] - [[Ogive Number 1]], [[The Grouch]] - [[Itchin for a...]], [[Big L]] - [[The Enemy]], [[East West Connection]] - [[Love Music]]) * '''''[[411vm#Profiles|Profiles]]''''' [[Felix Arguelles]] ([[Reflection Eternal]] - [[Africa Dream]], [[Reflection Eternal]] - [[The Blast]], [[Shabaam Sahdeeq]] - [[Sound Clash]] (inštrumentalna)) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Adam Alfaro]] ([[Swingin' Utters]] - [[As You Start Leaving]], [[Pedro the Lion]] - [[Winners Never Quit]], [[Sinkhole]] - [[Lightbulb]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[Daniel Haney]] ([[Fugazi]] - [[Greed]]) * '''''[[411vm#Industry|Industry]]''''' [[Think]] ([[DJ Qbert]] - [[Cosmic Assassins]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Foundation]] po [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Ezekiel (podjetje)|Ezekiel]] na [[Kosta Rika|Kosta Riki]], [[Stussy]] v [[London]]u, [[Black Label]] na [[Japonska|Japonskem]] ([[Jets to Brazil]] - [[Morning New Disease]], [[Andy Caldwell]] - [[Tropicalis]], [[The Nextmen]] - [[Break the Mould]], [[The Dickies]] - [[Gigantor]]) ''Glasba v zaslugah je [[Bracket]] - [[No Brainer]].'' |- |44. |decembra 2000 | * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Tosh Townend]], [[Andy Bautista]], [[Caswell Berry]], [[Adelmo Jr.]], [[Renton Millar]], [[Rodrigo Teixeira]], [[Kenny Huges]], [[Soichiro Nakajima]], [[Danny Garcia]] * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' Samo [[amaterski rolkar|amatreski rolkarji]] ([[Vast]] - [[Lady of Dreams]], [[Vast]] - [[The Last One Alive]]) * '''''[[411vm#Day in the life|Day in the life]]''''' [[Kris Markovich]] ([[THC]] - [[Kia Ora]], [[Elliot]] - [[Drive on to me]], [[Sharks Keep Moving]] - [[Try to Sleep]], [[THC]] - [[Say Gin]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Tosh Townend]] ([[The Enkindels]] - [[December by Chance]]) * '''''[[411vm#Main event|Main event]]''''' Premiera filma [[Menikmati]] ([[Patchworks]]) * '''''[[411vm#Pro setup|Pro setup]]''''' [[Bob Burnquist]] ([[Patchworks]]) * '''''[[411vm#Check up|Check up]]''''' [[Rick McCrank]] ([[Beanfield]] - [[The Season]]) * '''''[[411vm#Rookies|Rookies]]''''' [[JB Gillet]] ([[Lunatic]] - [[Groupe sangain]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Element (podjetje)|Element]] po vzhodni obali [[Združene države Amerike|ZDA]], [[New Deal]] v [[Panama|Panami]] in [[Kostarika|Kostariki]] ([[CKY (glasbena skupina)|CKY]] - [[Track 10]], [[CKY (glasbena skupina)|CKY]] - [[96 Quite Bitter Beings]], [[William Orbit]] - [[Cavalleria Rusticana]], [[Reflection Eternal]] - [[Down for the Count]]) V tej številki se je prvič pojavil članek [[411vm#Pro setup|Pro setup]], na koncu številke pa je posvetilo preminulemu Jay Bucku. ''Glasba v zaslugah je [[The Rentals]] - [[Overlee]].'' |- |45. | | |- |46. | | |- |47. | | |- |48. | | |- |49. | | |- |50. | | |- |51. | | |- |52. | | |- |53. | | |- |54. | | |- |55. | | |- |56. | | |- |57. | | |- |58. | | |- |59. | | |- |60. | | |- |61. | | |- |62. | | |- |63. |marca 2004 |Številka je znana tudi kot '''The Mikey issue''', saj je posvečena rolkarju [[Mike Taylor]]ju, ki jo tudi vodi. Zaradi tega je glasba v tej številki večinoma [[hip-hop]] glasba. V ''[[411vm#Openers|Openers]]'' ima [[Mike Vallely]] dva različna posnetka svojega trika, kar je neobičajno, saj so triki v tej rubriki med težjimi. Na posnetkih se vidi, da se za ponoven poizkus odloči, ker trika ne odpelje popolno. Kar nekaj trikov ima v Mikeovem ''Profile'' njegov brat [[Matt Taylor]], ki rolka z njim že od njegovega začetka. * '''''[[411vm#Openers|Openers]]''''' [[Jereme Reeves]], [[Mike Taylor]], [[Daewon Song]], [[Grant Patterson]], [[Bjorn Johnston]], [[Scott Kane]], [[Mike Vallely]] * '''''[[411vm#Controlled chaos|Controlled chaos]]''''' [[Van Wastell]], [[Jereme Rogers]], [[Paul Rodriguez]], [[Eric Bork]], [[Terry Kennedy]] ([[Jay-Z]] - [[Big pimpin']]) * '''''[[411vm#Rookie|Rookie]]''''' [[Scott Kane]] ([[Beanie sigel]] - [[Beanie]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Venture team to Make-a-wish benefit]] ([[Memphis bleek]] - [[Is that your chick]], [[Jay-Z]] - [[Diamond is forever]]) * '''''[[411vm#Hot Wheels|Hot Wheels]]''''' [[Russ Milligan]], [[Kelly Hart]], [[Sven Kilchenmann]], [[Bjorn Johnston]] ([[Jay-Z]] - [[Guilty until proven inocent]]) * '''''[[411vm#Contest|Contest]]''''' [[Tampa AM 2004]] ([[Jay-Z]] - [[The bounce]]) * '''''[[411vm#Wheels of fortune|Wheels of fortune]]''''' [[Grant Patterson]] ([[Beanie sigel]] - [[Remember them days]]) * '''''[[411vm#Chaos|Chaos]]''''' ([[Cam'ron]] - [[Hey ma]]) * '''''[[411vm#Profile|Profile]]''''' [[Mike Taylor]] ([[Jay-Z]] - [[Million and one question]]) * '''''[[411vm#Tricktips|Tricktips]]''''' ''kickflip'' s [[Jesse Paez]] '''DVD dodatki:''' * '''''[[411vm#Roomies|Roomies]]''''' [[Darrell Stanton]], [[Scott Kane]] ([[Jay-Z]] - [[D' devils]], [[Jay-Z]] - [[Do it again]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[Skatelab]] ([[Jay-Z]] - [[Friend or foe '98]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[DVS Eurotour]] ([[DJ Frane]] - [[I am dreaming]]) * '''''[[411vm#Contest|Contest]]''''' [[Tampa AM 2004]] - daljša motaža ([[Jay-Z]] - [[Nigga what, nigga who]], [[Jay-Z]] - [[Jay-Z (pesem)|Jay-Z]]) * '''''[[411vm#Bonus|Bonus]]''''' [[Make-a-wish]] step-up ([[Memphis bleek]] - [[Is that your chick]]) * '''''[[411vm#Contests|Contests]]''''' [[Australian bowlriders]] ([[Pond rock]] - [[For it]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[Seek]] v [[Kanada|Kanadi]] ([[DJ Egadz]] - [[Track 1]], [[DJ Egadz]] - [[Track 2]]) * '''''[[411vm#Spot check|Spot check]]''''' [[La warehouse]] ([[The feeblez]] - [[Anti-pop]]) * '''''[[411vm#Road trip|Road trip]]''''' [[DVS]] in [[Matix]] v [[Panama|Panami]] in [[Kosta Rika|Kosta Riki]] ([[Gran Daddy]] - [[Stray dog and the chocolate shake]]) |- |64. | | |- |65. | | |- |66. | | |- |67. | | |} [[Kategorija:Rolkarske video revije]] [[Kategorija:411vm|*]] s7c2vuets4uf129otmd6xiv033k8eqy Atene 0 25796 6753212 6722588 2026-09-20T15:13:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753212 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Atene |native_name = Αθήνα <br/> Athīna |settlement_type= Mesto |nickname = [[Atena|Atenino]] mesto ali zibelka demokracije |motto = |image_skyline=Athens Montage L.png |caption=Od levo zgoraj: [[Atenska akropola|akropola]], [[grški parlament]], [[Zapion]], [[Akropolski muzej]], [[Monastiraki|Trg Monastiraki]], pogled proti morju |image_flag = |image_seal = |pushpin_map = Grčija |map_caption = Lega v [[Grčija|Grčiji]] |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_type1 = Regija |subdivision_type2 = Prefektura |subdivision_name = [[Grčija]] |subdivision_name1 = [[Atika]] |subdivision_name2 = Atene |leader_title = župan |leader_name = Giorgos Kaminis |established_title = Ustanovljeno |established_date = okoli 2000 pr. n. št. |area_footnotes = <ref>{{Navedi splet |url=http://www.gto.gr/athens/athens/athens.html |title=arhivska kopija |access-date=2007-02-20 |archive-date=2008-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080512011836/http://www.gto.gr/athens/athens/athens.html |url-status=dead }}</ref><ref>http://www.gtp.gr/AthensTown</ref> |area_magnitude = 1 E8 |area_total_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = 412 |area_metro_km2 = 2928 |population_as_of = 2011 |population_footnotes = |population_urban =3074160 |population_metro =3737550 |population_density_urban_km2 = 7462 |population_density_metro_km2 = 1276 |timezone = EET |utc_offset = +2 |timezone_DST = +1 |utc_offset_DST = |latd = 37|latm = 58|lats = |latNS = N |longd = 23|longm = 43|longs = |longEW = E |coordinates_display=inline,title |elevation_m = 70-338 |postal_code_type = Poštne števike |postal_code = 10x xx, 11x xx, 120 xx |area_code = 21 |registration_plate=Yxx, Zxx, Ixx (brez ZAx in INx) |website = http://www.cityofathens.gr }} '''Atene''' ({{lang-grc|Ἀθῆναι}}, ''Athēnai'', grško ''Αθήνα'', Athīna) so [[Grčija|grško]] [[glavno mesto]], ki leži na polotoku [[Atika]] na jugovzhodnem delu celinske Grčije. Leta 2011 je imelo mesto 655.780 prebivalcev. Mesto je znano predvsem po številnih zgradbah in drugih ostankih [[antična Grčija|antične Grčije]], ko so bile Atene močan [[polis]] in središče umetnosti, učenosti ter [[filozofija|filozofije]]. Atene prevladujejo na območju [[Atika|Atike]] in spadajo med najstarejša mesta na svetu, saj zgodovinski zapisi o njem segajo okoli 3400 let v preteklost, najstarejši dokazani znaki človeške prisotnosti pa so iz 11. do 7. tisočletja pred našim štetjem. [[Antične Atene]] so sčasoma postale močna [[Polis|mestna država]] skupaj z razvojem pristanišča v sosednjem [[Pirej]]u. Postale so središče umetnosti, učenja in [[filozofija|filozofije]], dom [[Platon]]ovi [[Akademija (Platon)|akademiji]] in [[Aristotel]]ovemu [[licej]]u in splošno priznane kot zibelka zahodne civilizacije in rojstni kraj demokracije, predvsem zaradi svojega vpliva na ostanek tedaj znane Evrope v 5. in 6. stoletju pred našim štetjem. Atene so danes svetovljanska metropola in središče gospodarskega, finančnega, industrijskega, političnega in kulturnega življenja Grčije. Leta 2012 so bile Atene 39. najpremožnejše mesto po kupni moči svojih prebivalcev in po raziskavi [[UBS AG|UBS]] na 77. mestu med najdražjimi mesti na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.citymayors.com/features/cost_survey.html |title=City Mayors: Cost of living – The world's most expensive cities |publisher=[[City Mayors]] |accessdate=26 December 2008 |year=2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081224033730/http://www.citymayors.com/features/cost_survey.html |archivedate=2008-12-24 |url-status=live }}</ref> Atene so znane kot svetovno pomembno središče zaradi svoje geostrateške lege in pomena na področju financ, trgovine, medijev, umetnosti, mednarodnih poslov, kulture, izobraževanja in turizma. Mesto spada med največja gospodarska središča jugovzhodne Evrope, saj ima obsežen finančni sektor in največje potniško [[pristanišče]] ([[Pirej]]) v Evropi, <ref>{{navedi splet |url=http://www.olp.gr/INDEXen.htm |title=Presentation |publisher=www.olp.gr |accessdate=2008-12-27 |archive-date=2005-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050330053401/http://www.olp.gr/INDEXen.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.maritime-database.com/port.php?pid=2239 |title=Piraeus by Maritime Database |publisher=www.maritime-database.com |accessdate=2008-12-27}}</ref> tretje največje na svetu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.anek.gr/english/dromol/pireaus1.html |title=ANEK Lines – Piraeus |publisher=[[ANEK Lines|www.anek.gr]] |accessdate=2008-12-27 |archive-date=2008-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081203132339/http://www.anek.gr/english/dromol/pireaus1.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2011 je imelo mesto 664.046 prebivalcev (leta 2004 pa 796.442)<ref name="Athens view">{{navedi splet |url=http://www.aviewoncities.com/athens/athensfacts.htm?tab=population |title=Athens Facts & Figures |first= |last=Athens Facts |work=aviewoncities.com |year=2011 |quote=796 442 |accessdate=17 June 2011 |archive-date=2014-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006085737/http://www.aviewoncities.com/athens/athensfacts.htm?tab=population |url-status=dead }}</ref> na svojem upravnem območju velikosti 39 km².<ref name=area>{{navedi splet |url=http://www.ypes.gr/topiki.htm |title=Characteristics |work=Hellenic Interior Ministry |publisher=www.ypes.gr |accessdate=6 January 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070104231706/http://www.ypes.gr/topiki.htm |archivedate=2007-01-04 |url-status=live }}</ref> Metropolitansko območje Aten (širše Atene in širši Pirej) je imelo leta 2012 3.074.160 prebivalcev <ref name="statistics1">{{navedi splet |url=http://www.statistics.gr/portal/page/portal/ESYE/BUCKET/General/A1602_SAM01_DT_DC_00_2011_01_F_GR.pdf |title=ΕΛΣΤΑΤ Απογραφη 2011 |publisher=www.statistics.gr |accessdate=22 August 2011 |archive-date=2011-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011061403/http://www.statistics.gr/portal/page/portal/ESYE/BUCKET/General/A1602_SAM01_DT_DC_00_2011_01_F_GR.pdf |url-status=dead }}</ref> na območju 412 km².<ref name=area/>Po podatkih [[Eurostat]]a iz 2004 spada širše mestno območje Aten (Larger Urban Zone - LUZ) na 7. mesto med LUZ [[Evropska unija|Evropske unije]] in s 4.013.368 prebivalci na 5. mesto med glavnimi mesti [[Evropska unija|EU]]. Atene so najjužnejše glavno mesto evropske kopnine. Dediščina klasičnih časov je v mestu še vedno prisotna s starodavnimi spomeniki in umetninami, na prvem mestu je [[Partenon]], ključna priča [[Zahodni svet|zahodne civilizacije]]. V mestu je videti tudi spomenike iz rimskih in bizantinskih časov, pa tudi nekaj spomenikov iz otomanskih časov. Atene so mesto z dvema [[Seznam_spomenikov_svetovne_dediščine_v_Evropi|Unescovima spomenikoma]], to sta [[Atenska akropola|Akropola]] in srednjeveški [[samostan Dafni|samostan Dafni]]. Značilnosti sodobnih časov po ustanovitvi neodvisne grške države v letu 1834 v današnji prestolnici so med drugim [[Grški parlament]] (19. stoletje) in Atenska trilogija, ki jo sestavljajo [[Državna knjižnica Grčije]], [[Državna in kapodistrijska univerza v Atenah|Atenska univerza]] in [[Atenska akademija (moderna)|Atenska akademija]]. Atene so bile gostitelj prvih sodobnih [[poletne olimpijske igre 1896|olimpijskih iger]] leta 1896, 108 let pozneje pa so ponovno gostile [[poletne olimpijske igre 2004]].<ref name="oly">{{navedi novice |title=Sentiment a factor as Athens gets 2004 Olympics |url=http://sportsillustrated.cnn.com/olympics/news/1997/09/05/athens_update/ |work=Sports Illustrated |date=5 September 1997 |accessdate=28 March 2007 |archive-date=2008-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080519032341/http://sportsillustrated.cnn.com/olympics/news/1997/09/05/athens_update/ |url-status=dead }}</ref> V Atenah je [[Narodni arheološki muzej, Atene|Narodni arheološki muzej]], v katerem je mogoče občudovati največjo zbirko predmetov iz grške antike na svetu, in tudi Novi muzej Akropole. ==Izvor imena== [[File:Athena Varvakeion - MANA - Fidias.jpg|thumb|left|upright|Atena, boginja, zavetnica Aten; Narodni arheološki muzej Atene]] V antični grščini so bile Atene množinski samostalnik {{lang|grc|Ἀθῆναι}} (''Athēnai''). V še starejši [[Homer]]jevi grščini je bilo ime najprej v ednini: {{lang|grc|Ἀθήνη}} (''Athēnē'')<ref>kot na primer v [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Hom.+Od.+7&fromdoc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0135 Od.7.80]</ref>, potem pa je dobilo množinsko obliko tako kot {{lang|grc|Θῆβαι}} (''[[Tebe, Grčija|Thēbai]]'') in {{lang|grc|Μυκῆναι}} (''[[Mikene|Μukēnai]]''). Koren besede verjetno ni grškega, temveč indoevropskega izvora, morda sloni na predgrški zasnovi iz Atike<ref>[[Robert S. P. Beekes|R. S. P. Beekes]], ''Etymological Dictionary of Greek'', Brill, 2009, p. 29 (''s.v.'' "Ἀθήνη")</ref>, kot je to pri imenu boginje [[Atena|Atene]], večno povezane z mestom (([atiško {{lang|grc|Ἀθηνᾶ}} ''Athēnā'', jonsko {{lang|grc|Ἀθήνη}} ''Athēnē'' in dorsko {{lang|grc|Ἀθάνα}} ''Athānā''). V srednjem veku so začeli znova uporabljati edninsko obliko {{lang|el|Ἀθήνα}}, vendar je zaradi konservativnosti pisnega jezika {{lang|el|Ἀθῆναι}}, to je množinska oblika, ostala uradno ime mesta do sedemdesetih let dvajsetega stoletja, ko je edninska oblika imena Ἀθήνα postala tudi uradna. V grščini mestu pravijo tudi "{{lang|grc|τὸ κλεινὸν ἄστυ}}", to je ''slavno mesto'' ali preprosteje "{{lang|el|η πρωτεύουσα}}" (''protevousa''), 'prestolnica'. Starodavni Atenčani so poznali mit o izvoru mestnega imena, ovekovečili so ga celo na zahodnem [[Timpanon (arhitektura)|timpanon]]u [[Partenon]]a. Boginja [[Atena]] in bog [[Pozejdon]] naj se ne bi vedno dobro razumela in sta se prepirala tudi o tem, kdo bo boter mesta. Ker se nista mogla dogovoriti, sta odločitev prepustila Kekropsu (tedanjemu kralju). Kralj se je iz mučnega položaja izvlekel tako, da je odločitev preložil na ljudstvo, ki pa je mislilo praktično in si je od bogov zaželelo darilo: ustanovitelj oziroma zaščitnik mesta naj postane tisti, ki bo mestu dal boljše darilo. Pozejdon je na akropoli udaril s trizobom po skali in iz nje je pritekla slana voda kot znak pomembnosti morja za mesto in njegove meščane. Atena pa je mestu darovala [[oljka|oljko]] kot znak svetlobe in luči, pa tudi posredno trgovanja (trgovanje z oljem). Ljudstvo se je odločilo za Ateno in ji kot zaščitnici mesta (Atene πολιάς) v čast zgradilo tempelj [[Erehtej]]. == Zgodovina == {{glavni|Klasične Atene}} [[File:View of the Acropolis Athens (pixinn.net).jpg|right|thumb|500px|Akropola z Odeonom Heroda Atika na levi]] Najstarejša znana človeška prisotnost v Atenah je bila odkrita v jami skrilavca, datirana med 11. in 7. tisočletjem pred našim štetjem. Atene so neprekinjeno naseljene vsaj 7000 let. Do leta 1400 pred našim štetjem je naselje postalo pomembno središče [[Mikenska doba|mikenske civilizacije]] in Akropola velika mikenska [[trdnjava]], katere ostanki so verjetno deli značilnega kiklopskega zidu. <ref>Iakovides, S. 1962. 'E mykenaïke akropolis ton Athenon'. Athens.</ref> V primerjavi z drugimi mikenskimi središči, kot sta Mikene in Pilos, ni znano, ali so bile Atene uničene okrog leta 1200 pred našim štetjem, to je dogodek, ki ga pogosto pripisujejo vpadu Dorcev, a Atenci vedno trdijo, da so bili "čisti" Jonci brez dorskih elementov. Tudi Atene so tako kot mnoge druge [[bronasta doba|bronastodobne]] naselbine začele propadati približno 150 let pozneje. [[File:Thiseasathens.jpg|thumb|left|upright|Kip Tezeja. Po legendi je bil Tezej odgovoren za ''synoikismos'' ("skupno bivanje"), politično poenotenje Atike pod Atenami.]] Grobovi iz [[Železna doba|železne dobe]] v [[Keramejk]]u in drugod so pogosto bogati z najdbami, kar dokazuje, da so bile od 900 let pred našim štetjem dalje Atene eno vodilnih središč trgovine in blaginje v regiji. <ref>Osborne, R. 1996, 2009. ''Greece in the Making 1200 – 479&nbsp;BC''.</ref> K vodilnemu položaju Aten so verjetno pripomogli tudi osrednja lega v grškem svetu, njena varna trdnjava na Akropoli in dostop do morja, kar je bila naravno prednost pred celinskimi tekmeci, kot so bile [[Tebe, Grčija|Tebe]] in [[Antična Šparta|Šparta]]. [[File:Map athenian empire 431 BC-en.svg|thumb|[[Atiško-delska pomorska zveza|Delska zveza]] pod vodstvom Aten pred peloponeško vojno 431 pr. n. št.]] [[File:Monument de Philopappos crop.jpg|thumb|Filopapov spomenik iz obdobja Rimljanov]] V 6. stoletju pred našim štetjem so se razširili socialni nemiri, posledica so bile [[Solon]]ove reforme. To je morda leta 508 pred našim štetjem utrlo pot [[Klejsten]]ovi uvedbi demokracije. Atene so v tem času postale pomembna pomorska sila z veliko floto. Pomagale so pri uporu jonskih mest proti perzijskemu vladarju. V [[Grško-perzijske vojne|grško-perzijskih vojnah]] so Atene skupaj s Šparto vodile koalicijo grških držav, ki so sčasoma odbile Perzijce in jih premagale v [[Bitka na Maratonskem polju|bitki na Maratonskem polju]] 490 pred našim štetjem ter ključni [[Bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]] 480 pred našim štetjem. Toda to ni preprečilo, da Perzijci ne bi zajeli Aten in jih dvakrat uničili v enem letu po odporu v [[bitka pri Termopilah|bitki pri Termopilah]] s Špartanci in drugimi Grki pod vodstvom kralja [[Leonidas]]a, potem ko sta [[Beocija]] in [[Atika (bivša država)|Atika]] padli pod Perzijci. Naslednja desetletja so postala znana kot zlata doba atenske demokracije. V tem času so Atene postale vodilno mesto antične Grčije, s svojimi kulturnimi dosežki so Atene položile temelje zahodni civilizaciji. V tem času so v dramatiki prevladovali [[Ajshil]], [[Sofokles]] in [[Evripid]], [[zgodovinar]]ja [[Herodot]] in [[Tukidid]], [[zdravnik]] [[Hipokrat]] in [[filozof]] [[Sokrat]]. Atene je vodil [[Periklej]], ki je spodbujal umetnost in pospešil demokracijo ter začel velikopotezen program gradenj stavb na Akropoli (vključno s Partenonom). Imperij je krepil z [[Atiško-delska pomorska zveza|Atiško-delsko pomorsko zvezo]]. Prvotno naj bi kot združenje grških mestnih državic nadaljevala boj proti Perzijcem, a se je zveza kmalu spremenila v vlečni voz imperialnih želja Aten. Nastale napetosti so povzročile [[peloponeška vojna|peloponeške vojne]] (431-404 pr. n. št.), v katerih je Atene premagala Šparta. Sredi 4. stoletja pred našim štetjem je postalo severno grško kraljestvo [[Antična Makedonija|Makedonija]] prevladujoče pri atenskih zadevah. Leta 338 pred našim štetjem je vojska [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]] premagala zavezništvo nekaterih grških mestnih državic, vključno Atene in Tebe v [[Bitka pri Hajroneji|bitki pri Hajroneji]], s čimer se dejansko konča atenska neodvisnost. Pozneje so pod Rimom Atene dobile status svobodnega mesta zaradi svojih zelo občudovanih šol. Rimski cesar [[Hadrijan]] je v 2. stoletju našega štetja zgradil [[knjižnica|knjižnico]], telovadnico, [[akvadukt (vodovod)|akvadukt]], ki se še vedno uporablja, nekaj [[tempelj|templjev]] in svetišč, [[most]] in financiral dokončanje [[tempelj olimpskega Zevsa (Atene)|templja olimpskega Zevsa]]. Do konca pozne antike je mesto slabelo, v drugi polovici srednjega bizantinskega obdobja v 9. do 10. stoletja našega štetja si je spet opomoglo in je bilo v času [[Križarske vojne|križarskih vojn]] sorazmerno uspešno zaradi trgovanja z Italijani. Po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni ]] je bila ustanovljena [[Atenska vojvodina]]. Leta 1458 je mesto osvojilo [[Osmansko cesarstvo]] in začelo se je dolgo obdobje upadanja. [[File:Athens, Omonia Square at 60s.jpg|thumb|left|Trg Omonoia v 1960-tih]] [[File:Peter v Hess Empfang König Otto (1).jpg|thumb|''Prihod kralja Ota v Atene'', Peter von Hess, 1839]] Po [[Grška osamosvojitvena vojna |grški vojni za neodvisnost]] in vzpostavitvi [[Kraljevina Grčija|grškega kraljestva]] so bile leta 1834 Atene izbrane za glavno mesto nove neodvisne grške države, predvsem zaradi zgodovinskih in sentimentalnih razlogov. Takrat je bilo mesto majhno, zgrajeno okoli vznožja Akropole. Prvi kralj Grčije, [[Otto I. Bavarski]], je naročil arhitektoma Stamatiosu Kleanthisu in Eduardu Schaubertu, naj oblikujeta sodoben mestni načrt, primeren za glavno mesto države. Prvi sodoben načrt mesta je sestavljal trikotnik, ki je bil določen z Akropolo, antičnim pokopališčem Keramejk in novo palačo bavarskega kralja (v kateri je zdaj grški parlament), tako da je poudaril povezavo med sodobnimi in antičnimi Atenami. [[Neoklasicizem]], mednarodni slog te dobe, je bil arhitekturni slog, s katerim so bavarski, francoski in grški arhitekti, kot so Hansen, Klenze, Boulanger ali Kaftantzoglou, zasnovali prve pomembne javne zgradbe novega glavnega mesta. Leta 1896 so Atene gostile prve sodobne olimpijske igre. V dvajsetih so številni grški begunci, izgnani iz Male Azije po grško-turški vojni (1919-1922), povečali število prebivalcev Aten. Zlasti po drugi svetovni vojni ter od leta 1950 do 1960 je prebivalstvo mesta silovito naraslo in Atene so doživele postopno širitev. Leta 1980 je bilo mesto očitno preobremenjeno zaradi smoga iz tovarn in vedno večjega števila avtomobilov, pa tudi pomanjkanja ustreznega prostora, kar je postalo največji izziv mesta. Mestni organi so leta 1990 sprejeli vrsto ukrepov proti onesnaževanju, precej so izboljšali infrastrukturo (vključno z avtocesto Atiki ODOS, širitvijo podzemne železnice v Atenah in novim mednarodnim letališčem), kar je precej ublažilo onesnaževanje in preoblikovalo Atene v veliko bolj funkcionalno mesto. Leta 2004 so v Atenah gostili poletne olimpijske igre leta 2004. {{wide image|Acropolis-panorama-night.jpg|850px|align-cap=center|Pogled na Partenon}} == Geografija == === Geologija === [[File:Πανοραμική Νέας Πεντέλης.jpg|thumb|left|Pogled na goro Pentelik, drugo najvišjo v okolici Aten]] [[File:Athens - Mount Lycabettus - 20080729a.jpg|thumb|Gora Likabet]] Atene ležijo v osrednji ravnini Atike, ki je pogosto imenovana ''Atenska'' ali ''Atiška kotlina'' (grško: Λεκανοπέδιο Αττικής). Porečje je omejeno s štirimi velikimi gorami: Egaleo na zahodu, Parnita na severu, Penteli na severovzhodu in Himet na vzhodu. Poleg gore Egaleo je Triazijska nižina, ki je podaljšek osrednjega višavja na zahodu. Saronski zaliv leži na jugozahodu. Gora Parnita je najvišja (1.413 m) in je bila razglašena za [[narodni park]]. [[File:Athens-Kerameikos-Eridanos-March-2008 1.jpg|thumb|Potok Eridan, Keramejk]] Atene so zgrajene okoli številnih gričev. Likabet, eden najvišjih v mestu, ponuja pogled na celotno Atiško kotlino. Geomorfologija Aten je ena najzapletenejših na svetu, saj njene gore povzročajo temperaturno inverzijo, ki je skupaj s težavami grške vlade pri nadzoru industrijskega onesnaževanja, odgovorna za onesnaženost zraka v mestu. [25 ] To vprašanje ni pereče le v Atenah; na primer Los Angeles in Ciudad de Mexico prav tako trpita zaradi podobnih težav inverzije zaradi geomorfologije. Reke Kefiz, Ilis in potok Eridan so zgodovinske reke Aten. === Podnebje === Atene imajo subtropsko sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija |KÖPPEN]] CSA) in prejmejo ravno dovolj padavin, da se izognejo razvrstitvi BSH (polsušno podnebje) po KÖPPNU. Prevladujoča značilnost atenskega podnebja je menjavanje podaljšanih vročih in suhih poletij in milih zim z zmerno količino padavin. [31] Povprečno 414,1 mm letnih padavin se pojavlja predvsem od oktobra do aprila. Julij in avgust sta najbolj suha meseca, ko so nevihte redko, le enkrat ali dvakrat mesečno. Zime so mile in deževne s povprečno januarsko temperaturo 8,9 °C. Snežne nevihte so redke, a se pojavijo. Snežne padavine so pogostejše v severnem predmestju mesta. <ref>{{cite journal |last=Livada |first=I. |last2=Santamouris |first2=M. |last3=Niachou |first3=K. |last4=Papanikolaou |first4=N. |last5=Mihalakakou |first5=G. |year=2002 |title=Determination of places in the great Athens area where the heat island effect is observed |url=https://archive.org/details/theoretical-and-applied-climatology_2002_71_3-4/page/219 |journal=Theoretical and Applied Climatology |volume=71 |issue=3–4 |pages=219–230 |doi=10.1007/s007040200006 | issn = 0177-798X}}</ref> Atene imajo rekord za najvišjo kdaj koli zapisano temperaturo v Evropi, 48 °C, ki je bila izmerjena v predmestju Elevzina in Tatoj v Atenah 10. julija 1977.<ref>{{navedi splet|url=http://wmo.asu.edu/europe-highest-temperature|title=Europe's highest temperature|accessdate=3 April 2009|archive-date=2009-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20090629061515/http://wmo.asu.edu/europe-highest-temperature|url-status=dead}}</ref> == Uprava == [[File:Prefectures of Attica athens.png|thumb|Nekdanja Atenska prefektura (modro) v Atiki (sivo)]] Atene so postale glavno mesto Grčije leta 1834, po Navplionu, ki je bil začasno glavno mesto od leta 1829. Atene so tudi glavno mesto mestne občine v [[Atika|regiji Atika]]. ''Atene'' se lahko nanašajo na občino Atene, na Velike Atene ali celotno Atensko [[metropolitansko območje]]. === Regija Atika === Atensko metropolitansko območje obsega več kot 2929 km² in leži v regiji Atika (3808 km², ki je najbolj naseljena v Grčiji, ima 3.827.624 prebivalcev (leta 2011), a ena najmanjših po površini. Regija Atika je razdeljena na osem območnih enot, od katerih so prve štiri širše območje Aten, štiri pa širše območje Pireja. Skupaj sestavljajo atensko urbano območje, ki zajema več kot 412 km². <ref name=Kallikratis>{{PDFlink|1=[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis reform law text]}}</ref> * Severne Atene (širše območje Aten, atensko urbano območje) * Zahodne Atene (širše območje Aten, atensko urbano območje) * Centralne Atene (širše območje Aten, atensko urbano območje) * Južne Atene (širše območje Aten, atensko urbano območje) * [[Pirej]] (širše območje Pireja, atensko urbano območje) * Vzhodna Atika (atensko metropolitansko območje) * Zahodna Atika (atensko metropolitansko območje) * Atiški otoki Do leta 2010 so prve štiri območne enote sestavljale ukinjeno prefekturo Aten (kar se danes razume kot širše območje Aten), ki je bila najbolj naseljena prefektura v Grčiji z 2.640.701 prebivalci (v letu 2011) na območju, velikem 361 km². === Mestna občina Atene === [[File:Athens districts numbered.svg|thumb|Atenska mestna občina ima sedem okrožij]] Mestna občina Atene ima 664.046 prebivalcev (v letu 2011) in obsega območje 39 km², ki je jedro atenskega urbanega območja v Atiški kotlini. Sedanji župan Aten je Giorgos Kaminis. Občina je razdeljena na sedem občinskih okrožij, ki se večinoma uporabljajo za upravne namene. Za Atence je najbolj priljubljen način delitev mesta na soseske, kot so: Pagkrati, Ambelokipi, Eksarheja, Patisija, Ilisija, Petralona, Kukaki in Kipseli, vsaka s svojo različno zgodovino in značilnostmi. Občina Atene je tudi jedro in središče širšega območja Aten, ki ga sestavljajo občina Atene in 34 drugih občin, ki so razdeljene v štiri regionalne enote (sever, zahod, center in južne Atene). Občine širšega območja Aten skupaj z občinami širšega območja Pireja (regionalne enote Pireja) sestavljajo atensko urbano območje, medtem ko večje metropolitansko območje vključuje še več drugih predmestij, ki mesto obkrožajo. == Panorama mesta == {{wide image|20101024 Panoramic Image of Athens from Areopagus hill Greece.jpg|830px|Panorama mesta z [[Areopag]]a}} {{wide image|Athens4 tango7174.jpg|800px|Pogled na središče mesta in vzhodna predmestja Aten z Likabeta}} === Arhitektura === [[File:20100410 athina008.JPG|thumb|250px|Neoklasični dvorec iz 19. stoletja z elementi art nouveauja in eklektičnimi elementi v okrožju Makrijani]] [[File:Zappion AthensGR.jpg|thumb|250px|Dvorana Zapion]] V Atenah so vsi arhitekturni slogi, od grško-rimskega in neoklasicističnega do modernega. Pogosto jih najdemo na istih območjih. Atene imajo raznovrstne arhitekturne sloge. V večji polovici 19. stoletja je prevladoval [[neoklasicizem]], a je bilo tudi nekaj odstopanj od njega kot [[Eklekticizem v arhitekturi|eklekticizem]], zlasti v začetku 20. stoletja. Tako je [[Helenski parlament]] prva pomembna javna stavba, ki je bila zgrajena med letoma 1836 in 1843. Pozneje, v srednjem in poznem 19. stoletju sta [[Theophil Hansen|Theophil Freiherr von Hansen]] in [[Ernst Ziller]] sodelovala pri gradnji številnih neoklasicističnih stavb, kot so Atenska akademija in Zapion. Ziller je oblikoval tudi številne zasebne palače v središču Aten, ki so postopoma postale javne, običajno z donacijami, kot je Schliemanov Iliou Melathron. V začetku leta 1920 je imela sodobna arhitektura, vključno [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhaus]] in [[Art déco]], vpliv na skoraj vse grške [[arhitekt]]e. Javni in zasebni objekti so bili izdelani v skladu s temi slogi. Kraji z veliko takih stavb so Kolonaki in nekatera območja v središču mesta; soseske, razvite v tem obdobju, kot je Kipseli. Leta 1950 in 1960, ko so se Atene širile in razvijale, so druga sodobna gibanja igrala pomembno vlogo. Središče Aten je bilo v glavnem obnovljeno, kar pomeni, da so porušili številne neoklasične zgradbe. Arhitekti tega obdobja so uporabljali material, kot so [[steklo]], [[marmor]] in [[aluminij]] ter številne mešane sodobne in klasične elemente. Po drugi svetovni vojni so mednarodno znani arhitekti snovali in gradili v mestu (Walter Gropius s svojo zasnovo za Veleposlaništvo ZDA in med drugim [[Eero Saarinen]] z zasnovo za vzhodni terminal letališča Elinikon). Pomembnejši grški arhitekti iz let 1930 do 1960 so Konstantinos Doxiadis, Dimitris Pikionis, Pericles A. Sakellarios, Aris Konstantinidis in drugi. === Soseske mesta Atene === Mestna občina Atene, center mesta, je razdeljena na več okrožij: Omonoia, Sintagma, Eksarheia, Agios Nikolaos, Neapolis, Likavitos, Lofos Strefi, Lofos Finopulu, Lofos Filopapu, Pedion Areos, Metaksurgeio, Agios Kostantinos, postaja Larisa, Kerameikos, Psiri, Monastiraki, Gazi, Tisio, Kapnikarea, Agia Irini, Aerides, Anafiotika, Plaka, Akropolis, Pnika, Makrigianni, Lofos Arditu, Zapion, Agios Spiridon, Pangration, Kolonaki, Deksameni, Evagelismos, Guva, Agios Ioanis, Neos Kosmos, Kukaki, Kinosargus, Fiks, Ano Petralona, Kato Petralona, Ruf, Votanikos, Profitis Danil, Akademia Platonos, Kolonos, Kolokintu, trg Atikis, Lofos Skuze, Sepolia, Kipseli, Agios Meletios, Nea Kipseli, Gizi, Poligono, Ampelokipoi, Panormu-Gerokomeio, Pentagono, Elinoroson, Nea Filotei, Ano Kipseli, Turkovunia-Lofos Patatsu, Lofos Elikonos, povezuje Koliatsu, Timarakia, Kato Patisia, Treis Gefires, Agios Elefterios, Ano Patisia, Kipriadu, Prompona, Agios Panteleimonas, Pangrati, Gudi in Ilisia. === Urbane in suburbane občine === Atensko metropolitansko območje sestavlja 58 gosto naseljenih občin. Za Atence so vse občine okoli mestnega središča imenovane predmestje. Glede na njihovo geografsko lego v odnosu do mesta Aten so predmestja razdeljena na štiri cone; severno predmestje (vključno Agios Stefanos, Dioniz, Ekali, Nea Eritraia, Kifisio, Marusi, Pefki, Likovrisi, Metamorfosi, Nea Ionia, Nea Filadelfeia, Irakleo, Vrilisia, Melisia, Penteli, Halandrija, Agia Paraskevi, Galatsi, Psihiko in Filotei); južno predmestje (vključno Alimos, Nea Smirni, Moshato, Kalitea, Agios Dimitrios, Palaio Faliro, Eliniko, Glifada, Argirupoli, Iliupolija, Vula in Vuliagmeni); vzhodno predmestje (vključno Zografu, Dafni, Vironas, Kaisariani, Holargos in Papagu) in zahodno predmestje (vključno Peristeri, Ilion, Egaleo, Agia Varvara, Haidari, Petrupoli, Agioi Anargroi in Kamatero). Atenska mestna obala, ki sega od velikega trgovskega pristanišča v Pireju do najjužnejšega predmestja Varkiza, je dolga približno 25 km in je povezana s središčem mesta s tramvajem. <ref>{{navedi splet|url=http://distancecalculator.globefeed.com/Greece_Distance_Result.asp?fromplace=Piraeus%20(Attiki)&toplace=Varkiza%20(Piraios%20Nomos)&fromlat=37.9474464019929&tolat=37.8185988001751&fromlng=23.6370849609375&tolng=23.7987041473389 |title=Distance between Piraeus (Attiki) and Varkiza (Piraios Nomos) (Greece) |publisher=Distancecalculator.globefeed.com |date=9 December 2007 |accessdate=9 June 2009}}</ref> [[File:Vouliagmeni from Oceanis.JPG|thumb|Plaža Vuliagmeni, ena od plaž ob južni obali Aten]] V severnem predmestju Marusi leži glavni olimpijski kompleks (znan tudi po svoji grški kratici OAKA). Območje je bilo obnovljeno v skladu s projektom španskega arhitekta [[Santiago Calatrava| Santiaga Calatrave]] z jeklenimi loki, urejenimi vrtovi, fontanami, futurističnim steklom in prelomljeno modro stekleno streho, ki je bila dodana na glavni stadion. Drugi olimpijski kompleks, tik ob morju, na plaži Palaio Faliro, ima tudi sodobne stadione, trgovine in povišano ploščad. V načrtu je preoblikovanje starega atenskega letališča, imenovano Eliniko, v južnem predmestju v eno največjih urejenih [[park]]ov v Evropi, ki se imenuje Helenikon Metropolitan. <ref>{{navedi splet |url=http://www.minenv.gr/hellenikon-competition/oa/en/main.htm |work=Hellenic Ministry of the Environment and Public Works |title=Hellenikon Metropolitan Park Competition |accessdate=3 January 2007 |publisher=www.minenv.gr |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051124182620/http://www.minenv.gr/hellenikon-competition/oa/en/main.htm |archivedate=2005-11-24 }}</ref> Mnoga južna predmestja (kot Alimos, Palaio Faliro, Eliniko, Vula, Vuliagmeni in Varkiza) imajo številne peščene plaže, od katerih večino upravlja grška nacionalna turistična organizacija. Treba je plačati vstopnino. Igralnice imajo na gori Parnita, okoli 25 km iz središča Aten <ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6252676.stm |title=Europe &#124; Greek forest fire close to Athens |publisher=BBC News |date=29 June 2007 |accessdate=9 June 2009}}</ref> (dostopno z avtomobilom ali gondolo) in bližnjem mestu Lutraki (dostopen z avtomobilom po avtocesti Atene–Korint ali s primestno železnico Proastiakos). === Parki in živalski vrt === [[Narodni park Parnita]] je prepreden z dobro označenimi potmi, soteskami, izviri, hudourniki in jamami. [[Pohodništvo]] in [[gorsko kolesarjenje]] v vseh štirih gorah sta priljubljeni dejavnosti na prostem za prebivalce mesta. ''Narodni vrt Aten'' je bil končan leta 1840 in je zeleno zatočišče, veliko 15,5 hektarja v središču grške prestolnice. Ponuja ravnotežje med stavbo Parlamenta in Zappeionom, slednji ohranja svoj vrt, velik 7 hektarjev. Deli mestnega središča so bili obnovljeni v okviru ''masterplana'' imenovanega ''Unification of Archeological Sites of Athens '' (Poenotenje arheoloških najdišč v Atenah), za katerega je dala sredstva tudi EU. <ref name=EUfund/><ref>{{navedi splet |url=http://www.astynet.gr/ |title=Eaxa :: Ενοποιηση Αρχαιολογικων Χωρων Αθηνασ Α.Ε |publisher=Astynet.gr |accessdate=21 March 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090228090100/http://www.astynet.gr/ |archivedate=2009-02-28 |url-status=live }}</ref> Znamenita ulica Dionizija Areopagite je namenjena pešcem in je del turistične poti. Pot se začne pri templju olimpskega Zevsa na aveniji Vasilisis Olgas, nadaljuje se po južnem pobočju Akropole v bližini Plake in konča tik nad Hefajstovim templjem v Tisiu. Pot obiskovalcem ponuja pogled na Partenon in Agoro (stičišče starodavnih Atencev) in je speljana daleč proč od mestnega hrupa mesta. Atenski hribi so tudi zelene površine. Likabet, Filopap in območje okoli njih, vključno hriba Pniks in Ardet, so zasadili z borovci in drugimi drevesi, da nastaja majhen gozd namesto tipičnih metropolitanskih parkov. Prav tako je Pedion tu Ares (''Marsovo polje'') veliko 27,7 hektarja v bližini Narodnega arheološkega muzeja. Največji atenski [[živalski vrt]] je Atiški zoološki vrt, 20 hektarjev velik zasebni živalski vrt v predmestju Spata. Živalski vrt ima okoli 2000 živali, 400 vrst in je odprt vse leto. So še drugi manjši živalski vrtovi v javnih vrtovih ali parkih. == Kultura in turizem == === Arheološko središče === Mesto je svetovno središče arheoloških raziskav. Poleg državnih ustanov, kot so Univerza v Atenah, Arheološko društvo, več arheoloških muzejev, vključno Narodni arheološki muzej, Kikladski muzej, Epigrafski muzej, Bizantinski muzej, muzeji na antični Agori, Akropoli, Keramejku in Keramejkov arheološki muzej. Mesto je tudi dom Demokritovega laboratorija za arheometrijo poleg regionalnih in nacionalnih arheoloških organov, ki so del Ministrstva za kulturo. V Atenah je 17 tujih arheoloških inštitutov, ki spodbujajo in olajšujejo raziskave znanstvenikov iz njihovih matičnih držav. Atene imajo več arheoloških knjižnic in tri specializirane arheološke laboratorije, ki so vsako leto prizorišče več sto strokovnih predavanj, konferenc in seminarjev, kakor tudi več deset arheoloških razstav. V vsakem trenutku je v mestu stotine mednarodnih znanstvenikov in raziskovalcev za vsa področja arheologije. === Muzeji === Najpomembnejši muzeji v Atenah so: * [[Narodni arheološki muzej, Atene|'''Narodni arheološki muzej''']], največji arheološki muzej v državi in eden najpomembnejših na mednarodni ravni, saj hranijo veliko zbirko starin; njegovi artefakti pokrivajo obdobje več kot 5000 let, od poznega neolitika do rimske Grčije; * '''Benakijev muzej''' ima različne zbirke, vključno z antično, bizantinsko, otomansko in kitajsko umetnostjo; nahaja se v neoklasicistični vili družine Benakis; * '''Bizantinski''' in krščanski muzej je eden najpomembnejših muzejev bizantinske umetnosti; * '''Numizmatični muzej''' ima veliko zbirko starih in modernih kovancev; * '''Muzej kikladske umetnosti''' ima obsežno zbirko, vključno z znamenitimi figuricami boginj iz belega marmorja; * '''Novi muzej Akropole''', odprt leta 2009, nadomešča starega. Postal je zelo priljubljen; * številni manjši in zasebni muzeji grške kulture in umetnosti; * '''Arheološki muzej Keramejk''' prikazuje artefakte z grobišča v Keramejku. Velik del lončenine in drugih predmetov se nanaša na atenski odnos do smrti in posmrtno življenje različnih starosti; * '''Judovski muzej Grčije''', muzej, ki opisuje zgodovino in kulturo grške judovske skupnosti. === Turizem === Atene so bile vedno cilj popotnikov od antike do danes. V zadnjem desetletju sta se mestna infrastruktura in udobje izboljšala, deloma zaradi uspešne ponudbe med olimpijskimi igrami leta 2004. Grška vlada, ki jo podpira EU, je financirala večje infrastrukturne projekte, kot so letališče ''Eleftherios Venizelos International Airport'' <ref>{{navedi splet |url=http://www.aia.gr/UserFiles/File/235956_Englishl.pdf |title=AIA: Finance |publisher=www.AIA.gr |work=Athens International Airport, S.A. |accessdate=5 April 2007}}</ref>, širitev sistema atenskega metroja in nove avtoceste Atika Odos. <ref name=EUfund>{{navedi splet |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/themes/olympe/pages/focus_en.htm |title=Olympic Games 2004: five major projects for Athens |publisher=ec.europa.eu |work=European Union Regional Policy |accessdate=5 April 2007 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070520043310/http://ec.europa.eu/regional_policy/themes/olympe/pages/focus_en.htm |archivedate=2007-05-20 |url-status=dead }}</ref> Po mnenju European Best Destination so Atene leta 2015 veljale za tretje najboljše evropsko mesto za obisk. Glasovalo je več kot 240.000 ljudi. === Znamenitosti === * [[Atenska akropola|Akropola]] je [[svetišče]], posvečeno boginji [[Atena|Ateni]], po kateri so Atene tudi dobile ime * [[Atenska trilogija]], skupina treh klasičnih javnih stavb na Panepistimiju: Univerza, Akademija in Narodna knjižnica * [[Atenski parlament]] * [[Zapion]] je klasična stavba, odprta leta 1888 na južnem robu središča Aten, ki jo je zasnoval Theophil Hansen in zgradil Ernst Ziller * [[samostan Dafni]] Druge znamenitosti: * trg [[Sintagma]] * trg [[Omonia]] * [[Plaka]] * [[stadion Panathinaikos|Olimpijski stadion Panatinaikos]] <gallery> Slika:Cambio guardia-Atene.JPG|Menjava straže [[Evzoni|Evzonov]] pred grškim parlamentom File:Nat arc mus ath 09.jpg|Narodni arheološki muzej v središču Aten File:Attica 06-13 Athens 25 Olympian Zeus Temple.jpg|Tempelj olimpskega Zevsa File:Athènes Acropole Caryatides.JPG|Portik s kariatidami v Erehteju File:Attica 06-13 Athens 22 View from Acropolis Hill - Museum of Ancient Agora.jpg|Bizantinska cerkev svetih apostolov, naslednica Atalosove stoe File:Hephaistos Temple.JPG|Hefajstov tempelj je najbolje ohranjen starogrški tempelj File:Athen Odeon Herodes Atticus BW 2017-10-09 13-12-44.jpg|Pogled na Odeon Heroda Atika File:Show at the Athens Planetarium.jpg|Atenski planetarij </gallery> == Šport == Atene so bile dvakrat prizorišče modernih [[Olimpijske igre|olimpijskih iger]]: * [[Poletne olimpijske igre 1896|Olimpijske igre Atene 1896]] * [[Poletne olimpijske igre 2004|Olimpijske igre Atene 2004]] V Atenah so doma trije ugledni evropski klubi, znani v več športih: [[Olympiakos]], [[Panathinaikos]] in [[AEK]] Atene. V [[nogomet]]u je Olympiakos v vrhu domačega prvenstva, Panathinaikos je bil leta [[1971]] zmagovalec evropskega pokala, pa tudi AEK je vedno med vodilnimi. Ti trije veliki klubi imajo tudi močne ekipe v [[košarka|košarki]]. Panathinaikos je med velikani evropske košarke in je petkratni zmagovalec Evrolige, Olympiacos je bil šampion Evrolige leta [[1997]], AEK Atene pa je bilo sploh prvo grško moštvo, ki je zmagalo v enem od skupinskih športov. Drugi atenski klubi z bogato športno tradicijo so Panionios, Panelinios, Etnikos iz [[Pirej]]a in Marusi. Prav tako so atenski klubi pomembni na domačih in mednarodnih tekmovanjih tudi v drugih športih. == Izobraževanje == [[File:Attica 06-13 Athens 28 Academy of Athens.jpg|thumb|left|Zgradba Grške narodne akademije (''Akadimía Athinón'')]] [[File:Attica 06-13 Athens 32 National Library.jpg|thumb|Vhod v Grško narodno knjižnico]] [[File:Propylea-athens.JPG|thumb|Narodna in Kapodistrijska univerza Atene]] Na ulici Panepistimiu so star kampus Univerze v Atenah, Narodna knjižnica in Atenska akademija, ki skupaj sestavljajo "Atensko trilogijo", zgrajeno v sredini 19. stoletja. Zdaj imajo veliko večji, sodobni kampus v vzhodnem predmestju Zografu. Druge visokošolske ustanove v mestu so Politehnična šola na ulici Patision. To je kraj, kjer je bilo 17. novembra 1973 več kot 13 študentov ubitih in več sto ranjenih med vstajo <ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/november/25/newsid_2546000/2546297.stm |title=1973: Army deposes 'hated' Greek president |work=BBC News |accessdate=22 March 2009|date=25 November 1973}}</ref> proti vojaški hunti, ki je vladala od 21. aprila 1967 do 23. julija 1974. Je še 11 splošnih državnih visokošolskih ustanov (ali terciarnih) v metropolitanskem območju Aten. To so: Atenska šola za likovno umetnost (1837), Državna tehnična univerza (1837), Narodna in Kapodistrska univerza (1837), Kmetijska univerza (1920), Univerza za ekonomijo in poslovanje (1920), Panteon univerza za socialno in politično znanost (1927), Univerza v Pireju (1938), Tehnološki pedagoški inštitut v Pireju (1976 ), Tehnološki pedagoški inštitut v Atenah (1983), Univerza Harokopio (1990), Šola za pedagoško in tehnološko izobraževanje (2002). Obstaja tudi več drugih zasebnih šol '' colleges'', kot se uradno imenujejo, saj je ustanovitev zasebne univerze prepovedana z ustavo. Mnoge od njih akreditirajo tuje države ali univerze, kot sta American College in Atenski kampus Univerze v Indianapolisu. == Okolje == Do poznih 1970-ih je onesnaženost v Atenah postala tako uničevalna, da je takratni grški minister za kulturo, Constantine Trypanis, dejal "... da so izrezljane podrobnosti na petih kariatidah v Erehteju resno poškodovane, medtem ko je lice jezdeca na Partenonovi zahodni strani popolnoma zabrisano". <ref>{{navedi novice |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,918645,00.html |title=Acropolis: Threat of Destruction |publisher=Time.com |work=Time Magazine |date=31 January 1977 |accessdate=3 April 2007 |archive-date=2013-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130823010521/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,918645,00.html |url-status=dead }}</ref> Sprejeta je bila vrsta ukrepov, ki je po letu 1990 povzročila izboljšanje kakovosti zraka, smog (ali ''nefos'', kot rečejo Atenci) je postal manj pogost. Kljub izboljšanju onesnaženost zraka še vedno ostaja vprašanje še posebej v vročih poletnih dneh. Konec junija 2007 je bilo v regiji Atika zelo veliko gozdnih požarov, eden je uničil velik del gozdnatega narodnega parka Parnita, ki je ključen za ohranjanje boljše kakovosti zraka v Atenah vse leto. <ref name=outraged>{{navedi novice |url=http://www.iht.com/articles/2007/07/16/news/greece.php |title=As forest fires burn, suffocated Athens is outraged |first=Niki |last=Kitsantonis |date=16 July 2007 |accessdate=3 February 2008 |work=International Herald Tribune}}</ref> Glavna prizadevanja za ravnanje z odpadki v zadnjem desetletju so izboljšala kakovost vode v Saronskem zalivu in obalnih vodah, ki so zdaj spet dostopne kopalcem. Januarja 2007 so imele Atene težave pri ravnanju z odpadki zaradi bližine odlagališča Ano Liosia v atenskem predmestju, ki je preseglo zmogljivost. <ref name=overflow>{{navedi novice |url=http://www.redorbit.com/news/science/819945/rot_sets_in_as_athenss_trash_problem_mounts/index.html |title=Rot sets in as Athens's trash problem mounts |date=30 January 2007 |accessdate=10 February 2008}}</ref> Smeti so začeli odvažati na začasno odlagališče. == Promet == [[File:Public transport map of Athens.png|thumb|left|Atenska metropolitanska železniška mreža (metró in ''proastiakós''), januar 2017]] [[File:Athens Metro Agios Dimitrios station.jpg|thumb|Postaja Agios Dimitrios s peronom]] V Atenah imajo različna prevozna sredstva, to je največji javni prometni sistem v Grčiji. Atenski ''Mass Transit Sistem'' sestavljajo veliko [[avtobus]]ov, [[trolejbus]]ov, ki vozijo predvsem v centru Aten, mestni [[podzemna železnica|metro]], primestne [[železnica|železnice]] in [[tramvaj]]sko omrežje, ki povezuje južna predmestja s središčem mesta. === Atenski metro === [[File:20140622-Anthoupoli-62D304 (7872).jpg|thumb|left|Atenski metro, 3. generacija vozil)]] Atenski metro je bolj znan v Grčiji kot ''Metro Atiko'' (grško: Αττικό Mετρό) in zagotavlja javni prevoz po vsem atenskem mestnem območju. V njegovem območju so ohranjeni tudi artefakti, ki so jih odkrili med gradnjo sistema. Imajo več prog, ki so bile zgrajene v 1990-tih letih, prvi odseki so začeli delovati januarja 2000. Vse proge v celoti potekajo pod zemljo. 42 vlakov dnevno prepelje 550.000 potnikov. <ref name=xyz>{{navedi splet |url=http://www.oasa.gr/pdf/FactsAndFigures_en.pdf |title=Athens Urban Transport Network in Facts and Figures (pdf) page 15 |accessdate=4 February 2007 |work=OASA |publisher=www.oasa.gr |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060629074436/http://www.oasa.gr/pdf/FactsAndFigures_en.pdf |archivedate=2006-06-29 }}</ref> === Električna železnica (ISAP) === [[File:Metro Train in the Agora.jpg|thumb|Vlak ISAP (Zelena linija) vozi mimo Atalosove stoe v središče Aten]] Družba ISAP (grško: ΗΣΑΠ) je ''Electric Railway Company'', ki je že vrsto let glavni železniški prevoznik v mestu Atene. ISAP ima veliko nadzemnih odsekov. To je bila prvotna metro linija iz Pireja do Kifisia v dolžini 25,6 km.<ref name=isa>{{navedi splet |url=http://www.oasa.gr/pdf/FactsAndFigures_en.pdf |title=Athens Urban Transport Network in Facts and Figures (pdf) page 9 |accessdate=4 February 2007 |work=OASA |publisher=www.oasa.gr |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060629074436/http://www.oasa.gr/pdf/FactsAndFigures_en.pdf |archivedate=2006-06-29 }}</ref> ISAP prepelje okoli 600.000 potnikov na dan. <ref name=isa/> === Primestna železnica (Proastiakos) === [[File:20070523-4124-NERATZIOTISA.jpg|thumb|left|Primestna železnica]] Atenska primestna železnica "Proastiakós" povezuje Elefterios Venizelos International Airport z mestom Korint, 80 km zahodno od Aten, prek postaje Larisa, osrednje mestne železniške postaje in pristanišča Pirej. Storitev je včasih veljala za četrto progo podzemne železnice. Dolžina primestnega železniškega omrežja Aten se razteza na 120 km in se še širi. Proastiakos se bo razširil na Hilokastro zahodno od Aten in Halkidiko. <ref name=proastiakos>{{navedi splet |url=http://www.proastiakos.gr/en/?tid=3&aid=0 |title=Proastiakos |publisher=www.proastiakos.gr |accessdate=9 June 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090203121158/http://proastiakos.gr/en/?tid=3&aid=0 |archivedate=2009-02-03 }}</ref> === Tramvaj === [[File:Athens Tram Peace and Friendship terminal.jpg|thumb|Sodoben atenski tramvaj na postaji]] Atenski Tram SA upravlja 35 vozil, imenovanih "Sirios". Dnevno prepelje 65.000 potnikov. Tramvajska mreža je dolga 27 km in zajema deset atenskih predmestij. Nadaljnje razširitve so načrtovane v smeri pristanišča Pirej v dolžini 5,4 km. === Mednarodno letališče === Atensko mednarodno letališče (ATH) je v bližini mesta Spati na vzhodni ravnici Mesogia, okoli 35 km vzhodno od Aten. Letališče, ki je dobilo nagrado "evropsko letališče leta 2004", je vozlišče za letalski promet v jugovzhodni Evropi. Leta 2014 je bilo na letališču 15.196.369 potnikov, <ref name=AIA>{{navedi splet|title=ATHENS INTERNATIONAL AIRPORT "EL.VENIZELOS"|url=https://www.aia.gr/company-and-business/the-company/facts-and-figures/ |website=aia.gr|accessdate=7 May 2015}}</ref> 5.267.593 na notranjih letih, drugi na mednarodnih. === Železnica in trajekti === Atene so središče državnega železniškega sistema (OSE), ki povezuje glavno mesto z večjimi mesti po vsej Grčiji in v tujini (Carigrad, Sofija in Bukarešta). Pristanišče Pirej povezuje Atene s številnimi grškimi otoki v Egejskem morju s trajekti, hkrati pa je pristanišče za ladje za križarjenje. === Ceste === [[File:Attiki-odos1.jpg|thumb|right|Razcep Atiki Odos za letališče]] Dve glavni avtocesti v Grčiji se začneta v Atenah, in sicer A1/E75, ki preči Atene v Pirej in iz njega, proti severu do drugega največjega mesta Grčije, Soluna, in A8 / E94, ki gre proti zahodu, proti Patrasu, kjer se priključi na GR-8a. Atenska metropolitanska regija je prepredena z avtocestnim omrežjem Atiki Odos, cestninske avtoceste. Dolžina je 65 km in je največje metropolitansko avtocestno omrežje v vsej Grčiji. ==Mednarodni odnosi== Atene so pobratene z mnogimi svetovnimi mesti, poleg tega pa imajo partnerska razmerja še z nekaj drugimi mesti po svetu. ===Pobratena mesta=== Atene so pobratene s temi mesti: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|NED}} [[Amsterdam]], [[Nizozemska]] *{{flagicon|USA}} [[Athens, Georgia]], [[Združene države Amerike]] *{{flagicon|TKM}} [[Ašgabat]], Turkmenistan *{{flagicon|ESP}} [[Barcelona]], [[Španija]] (1999) *{{flagicon|PRC}} [[Peking]], [[Kitajska]] (2005)<ref>{{navedi splet |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Beijing Sister Cities |accessdate=3. januarja 2007 |work=City of Beijing |publisher=www.ebeijing.gov.cn |archive-date=2011-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111014003656/http://ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead }}</ref><ref name="Greek twinnings">{{navedi splet|url=http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|title=Twinnings|accessdate=2013-08-25|work=Central Union of Municipalities & Communities of Greece|archive-date=2016-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160115172503/http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|LIB}} [[Bejrut]], [[Libanon]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.beirut.gov.lb/MCMSTest/Menu-Pages/SisterCitiesEN.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2fwww%2ebeirut%2egov%2elb%2fMCMSEN%2fTwinning%2bthe%2bCities%2f&NRNODEGUID=%7b18839037-0140-436E-A1AF-7F8F3693C3E6%7d&NRCACHEHINT=NoModifyGuest |title=Twinnings of the city |accessdate=25. januarja 2008 |work=City of Beirut |publisher=www.beirut.gov.lb |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080221055403/http://www.beirut.gov.lb/MCMSTest/Menu-Pages/SisterCitiesEN.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fwww%2Ebeirut%2Egov%2Elb%2FMCMSEN%2FTwinning%2Bthe%2BCities%2F&NRNODEGUID=%7B18839037-0140-436E-A1AF-7F8F3693C3E6%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest |archivedate=2008-02-21 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|PLE}} [[Betlehem]], [[Država Palestina|Palestina]] (1986)<ref>{{navedi splet |url=http://www.twinningwithpalestine.net/groupsinternational.html |title=Twinning with Palestine |work=Twinning With Palestine |accessdate=26. januarja 2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080201065556/http://www.twinningwithpalestine.net/groupsinternational.html |archivedate=2008-02-01 |url-status=live }}</ref><ref name="BethlehemTwinning">{{navedi splet |url=http://www.bethlehem-city.org/Twining.php |title=::Bethlehem Municipality:: |publisher=www.bethlehem-city.org |accessdate=10. oktobra 2009 |archive-date=2019-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190107051824/http://www.bethlehem-city.org/Twining.php%20 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|COL}} [[Bogota]], [[Kolumbija]] *{{flagicon|ROU}} [[Bukarešta]], [[Romunija]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.ase.ro/engleza/life_bucharest/history.asp |title=Academy of Economic Studies – Short History of Bucharest |accessdate=1. avgusta 2008 |work=Bucharest University of Economics |archive-date=2007-12-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071221121033/http://www.ase.ro/engleza/life_bucharest/history.asp |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|MAR}} [[Casablanca]], [[Maroko]] *{{flagicon|USA}} [[Chicago]], [[Združene države Amerike]] (1997)<ref>{{navedi splet |url=http://www.chicagosistercities.com/index.php |title=Chicago Sister Cities |accessdate=3. januarja 2007 |work=City of Chicago |publisher=www.chicagosistercities.com |archive-date=2013-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130311160401/http://www.chicagosistercities.com/index.php |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|PER}} [[Cusco]], [[Peru]] (1991)<ref>{{navedi splet |url=http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |title=Ciudades Hermanas |language=es |work=Municipalidad del Cusco |publisher=www.municusco.gob.pe |accessdate=25. januarja 2008 |archive-date=2011-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111012234407/http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |url-status=dead }}</ref> | *{{flagicon|SYR}} [[Damask]], [[Sirija]] *{{flagicon|RUS}} [[Mednarodno letališče Domodedovo]], [[Rusija]] *{{flagicon|CYP}} [[Famagusta]], [[Ciper]] *{{flagicon|TUR}} [[Istanbul]], [[Turčija]]<ref>{{navedi novice |url=http://www.radikal.com.tr/haber.php?haberno=94185 |publisher=Radikal |language=tr |date=3 November 2003 |title=İstanbul'a 49 kardeş |last=Erdem |first=Selim Efe |accessdate=25. januarja 2008 |work=Radikal}}</ref> *{{flagicon|SVN}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]]<ref name="Ljubljana twinnings">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/|title=Medmestno in mednarodno sodelovanje|accessdate=2013-07-27|work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City)|language=sl|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|USA}} [[Los Angeles]], [[Združene države Amerike]] (1984)<ref name="Greek twinnings"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.lacity.org/sistercities/ |title=Los Angeles Sister Cities |accessdate=3. januarja 2007 |work=City of Los Angeles |publisher=www.lacity.org |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070104020957/http://www.lacity.org/sistercities/ |archivedate=2007-01-04 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], [[Ukrajina]] *{{flagicon|ESP}} [[Madrid]], [[Španija]] *{{flagicon|GRE}} [[Pitagoreion|Mavratzi]], [[Grčija]] *{{flagicon|MEX}} [[Mexico City]], [[Mehika]] *{{flagicon|RUS}} [[Moskva]], [[Rusija]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.mos.ru/wps/portal/!ut/p/c1/04_SB8K8xLLM9MSSzPy8xBz9CP0os3izECfXQHMPIwODQFMTAyMXFwNnFydvYwN3I6B8pFm8AQ7gaEBAdzjIPtwqDAwg8njM9_PIz03VL8iNMMgycVQEANg5rCU!/dl2/d1/L3dJVkkvd0xNQUJrQUVrQSEhL1lCcHhKRjFOQUEhIS82XzZUQkVRN0gyMDBRNTQwMkREMENEQkszMDA1LzdfNlRCRVE3SDIwMFE1NDAyREQwQ0RCSzMwODc!?nID=6_6TBEQ7H200Q5402DD0CDBK30G2&cID=6_6TBEQ7H200Q5402DD0CDBK30G2&documentId=102289#7_6TBEQ7H200Q5402DD0CDBK3087 |title=Moscow International Relations |date=junij 2007 |accessdate=31. julija 2008 |work=Moscow City Government |archive-date=2017-10-10 |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010203243/http://www.mos.ru/wps/portal/!ut/p/c1/04_SB8K8xLLM9MSSzPy8xBz9CP0os3izECfXQHMPIwODQFMTAyMXFwNnFydvYwN3I6B8pFm8AQ7gaEBAdzjIPtwqDAwg8njM9_PIz03VL8iNMMgycVQEANg5rCU!/dl2/d1/L3dJVkkvd0xNQUJrQUVrQSEhL1lCcHhKRjFOQUEhIS82XzZUQkVRN0gyMDBRNTQwMkREMENEQkszMDA1LzdfNlRCRVE3SDIwMFE1NDAyREQwQ0RCSzMwODc!?nID=6_6TBEQ7H200Q5402DD0CDBK30G2&cID=6_6TBEQ7H200Q5402DD0CDBK30G2&documentId=102289#7_6TBEQ7H200Q5402DD0CDBK3087 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Neapelj]], [[Italija]]<ref name="Naples twinnings">{{navedi splet|url=http://www.comune.napoli.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5931|title=Comune di Napoli -Gemellaggi|accessdate=2013-08-08|last=Vacca|first=Maria Luisa|work=Comune di Napoli|trans-title=Naples - Twin Towns|language=it|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130722204102/http://www.comune.napoli.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5931|archivedate=2013-07-22|url-status=live}}</ref> | *{{flagicon|CYP}} [[Nikozija]], Ciper (1988)<ref name="Greek twinnings"/><ref>{{navedi splet |title=Nicosia:Twin Cities |url=http://www.nicosia.org.cy/english/lefkosia_twins_athens.shtm |accessdate=25. januarja 2008 |work=Nicosia Municipality |publisher=www.nicosia.org.cy |archive-date=2011-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110524003246/http://www.nicosia.org.cy/english/lefkosia_twins_athens.shtm |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], [[Maroko]] *{{flagicon|ITA}} [[Reggio di Calabria]], [[Italija]] *{{flagicon|BRA}} [[Rio de Janeiro]], [[Brazilija]] *{{flagicon|CHI}} [[Santiago de Chile|Santiago]], [[Čile]] *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]] *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], [[Južna Koreja]] (2006)<ref name="Seoul twinnings2">{{navedi splet|url=http://english.seoul.go.kr/gover/cooper/coo_02sis.html|title=International Cooperation: Sister Cities|accessdate=26 January 2008|work=Seoul Metropolitan Government|publisher=www.seoul.go.kr|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071210175055/http://english.seoul.go.kr/gover/cooper/coo_02sis.html|archivedate=2007-12-10|url-status=live}}</ref><ref name="Seoul twinnings">{{navedi splet |url=http://english.seoul.go.kr/gtk/cg/cityhall.php?pidx=6 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120325052520/http://english.seoul.go.kr/gtk/cg/cityhall.php?pidx=6 |archivedate=2012-03-25 |title=Seoul -Sister Cities [via WayBackMachine] |accessdate=2013-08-23 |work=Seoul Metropolitan Government (archived 2012-04-25) |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|BUL}} [[Sofija]], [[Bolgarija]] *{{flagicon|ITA}} [[Sirakuze, Sicilija|Sirakuze]], [[Italija]] *{{flagicon|ALB}} [[Tirana]], [[Albanija]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.tirana.gov.al/common/images/International%20Relations.pdf |title=Twinning Cities: International Relations |accessdate=25. januarja 2008 |work=Municipality of Tirana |publisher=www.tirana.gov.al |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080216035358/http://www.tirana.gov.al/common/images/International%20Relations.pdf |archivedate=2008-02-16 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|USA}} [[Washington, D.C.]], [[Združene države Amerike]] (2000)<ref>{{navedi splet |title=Protocol and International Affairs: Sister-City Agreements |url=http://os.dc.gov/os/cwp/view,a,1206,q,522336.asp#sister |accessdate=25. januarja 2008 |work=District of Columbia |publisher=os.dc.gov |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080129074421/http://www.os.dc.gov/os/cwp/view,a,1206,q,522336.asp#sister |archivedate=2008-01-29 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|ARM}} [[Erevan]], [[Armenija]] (1993)<ref name="Yerevan partnerships">{{navedi splet|url=http://www.yerevan.am/3-233-233.html|title=Yerevan - Partner Cities|accessdate=2013-11-04|work=Yerevan Municipality Official Website|publisher=© 2005—2013 www.yerevan.am}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.yerevan.am/index.php?page=athina&lang=eng |title=International Cooperation: Sister Cities: Athens |accessdate=26. januarja 2008 |work=Yerevan Municipality |publisher=www.yerevan.am}}</ref> |} ===Partnerska mesta=== {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|SRB}} [[Beograd]], Srbija (1966)<ref>{{navedi splet |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |accessdate=26. januarja 2008 |work=Grad Beograd |publisher=www.beograd.rs |archive-date=2012-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|FRA}} [[Pariz]], Francija (2000)<ref>{{navedi splet |url=http://www.v1.paris.fr/EN/city_government/international/special_partners.asp |title=International: Special partners |work=Mairie de Paris |publisher=www.paris.fr |accessdate=26. januarja 2008 |archive-date=2007-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070208155021/http://www.v1.paris.fr/EN/City_government/international/special_partners.ASP |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|COL}} [[Santiago de Cali]], Kolumbija |} ==Drugi kraji, poimenovani po Atenah== ; {{flagicon|USA}} Združene države Amerike: {| <!--kraji v ZDA v dveh stolpcih--> |- | valign=top | * Athens, Alabama (preb. 24.234) * Athens, Arkansas * Athens, Kalifornija * West Athens, Kalifornija (preb. 9101) * Athens, Georgia (preb. 114.983) * Athens, Illinois (preb. 1726) * New Athens, Illinois (preb. 2620) * New Athens Township, St. Clair County, Illinois (preb. 2620){{nb5}} * Athens, Indiana * Athens, Kentucky * Athens, Louisiana (preb. 262) * Athens Township, Jewell County, Kansas (preb. 74) * Athens, Maine (preb. 847) * Athens, Michigan (preb. 1111) * Athens Township, Michigan (preb. 2571) * Athens, Minnesota * Athens Township, Minnesota (preb. 2322) | valign=top | * Athens, Mississippi * Athens (mesto), New York (preb. 3991) * Athens (vas), New York (preb. 1695) * Athens, Ohio (preb. 21.909) * Athens County, Ohio (preb. 62.223) * Athens Township, Athens County, Ohio (preb. 27.714) * Athens Township, Harrison County, Ohio (preb. 520) * New Athens, Ohio (preb. 342) * Athena, Oregon (preb. 1270) * Athens, Pennsylvania (preb. 3415) * Athens Township, Bradford County, Pennsylvania (preb. 5058) * Athens Township, Crawford County, Pennsylvania (preb. 775) * Athens, Tennessee (preb. 13.220) * Athens, Texas (preb. 11.297) * Athens, Vermont (preb. 340) * Athens, West Virginia (preb. 1102) * Athens, Wisconsin (preb. 1095) |} {| <!--druge države v dveh stolpcih--> |- | valign=top | ; {{flagicon|CAN}} Kanada: * Athens Township, Ontario (preb. 3086) {{nb5}}{{nb5}}{{nb5}} {{nb5}} {{nb5}} {{nb5}} ; {{flagicon|CRC}} Kostarika: * Atenas (preb. 7716) * Atenas (kanton) (preb. 23.743) ; {{flagicon|GER}} Nemčija: * Athenstedt, Saška - Anhalt] (preb.&nbsp;431) {{nb5}}{{nb5}}{{nb5}} | valign=top | ; {{flagicon|HON}} Honduras: * Atenas De San Cristóbal, Atlántida <ref>{{navedi splet|url=http://www.gomapper.com/travel/where-is/atenas-de-san-cristobal-located.html|title=Where is Atenas De San Cristobal in Atlantida, Honduras Located?|accessdate=2014-07-09|archive-date=2014-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140317122217/http://www.gomapper.com/travel/where-is/atenas-de-san-cristobal-located.html|url-status=dead}}</ref> ; {{flagicon|ITA}} Italija: * Atena Lucana, Provica Salerno, [[Kampanija]] (preb. 2344) ; {{flagicon|UKR}} Ukrajina: * Afini (Zoria – Зоря), Doneck (preb. 200) |} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * Gerrard Marc, ''Mali vodniki, Celinska Grčija'', DZS, Ljubljana, 1999, {{COBISS|ID=78414336}} == Glej tudi == * [[Atenska akropola]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Kategorija v Zbirki|Athens|Atene}} * [http://www.cityofathens.gr/ Uradna spletna stran mesta] * [http://www.eie.gr/archaeologia/En/index.aspx Archaeology of the City of Athens] * [http://www.breathtakingathens.com/ Breathtaking Athens] - spletna stran mestnega turističnega urada {{European Capital of Culture}} {{Svetovna prestolnica knjige}} [[Kategorija:Pristanišča v Grčiji]] [[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]] [[Kategorija:Turizem v Grčiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 3. tisočletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Bivše mestne države]] [[Kategorija:Mesta v Grčiji]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Atene|*]] [[Kategorija:Geografija Grčije]] [[Kategorija:Obalna mesta]] {{normativna kontrola}} rahbv9tmg286mqp3jeimyb5pik1nym3 Gvatemala (mesto) 0 29526 6753219 6505632 2026-09-20T15:41:04Z Ljuba24b 92351 6753219 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Gvatemala | official_name = Nueva Guatemala de la Asunción | native_name = Guatemala | settlement_type = mesto | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 285 | caption_align = center | image1 = 22 Aerial view - Zona 10 - Guatemala City.jpg | image2 = Catedral Metropolitana - Guatemala City - Air View.jpg | image3 = Amanecer en ciudad de Guatemala.jpg | image4 = Ciudad de Guatemala, CA.jpg | image5 = Ciudad Cayalá Zona 16 Ciudad de Guatemala.jpg | image6 = Torre del Reformador.jpg | image7 = Teatro Lux visto desde el Paseo de la Sexta.jpg | image8 = Panopalacio.jpg | border = infobox }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: obris cone 10; Vrhovno sodišče; Ciudad Cayalá; Kulturni center Španije; [[Narodna palača (Gvatemala)|Gvatemalska nacionalna palača]]; [[Torre del Reformador]]; Cona 14; in mestna stolnica v Gvatemali | image_flag = Bandera de la Ciudad de Guatemala.svg | image_shield = Escudo de Armas de la Ciudad de Guatemala.svg | motto = »Todos somos la ciudad« (Vsi smo mesto), »Tú eres la ciudad« (Ti si mesto) | pushpin_map = Gvatemala | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = {{koord novi|14|36|48|N|90|32|7|W|region:GT|display=inline,title}} | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_type2 = | subdivision_name1 = Gvatemala | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1776 | government_type = Občina | leader_title = Župan | leader_name = Ricardo Quiñónez Lemus (Stranka unionistov) | area_total_km2 = 220 | area_land_km2 = | area_water_km2 = 0 | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | elevation_m = 1500 | population_total = 923.392<ref name="popis">{{navedi splet |url=https://www.censopoblacion.gt/explo/TabA4.xlsx |title=Cuadro A4 - Población total por lugar de nacimiento y lugar de residencia en abril del 2013 |work=Resultados del Censo 2018 |publisher=Instituto Nacional de Estadistica Guatemala |accessdate=2020-05-27}}</ref> | population_as_of = 2018 | population_density_km2 = 4196 | population_urban = 2750965 | population_metro = | website = http://www.muniguate.com/ | footnotes = | timezone = srednjeameriški | utc_offset = −06:00 | timezone_DST = | utc_offset_DST = }} '''Gvatemala''' ({{jezik-es|Ciudad de Guatemala}}, s polnim uradnim imenom '''Nueva Guatemala de la Asunción''', mednarodno znan tudi kot ''Guatemala City'') je [[glavno mesto]] [[Gvatemala|Gvatemale]] in s približno milijonom prebivalcev (po popisu leta 2018) in največje mesto te [[Srednja Amerika|srednjeameriške]] države. Predstavlja eno od 17 občin istoimenskega departmaja v upravni delitvi države. Pri tem širše [[metropolitansko območje]] sega na ozemlje desetih okoliških občin in naj bi po ocenah štelo več kot štiri milijone prebivalcev, kar je verjetno precej podcenjena številka, saj mnogi prebivalci barakarskih naselij na obrobju niso bili nikoli popisani. [[slika:Procesión Toma I Guatemala.jpg|thumb|Glavni mestni trg z narodno palačo med versko procesijo]] Mesto stoji v južnem delu osrednje Gvatemale, v gorski dolini ''Valle della Ermita'' (puščavnikova dolina) gorovja [[Sierra Madre de Chiapas]] na nadmorski višini približno 1500 m. Obkrožajo ga dvatisočaki, med njimi nekaj aktivnih [[vulkan]]ov, kot je 2552 m visoki [[Pacaya]], ki od 1960-ih redno bruha. Zaradi visoke lege je podnebje prijetno hladno. Tu je večina vladnih uradov, pa tudi več kot polovica gvatemalske industrije, zato je mesto politično, gospodarsko in tudi prometno ter kulturno središče države. Sodobno mesto je bilo v veliki meri zgrajeno po letu 1918, ko je bilo zgodovinsko mesto skoraj v celoti porušeno v seriji katastrofalnih [[potres]]ov. Od druge polovice 20. stoletja hitro raste zaradi priseljevanja z revnega in zaradi potresov še bolj ogroženega podeželja, zato se množijo barakarska naselja na obrobju. V njih živi približno tretjina prebivalcev. Osrčje Gvatemale tvori osrednji park (''Parque Central'') z narodno palačo (''Placio National'') in rimskokatoliško stolnico (''Catedral Metropolitana'') na glavnem trgu. Med znamenitostmi so še Parque la Aurora, kjer stoji več muzejev in mestni [[živalski vrt]] ter park Minerva, kjer stoji ogromen betonski reliefni zemljevid departmaja. == Zgodovina == Najzgodnejša naselitev [[Maji|Majev]] se je zgodila pred več kot 2000 leti. Ruševine tega naselja (Kaminaljuyú) je zdaj mogoče obiskati v parku v središču mesta. V španskem kolonialnem obdobju je bilo mestece Ermita, ki je leta 1773 imelo okoli 1600 prebivalcev, od leta 1620 dalje zgrajeno okoli samostana (El Carmen). Potem ko je staro prestolnico [[Antigua Gvatemala]] 26. julija 1773 prizadel [[potres]], je bilo 27. septembra 1775 ustanovljeno mesto Gvatemala kot novo glavno mesto španskega kolonialnega ozemlja v Srednji Ameriki. Leta 1782 so našteli 13.000 prebivalcev. Od leta 1823 do selitve vlade v Salvador leta 1834 je bilo mesto Guatemala glavno mesto Srednjeameriške konfederacije, ki je bila razpuščena leta 1840. Takratni politični pretresi so preprečili nadaljnjo širitev mesta, ki se je moralo boriti tudi s [[Quetzaltenang]]om za prevlado v državi. Ob koncu 19. stoletja je mesto zaznamovala klasična arhitektura, ki je takrat imelo le okoli 70.000 prebivalcev. V letih 1830, 1917, 1918 in še posebej leta 1976 so hudi potresi uničili velike dele mesta. Po potresu leta 1976 je v prestolnico prišlo nešteto beguncev iz drugih departmajev, ki je med moderno obnovo, ki je zajela tudi okoliške občine, doživela populacijski izbruh. == Geografija == Mesto Gvatemala leži na visoki planoti v zmernem podnebju. Rahla vulkanska kamnina [[tuf]]a v podzemlju je na mnogih mestih prerezana z globokimi erozijskimi soteskami (''barrancos''), zaradi česar je promet včasih prisiljen v dolge obvoze. Ko je bilo mesto leta 1773 ustanovljeno, so bile ulice pravokotno razporejene okoli osrednjega trga. Staro mestno jedro je razmeroma nizko, kar je posledica protipotresne uredbe iz leta 1918, po kateri je bilo dovoljeno zgraditi največ dve nadstropji. === Podnebje === Kljub svoji legi v tropih ima mesto Gvatemala tropsko savansko podnebje (Köppen ''Aw''), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (''Cwa''), zaradi relativno visoke nadmorske višine, ki znižuje povprečne temperature. Mesto je na splošno zelo toplo, skoraj spomladansko, skozi vse leto. V sušnem obdobju občasno postane vroče, vendar ne tako vroče in vlažno kot v srednjeameriških mestih ob morju. Najbolj vroč mesec je april. Deževno obdobje traja od maja do oktobra, kar sovpada s sezono tropskih neviht in [[orkan]]ov v zahodnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Karibsko morje|Karibskem morju]], medtem ko se sušno obdobje razteza od novembra do aprila. Mesto lahko občasno piha, kar vodi tudi do nižjih temperatur okolja. Povprečna letna temperatura v mestu je 22–28 °C podnevi in 12–17 °C ponoči; povprečna relativna vlažnost je 82 % zjutraj in 58 % zvečer.<ref name="weatherbase.com">{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|title=Guatemala City, Guatemala Travel Weather Averages (Weatherbase)|work=Weatherbase|access-date=17 September 2009|archive-date=13 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113054055/http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|url-status=live}}</ref> === Vulkanska dejavnost === Iz mesta so vidni štirje [[stratovulkan]]i, od katerih sta dva aktivna. Najbližji in najbolj aktiven je Pacaya, ki občasno izbruhne veliko količino pepela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |title=MTU-VP Pacaya Volcano, Guatemala |publisher=Geo.mtu.edu |date=1 June 1995 |access-date=8 July 2009 |archive-date=4 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204191139/http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |url-status=live }}</ref> Ti vulkani ležijo južno od Valle de la Ermita in predstavljajo naravno oviro med mestom Gvatemala in pacifiškim nižavjem, ki opredeljuje južne regije Gvatemale. [[Volcán de Agua]], [[Fuego (vulkan)|Volcán de Fuego]], [[Pacaya]] in [[Acatenango]] sestavljajo linijo 33 stratovulkanov, ki se razteza po širini Gvatemale, od salvadorske meje do mehiške meje. === Potresi === Gvatemalsko višavje in Valle de la Ermita, ki ležijo na [[Srednjeameriški vulkanski lok|Srednjeameriškem vulkanskem loku]], pogosto stresajo močni potresi. Zadnji močan potres, ki je prizadel regijo mesta Gvatemala, se je zgodil leta 1976 na [[prelom (geologija)|prelomu]] Motagua, levostranskem zdrsu, ki tvori mejo med Karibsko in Severnoameriško ploščo. Dogodek iz leta 1976 je zabeležil 7,5 na trenutni lestvici magnitude. Manjše, manj hude potrese je pogosto čutiti v mestu in okolici. === Blatni plazovi === Hudourniški nalivi, podobni bolj znanim [[monsun]]om, se med deževno sezono pogosto pojavljajo v Valle de la Ermita, kar povzroči hudourniške poplave, ki včasih preplavijo mesto. Zaradi teh močnih padavin so nekateri slumi, ki ležijo na strmih robovih kanjonov, ki prečkajo Valle de la Ermita, odplaknjeni in pokopani pod plazovi blata, kot oktobra 2005.<ref>{{navedi splet|last=Carlos|first=Juan|date=7 October 2005|title=Mudslide in Guatemala kills dozens|url=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113053211/http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|archive-date=November 13, 2011|access-date=8 July 2009|work=San Diego Union-Tribune}}</ref> Tropski valovi, tropske nevihte in orkani včasih prizadenejo gvatemalsko višavje, ki prav tako prinese hudourniško deževje v regijo mesta Gvatemala in sproži te smrtonosne blatne plazove. === Psevdokras === [[File:Guatemala city sinkhole 2007 composite view.jpg|center|thumb|upright=3.0|Vrtača, 2007]] Februarja 2007 se je v severovzhodnem mestu Gvatemala ({{Coord|14|39|1.40|N|90|29|25|W}}) odprla zelo velika, globoka okrogla luknja z navpičnimi stenami, ki je ubila pet ljudi. Ta udorina, ki jo geologi imenujejo ''cevast psevdokras'', je bila globoka 100 metrov in jo je očitno ustvarila tekočina iz kanalizacije, ki je razjedala razsuti vulkanski pepel, apnenec in druge piroklastične snovi, ki so pod mestom Gvatemala.{{sfn|Waltham|2008|pp=291-300}}{{sfn|Halliday|2007|pp=103-113}} Zaradi tega so z območja evakuirali tisoč ljudi. Mestna hiša je to značilnost od takrat omilila z zagotavljanjem ustreznega vzdrževanja kanalizacijskega zbiralnega sistema in predlagala načrte za razvoj lokacije. Vendar pa kritiki menijo, da so občinske oblasti zanemarile potrebno vzdrževanje starajočega se kanalizacijskega sistema v mestu in ugibajo, da se bodo verjetno razvile še nevarnejši udori, če se ne ukrepa.<ref>{{navedi splet|author=Constantino Diaz-Duran|date=1 June 2010|title=Sinkhole in Guatemala City Might Not Be the Last|url=http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100603192740/http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|archive-date=June 3, 2010|access-date=3 June 2010|website=The Daily Beast}}</ref> 3 leta pozneje (2010) je nastal nov udor v mestu Gvatemala. == Znamenitosti == [[File:Guatemala National Palace of Culture.jpg|thumb|Gvatemalska Narodna palača, zdaj znana kot Narodna palača kulture.]] [[File:Museo Arqueologia1.jpg|thumb|Vhod v Museo de Arqueologia y Etnologia]] *[[Narodni muzej arheologije in etnologije (Gvatemala)]] je osrednja gvatemalska ustanova za ohranjanje in razstavljanje arheološke in etnološke dediščine države *''Museo Ixchel'' (indijanski tekstil) raziskuje gvatemalsko tradicijo oblačenja po vsej državi in ​​ima tudi pomembne zbirke keramike, tekstila, nakita in knjig. *''Museo Nacional de Arte Moderno'' ''Carlos Mérida'', muzej moderne umetnosti *''[[Museo Popol Vuh]]'' (predkolumbovska umetnost) je dom ene največjih zbirk majevske umetnosti na svetu; znan je po obsežni zbirki predkolumbovske in kolonialne umetnosti kulture Majev. *''[[Kaminaljuyú]]'' (predkolumbovske majevske ruševine) je arheološko najdišče na obrobju gvatemalske prestolnice *''Torre del Reformador'' je 75 metrov visok stolp iz jeklenih okvirjev, zgrajen leta 1935 v čast takratnega predsednika Justa Rufino Barriosa *''Palacio Nacional'' ([[Narodna palača (Gvatemala)]]), pogovorno znan tudi kot ''Palacio Verde'', je v svojem arhitekturnem kontekstu opredeljen kot simbol mesta Guatemala. Bila je najpomembnejša stavba v Gvatemali in je bila sedež predsednika Gvatemale. Stavba je izvor vseh cest v Republiki in ima mesto, znano kot ''Kilometer Cero'' (kilometer nič). Trenutno je muzej in se uporablja tudi za pomembna dejanja vlade. *''Catedral Metropolitana'' (stolnica iz leta 1815 z bogato umetniško opremo) posvečena [[sveti Jakob|Jakobu starejšem]] in je sedež sedež rimskokatoliške nadškofije Santiago de Guatemala. *''Palacio Episcopal'' (Nadškofijska palača) *''Biblioteca Nacional'' (Narodna knjižnica) *''Archivo General de Centro America'' (arhiv s številnimi dokumenti iz kolonialne zgodovine) *''Cerkev Cerrito del Carmen'' *''Iglesia La Merced'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1813) *''Iglesia San Francisco'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1851 z bogato umetniško opremo) *''Museo Nacional de Historia'' (narodna zgodovina 19. stoletja) *''Teatro Nacional'' (Narodno gledališče, zgrajeno v obliki ladje leta 1978) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Guatemala City |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/116 116]–117}} * {{navedi splet| url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |title=Guatemala City |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-27}} * {{navedi dokument |last=Valladares Cerezo |first=Carlos E. |year=2003 |url=https://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Guatemala.pdf |title=The case of Guatemala City, Guatemala |work=Understanding Slums |publisher=UN-Habitat}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala City|Gvatemala}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://www.muniguate.com/ Official Website of the Municipalidad de Guatemala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511203117/http://www.muniguate.com/ |date=11 May 2008 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Srednje Amerike]] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1776]] 5oxy1rkxs05svb2o3blqdsja0l81zru 6753220 6753219 2026-09-20T15:42:09Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ np 6753220 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Gvatemala | official_name = Nueva Guatemala de la Asunción | native_name = Guatemala | settlement_type = mesto | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 1/2/2/2/1 | total_width = 285 | caption_align = center | image1 = 22 Aerial view - Zona 10 - Guatemala City.jpg | image2 = Catedral Metropolitana - Guatemala City - Air View.jpg | image3 = Amanecer en ciudad de Guatemala.jpg | image4 = Ciudad de Guatemala, CA.jpg | image5 = Ciudad Cayalá Zona 16 Ciudad de Guatemala.jpg | image6 = Torre del Reformador.jpg | image7 = Teatro Lux visto desde el Paseo de la Sexta.jpg | image8 = Panopalacio.jpg | border = infobox }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: obris cone 10; Vrhovno sodišče; Ciudad Cayalá; Kulturni center Španije; [[Narodna palača (Gvatemala)|Gvatemalska nacionalna palača]]; [[Torre del Reformador]]; Cona 14; in mestna stolnica v Gvatemali | image_flag = Bandera de la Ciudad de Guatemala.svg | image_shield = Escudo de Armas de la Ciudad de Guatemala.svg | motto = »Todos somos la ciudad« (Vsi smo mesto), »Tú eres la ciudad« (Ti si mesto) | pushpin_map = Gvatemala | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = {{koord novi|14|36|48|N|90|32|7|W|region:GT|display=inline,title}} | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_type2 = | subdivision_name1 = Gvatemala | subdivision_name2 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1776 | government_type = Občina | leader_title = Župan | leader_name = Ricardo Quiñónez Lemus (Stranka unionistov) | area_total_km2 = 220 | area_land_km2 = | area_water_km2 = 0 | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | elevation_m = 1500 | population_total = 923.392<ref name="popis">{{navedi splet |url=https://www.censopoblacion.gt/explo/TabA4.xlsx |title=Cuadro A4 - Población total por lugar de nacimiento y lugar de residencia en abril del 2013 |work=Resultados del Censo 2018 |publisher=Instituto Nacional de Estadistica Guatemala |accessdate=2020-05-27}}</ref> | population_as_of = 2018 | population_density_km2 = 4196 | population_urban = 2750965 | population_metro = | website = http://www.muniguate.com/ | footnotes = | timezone = srednjeameriški | utc_offset = −06:00 | timezone_DST = | utc_offset_DST = }} '''Gvatemala''' ({{jezik-es|Ciudad de Guatemala}}, s polnim uradnim imenom '''Nueva Guatemala de la Asunción''', mednarodno znan tudi kot ''Guatemala City'') je [[glavno mesto]] [[Gvatemala|Gvatemale]] in s približno milijonom prebivalcev (po popisu leta 2018) in največje mesto te [[Srednja Amerika|srednjeameriške]] države. Predstavlja eno od 17 občin istoimenskega departmaja v upravni delitvi države. Pri tem širše [[metropolitansko območje]] sega na ozemlje desetih okoliških občin in naj bi po ocenah štelo več kot štiri milijone prebivalcev, kar je verjetno precej podcenjena številka, saj mnogi prebivalci barakarskih naselij na obrobju niso bili nikoli popisani. [[slika:Procesión Toma I Guatemala.jpg|thumb|Glavni mestni trg z narodno palačo med versko procesijo]] Mesto stoji v južnem delu osrednje Gvatemale, v gorski dolini ''Valle della Ermita'' (puščavnikova dolina) gorovja [[Sierra Madre de Chiapas]] na nadmorski višini približno 1500 m. Obkrožajo ga dvatisočaki, med njimi nekaj aktivnih [[vulkan]]ov, kot je 2552 m visoki [[Pacaya]], ki od 1960-ih redno bruha. Zaradi visoke lege je podnebje prijetno hladno. Tu je večina vladnih uradov, pa tudi več kot polovica gvatemalske industrije, zato je mesto politično, gospodarsko in tudi prometno ter kulturno središče države. Sodobno mesto je bilo v veliki meri zgrajeno po letu 1918, ko je bilo zgodovinsko mesto skoraj v celoti porušeno v seriji katastrofalnih [[potres]]ov. Od druge polovice 20. stoletja hitro raste zaradi priseljevanja z revnega in zaradi potresov še bolj ogroženega podeželja, zato se množijo barakarska naselja na obrobju. V njih živi približno tretjina prebivalcev. Osrčje Gvatemale tvori osrednji park (''Parque Central'') z narodno palačo (''Placio National'') in rimskokatoliško stolnico (''Catedral Metropolitana'') na glavnem trgu. Med znamenitostmi so še Parque la Aurora, kjer stoji več muzejev in mestni [[živalski vrt]] ter park Minerva, kjer stoji ogromen betonski reliefni zemljevid departmaja. == Zgodovina == Najzgodnejša naselitev [[Maji|Majev]] se je zgodila pred več kot 2000 leti. Ruševine tega naselja (Kaminaljuyú) je zdaj mogoče obiskati v parku v središču mesta. V španskem kolonialnem obdobju je bilo mestece Ermita, ki je leta 1773 imelo okoli 1600 prebivalcev, od leta 1620 dalje zgrajeno okoli samostana (El Carmen). Potem ko je staro prestolnico [[Antigua Gvatemala]] 26. julija 1773 prizadel [[potres]], je bilo 27. septembra 1775 ustanovljeno mesto Gvatemala kot novo glavno mesto španskega kolonialnega ozemlja v Srednji Ameriki. Leta 1782 so našteli 13.000 prebivalcev. Od leta 1823 do selitve vlade v Salvador leta 1834 je bilo mesto Guatemala glavno mesto Srednjeameriške konfederacije, ki je bila razpuščena leta 1840. Takratni politični pretresi so preprečili nadaljnjo širitev mesta, ki se je moralo boriti tudi s [[Quetzaltenang]]om za prevlado v državi. Ob koncu 19. stoletja je mesto zaznamovala klasična arhitektura, ki je takrat imelo le okoli 70.000 prebivalcev. V letih 1830, 1917, 1918 in še posebej leta 1976 so hudi potresi uničili velike dele mesta. Po [[Potres v Gvatemali (1976) |potresu leta 1976]] je v prestolnico prišlo nešteto beguncev iz drugih departmajev, ki je med moderno obnovo, ki je zajela tudi okoliške občine, doživela populacijski izbruh. == Geografija == Mesto Gvatemala leži na visoki planoti v zmernem podnebju. Rahla vulkanska kamnina [[tuf]]a v podzemlju je na mnogih mestih prerezana z globokimi erozijskimi soteskami (''barrancos''), zaradi česar je promet včasih prisiljen v dolge obvoze. Ko je bilo mesto leta 1773 ustanovljeno, so bile ulice pravokotno razporejene okoli osrednjega trga. Staro mestno jedro je razmeroma nizko, kar je posledica protipotresne uredbe iz leta 1918, po kateri je bilo dovoljeno zgraditi največ dve nadstropji. === Podnebje === Kljub svoji legi v tropih ima mesto Gvatemala tropsko savansko podnebje (Köppen ''Aw''), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (''Cwa''), zaradi relativno visoke nadmorske višine, ki znižuje povprečne temperature. Mesto je na splošno zelo toplo, skoraj spomladansko, skozi vse leto. V sušnem obdobju občasno postane vroče, vendar ne tako vroče in vlažno kot v srednjeameriških mestih ob morju. Najbolj vroč mesec je april. Deževno obdobje traja od maja do oktobra, kar sovpada s sezono tropskih neviht in [[orkan]]ov v zahodnem [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[Karibsko morje|Karibskem morju]], medtem ko se sušno obdobje razteza od novembra do aprila. Mesto lahko občasno piha, kar vodi tudi do nižjih temperatur okolja. Povprečna letna temperatura v mestu je 22–28 °C podnevi in 12–17 °C ponoči; povprečna relativna vlažnost je 82 % zjutraj in 58 % zvečer.<ref name="weatherbase.com">{{navedi splet|url=http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|title=Guatemala City, Guatemala Travel Weather Averages (Weatherbase)|work=Weatherbase|access-date=17 September 2009|archive-date=13 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113054055/http://www.weatherbase.com/weather/weatherall.php3?s=14687&refer=&units=metric|url-status=live}}</ref> === Vulkanska dejavnost === Iz mesta so vidni štirje [[stratovulkan]]i, od katerih sta dva aktivna. Najbližji in najbolj aktiven je Pacaya, ki občasno izbruhne veliko količino pepela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |title=MTU-VP Pacaya Volcano, Guatemala |publisher=Geo.mtu.edu |date=1 June 1995 |access-date=8 July 2009 |archive-date=4 February 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204191139/http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/central_america/guatemala/pacaya/gvn/sepgvn.html |url-status=live }}</ref> Ti vulkani ležijo južno od Valle de la Ermita in predstavljajo naravno oviro med mestom Gvatemala in pacifiškim nižavjem, ki opredeljuje južne regije Gvatemale. [[Volcán de Agua]], [[Fuego (vulkan)|Volcán de Fuego]], [[Pacaya]] in [[Acatenango]] sestavljajo linijo 33 stratovulkanov, ki se razteza po širini Gvatemale, od salvadorske meje do mehiške meje. === Potresi === Gvatemalsko višavje in Valle de la Ermita, ki ležijo na [[Srednjeameriški vulkanski lok|Srednjeameriškem vulkanskem loku]], pogosto stresajo močni potresi. Zadnji močan potres, ki je prizadel regijo mesta Gvatemala, se je zgodil leta 1976 na [[prelom (geologija)|prelomu]] Motagua, levostranskem zdrsu, ki tvori mejo med Karibsko in Severnoameriško ploščo. Dogodek iz leta 1976 je zabeležil 7,5 na trenutni lestvici magnitude. Manjše, manj hude potrese je pogosto čutiti v mestu in okolici. === Blatni plazovi === Hudourniški nalivi, podobni bolj znanim [[monsun]]om, se med deževno sezono pogosto pojavljajo v Valle de la Ermita, kar povzroči hudourniške poplave, ki včasih preplavijo mesto. Zaradi teh močnih padavin so nekateri slumi, ki ležijo na strmih robovih kanjonov, ki prečkajo Valle de la Ermita, odplaknjeni in pokopani pod plazovi blata, kot oktobra 2005.<ref>{{navedi splet|last=Carlos|first=Juan|date=7 October 2005|title=Mudslide in Guatemala kills dozens|url=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111113053211/http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20051007/news_1n7stan.html|archive-date=November 13, 2011|access-date=8 July 2009|work=San Diego Union-Tribune}}</ref> Tropski valovi, tropske nevihte in orkani včasih prizadenejo gvatemalsko višavje, ki prav tako prinese hudourniško deževje v regijo mesta Gvatemala in sproži te smrtonosne blatne plazove. === Psevdokras === [[File:Guatemala city sinkhole 2007 composite view.jpg|center|thumb|upright=3.0|Vrtača, 2007]] Februarja 2007 se je v severovzhodnem mestu Gvatemala ({{Coord|14|39|1.40|N|90|29|25|W}}) odprla zelo velika, globoka okrogla luknja z navpičnimi stenami, ki je ubila pet ljudi. Ta udorina, ki jo geologi imenujejo ''cevast psevdokras'', je bila globoka 100 metrov in jo je očitno ustvarila tekočina iz kanalizacije, ki je razjedala razsuti vulkanski pepel, apnenec in druge piroklastične snovi, ki so pod mestom Gvatemala.{{sfn|Waltham|2008|pp=291-300}}{{sfn|Halliday|2007|pp=103-113}} Zaradi tega so z območja evakuirali tisoč ljudi. Mestna hiša je to značilnost od takrat omilila z zagotavljanjem ustreznega vzdrževanja kanalizacijskega zbiralnega sistema in predlagala načrte za razvoj lokacije. Vendar pa kritiki menijo, da so občinske oblasti zanemarile potrebno vzdrževanje starajočega se kanalizacijskega sistema v mestu in ugibajo, da se bodo verjetno razvile še nevarnejši udori, če se ne ukrepa.<ref>{{navedi splet|author=Constantino Diaz-Duran|date=1 June 2010|title=Sinkhole in Guatemala City Might Not Be the Last|url=http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100603192740/http://www.thedailybeast.com/blogs-and-stories/2010-06-01/sinkhole-in-guatemala-city-might-not-be-the-last/|archive-date=June 3, 2010|access-date=3 June 2010|website=The Daily Beast}}</ref> 3 leta pozneje (2010) je nastal nov udor v mestu Gvatemala. == Znamenitosti == [[File:Guatemala National Palace of Culture.jpg|thumb|Gvatemalska Narodna palača, zdaj znana kot Narodna palača kulture.]] [[File:Museo Arqueologia1.jpg|thumb|Vhod v Museo de Arqueologia y Etnologia]] *[[Narodni muzej arheologije in etnologije (Gvatemala)]] je osrednja gvatemalska ustanova za ohranjanje in razstavljanje arheološke in etnološke dediščine države *''Museo Ixchel'' (indijanski tekstil) raziskuje gvatemalsko tradicijo oblačenja po vsej državi in ​​ima tudi pomembne zbirke keramike, tekstila, nakita in knjig. *''Museo Nacional de Arte Moderno'' ''Carlos Mérida'', muzej moderne umetnosti *''[[Museo Popol Vuh]]'' (predkolumbovska umetnost) je dom ene največjih zbirk majevske umetnosti na svetu; znan je po obsežni zbirki predkolumbovske in kolonialne umetnosti kulture Majev. *''[[Kaminaljuyú]]'' (predkolumbovske majevske ruševine) je arheološko najdišče na obrobju gvatemalske prestolnice *''Torre del Reformador'' je 75 metrov visok stolp iz jeklenih okvirjev, zgrajen leta 1935 v čast takratnega predsednika Justa Rufino Barriosa *''Palacio Nacional'' ([[Narodna palača (Gvatemala)]]), pogovorno znan tudi kot ''Palacio Verde'', je v svojem arhitekturnem kontekstu opredeljen kot simbol mesta Guatemala. Bila je najpomembnejša stavba v Gvatemali in je bila sedež predsednika Gvatemale. Stavba je izvor vseh cest v Republiki in ima mesto, znano kot ''Kilometer Cero'' (kilometer nič). Trenutno je muzej in se uporablja tudi za pomembna dejanja vlade. *''Catedral Metropolitana'' (stolnica iz leta 1815 z bogato umetniško opremo) posvečena [[sveti Jakob|Jakobu starejšem]] in je sedež sedež rimskokatoliške nadškofije Santiago de Guatemala. *''Palacio Episcopal'' (Nadškofijska palača) *''Biblioteca Nacional'' (Narodna knjižnica) *''Archivo General de Centro America'' (arhiv s številnimi dokumenti iz kolonialne zgodovine) *''Cerkev Cerrito del Carmen'' *''Iglesia La Merced'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1813) *''Iglesia San Francisco'' (neoklasicistična cerkev iz leta 1851 z bogato umetniško opremo) *''Museo Nacional de Historia'' (narodna zgodovina 19. stoletja) *''Teatro Nacional'' (Narodno gledališče, zgrajeno v obliki ladje leta 1978) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Guatemala City |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/116 116]–117}} * {{navedi splet| url=https://www.britannica.com/place/Guatemala-City |title=Guatemala City |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-27}} * {{navedi dokument |last=Valladares Cerezo |first=Carlos E. |year=2003 |url=https://www.ucl.ac.uk/dpu-projects/Global_Report/pdfs/Guatemala.pdf |title=The case of Guatemala City, Guatemala |work=Understanding Slums |publisher=UN-Habitat}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala City|Gvatemala}} * {{Wikivoyage-inline}} * [http://www.muniguate.com/ Official Website of the Municipalidad de Guatemala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511203117/http://www.muniguate.com/ |date=11 May 2008 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Srednje Amerike]] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1776]] 7i3ib13eziaa165spafsmrxdo73lrr2 Seznam senegalskih pesnikov 0 33533 6753353 5256054 2026-09-21T09:09:25Z ~2026-45085-22 264465 /* D */ 6753353 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Senegalci|senegalskih]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Senegalcev|Senegal|senegalskih}} {{CompactTOC2}} == D == [[Birago Diop]] - [[Boubacar Boris Diop]] (1946 -) (pisatelj) == S == [[Léopold Sédar Senghor]] - == Glej tudi == * [[seznam senegalskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Senegalcev|Pesniki]] [[Kategorija:Senegalski pesniki|*]] 7xxfotb2jhtxd9d9aa947ie9dlf7w9b Dvanajst bogov Olimpa 0 37780 6753161 6527124 2026-09-20T13:41:34Z ~2026-50744-36 266065 veliko 6753161 wikitext text/x-wiki [[Slika:Olympians.jpg|thumb|Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'']] V starogrški religiji in [[grška mitologija|grški mitologiji]] so '''olimpska dvanajsterica''' glavna božanstva grškega [[panteon]]a, kamor so običajno šteti [[Zevs]], [[Hera]], [[Pozejdon]], [[Had]], [[Atena]], [[Apolon]], [[Artemida]], [[Ares]], [[Afrodita]], [[Hefajst]], [[Hermes]] in [[Hestija]] ali [[Dioniz]]. Pomemben pa je tudi [[Demetra]], ki pa ni vštet v glavno dvanajsterico. <ref>Hansen, [http://books.google.com/books?id=a-NmaO-kM2UC&pg=PA250 p. 250]; Burkert, pp. 125 ff.; Dowden, [http://books.google.com/books?id=yOQtHNJJU9UC&pg=PA43 p. 43]; Chadwick, [http://books.google.com/books?id=RMj7M_tGaNMC&pg=PA85 p. 85]; Müller, [http://books.google.com/books?id=qoIOAAAAQAAJ&pg=PA419 pp. 419 ff.]; Pache, [http://books.google.com/books?id=lNV6-HsUppsC&pg=RA2-PA308 pp. 308 ff.]; Thomas, [http://books.google.com/books?id=pD_z8thJyukC&pg=PA12 p. 12]; Smith, [http://books.google.com/books?id=7q1LDrb9btkC&pg=PT362 p. 362]; Long, [https://books.google.com/books?id=3dUUAAAAIAAJ&pg=PA140 pp. 140&ndash;141].</ref> == Koncept == [[File:Greek - Procession of Twelve Gods and Goddesses - Walters 2340.jpg|thumb|upright=1.8|Fragment helenističnega reliefa (1. st. pr. n. št. .) prikazuje dvanajst olimpskih bogov, ki nosijo svoje atribute v procesiji; od leve proti desni: Hestija (žezlo), Hermes (zlata palica, imenovana kaducej, srebrni krilati sandali, krilata kapa, torba), Afrodita (tančica), Ares (čelada, bakla, pes in jastreb), Demetra (žezlo in snop pšenice), Hefajst (palica), Hera (žezlo), Pozejdon (trizob), Atena (sova in čelada), Zevs (strele in žezlo), Artemida (lok in tul), Apolon (lira), Walters Art Museum.<ref> Walters Art Museum, [http://art.thewalters.org/detail/38764 accession number 23.40].</ref>]] Olimpska dvanajsterica, znanih tudi kot ''dodekateon'' (grško: Δωδεκάθεον, δώδεκα, '' dōdeka '', "svanajst" in θεοί, ''theoi'', "bogovi") <ref>Used rarely, in Byzantine Greek, e.g. by Nicephorus Callistus Xanthopoulos, Athanasius of Alexandria or Ducas.</ref><ref name="Pap">{{cite encyclopedia|title=Dodekatheon|encyclopedia=Papyros-Larousse-Britanicca|year=2007|language=grc}}</ref>, so bili glavna božanstva grškega panteona, ki so prebivali na vrhu mitske gore [[Olimp]]. V vojni bogov, v kateri je Zevs s svojimi brati in sestrami premagal Titane, so si izborili premoč. Koncept "dvanajstih bogov" je starejši od vseh ohranjenih grških ali rimskih virov. <ref>Burkert, p. 125.</ref> Bogovi se v Homerjevih epih sestajajo na zborih, vendar je prva antična omemba verskih obredov olimpijcev v Homerjevi hvalnici Hermesa. Grški kult dvanajstih olimpijcev je znan vse od 6. stoletja pred našim štetjem v Atenah in verjetno ni bilo nič podobnega v mikenskem obdobju. Oltar dvanajstih bogov v Atenah je običajno umeščen v vladavino arhona Pezistrata mlajšega v 522/521 pr. n. št. V antični grški religiji so "olimpski bogovi" in "kult dvanajstih bogov" pogosto različna pojma. <ref name="Long">C.R. Long, ''The Twelve Gods of Greece and Rome''</ref> == Člani == Število dvanajst je dokončno, bile pa so razlike, katera božanstva so mišljena. V umetnosti in poeziji so najpogosteje upodobljeni Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Dioniz. Obstaja še več sto drugih grških bogov, vendar so malokrat omenjeni. Najstarejša bogova sta Gaja in Uran. Gaja je boginja zemlje, Uran pa bog ozračja. Gaja in Uran sta starša vsem gigantom, titanom, poltitanom, bogovom in pošastim. Had, znan v elevzinijah kot Pluton ("bogati"), običajno ni bil vključen med olimpijce, ker je njegovo bivališče podzemlje. [[Platon]] povezuje dvanajst olimpijcev z dvanajstimi meseci, kar pomeni, da je štel Plutona za enega od dvanajstih, zadnji mesec naj bi bil posvečen njemu in duhovom mrtvih. <ref>Plato, ''The Laws'' 828 [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0166%3Abook%3D8%3Asection%3D828b b-d]</ref> Platon je v svojem delu ''Faidros'' izključil Hestijo s seznama dvanajstih bogov. <ref>Plato, ''Phaedrus'' 246 [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0174%3Atext%3DPhaedrus%3Asection%3D247a 247 a]</ref> Pri Olimpiji je bilo šest oltarjev, posvečenih šestim parom bogov: Zevs in Pozejdon, Hera in Atena, Hermes in Apolon, [[Harite]] in Dioniz, Artemida in [[Alfej]] in [[Kronos]] in [[Rea]]. Zgodovinar [[Herodot]] navaja, da je bil včasih med dvanajsterico vključen Heraklej. <ref name="Herod">Herodotus, ''The Histories'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0126%3Abook%3D2%3Achapter%3D43 2.43–44]</ref>Na Kosu sta dvanajsterici dodana Heraklej in Dioniz in ne Ares in Hefajst. <ref>{{cite encyclopedia|last=Berger-Doer|first=Gratia|title=Dodekatheoi|encyclopedia=Lexicon Iconographicum Mythologiae Classicae|year=1986|pages=646–658|volume=3}}</ref> Za [[Pindar]]ja, ''Bibliotheca'' in Herodorja Heraklej ni eden od dvanajst bogov, ampak tisti, ki je ustanovil njihov kult. [[Lukijan]] (2. stoletje) vključuje Herakleja in [[Asklepij]]a v dvanajsterico, ne da bi pojasnil, katera dva sta jima morala odstopiti mesto. [[Heba]], [[Helij]], [[Selena]], [[Eos]], [[Eros]] in [[Perzefona]] so še drugi pomembni bogovi in boginje, ki so včasih vključeni v skupino dvanajstih. Eros je pogosto upodobljen skupaj s preostalimi dvanajstimi, posebej njegova mati Afrodita, vendar običajno ni bila med dvanajstimi bogovi. Rimski pesnik [[Kvint Enij|Enij]] primerja z rimskimi bogovi (''Dii Consentes'') kot šest moških in žensk <ref name="PapAm">{{cite encyclopedia|title=Greek mythology|encyclopedia=Encyclopedia Americana|year=1993|volume=13|page=431}}</ref>, ohranja prostor [[Vesta|Vesti]] (grški Hestiji), ki je igrala ključno vlogo v rimski religiji kot državna boginja, ki jo vzdržujejo [[Vestalke]]. == Seznam == === Dvanajst olimpijcev === {| class="wikitable" ! style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Grško ime!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Rimsko ime!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Slika!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Vloga in atributi |- | style="padding-left:1em;"|[[Zevs]] || style="padding-left:1em;"|[[ Jupiter (mitologija) |Jupiter]] || [[File:Jupiter Smyrna Louvre Ma13.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Kralj bogov in vladar [[Olimp]]a; bog neba, strele, grmenja, prava, reda, pravičnosti. Najmlajši otrok Titanov Kronosa in Ree. Simboli so strela, orel, hrast, žezlo in tehtnica. Brat in mož Here, čeprav je imel številne ljubice in ljubimce. Bil je brat Pozejdona, Hada, Demetre, Hestije. |- | style="padding-left:1em;"|[[Hera]] || style="padding-left:1em;"|[[Junona]] || [[File:Hera Campana Louvre Ma2283.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Kraljica bogov in boginja zakonske zveze in družine. Simboli so: pav, kukavica in krava. Najmlajša hči Kronosa in Ree. Žena in sestra Zevsa. Bila je boginja zakonske zveze in se pogosto poskušala maščevati Zevsovim ljubicam in njihovim otrokom. |- | style="padding-left:1em;"|[[Pozejdon]] || style="padding-left:1em;"|[[ Neptun (mitologija)|Neptun]] || [[File:Poseidon sculpture Copenhagen 2005.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog morja, potresov in velikih valov. Simboli so: konj, bik, delfin in trizob. Srednji sin Kronosa in Ree. Brat Zevsa in Hada. Poročen z [[Nereide|Nereido]] [[Amfitrite]], čeprav je, tako kot večina moških grških bogov, imel številne ljubice in ljubimce. |- | style="padding-left:1em;"|[[Demetra]] || style="padding-left:1em;"|[[ Cerera (mitologija) |Cerera]] || [[File:Demeter Altemps Inv8546.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"|Boginja plodnosti, kmetijstva, narave in letnih časov. Simboli so: mak, pšenica, bakla, [[rog izobilja]] in prašič. Srednja hči Kronosa in Ree. |- | style="padding-left:1em;"|[[Atena]] || style="padding-left:1em;"|[[ Minerva (mitologija)|Minerva]] || [[File:Mattei Athena Louvre Ma530 n2.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;" |Boginja modrosti, razuma, inteligence, literature, obrti in znanosti, obrambe in strateškega vojskovanja. Simbola sta: sova in oljka. Hči Zevsa in [[Okeanide]] [[Metis (mitologija)| Metis]] se je rodila z bojnim krikom in v popolni bojni opremi skočila iz očetove glave, potem ko je požrl njeno mater. |- | style="padding-left:1em;"|[[Apolon]]{{ref label|apoll|A|^}} || style="padding-left:1em;"|Apolon{{ref label|apoll|A|^}}|| [[File:Apolo citaredo, Museo Archeologico Nazionale di Napoli.JPG|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog svetlobe, prerokbe, navdiha, poezije, glasbe in umetnosti, medicine in zdravljenja. Sin Zevsa in Leto. Simboli so: sonce, lira, labod in miš. Brat dvojček Artemide. |- | style="padding-left:1em;"|[[Artemida]] || style="padding-left:1em;"|[[Diana]] || [[File:Diane de Versailles Leochares.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Boginja lova, devištva, lokostrelstva, lune in vseh živali. Simboli so: luna, jelen, pes, medvedka, kača, cipresa, lok in puščica. Hči Zevsa in Leto in dvojčica Apolona. |- | style="padding-left:1em;"|[[Ares]] || style="padding-left:1em;"|[[ Mars (mitologija)|Mars]] || [[File:Ares villa Hadriana.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog vojne, nasilja in prelivanja krvi. Simboli so: merjasec, kača, pes, jastreb, kopje in ščit. Sin Zevsa in Here, vsi drugi bogovi (razen Afrodite) so ga prezirali. Njegovo latinsko ime Mars nam je dal besedo ''martial'' (vojaški). |- | style="padding-left:1em;"|[[Afrodita]] || style="padding-left:1em;"|[[ Venera (mitologija)|Venera]] || [[File:NAMA Aphrodite Syracuse.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Boginja ljubezni, lepote in poželenja. Simboli so: golobica, ptica, jabolko, čebela, labod, mirta in vrtnica. Hči Zevsa in Okeanide Dione ali morda rojena iz morske pene, ko je [[Uran (mitologija)|Uran]]ovo seme kapljalo v morje, potem ko je kastriral svojega najmlajšega sina; Kronos je nato očetove genitalije vrgel v morje. Poročena je bila s Hefajstom, čeprav je imela veliko zunajzakonskih afer, predvsem z Aresom. Njeno ime nam je dalo besedo "[[afrodiziak]]", medtem ko je njeno latinsko ime Venera dalo besedo "venereal" [[spolno prenosljiva bolezen]]. |- | style="padding-left:0.65em;"|[[Hefajst]] || style="padding-left:1em;"|[[ Vulkan (mitologija)|Vulkan]] || [[File:Vulcan Coustou Louvre MR1814.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Mojster kovač in obrtnik bogov; bog ognja in ponarejanja. Simboli so: ogenj, nakovalo, sekira, osel, kladivo, klešče in prepelica. Sin Here in Zevsa. Poročen je bil z Afrodito, čeprav v primerjavi z večino božanskih mož redko razuzdan. Njegovo latinsko ime Vulkan nam je dalo besedo "[[vulkan]]". |- | style="padding-left:1em;"|[[Hermes]] || style="padding-left:1em;"|[[ Merkur (mitologija) |Merkur]] || [[File:Hermes Ingenui Pio-Clementino Inv544.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Glasnik bogov; bog trgovine, tatov, popotnikov, zgovornosti in ulic. Simboli so: zlata palica, imenovana [[kaducej]], srebrni krilati sandali, krilata kapa, torba, štorklja in želva (katere lupino je uporabil za izum lire). Sin Zevsa in nimfe Maje. Je drugi najmlajši olimpijec, starejši samo od Dioniza. |- | style="padding-left:1em;"|[[Hestija]] || style="padding-left:1em;"|[[Vesta]] || [[File:Hestia - Wellesley College - DSC09634.JPG|75px]] || style="padding:0.5em;"| Boginja domačega ognjišča in domačnosti in družine; rodila se je v prvi generaciji olimpijcev in je ena od prvotnih dvanajstih. Je prvi otrok Kronosa in Ree, najstarejša sestra Hada, Demetre, Pozejdona, Here in Zevsa. |- | style="padding-left:1em;"|[[Dioniz]] || style="padding-left:1em;"|[[Dioniz|Bakh]] || [[File:Dionysos Louvre Ma87 n2.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog vina, praznovanja in ekstaze. Patron boga umetnosti [[gledališče|gledališča]]. Simboli so: trta, bršljan, čaša, tiger, panter, leopard, delfin, koza in storž. Sin Zevsa in smrtnice tebanske princese Semele. Poročen s kretsko princeso [[Ariadna |Ariadno]]. Najmlajši olimpski bog, pa tudi edini, ki ima umrljivo mamo. |} === Drugi olimpijci === Naslednji bogovi in boginje so včasih vključeni med dvanajst olimpijcev: {| class="wikitable" ! style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Grško ime!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Rimsko ime!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Slika!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Vloga in atributi |- | style="padding-left:1em;"|Had || style="padding-left:1em;" |Pluton || [[File:Hades-et-Cerberus-III.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog podzemlja, mrtvih in bogastva pod zemljo. Rojen je bil v prvi generaciji olimpijcev, starejši brat Zevsa, Pozejdona, Here, Demetre in mlajši brat Hestije, a ker živi v podzemlju namesto na gori Olimp, po navadi ni med dvanajstimi olimpijci. |- | style="padding-left:1em;"|[[Heraklej]] || style="padding-left:1em;"|[[Herkul]] || [[File:Hercules Farnese 3637104088 9c95d7fe3c b.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Božanski junak, polbog, sin Zevsa in Alkmene, rejenec Amfitriona in pravnuk (in polbrat) Perzeja (Περσεύς). Bil je eden največjih grških junakov, vzor moškosti in zmagovalec olimpskega reda proti htonskim pošastim. |- | style="padding-left:1em;"|[[Perzefona]] || style="padding-left:1em;"|[[Prozerpina]] || [[File:AMI - Isis-Persephone.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"|Kraljica podzemlja in hči Demetre in Zevsa. Tudi boginja pomladi. Postala je žena Hada, boga podzemlja, ko jo je ugrabil. Demetra, obupana zaradi izginotja hčerke, je zanemarjala zemljo, tako ni nič zraslo. Sčasoma Zevs ukaže Hadu, da omogoči Perzefoni, da zapusti podzemlje in obišče mater. Had je to storil, a ker je Perzefona v podzemlju pojedla šest od dvanajstih semen granatnega jabolka, ko jo Had ugrabil prvič, je morala vsako leto preživeti šest mesecev v podzemlju. Zato je šest mesecev vse raslo in uspevalo, preostalih šest mesecev pa vse uvenelo in umrlo. Njeni simboli so granatno jabolko, vrba, slapovi, reke in izviri. |- | style="padding-left:1em;"|[[Asklepij]] || style="padding-left:1em;"|[[Eskulap]] || [[File:Asklepios - Epidauros.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog medicine in zdravljenja. Zastopa zdravilni vidik medicinske umetnosti. Sin Apolona in Koronide. Njegove hčerke so Higieja ("zdravje") in Panakeja ("univerzalno zdravilo"), Jaso ("medicina"), Akeso ("zdravilna moč"), Agleja ("zdrava vročina"). |- | style="padding-left:1em;"|[[Eros]] || style="padding-left:1em;"|[[Kupid]] || [[File: File-Eros - Pompeiian statue - Naples Archeological Museum.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog spolne ljubezni in lepote. Častili so ga kot božanstvo plodnosti, sin Afrodite in Aresa. Pogosto je bil upodobljen z liro ali lokom in puščico, spremljajo ga delfini, vrtnice in bakle. |- | style="padding-left:1em;"|[[Heba]] || style="padding-left:1em;"|[[Juventas]] || [[File:Canova-Hebe 30 degree view.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Je hči Zevsa in Here. Heba je boginja mladosti in božja točajka, ki je točila nektar in ambrozijo. Ker je ob nekem prazniku razlila nektar, jo je Zevs spodil. Poročila se je s Heraklejem. |- | style="padding-left:1em;"|[[Pan]] || style="padding-left:1em;"|[[Favn]] (ali<br>[[Silvanus (mythology)|Silvanus]]) || [[File:PanandDaphnis.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog narave, divjine, pastirjev in jat, gora, lova, gozda in kmečke glasbe, pa tudi spremljevalec nimf. Svojemu ljubmicu, pastirju Dafnisu, in posledično človeštvu je podaril trstenke oziroma panovo piščal. Sin Hermesa in nimfe Driope, po nekaterih virih sin Zevsa in nimfe Kalisto. Koren besede "panika" prihaja od boga Pana in njegovega vojnega krika, ki je povzročil strah in paniko pri njegovih sovražnikih. |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Walter Burkert, ''Greek Religion'', Wiley-Blackwell, 1991. ISBN 978-0-631-15624-6. * {{navedi knjigo |author=Chadwick, John |year=1976 |title=The Mycenaean World |url=https://archive.org/details/mycenaeanworld00chad |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-29037-6 |cobiss=24671842 |pages=}} * Dowden, Ken, "Olympian Gods, Olympian Pantheon", in ''A Companion to Greek Religion'', Daniel Ogden editor, John Wiley & Sons, 2010. ISBN 9781444334173. * Evelyn-White, Hugh, ''The Homeric Hymns and Homerica with an English Translation by Hugh G. Evelyn-White''. Homeric Hymns. Cambridge, MA.,Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1914. * Hansen, William, William F. Hansen, ''Classical Mythology: A Guide to the Mythical World of the Greeks and Romans'', Oxford University Press, 2005. ISBN 9780195300352. * Long, Charlotte R., ''The Twelve Gods of Greece and Rome'', Brill Archive, Jan 1, 1987. [https://books.google.com/books?id=3dUUAAAAIAAJ&source=gbs_navlinks_s Google Books] * Morford, Mark P. O., Robert J. Lenardon, ''Classical Mythology'', Eighth Edition, Oxford University Press, 2007. ISBN 978-0-19-530805-1. * Müller, Karl Otfried, ''Ancient Art and Its Remains: Or, A Manual of the Archaeology of Art'', translated by John Leitch, B. Quaritch, 1852. * Ogden, Daniel "Introduction" to ''A Companion to Greek Religion'', Daniel Ogden editor, John Wiley & Sons, 2010. ISBN 9781444334173. * Pache, Corinne Ondine, "Gods, Greek" in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome, Volume 3'', Oxford University Press. 2010. ISBN 9780195170726. * Pindar, ''Odes'', Diane Arnson Svarlien. 1990. * Rutherford, Ian, "Canonizing the Pantheon: the Dodekatheon in Greek Religion and its Origins" in [http://home.lu.lv/~harijs/Macibu%20materiali%20,teksti/Gramatas%20Seno%20Laiku%20Vesture%20(%20Elektroniski%20)/Antika%20Kultura/Antika%20Kultura/Gods%20of%20Ancient%20Greece.pdf ''The Gods of Ancient Greece: Identities and Transformations''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110165303/http://home.lu.lv/~harijs/Macibu%20materiali%20,teksti/Gramatas%20Seno%20Laiku%20Vesture%20(%20Elektroniski%20)/Antika%20Kultura/Antika%20Kultura/Gods%20of%20Ancient%20Greece.pdf |date=2013-11-10 }}, editors Jan N. Bremmer, Andrew Erskine, Edinburgh University Press 2010. ISBN 978-0748637980. * Smith, Tyler Jo, Dimitris Plantzos, ''A Companion to Greek Art'', editors Tyler Jo Smith, Dimitris Plantzos, John Wiley & Sons, 2012. ISBN 9781118273371. * Thomas, Edmund, "From the pantheon of the gods to the Pantheon of Rome" in ''Pantheons: Transformations of a Monumental Idea'', editors Richard Wrigley, Matthew Craske, Ashgate Publishing, Ltd., 2004. ISBN 9780754608080. * {{navedi knjigo |author=Janković, Vladeta |year=2004 |title=Kdo je kdo v antiki |publisher=Modrijan založba|location=Ljubljana |isbn=961-241-004-6 |cobiss=216470528 |pages=}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dvanajst bogov Olimpa|*]] [[Kategorija:Grški bogovi]] [[Kategorija:Grška mitologija]] rzqbd05nl0x09yqrezimiabwbtf5ee8 6753280 6753161 2026-09-20T19:37:37Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6753161|6753161]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-50744-36|~2026-50744-36]] ([[User talk:~2026-50744-36|pogovor]]) 6753280 wikitext text/x-wiki [[Slika:Olympians.jpg|thumb|Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'']] V starogrški religiji in [[grška mitologija|grški mitologiji]] so '''olimpska dvanajsterica''' glavna božanstva grškega [[panteon]]a, kamor so običajno šteti [[Zevs]], [[Hera]], [[Pozejdon]], [[Demetra]], [[Atena]], [[Apolon]], [[Artemida]], [[Ares]], [[Afrodita]], [[Hefajst]], [[Hermes]] in [[Hestija]] ali [[Had]]. Pomemben pa je tudi [[Dioniz]], ki pa ni vštet v glavno dvanajsterico. <ref>Hansen, [http://books.google.com/books?id=a-NmaO-kM2UC&pg=PA250 p. 250]; Burkert, pp. 125 ff.; Dowden, [http://books.google.com/books?id=yOQtHNJJU9UC&pg=PA43 p. 43]; Chadwick, [http://books.google.com/books?id=RMj7M_tGaNMC&pg=PA85 p. 85]; Müller, [http://books.google.com/books?id=qoIOAAAAQAAJ&pg=PA419 pp. 419 ff.]; Pache, [http://books.google.com/books?id=lNV6-HsUppsC&pg=RA2-PA308 pp. 308 ff.]; Thomas, [http://books.google.com/books?id=pD_z8thJyukC&pg=PA12 p. 12]; Smith, [http://books.google.com/books?id=7q1LDrb9btkC&pg=PT362 p. 362]; Long, [https://books.google.com/books?id=3dUUAAAAIAAJ&pg=PA140 pp. 140&ndash;141].</ref> == Koncept == [[File:Greek - Procession of Twelve Gods and Goddesses - Walters 2340.jpg|thumb|upright=1.8|Fragment helenističnega reliefa (1. st. pr. n. št. .) prikazuje dvanajst olimpskih bogov, ki nosijo svoje atribute v procesiji; od leve proti desni: Hestija (žezlo), Hermes (zlata palica, imenovana kaducej, srebrni krilati sandali, krilata kapa, torba), Afrodita (tančica), Ares (čelada, bakla, pes in jastreb), Demetra (žezlo in snop pšenice), Hefajst (palica), Hera (žezlo), Pozejdon (trizob), Atena (sova in čelada), Zevs (strele in žezlo), Artemida (lok in tul), Apolon (lira), Walters Art Museum.<ref> Walters Art Museum, [http://art.thewalters.org/detail/38764 accession number 23.40].</ref>]] Olimpska dvanajsterica, znanih tudi kot ''dodekateon'' (grško: Δωδεκάθεον, δώδεκα, '' dōdeka '', "svanajst" in θεοί, ''theoi'', "bogovi") <ref>Used rarely, in Byzantine Greek, e.g. by Nicephorus Callistus Xanthopoulos, Athanasius of Alexandria or Ducas.</ref><ref name="Pap">{{cite encyclopedia|title=Dodekatheon|encyclopedia=Papyros-Larousse-Britanicca|year=2007|language=grc}}</ref>, so bili glavna božanstva grškega panteona, ki so prebivali na vrhu mitske gore [[Olimp]]. V vojni bogov, v kateri je Zevs s svojimi brati in sestrami premagal Titane, so si izborili premoč. Koncept "dvanajstih bogov" je starejši od vseh ohranjenih grških ali rimskih virov. <ref>Burkert, p. 125.</ref> Bogovi se v Homerjevih epih sestajajo na zborih, vendar je prva antična omemba verskih obredov olimpijcev v Homerjevi hvalnici Hermesa. Grški kult dvanajstih olimpijcev je znan vse od 6. stoletja pred našim štetjem v Atenah in verjetno ni bilo nič podobnega v mikenskem obdobju. Oltar dvanajstih bogov v Atenah je običajno umeščen v vladavino arhona Pezistrata mlajšega v 522/521 pr. n. št. V antični grški religiji so "olimpski bogovi" in "kult dvanajstih bogov" pogosto različna pojma. <ref name="Long">C.R. Long, ''The Twelve Gods of Greece and Rome''</ref> == Člani == Število dvanajst je dokončno, bile pa so razlike, katera božanstva so mišljena. V umetnosti in poeziji so najpogosteje upodobljeni Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Dioniz. Obstaja še več sto drugih grških bogov, vendar so malokrat omenjeni. Najstarejša bogova sta Gaja in Uran. Gaja je boginja zemlje, Uran pa bog ozračja. Gaja in Uran sta starša vsem gigantom, titanom, poltitanom, bogovom in pošastim. Had, znan v elevzinijah kot Pluton ("bogati"), običajno ni bil vključen med olimpijce, ker je njegovo bivališče podzemlje. [[Platon]] povezuje dvanajst olimpijcev z dvanajstimi meseci, kar pomeni, da je štel Plutona za enega od dvanajstih, zadnji mesec naj bi bil posvečen njemu in duhovom mrtvih. <ref>Plato, ''The Laws'' 828 [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0166%3Abook%3D8%3Asection%3D828b b-d]</ref> Platon je v svojem delu ''Faidros'' izključil Hestijo s seznama dvanajstih bogov. <ref>Plato, ''Phaedrus'' 246 [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0174%3Atext%3DPhaedrus%3Asection%3D247a 247 a]</ref> Pri Olimpiji je bilo šest oltarjev, posvečenih šestim parom bogov: Zevs in Pozejdon, Hera in Atena, Hermes in Apolon, [[Harite]] in Dioniz, Artemida in [[Alfej]] in [[Kronos]] in [[Rea]]. Zgodovinar [[Herodot]] navaja, da je bil včasih med dvanajsterico vključen Heraklej. <ref name="Herod">Herodotus, ''The Histories'', [http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0126%3Abook%3D2%3Achapter%3D43 2.43–44]</ref>Na Kosu sta dvanajsterici dodana Heraklej in Dioniz in ne Ares in Hefajst. <ref>{{cite encyclopedia|last=Berger-Doer|first=Gratia|title=Dodekatheoi|encyclopedia=Lexicon Iconographicum Mythologiae Classicae|year=1986|pages=646–658|volume=3}}</ref> Za [[Pindar]]ja, ''Bibliotheca'' in Herodorja Heraklej ni eden od dvanajst bogov, ampak tisti, ki je ustanovil njihov kult. [[Lukijan]] (2. stoletje) vključuje Herakleja in [[Asklepij]]a v dvanajsterico, ne da bi pojasnil, katera dva sta jima morala odstopiti mesto. [[Heba]], [[Helij]], [[Selena]], [[Eos]], [[Eros]] in [[Perzefona]] so še drugi pomembni bogovi in boginje, ki so včasih vključeni v skupino dvanajstih. Eros je pogosto upodobljen skupaj s preostalimi dvanajstimi, posebej njegova mati Afrodita, vendar običajno ni bila med dvanajstimi bogovi. Rimski pesnik [[Kvint Enij|Enij]] primerja z rimskimi bogovi (''Dii Consentes'') kot šest moških in žensk <ref name="PapAm">{{cite encyclopedia|title=Greek mythology|encyclopedia=Encyclopedia Americana|year=1993|volume=13|page=431}}</ref>, ohranja prostor [[Vesta|Vesti]] (grški Hestiji), ki je igrala ključno vlogo v rimski religiji kot državna boginja, ki jo vzdržujejo [[Vestalke]]. == Seznam == === Dvanajst olimpijcev === {| class="wikitable" ! style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Grško ime!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Rimsko ime!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Slika!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Vloga in atributi |- | style="padding-left:1em;"|[[Zevs]] || style="padding-left:1em;"|[[ Jupiter (mitologija) |Jupiter]] || [[File:Jupiter Smyrna Louvre Ma13.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Kralj bogov in vladar [[Olimp]]a; bog neba, strele, grmenja, prava, reda, pravičnosti. Najmlajši otrok Titanov Kronosa in Ree. Simboli so strela, orel, hrast, žezlo in tehtnica. Brat in mož Here, čeprav je imel številne ljubice in ljubimce. Bil je brat Pozejdona, Hada, Demetre, Hestije. |- | style="padding-left:1em;"|[[Hera]] || style="padding-left:1em;"|[[Junona]] || [[File:Hera Campana Louvre Ma2283.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Kraljica bogov in boginja zakonske zveze in družine. Simboli so: pav, kukavica in krava. Najmlajša hči Kronosa in Ree. Žena in sestra Zevsa. Bila je boginja zakonske zveze in se pogosto poskušala maščevati Zevsovim ljubicam in njihovim otrokom. |- | style="padding-left:1em;"|[[Pozejdon]] || style="padding-left:1em;"|[[ Neptun (mitologija)|Neptun]] || [[File:Poseidon sculpture Copenhagen 2005.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog morja, potresov in velikih valov. Simboli so: konj, bik, delfin in trizob. Srednji sin Kronosa in Ree. Brat Zevsa in Hada. Poročen z [[Nereide|Nereido]] [[Amfitrite]], čeprav je, tako kot večina moških grških bogov, imel številne ljubice in ljubimce. |- | style="padding-left:1em;"|[[Demetra]] || style="padding-left:1em;"|[[ Cerera (mitologija) |Cerera]] || [[File:Demeter Altemps Inv8546.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"|Boginja plodnosti, kmetijstva, narave in letnih časov. Simboli so: mak, pšenica, bakla, [[rog izobilja]] in prašič. Srednja hči Kronosa in Ree. |- | style="padding-left:1em;"|[[Atena]] || style="padding-left:1em;"|[[ Minerva (mitologija)|Minerva]] || [[File:Mattei Athena Louvre Ma530 n2.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;" |Boginja modrosti, razuma, inteligence, literature, obrti in znanosti, obrambe in strateškega vojskovanja. Simbola sta: sova in oljka. Hči Zevsa in [[Okeanide]] [[Metis (mitologija)| Metis]] se je rodila z bojnim krikom in v popolni bojni opremi skočila iz očetove glave, potem ko je požrl njeno mater. |- | style="padding-left:1em;"|[[Apolon]]{{ref label|apoll|A|^}} || style="padding-left:1em;"|Apolon{{ref label|apoll|A|^}}|| [[File:Apolo citaredo, Museo Archeologico Nazionale di Napoli.JPG|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog svetlobe, prerokbe, navdiha, poezije, glasbe in umetnosti, medicine in zdravljenja. Sin Zevsa in Leto. Simboli so: sonce, lira, labod in miš. Brat dvojček Artemide. |- | style="padding-left:1em;"|[[Artemida]] || style="padding-left:1em;"|[[Diana]] || [[File:Diane de Versailles Leochares.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Boginja lova, devištva, lokostrelstva, lune in vseh živali. Simboli so: luna, jelen, pes, medvedka, kača, cipresa, lok in puščica. Hči Zevsa in Leto in dvojčica Apolona. |- | style="padding-left:1em;"|[[Ares]] || style="padding-left:1em;"|[[ Mars (mitologija)|Mars]] || [[File:Ares villa Hadriana.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog vojne, nasilja in prelivanja krvi. Simboli so: merjasec, kača, pes, jastreb, kopje in ščit. Sin Zevsa in Here, vsi drugi bogovi (razen Afrodite) so ga prezirali. Njegovo latinsko ime Mars nam je dal besedo ''martial'' (vojaški). |- | style="padding-left:1em;"|[[Afrodita]] || style="padding-left:1em;"|[[ Venera (mitologija)|Venera]] || [[File:NAMA Aphrodite Syracuse.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Boginja ljubezni, lepote in poželenja. Simboli so: golobica, ptica, jabolko, čebela, labod, mirta in vrtnica. Hči Zevsa in Okeanide Dione ali morda rojena iz morske pene, ko je [[Uran (mitologija)|Uran]]ovo seme kapljalo v morje, potem ko je kastriral svojega najmlajšega sina; Kronos je nato očetove genitalije vrgel v morje. Poročena je bila s Hefajstom, čeprav je imela veliko zunajzakonskih afer, predvsem z Aresom. Njeno ime nam je dalo besedo "[[afrodiziak]]", medtem ko je njeno latinsko ime Venera dalo besedo "venereal" [[spolno prenosljiva bolezen]]. |- | style="padding-left:0.65em;"|[[Hefajst]] || style="padding-left:1em;"|[[ Vulkan (mitologija)|Vulkan]] || [[File:Vulcan Coustou Louvre MR1814.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Mojster kovač in obrtnik bogov; bog ognja in ponarejanja. Simboli so: ogenj, nakovalo, sekira, osel, kladivo, klešče in prepelica. Sin Here in Zevsa. Poročen je bil z Afrodito, čeprav v primerjavi z večino božanskih mož redko razuzdan. Njegovo latinsko ime Vulkan nam je dalo besedo "[[vulkan]]". |- | style="padding-left:1em;"|[[Hermes]] || style="padding-left:1em;"|[[ Merkur (mitologija) |Merkur]] || [[File:Hermes Ingenui Pio-Clementino Inv544.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Glasnik bogov; bog trgovine, tatov, popotnikov, zgovornosti in ulic. Simboli so: zlata palica, imenovana [[kaducej]], srebrni krilati sandali, krilata kapa, torba, štorklja in želva (katere lupino je uporabil za izum lire). Sin Zevsa in nimfe Maje. Je drugi najmlajši olimpijec, starejši samo od Dioniza. |- | style="padding-left:1em;"|[[Hestija]] || style="padding-left:1em;"|[[Vesta]] || [[File:Hestia - Wellesley College - DSC09634.JPG|75px]] || style="padding:0.5em;"| Boginja domačega ognjišča in domačnosti in družine; rodila se je v prvi generaciji olimpijcev in je ena od prvotnih dvanajstih. Je prvi otrok Kronosa in Ree, najstarejša sestra Hada, Demetre, Pozejdona, Here in Zevsa. |- | style="padding-left:1em;"|[[Dioniz]] || style="padding-left:1em;"|[[Dioniz|Bakh]] || [[File:Dionysos Louvre Ma87 n2.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog vina, praznovanja in ekstaze. Patron boga umetnosti [[gledališče|gledališča]]. Simboli so: trta, bršljan, čaša, tiger, panter, leopard, delfin, koza in storž. Sin Zevsa in smrtnice tebanske princese Semele. Poročen s kretsko princeso [[Ariadna |Ariadno]]. Najmlajši olimpski bog, pa tudi edini, ki ima umrljivo mamo. |} === Drugi olimpijci === Naslednji bogovi in boginje so včasih vključeni med dvanajst olimpijcev: {| class="wikitable" ! style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Grško ime!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Rimsko ime!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Slika!!style="padding:0.5em 0.5em;white-space:nowrap;"|Vloga in atributi |- | style="padding-left:1em;"|[[Had (grški bog)|Had]] (ali<br>[[Pluton (mitologija)|Pluton]]) || style="padding-left:1em;"|[[Ork (mitologija)|Ork]] (ali<br>[[Dis Pater]]) || [[File:Hades-et-Cerberus-III.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog podzemlja, mrtvih in bogastva pod zemljo. Rojen je bil v prvi generaciji olimpijcev, starejši brat Zevsa, Pozejdona, Here, Demetre in mlajši brat Hestije, a ker živi v podzemlju namesto na gori Olimp, po navadi ni med dvanajstimi olimpijci. |- | style="padding-left:1em;"|[[Heraklej]] || style="padding-left:1em;"|[[Herkul]] || [[File:Hercules Farnese 3637104088 9c95d7fe3c b.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Božanski junak, polbog, sin Zevsa in Alkmene, rejenec Amfitriona in pravnuk (in polbrat) Perzeja (Περσεύς). Bil je eden največjih grških junakov, vzor moškosti in zmagovalec olimpskega reda proti htonskim pošastim. |- | style="padding-left:1em;"|[[Perzefona]] || style="padding-left:1em;"|[[Prozerpina]] || [[File:AMI - Isis-Persephone.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"|Kraljica podzemlja in hči Demetre in Zevsa. Tudi boginja pomladi. Postala je žena Hada, boga podzemlja, ko jo je ugrabil. Demetra, obupana zaradi izginotja hčerke, je zanemarjala zemljo, tako ni nič zraslo. Sčasoma Zevs ukaže Hadu, da omogoči Perzefoni, da zapusti podzemlje in obišče mater. Had je to storil, a ker je Perzefona v podzemlju pojedla šest od dvanajstih semen granatnega jabolka, ko jo Had ugrabil prvič, je morala vsako leto preživeti šest mesecev v podzemlju. Zato je šest mesecev vse raslo in uspevalo, preostalih šest mesecev pa vse uvenelo in umrlo. Njeni simboli so granatno jabolko, vrba, slapovi, reke in izviri. |- | style="padding-left:1em;"|[[Asklepij]] || style="padding-left:1em;"|[[Eskulap]] || [[File:Asklepios - Epidauros.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog medicine in zdravljenja. Zastopa zdravilni vidik medicinske umetnosti. Sin Apolona in Koronide. Njegove hčerke so Higieja ("zdravje") in Panakeja ("univerzalno zdravilo"), Jaso ("medicina"), Akeso ("zdravilna moč"), Agleja ("zdrava vročina"). |- | style="padding-left:1em;"|[[Eros]] || style="padding-left:1em;"|[[Kupid]] || [[File: File-Eros - Pompeiian statue - Naples Archeological Museum.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog spolne ljubezni in lepote. Častili so ga kot božanstvo plodnosti, sin Afrodite in Aresa. Pogosto je bil upodobljen z liro ali lokom in puščico, spremljajo ga delfini, vrtnice in bakle. |- | style="padding-left:1em;"|[[Heba]] || style="padding-left:1em;"|[[Juventas]] || [[File:Canova-Hebe 30 degree view.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Je hči Zevsa in Here. Heba je boginja mladosti in božja točajka, ki je točila nektar in ambrozijo. Ker je ob nekem prazniku razlila nektar, jo je Zevs spodil. Poročila se je s Heraklejem. |- | style="padding-left:1em;"|[[Pan]] || style="padding-left:1em;"|[[Favn]] (ali<br>[[Silvanus (mythology)|Silvanus]]) || [[File:PanandDaphnis.jpg|75px]] || style="padding:0.5em;"| Bog narave, divjine, pastirjev in jat, gora, lova, gozda in kmečke glasbe, pa tudi spremljevalec nimf. Svojemu ljubmicu, pastirju Dafnisu, in posledično človeštvu je podaril trstenke oziroma panovo piščal. Sin Hermesa in nimfe Driope, po nekaterih virih sin Zevsa in nimfe Kalisto. Koren besede "panika" prihaja od boga Pana in njegovega vojnega krika, ki je povzročil strah in paniko pri njegovih sovražnikih. |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Walter Burkert, ''Greek Religion'', Wiley-Blackwell, 1991. ISBN 978-0-631-15624-6. * {{navedi knjigo |author=Chadwick, John |year=1976 |title=The Mycenaean World |url=https://archive.org/details/mycenaeanworld00chad |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-29037-6 |cobiss=24671842 |pages=}} * Dowden, Ken, "Olympian Gods, Olympian Pantheon", in ''A Companion to Greek Religion'', Daniel Ogden editor, John Wiley & Sons, 2010. ISBN 9781444334173. * Evelyn-White, Hugh, ''The Homeric Hymns and Homerica with an English Translation by Hugh G. Evelyn-White''. Homeric Hymns. Cambridge, MA.,Harvard University Press; London, William Heinemann Ltd. 1914. * Hansen, William, William F. Hansen, ''Classical Mythology: A Guide to the Mythical World of the Greeks and Romans'', Oxford University Press, 2005. ISBN 9780195300352. * Long, Charlotte R., ''The Twelve Gods of Greece and Rome'', Brill Archive, Jan 1, 1987. [https://books.google.com/books?id=3dUUAAAAIAAJ&source=gbs_navlinks_s Google Books] * Morford, Mark P. O., Robert J. Lenardon, ''Classical Mythology'', Eighth Edition, Oxford University Press, 2007. ISBN 978-0-19-530805-1. * Müller, Karl Otfried, ''Ancient Art and Its Remains: Or, A Manual of the Archaeology of Art'', translated by John Leitch, B. Quaritch, 1852. * Ogden, Daniel "Introduction" to ''A Companion to Greek Religion'', Daniel Ogden editor, John Wiley & Sons, 2010. ISBN 9781444334173. * Pache, Corinne Ondine, "Gods, Greek" in ''The Oxford Encyclopedia of Ancient Greece and Rome, Volume 3'', Oxford University Press. 2010. ISBN 9780195170726. * Pindar, ''Odes'', Diane Arnson Svarlien. 1990. * Rutherford, Ian, "Canonizing the Pantheon: the Dodekatheon in Greek Religion and its Origins" in [http://home.lu.lv/~harijs/Macibu%20materiali%20,teksti/Gramatas%20Seno%20Laiku%20Vesture%20(%20Elektroniski%20)/Antika%20Kultura/Antika%20Kultura/Gods%20of%20Ancient%20Greece.pdf ''The Gods of Ancient Greece: Identities and Transformations''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131110165303/http://home.lu.lv/~harijs/Macibu%20materiali%20,teksti/Gramatas%20Seno%20Laiku%20Vesture%20(%20Elektroniski%20)/Antika%20Kultura/Antika%20Kultura/Gods%20of%20Ancient%20Greece.pdf |date=2013-11-10 }}, editors Jan N. Bremmer, Andrew Erskine, Edinburgh University Press 2010. ISBN 978-0748637980. * Smith, Tyler Jo, Dimitris Plantzos, ''A Companion to Greek Art'', editors Tyler Jo Smith, Dimitris Plantzos, John Wiley & Sons, 2012. ISBN 9781118273371. * Thomas, Edmund, "From the pantheon of the gods to the Pantheon of Rome" in ''Pantheons: Transformations of a Monumental Idea'', editors Richard Wrigley, Matthew Craske, Ashgate Publishing, Ltd., 2004. ISBN 9780754608080. * {{navedi knjigo |author=Janković, Vladeta |year=2004 |title=Kdo je kdo v antiki |publisher=Modrijan založba|location=Ljubljana |isbn=961-241-004-6 |cobiss=216470528 |pages=}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dvanajst bogov Olimpa|*]] [[Kategorija:Grški bogovi]] [[Kategorija:Grška mitologija]] jf5g2d3mtl93y1tnpsjrwn2lpsdtjl4 Dinastija Ming 0 48947 6753140 6752574 2026-09-20T13:12:46Z Ljuba24b 92351 dp 6753140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{native name|zh-hant|大明|italic=no}}<br />{{smaller|{{transliteration|zh|Dà Míng}} ([[Pinjin]])}} | image_flag = | conventional_long_name = Veliki Ming | common_name = Dinastija Ming | era = zgodnji [[novi vek]] | status = Cesarstvo | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | year_start = 1368 | year_end = 1644 | year_exile_start = 1644 | year_exile_end = 1683 | event_start = ustanovitev v Nankingu | date_start = 23. januar | event_end = [[Bitka za Peking (1644)|padec Pekinga]] | date_end = 25. april | event1 = [[Peking]] razglašen za prestolnico | date_event1 = 28. oktober 1420 | event_post = konec Južnega Minga | date_post = 1662 | p1 = Dinastija Juan | s1 = Pozni Džin (1616–1636){{!}}Pozni Džin | s2 = Dinastija Šun | s3 = Dinastija Ši | s4 = Južni Ming | s5 = Portugugalski Macau{{!}}Macau | image_coat = Seal of Ming dynasty.svg | symbol = | symbol_type = Cesarski pečat | other_symbol = | image_map = Map of Ming Chinese empire 1415.jpg | image_map_caption = Dinastija Ming leta 1415 med vladavino cesarja [[Jongle (dinastija Ming)|Jongleja]] | image_map2 = Ming Empire cca 1580 (en).svg | image_map2_caption = Kitajska pod dinastijo Ming okoli leta 1580 | capital = [[Nanking]]<br />(1368–1644){{efn|Edina prestolnica od 1368 do 1403; primarna prestolnica od 1403 do 1421; sekundarna prestolnica po 1421.}}<br />[[Beijing]]<br />(1403–1644){{efn|Sekundarna prestolnica od 1403 do 1421; primarna prestolnica od 1421 do 1644.}}{{efn|Prestolnice [[Južni Ming|Južnega Minga]] so bile [[Nanking]] (1644), Fudžov (1645–1546), [[Guangdžov]] (1646–1647) in [[Džaočing]] (1646–1652).}} | common_languages = '''Uradni jezik:'''<br />[[mandarinščina]] in <br />drugi kitajski jeziki<br />'''Drugi jeziki:'''<br /> karluški jeziki, stara ujgurščina, tibetanščina, mongolščina, džurčenščina in drugi | religion = čaščenje neba, [[taoizem]], [[konfucijanstvo]], [[budizem]], [[kitajska ljudska verovanja]], [[islam]], [[katolištvo]] | currency = [[fiduciarni denar]] (1368–1450),<br /> kitajski kovanci, kitajski bankovci | leader1 = [[Hongvu]] | leader2 = [[Jongle]] | leader3 = [[Vanli]] | leader4 = [[Čongdžen]] | year_leader1 = 1368–1398 (prvi) | year_leader2 = 1402–1424 | year_leader3 = 1572–1620 (najdlje vladajoči) | year_leader4 = 1627–1644 (zadnji) | title_leader = Cesar | stat_year1 = 1393{{sfnp|Ho|1959|p=8–9, 22, 259}} | stat_area1 = | stat_pop1 = 65.000.000 | stat_year3 = 1500{{sfnp|Frank|1998|p=109}} | stat_area3 = | stat_pop3 = 125.000.000 | stat_year4 = 1600{{sfnp|Maddison|2006|p=238}} | stat_area4 = | stat_pop4 = 160.000.000 | stat_year5 = 1450<ref name="Turchin222">{{harvp|Turchin|Adams|Hall|2006|p=222}}</ref><ref name="Taagepera500">{{harvp|Taagepera|1997|p=500}}</ref> | stat_area5 = 6.500.000 | footnotes = | today = | demonym = | area_km2 = | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | GDP_nominal_per_capita = {{decrease}} 198 ''[[tael]]ov''{{sfnp|Broadberry|2014}} | HDI = | HDI_year = }} {{Infobox Chinese | title = Dinastija Ming | pic = Ming dynasty (Chinese characters).svg | piccap = "Dinastija Ming" v kitajski pisavi | picupright = 0.4 | c = 明朝 | p = Míng cháo | w = Ming<sup>2</sup> ch'ao<sup>2</sup> | mi = {{IPAc-cmn|m|ing|2|-|ch|ao|2}} | y = Ming<sup>4</sup> chiu<sup>4</sup> | ci = {{IPAc-yue|m|ing|4|-|c|iu|4}} | j = Ming<sup>4</sup> ciu<sup>4</sup> | suz = Mín záu | poj = Bêng tiâu | tl = Bîng tiâu | altname = Dinastično ime | c2 = 大明 | p2 = Dà Míng | w2 = Ta<sup>4</sup> Ming<sup>2</sup> | y2 = Daai<sup>6</sup> Ming<sup>4</sup> | ci2 = {{IPAc-yue|d|aai|6|-|m|ing|4}} | wuu2 = da men | j2 = daai<sup>6</sup> ming<sup>4</sup> | poj2 = Tāi-bêng | tl2 = Tāi-bîng }} [[Slika:Ming.jpg|thumb|200px|Ozemeljski in časovni prikaz vladanja dinastije Ming (rumeno) na Kitajskem (preostanek črn)]] '''Dinastija Ming''' je bila [[kitajska]] [[vladarska dinastija]] med letoma 1368 in 1644. Bila je zadnja etnično [[han]]ska kitajska dinastija, ki je nasledila [[Mongoli|mongolsko]] [[dinastija Juan|dinastijo Juan]], oblast pa je predala mandžurski [[dinastija Čing|dinastiji Čing]]. [[Država]] dinastije Ming ({{langx|zh|明朝}}; [[pinjin]] ''míng cháo'') se je imenovala tudi ''Veliki imperij Mingov'' ({{langx|zh|大明帝国}}). Čeprav je [[Peking]], [[glavno mesto]] Mingov, leta 1644 padel, so ostanki mingovskega prestola in moči, zdaj znani kot [[Južni Ming]], preživeli do leta 1662. Ta dinastija se je začela kot čas [[kultura|kulturnega]] razcveta, s [[Kitajci|kitajskimi]] [[trgovec|trgovci]], ki so raziskali ves [[Indijski ocean]] in z vzponom [[kitajska umetnost|kitajske umetnosti]], še posebno proizvodnje [[porcelan]]a, v neslutene višave. Kitajci se začetkov dinastije spominjajo kot čas miru in blaginje. »Ming« sicer pomeni svetel. Pod vladavino Mingov je bila med drugim zgrajena ogromna [[vojna mornarica]] in [[vojska]], s [[jambor|štirijambornimi]] ladjami z nosilnostjo 1500 ton in [[pehota|pehoto]] z milijonom [[vojak]]ov. Vsako leto so v severni Kitajski pridobili preko 100.000 ton [[železo|železa]], v tistem času pa so številne [[knjiga|knjige]] tiskali s [[tiskarski stroj|tiskarskimi stroji]]. Zgodnja mingovska Kitajska je bila v svojem obdobju najnaprednejša država na [[Zemlja|Zemlji]]. Ljudstvo je med njeno naslednico, [[dinastija Čing|dinastijo Čing]], močno nasprotovalo vladavini »tujcev« in obnova dinastije Ming je služila za [[mobilizacija|mobilizacijo]] ljudstva vse do sodobne dobe. ==Zgodovina== ===Ustanovitev=== ====Upor in rivalstvo upornikov==== Pred ustanovitvijo dinastije Ming je od leta 1271 do 1368 vladala mongolska [[Dinastija Juan|dinastija Juan]]. Razlage za propad Juanov vključujejo institucionalizirano etnično diskriminacijo ljudstva Han, ki je sprožila zamere in odpor, previsoko obdavčenje območij, ki jih je močno prizadela [[inflacija]], in velike poplave [[Rumena reka|Rumene reke]] kot posledico opustitve vzdrževanja namakalnih sistemov.{{sfnp|Gascoigne|2003|p=150}} Posledično sta bila kmetijstvo in gospodarstvo v razsulu, med več sto tisoč kmeti, pozvanimi k popravljanju nasipov na Rumeni reki, pa je izbruhnil upor.{{sfnp|Gascoigne|2003|p=150}} Uprle so se številne skupine Hanov, vključno z [[Rdeči turbani|Rdečimi turbani]] leta 1351. Rdeči turbani so bili povezani z budistično tajno združbo [[Beli lotos]]. Džu Juandžang je bil obubožan kmet in budistični menih, ki se je Rdečim turbanom pridružil leta 1352. Kmalu po poroki s posvojenko uporniškega poveljnika je pridobil velik ugled.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=190–191}} Njegove uporniške sile so leta 1356 zavzele mesto [[Nanking]],{{sfnp|Gascoigne|2003|p=151}} ki je kasneje postalo prestolnica dinastije Ming. Z razpadom dinastije Juan so se konkurenčne uporniške skupine začele boriti za oblast v državi in s tem pravice do ustanovitve nove dinastije. Leta 1363 je Džu Juandžang v [[Bitka na jezeru Pojang|bitki na jezeru Pojang]], nedvomno največji ladijski bitki v zgodovini, odstranil svojega glavnega nasprotnika in vodjo uporniške frakcije Hanov Čen Jovljanga. Džovova vojska 200.000 mornarjev, znana po ambiciozni uporabi zažigalnih ladij, je uspela premagati več kot trikrat večjo uporniško silo Hanov, ki naj bi štela 650.000 mož. Zmaga je uničila zadnjo nasprotno uporniško frakcijo in Džu Juandžangu omogočila nesporen nadzor nad bogato dolino reke [[Jangce]] in utrdila njegovo moč na jugu Kitajske. Potem ko je dinastični vodja Rdečih turbanov leta 1367 umrl v sumljivih okoliščinah, medtem ko je bil Džujev gost, ni bilo več nikogar, ki bi bil sposoben izpodbijati Džujev pohod na prestol. Džu je svoje cesarske ambicije pokazal tako, da je leta 1368 poslal svojo vojsko proti prestolnici Juan Dadu (današnji [[Peking]]).{{sfnp|Ebrey|1999|p=191}} Zadnji juanski cesar je pobegnil proti severu v severno prestolnico Šangdu, Džu pa je z zemljo zravnal palače Juana v Daduju in nato razglasil ustanovitev dinastije Ming.{{sfnp|Ebrey|1999|p=191}} Mesto so še isto leto preimenovali v Bejping.{{sfnp|Naquin|2000|p=xxxiii}} Džu Juandžang je po prihodu na oblast privzel vladarsko ime Hongvu, kar pomeni »Veliki bojevnik«. ====Vladavina cesarja Hongvuja==== {{glavni|Hongvu}} [[Slika:A Seated Portrait of Ming Emperor Taizu.jpg|thumb|upright|Portret cesarja Hongvuja (vl. 1368–1398)]] Hongvu je takoj začel obnavljati državno infrastrukturo. Zgradil je 48 km dolg zid okoli Nankinga, pa tudi nove palače in vladne dvorane.{{sfnp|Ebrey|1999|p=191}} ''[[Zgodovina Minga]]'' navaja, da je že leta 1364 začel pripravljati nov konfucijanski zakonik, ''Da Ming Li'', ki je bil dokončan leta 1397 in je vključeval nekatere določbe iz starega zakonika Tanga iz leta 653.{{sfnp|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Hongvu je organiziral vojaški sistem, znan kot ''vejsuo'', ki je bil podoben sistemu ''[[fubing]]'' dinastije Tang (618–907). Leta 1380 je ukazal usmrtiti kanclerja Hu Vejjonga zaradi suma zarote, ukinil položaj kanclerja in sam prevzel vlogo prvega ministra in cesarja.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=192–193}}{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=130}} Zaradi vedno večjih dvomov v zvestobo ministrov in podložnikov je Hongvu ustanovil [[Džinjivej]], mrežo tajne policije, sestavljeno iz njegove dvorne straže. Med njegovo vladavino je bilo v nizu čistk usmrčenih približno 100.000 ljudi. {{sfnp|Ebrey|1999|pp=192–193}}{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|pp=129–130}} Cesar Hongvu je izdal številne odloke, ki so prepovedovali mongolske prakse in razglašali njegovo namero, da Kitajsko očisti barbarskih vplivov. Hkrati je poskušal uporabiti zapuščino dinastije Juan za legitimiranje svoje oblasti ne samo na Kitajskem, ampak tudi na ozemljih, ki so bila domeni dinastije Juan. Nadaljeval je s politiko zahtev dinastije Juan po korejskih priležnicah in evnuhih, obdržal dedne vojaške ustanove v mongolskem slogu, oblačila in klobuke v mongolskem slogu, spodbujal lokostrelstvo in jahanja in veliko Mongolov vključil v vojsko Minga. Do poznega 16. stoletja je bil Mongol vsak tretji častnik v kitajski vojski. Veliko vojakov je bilo tudi iz drugih ljudstev, kot so bili [[Džurčeni]].{{sfnp|Robinson|2008|pp=365–399}} Pogosto se je dopisoval z mongolskimi, japonskimi, korejskimi, džurčenskimi, tibetanskimi in jugozahodnim obmejnim vladarji in jim svetoval, kako naj vodijo vladno in dinastično politiko ter vztrajal, da ga voditelji iz teh regij obiščejo. Na svoje ozemlje je preselil 100.000 Mongolov in jih veliko zaposlil kot stražarje v prestolnici.{{sfnp|Robinson |2020 |pp=8–9}} Zase je trdil, da ni upornik, in poskušal upravičiti svojo zmago nad drugimi uporniškimi vojskovodjami s trditvijo, da je bil božansko določen, da vzpostavi red z zatiranjem upornikov. Večina kitajskih elit v mongolskem poreklu dinastije Jing ni videla razloga za upor ali zavrnitev. Hongvu je poudarjal, da ozemlja ne osvaja od dinastije Juan, temveč od uporniških vojskovodij. S temi argumenti je poskušal prepričati Juanove lojaliste, da se pridružijo njegovi stvari.{{sfnp|Robinson|2019|pp=144–146}} Davek, ki ga je Ming prejemal od nekdanjih vazalov Juana, je izrabil kot dokaz, da je Ming prevzel legitimnost Juana. ====Jugozahodna meja==== Vojaki muslimanskih Hujev so se potem, potem ko so odslužili Mingom v kampanjah proti domorodnim ljudstvom, naselili v [[Čangde]]ju v [[Hunan]]u.{{sfnp|Shi|2002 |p=133}} Območja na jugozahodu, ki so bila nekoč del kraljestva Dali, je dinastija Ming po uspešnih pohodih vojske Hujev proti Juanu zvestim enotah Mongolov in drugih, leta 1381 priključila k svojemu cesarstvu. Vojaki generala Hujev Mu Jinga, ki je bil imenovan za guvernerja osvojene province [[Junan]], so bili v prizadevanjih za kolonizacijo jugozahoda naseljeni v Junanu.{{sfnp|Dillon|1999|p=34}} Do konca 14. stoletja je približno 200.000 vojaških kolonistov naselilo približno 2.000.000 ''mu'' (350.000 hektarjev) zemlje v današnjih provincah Junan in [[Guidžov]]. V kasnejših obdobjih je prišlo tja še približno pol milijona kitajskih naseljencev. Te migracije so povzročile velik premik v etnični sestavi regije, saj je bila prej več kot polovica prebivalstva ne-Hanov. Zamere nad tako velikimi spremembami prebivalstva ter posledično vladno prisotnostjo in politiko, naklonjeno priseljencem, je sprožila več uporov Miaov in Jaov v letih 1464 do 1466. Upore je zatrla vojska 30.000 Mingovih vojakov, vključno s 1.000 Mongoli, ki so se pridružili 160.000 lokalnim Guangšijem. Učenjak [[Vang Jangming]] (1472–1529) je potem, ko je zadušil še en upor v regiji, začel zagovarjati centralno in enotno politiko do kitajskih in avtohtonih etničnih skupin, se pravi sinizacijo lokalnih ljudstev.{{sfnp|Ebrey|1999|p=197}} ====Pohod na severovzhod==== [[Slika:Chemin de ronde muraille long.JPG|thumb|left|[[Kitajski zid]]: zidovi iz zbite zemlje iz [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]] so bili povezani v celovit zid pod dinastijama [[Dinastija Čin|Čin]] in [[Dinastija Han|Han]], veliko večino opečnega in kamnitega zidu, ki ga vidimo danes, pa je zgradila dinastija Ming]] Po strmoglavljenju mongolske dinastije Juan in prihodu dinastije Ming leta 1368 je Mandžurija ostala pod nadzorom Mongolov. Vladala ji je dinastija [[Severni Juan]] s sedežem v [[Mongolija|Mongoliji]]. Nadoblast nad mandžurskimi plemeni je sčasoma pridobil [[Nagaču]], nekdanji uradnik dinastije Juan in general [[Urjanhaji|Urjanhajev]] dinastije Severni Juan. General je hitro okrepil svojo oblast in organiziral vojsko, ki je imela več sto tisoč vojakov in bi lahko ogrozila na novo ustanovljeno dinastijo Ming in ponovno vzpostavila oblast Mongolov na Kitajskem. Ming se je odločil, da ne bo čakal na napad Mongolov. Leta 1387 jih je napadel in premagal in prisilil Nagačuja, da se je predal. Ming je Mandžurijo priključil k svojemu cesarstvu.{{sfnp|Wang|2011|p=101–144}} Zgodnji dvor Minga ni niti mogel niti si prizadeval pridobiti oblast, ki so jo Džurčenom v Mandžuriji vsilili Mongoli. Namesto tega je ustvaril odnose, ki so na koncu postali zgled za odnose z vsemi ljudstvi ob severovzhodni meji. Do konca vladavine Hongvuja so se oblikovali bistveni elementi politike do [[Džurčeni|Džurčenov]]. Večina prebivalcev Mandžurije, razen [[Divji Džurčeni|Divjih Džurčenov]], je živela v sožitju s Kitajsko. Leta 1409 je dinastija Ming pod cesarjem [[Jongle (dinastija Ming)|Jonglejem]] na bregovih rek [[Amur]] in Išiha ustanovila Regionalno nurgansko vojaško komisijo in poslal evhuha Haišija na pohod do ustja Amurja, da bi pomiril Divje Džurčene. Po smrti cesarja Jongleja je bila Regionalna nurganska vojaška komisija leta 1435 ukinjena in dvor Minga je tam prenehal delovati, čeprav so v Mandžuriji še naprej obstajale straže. Dinastija Ming je v času svojega obstoja v Mandžuriji ustanovila skupaj 384 straž (''vej'') in 24 bataljonov (''suo''). Uradi v Mandžuriji so bili verjetno le nominalni in niso nujno pomenili politične oblasti. Politična prisotnost Minga v Mandžuriji se je do njegovega poznega obdobja znatno zmanjšala.{{sfnp|Tsai|2001|p=159}} ====Odnosi s Tibetom==== [[Slika:17th century Central Tibeten thanka of Guhyasamaja Akshobhyavajra, Rubin Museum of Art.jpg|upright=.9|thumb| Tibetanska ''[[thangka]]'' Guhjasamaja Akšobhiavajra iz 17. stoletja; dvor dinastije Ming je dobival različne poklone, tudi tibetanske ''thangke'',<ref name="information office of the state council 2002 73">{{harvp|Zhang|Xiang|2002|p=73}}</ref> in prinašalce davkov v zameno obdaril s svojimi darili{{sfnp|Wang|Nyima|1997|pp=39–41}}]] ''[[Zgodovina Minga |Mingši]]'', uradna zgodovina dinastije Ming, sestavljena v [[Dinastija Čing|dinastiji Čing]] okoli leta 1739, navaja, da je dinastija Ming ustanovila potujoča poveljstva, ki so nadzirala [[tibet]]ansko administracijo, obenem pa obnovila nazive uradnikov nekdanje dinastije Juan iz Tibeta in znova podelila knežje nazive voditeljem tibetanskih budističnih sekt.<ref name="mingshi">{{harvp|History of Ming|loc=Geography I, III; Western Territory III}}</ref> V nasprotju s tem Turrell V. Wylie trdi, da je bil ''Mingši'' predmet stroge cenzure v korist prestiža in ugleda cesarjev Minga in zamegljuje zapleteno zgodovino kitajsko-tibetanskih odnosov v obdobju dinastije Ming.{{sfnp|Wylie|2003|p=470}} Sodobni učenjaki še vedno razpravljajo o tem, ali je imela dinastija Ming suverenost nad Tibetom ali ne. Nekateri verjamejo, da je bila ohlapna kitajska suverenost v veliki meri prekinjena, ko je cesar Džjandžing (vladal 1521-1567) na svojem dvoru preganjal [[budizem]] v korist [[Daoizem|daoizma]].{{sfnp|Wylie|2003|p=470}}{{sfnp|Wang|Nyima|1997|pp=1–40}} Drugi poznavalci trdijo, da so verski odnosi med kitajskim dvorom in tibetanskimi lamami premalo preučeni za zanesljive zaključke.{{sfnp|Norbu|2001|p=52}}{{sfnp|Kolmaš|1967|p=32}} Tretji opažajo, da je dinastija Ming zelo potrebovala srednjeazijske konje in ohranjanje trgovanja s čajem v zameno za konje.{{sfnp|Wang|Nyima|1997|pp=39–40}}{{sfnp|Sperling|2003|pp=474–75, 478}}{{sfnp|Perdue|2000|p=273}}{{sfnp|Kolmaš|1967|pp=28–29}} Ming je v 14. stoletju občasno napadal Tibet, čemur so se Tibetanci uspešno upirali.{{sfnp|Langlois|1988|pp=139, 161}}{{sfnp|Geiss|1988|pp=417–418}} Več znanstvenikov poudarja, da dinastija Ming v nasprotju s predhodnimi Mongoli ni imela stalne vojske v Tibetu.{{sfnp|Ebrey|1999|p=227}}{{sfnp|Wang|Nyima|1997|p=38}} Cesar Vanli (vladal 1572–1620) je po sklenitvi mongolsko-tibetanskega zavezništvu leta 1578 poskušal ponovno vzpostaviti kitajsko-tibetanske odnose, kar je vplivalo tudi na zunanjo politiko kasnejše mandžurske dinastije Čing (1644–1912).{{sfnp|Wylie|2003|p=470}}{{sfnp|Kolmaš|1967|pp=30–31}}{{sfnp|Goldstein|1997|p=8}}<ref name="Ming Biographical Dictionary 23">{{harvp|The Ming Biographical Dictionary (1976)|p= 23}}</ref> Mongoli so se vse do poznega 16. stoletja izkazovali za uspešne oborožene zaščitnike dalajlame sekte rumenih klobukov. Vse večja prisotnost Mongolov v pokrajini [[Amdo]] je dosegla vrhunec z Guši Kanovo osvojitvijo Tibeta leta 1642{{sfnp|Wylie|2003|p=470}}{{sfnp|Kolmaš|1967|pp=34–35}}{{sfnp|Goldstein|1997|pp=6–9}} in ustanovitvijo [[Hošutski kanat|Hošutskega kanata]]. ===Vladavina cesarja Jongleja=== ====Vzpon na oblast==== [[Slika:Portrait assis de l'empereur Ming Chengzu.jpg|thumb|upright|left|Cesar Jongle (vladal 1402–1424)]] Cesar Hongvu je za svojega naslednika določil svojega vnuka Džu Junvena, ki je po Hongvujevi smrti leta 1398 zavladal kot cesar [[Džjanven (dinastija Ming)|Džjanven]] (vladal 1398–1402). Najmočnejši Hongvujev sin, Džu Di, takrat še vojaško močan, se s tem ni strinjal in kmalu je izbruhnil politični obračun med njim in njegovim nečakom Džjanvenom.{{sfnp|Robinson|2000|p=527}} Potem ko je Džjanven aretiral številne Džu Dijeve sodelavce, se je Džu Di uprl in sprožil triletno državljansko vojno. Džu Di je pod pretvezo, da bo rešil mladega Džjanvena pred pokvarjenimi uradniki, osebno vodil vojsko upornikov. Vojska je do tal požgala cesarsko palačo v Nankingu, skupaj s Džjanvenom, njegovo ženo, materjo in dvorjani. Džu Di je zasedel prestol kot cesar [[Jongle (dinastija Ming)|Jongle]] (vladal 1402–1424). Zgodovinarji na njegovo vladavino na splošno gledajo kot na "drugo ustanovitev" dinastije Ming, saj je na glavo obrnil politiko svojega očeta.{{sfnp|Atwell|2002|p=84}} ====Nova prestolnica in misije v tujino==== Jongle je leta 1403 napovedal, da bo nova prestolnica Kitajske v njegovi bazi moči v [[Peking]]u in Nanking degradiral v drugotno prestolnico cesarstva. Gradnja nove prestolnice je trajala od leta 1407 do 1420 in je dnevno zaposlovala več sto tisoč delavcev.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=272}} V središču mesta je bilo zgrajeno [[Prepovedano mesto]], veličastna rezidenca cesarja in njegove družine in politično središče cesarstva. Do leta 1553 je bilo na jugu zgrajeno še Zunanje mesto in velikost Pekinga se je povečala na površino 6,5 krat 7 kilometrov.{{sfnp|Ebrey|1999|p=194}} [[Slika:Noel 2005 Pékin tombeaux Ming voie des âmes.jpg|thumb|Grobnice Mingov približno 50 km severno od Pekinga; mesto zanje je izbral cesar Jongle]] V začetku leta 1405 je cesar Jongle zaupal svojemu priljubljenemu poveljniku, evnuhu Dženg Heju, velikansko floto novih ladij, namenjeno mednarodnim misijam. Med kraljestvi, ki jih je obiskal, je bilo tudi kraljestvo Kočin v [[Indija|Indiji]], ki ga je cesar razglasil za svoj protektorat.<ref name="Sen 2016 pp. 609–636">{{cite journal | last=Sen | first=Tansen | title=The impact of Zheng He's expeditions on Indian Ocean interactions | journal=Bulletin of the School of Oriental and African Studies | publisher=Cambridge University Press (CUP) | volume=79 | issue=3 | year=2016 | issn=0041-977X | doi=10.1017/s0041977x16001038 | pages=609–636}}</ref> Kitajci so pošiljali svoje diplomatske misije po kopnem že od [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.) in se zasebno ukvarjali s čezmorsko trgovino, vendar so bile te misije po veličini in obsegu neprimerljive z Dženg Hejevo. Ladjedelnice v Nankingu so med letoma 1403 in 1419 zgradile dva tisoč plovil, vključno z zakladnimi ladjami, dolgimi 112 do 134 m in širokimi 45 do 54 m.{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=137}} Jongle je za širjenje kitajske kulture uporabljal tisk z lesorezi in vojsko za širjenje meja cesarstva. Leta 1406 je okupiral [[Vietnam]], a se je moral zaradi dolgotrajne gverilske vojne leta 1427 umakniti. Vojno je vodil Le Loj, ustanovitelj vietnamske dinastije Le.{{sfnp|Wang|1998|pp=317–327}} ====Tumujska kriza in Cao Činov upor==== [[Slika:Tribute Giraffe with Attendant.jpg|thumb|upright|Odposlanec predaja cesarju Jongleju [[Žirafa|žirafo]], darilo bengalskega kralja Sajfudin Hamza Šaha (vladal 1402-1424)]] Vodja Ojratov Esen Tajisi je julija 1449 sprožil invazijo na Kitajsko. Glavni evnuh Vang Džen je spodbudil cesarja Džengtonga (vladal 1435–1449), naj sam prevzame poveljstvo vojske in napade Ojrate. Cesar je zapustil prestolnico in oblast začasno predal svojemu polbratu Džu Čjuju. Esen Tajisi je 8. septembra porazil Džengtongovo vojsko in cesarja ujel. Dogodek je znan kot Tumujska kriza.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=273}} Ojrati so za cesarja zahtevali odkupnino, vendar jim je načrt spodletel, ko je na prestol prišel cesarjev mlajši brat in zavladal kot cesar Džingtaj (vladal 1449–1457). Poveljstvo vojske Minga je prevzel zaupnik cesarja Džingtaja, obrambni minister Ju Čjan, ki je odbil invazijo Ojratov. Ujeti cesar Džentong je postal neuporaben žeton v pogajanjih z dinastijo Ming, zato so ga osvobodili.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=273}} Bivši cesar je bil v hišnem priporu do državnega udara proti cesarju Džingtaju leta 1457,{{sfnp|Robinson|1999|p=83}} potem pa je ponovno zasedel prestol pod novim imenom Tjanšun (vladal 1457–1464). Tjanšunova vladavina se je izkazal za težavno, ker so mongolske sile znotraj vojske Minga še naprej povzročale težave. 7. avgusta 1461 so kitajski general Cao Čin in njegove čete mongolskega porekla izvedle državni udar proti cesarju Tjanšunu zaradi strahu, da bodo naslednji na njegovem seznamu čistk tistih, ki so mu pomagali v državnem udaru leta 1457.{{sfnp|Robinson|1999|pp=84–85}} Caovi uporniki so uspele zažgati zahodna in vzhodna vrata cesarskega mesta, ki jih je kasneje med bitko pogasil dež, in ubile več vodilnih ministrov, preden so bile njegove sile končno stisnjene v kot. Cao Čin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfnp|Robinson|1999|pp=79, 101–08}} Cesar Jongle je sprožil pet velikih ofenziv proti Mongolom in Ojratom severno od Velikega zidu. Nenehna grožnja vdora Ojratov je oblasti Minga spodbudila, da so od poznega 15. stoletja do 16. stoletja utrjevali Veliki zid. Delo se je izkazalo za jalovo, je pa kazalo na kitajsko vojaško miselnost.{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=139}} Veliki zid ni bil mišljen kot zgolj obrambna utrdba. Njegovi stolpi so delovali bolj kot vrsta svetilnikov in signalnih postaj, ki so omogočale hitro opozarjanje na napredovanje sovražne vojske.{{sfnp|Ebrey|1999|p=208}} ===Upadanje=== ====Vladavina cesarja Vanlija==== [[Slika:Wanli-Emperor.jpg|thumb|upright|Cesar Vanli (vladal 1572–1620) v državniški ceremonialni opravi]] Dinastija Ming se je soočala s številnimi težavami, finančnimi in drugimi, ki so se začele med vladavino cesarja Vanlija (vladal 1572–1620). Vanli se je na začetku svoje vladavine obdal s sposobnimi svetovalci in se vestno trudil voditi državne zadeve. Njegov veliki tajnik Džang Džudženg je zgradil učinkovito mrežo zavezništev z višjimi uradniki, vendar za njim ni bilo nikogar, ki bi bil dovolj usposobljen, da bi ohranil stabilnost teh zavezništev.{{sfnp|Hucker|1958|p=31}} Uradniki so se kmalu začeli združevati v nasprotujoče si politične frakcije. Vanli se je sčasoma naveličal dvornih afer in pogostih političnih prepirov med svojimi ministri, zato je raje ostal za obzidjem Prepovedanega mesta, odmaknjen od svojih uradnikov.{{sfnp|Spence|1999|p=16}} Posredniki med odmaknjenim cesarjem in njegovimi uradniki so postali evnuhi, učeni uradniki pa so v upravi izgubili svoj pomen. Vsak uradnik, ki se je želel pogovoriti s cesarjem o državnih zadevah, je moral pred tem prepričati in podkupiti evnuhe.{{sfnp|Spence|1999|p=17}} Med vladavino cesarja Vanlija je bilo več vojaških pohodov, med njimi pohod proti vstajnikom v Ordosu, uporu poglavarstva Bodžov na jugozahodu Kitajske in Koreji.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=V6G50MaPJWMC&q=ordos&pg=PA27 | title=A Dragon's Head and a Serpent's Tail: Ming China and the First Great East Asian War, 1592-1598 | isbn=9780806185026 | last1=Swope | first1=Kenneth M. | date=29 April 2013 | publisher=University of Oklahoma Press }}</ref>{{sfnp|Swope |2011|p=122–125}}{{sfnp|Xie|2013|p=118–120}}{{sfnp|Herman|2007|p=164, 165, 281}}{{sfnp|Ness |1998 |p=139–140}} ====Vloga evnuhov==== [[Slika:Porcelain tea cups from the reign of the Tianqi Emperor.jpg|thumb|left|Čajni skodelici iz porcelana iz obdobja cesarja Tjančija]] Cesar Hongvu je evnuhom prepovedal, da bi se naučili brati ali se ukvarjati s politiko. Ne glede na to, so evnuhi med vladavino cesarja Jongleja (vladal 1402–1424) in kasneje upravljali ogromne cesarske delavnice, poveljevali vojskam in sodelovali pri imenovanju in napredovanju uradnikov. Jongle je 75 evnuhov zadolžil za zunanjo politiko in jih pogosto pošiljal v vazalne države, vključno z [[Anam]]om, [[Mongolija|Mongolijo]], [[Otočje Rjukju|Otočjem Rjukju]] in [[Tibet]]om ter manj pogosto v bolj oddaljene kraje, kot sta [[Japonska]] in [[Nepal]]. V poznejšem 15. stoletju so odposlanci evnuhi na splošno potovali le v [[Koreja|Korejo]].{{sfnp|Tsai|1996|p=119-120}} Evnuhi so razvili lastno birokracijo, organizirano vzporedno in neodvisno od birokracije javnih uslužbencev. V zgodovini Minga je bilo več diktatorskih evnuhov, med njimi Vang Džen, Vang Dži in Liu Džin, vendar je pretirana moč tiranskih evnuhov postala očitna šele v 1590. letih, ko je cesar Vanli povečal njihove pravice v primerjavi s civilno birokracijo in jih pooblastil za pobiranje deželni davkov.{{sfnp|Spence|1999|p=17}}{{sfnp|Hucker|1958|p=11}} Evnuh Vej Džongšjan (1568–1627) je dominiral na dvoru cesarja Tjančija (vladal 1620–1627) in dal svoje politične tekmece mučiti do smrti. Med slednjimi so bili večinoma glasni kritiki frakcije Donglin. S sredstvi, namenjenimi za gradnjo grobnic prejšnjega cesarja, je ukazal po celem cesarstvu zgraditi osebne palače in templje v svojo čast. Njegovi prijatelji in družina so brez kvalifikacij pridobili pomembne položaje. Vej je objavil tudi zgodovinsko delo, v katerem je kritiziral in omalovaževal svoje politične nasprotnike.{{sfnp|Spence|1999|pp=17–18}} Nestabilnost na dvoru se je dogajala ravno v času, ko so naravne nesreče, kuga, upori in tuja invazija dosegli vrhunec. Cesar Čongdžen (vladal 1627–1644) je Veja odpustiti z dvora in Vej je kmalu zatem naredil samomor. Evnuhi so zgradili tudi lastno družbeno strukturo ter zagotavljali in pridobivali podporo klanov, iz katerih so izhajali. Društvo Heišanhuj v Pekingu je sponzoriralo gradnjo templja, v katerem so častili spomin na Gang Tieja, močnega evnuha iz dinastije Juan. Tempelj je postal vplivno oporišče za visoko rangirane evnuhe in z nekoliko zmanjšanim vplivom deloval tudi med dinastijo Čing.{{sfnp|Chen|2016|p=27–47}}{{sfnp|Robinson|1995|p=1–16}}{{sfnp|Tsai|1996|loc=[https://www.amazon.com/Eunuchs-Dynasty-Chinese-Local-Studies/dp/0791426882/ excerpt]}} ====Gospodarski zlom in naravne katastrofe==== [[Slika:Ch'iu Ying 001.jpg|thumb|Čju Jing (1494–1552): ''Pomladno jutro v palači Hana''; pozno obdobje dinastije Minga sta zaznamovala pretirano razkošje in dekadenca, ki so ju spodbudile ogromne količine srebra iz [[Južna Amerika|Južne]] in [[Srednja Amerika|Srednje Amerika]] in dobički od trgovanja z njim]] [[Slika:Imperial 'dragon' throne carpet, Ming Dynasty, 16th century.png|thumb|Preproga cesarskega prestola z motivom dvojnega zmaja in bisera; dinastija Ming, 16. stoletje]] V zadnjih letih Vanlijevega obdobja in obdobjih njegovih dveh naslednikov se je razvila gospodarska kriza kot posledica kroničnega pomanjkanje glavnega menjalnega sredstva imperija: [[Srebro|srebra]]. [[Portugalska|Portugalci]] so leta 1516 kot prvi vzpostavili trgovino s Kitajsko.{{sfnp|Brook|1998|p=124}} Po odločitvi cesarja Minga, da prepove neposredno trgovanje z Japonsko, so portugalski trgovci delovali kot posredniki v tej trgovini. Od Kitajske kupovali [[Svila|svilo]] in jo prodajali Japonski za srebro.{{sfnp|Spence|1999|pp=19–20}} Po nekaj začetnih sovražnostih so Portugalci leta 1557 pridobili soglasje dvora Minga, da ustanovijo [[Makav]] kot svojo stalno trgovsko bazo na Kitajskem.{{sfnp|Wills|1998|pp=343–349}} Vlogo Portugalcev pri zagotavljanju srebra so postopoma presegli [[Španija|Španci]].{{sfnp|Spence|1999|p=20}}{{sfnp|Brook|1998|p=205}}{{sfnp|Lane|2019}} Nadzor nad trgovino so delno prevzeli tudi [[Nizozemska|Nizozemci]].{{sfnp|Brook|1998|pp=206, 208}}{{sfnp|Wills|1998|pp=349–353}} [[Filip IV. Španski]] (vladal 1621–1665) je začel zatirati nezakonito tihotapljenje srebra iz [[Nova Španija|Nove Španije]] in [[Peru]]ja čez [[Tihi ocean]] prek [[Filipini|Filipinov]] proti Kitajski v prid pošiljanju srebra iz španskih latinskoameriških kolonij skozi španska pristanišča. Ljudje na Kitajskem so začeli kopičiti dragoceno srebro, saj ga je bilo vse manj, zaradi česar je razmerje med vrednostjo [[baker|bakra]] in srebra strmo padlo. V 30. letih 16. stoletja je bila [[unča]] srebra (28,35 g) vredna tisoč bakrenih novcev. Do leta 1640 se je njena cena podvojila in do leta 1643 potrojila.{{sfnp|Spence|1999|p=20}} Za kmete je to pomenilo gospodarsko katastrofo, saj so davke plačevali v srebru, medtem ko so s svojimi pridelki trgovali v bakru.{{sfnp|Spence|1999|pp=20–21}} Zgodovinarji še vedno razpravljajo o tem, ali je ravno pomanjkanje srebra povzročilo propad dinastije Ming.{{sfnp|Brook|1998}}{{sfnp|Atwell|2005|p=467–489}}{{sfnp|So|2012|p=4, 17–18, 32–34}} V zgodnjem 17. stoletju so lakote na severu Kitajske postale običajne. Glavni vzrok zanje je bilo neobičajno suho in mrzlo vreme, ki je skrajšal rastno sezono. Takšno vreme je bilo posledica obsežnega ekološkega dogodka, ki je zdaj znan kot [[mala ledena doba]].{{sfnp|Spence|1999|p=21}} Lakota je skupaj z zvišanjem davkov, razširjenim vojaškim dezerterstvom, propadajočim sistemom pomoči in naravnimi nesrečami, kot so poplave, ter nezmožnost vlade, da pravilno upravlja sisteme za namakanje in nadziranje poplav, povzročila široko razširjeno izgubo življenj in normalnega vedenja.{{sfnp|Spence|1999|p=21}} Centralna vlada je zaradi pomanjkanja sredstev za ublažitev posledic teh nesreč naredila zelo malo. Stanje je še poslabšala velika epidemija [[Kuga|kuge]] v letih 1633–1644, ki je ubila neznano, a ogromno število ljudi.{{sfnp|Spence|1999|pp=22–24}} Leta 1556 se je med vladavino cesarja Džjandžinga v [[Šaanši]]ju zgodil najsmrtonosnejši [[potres]] vseh časov, ki je ubil približno 830.000 ljudi.{{sfnp|BBC News (2004)}} ===Padec Minga=== ====Vzpon Mandžurov==== [[Slika:Shanhaiguan.jpg|thumb|Vrata Šanhajguan v Velikem zidu, kjer so Mingi do vdora Vu Sanguija leta 1644 vedno odbili napade Mandžurov]] [[Slika:Beijingbelltower2.jpg|thumb|Pekinški Bobnarski stolp in Zvonik je zgradila dinastija Juan in obnovila dinastija Ming]] Nurhaci, vodja džjandžovskih Džurčenov, prvotno vazal dinastije Ming, ki se je uradno imel za varuha meje dinastije Ming in lokalnega predstavnika cesarske moči dinastije Ming,<ref name="chv9">The Cambridge History of China: Volume 9, The Ch'ing Empire to 1800, Part 1, by Denis C. Twitchett, John K. Fairbank, p. 29</ref> je združil džurčenske klane, da bi ustvaril novo mandžursko etnično identiteto. Ponudil se je, da bo s svojo vojsko podprl vojski Minga in Joseona proti japonskim vdorom v Korejo v 1590. letih. Predstavniki Minga so ponudbo zavrnili, vendar so mu za njegovo gesto podelili naziv general zmaj-tiger. Nurhaci je spoznal šibkost oblasti Minga v Mandžuriji in utrdil svojo oblast s kooptacijo ali osvajanjem okoliških ozemelj. Leta 1616 se je razglasil za kana in ustanovil dinastijo [[Kasnejši Džin]]. Leta 1618 se je odkrito odpovedal nadvladi dinastije Ming in ji s ''[[Sedem velikih zamer|Sedmimi velikimi zamerami]]'' dejansko napovedal vojno.{{sfnp|Spence|1999|p=27-28}} Leta 1636 je Nurhacijev sin Hong Tajdži svojo dinastijo v Mukdenu, sedanjem Šenjangu, preimenoval v [[Veliki Čing]]. Mukden je bil njegova prestolnica od leta 1625.{{sfnp|Spence|1999|pp=24, 28}}{{sfnp|Chang|2007|p=92}} Hong Tajdži je prevzel tudi kitajski cesarski naslov ''huangdi'', razglasil obdobje Čongde (Čaščenje kreposti) in spremenil etnično ime svojega ljudstva iz Džurčen v Manču.{{sfnp|Chang|2007|p=92}}{{sfnp|Spence|1999|p=31}} Leta 1636 je med drugo mandžursko invazijo na Korejo premagal Joseon in ga prisilil, da postane vazal Činga. Korejci so se kmalu zatem odpovedali svoji dolgotrajni zvestobi dinastiji Ming.{{sfnp|Spence|1999|p=31}} ====Upor, invazija in propad==== Kmet vojak Li Dzičeng se je s svojimi sovojaki v zahodnem [[Šaanši]]ju v zgodnjih 1630. letih uprl, ker vlada Minga tja ni poslala prepotrebnih zalog.{{sfnp|Spence|1999|p=21}} Leta 1634 ga je general Minga ujel in osvobodil pod pogojem, da se vrne v službo.{{sfnp|Spence|1999|pp=21–22}} Njun dogovor je propadel, ko je lokalni sodnik ukazal usmrtiti šestintrideset njegovih soupornikov. Lijeve čete so se za usmrtitev maščevale z ubijanjem uradnikov in se upirale do leta 1635. Središče upora je bil Rongjang v provinci [[Henan]].{{sfnp|Spence|1999|p=22}} Do leta 1640 je nekdanji vojak in Lijev tekmec Džang Šjiandžong (1606–1647) z ustanovitvijo [[dinastije Ši]] ustvaril trdno bazo upornikov v [[Čengdu]]ju v [[Sečuan]]u. Li je iz svojega središča v Hubeju širil svoj vpliv v Šaanšiju in Henanu.{{sfnp|Spence|1999|p=22}} Leta 1640 so se množice stradajočih kitajskih kmetov, ki niso mogli plačevati davkov in jih ni bilo več strah pred pogosto poraženo kitajsko vojsko, začele združevati v ogromne skupine upornikov. Kitajska vojska, ujeta med brezplodna prizadevanja, da bi premagala mandžurske roparje s severa in ogromne kmečke upore v provincah, je v bistvu razpadla. Neplačano in slabo hranjeno vojsko je brez večjega boja premagal Li Dzičeng in se preimenoval v kneza Šuna. 25. aprila 1644 je Peking padel v roke uporniške vojske pod Li Dzičengovim vodstvom. Cesar Čongdžen, zadnji iz dinastije Ming, se je obesil na drevo v cesarskem vrtu pred [[Prepovedano mesto|Prepovedanim mestom]].<ref name="spence 25">Spence, 25.</ref> [[Osem praporov]] je izkoristilo priložnost in prečkalo [[Kitajski zid|Veliki zid]], potem ko jim je mejni general Minga Vu Sangui (1612–1678) odprl vrata na prelazu Šanhaj. Vu Sangui je vedel, da prihaja Li Džičengova vojska in se je sprva nameraval upreti Mandžurom, potem pa se je po tehtni presoji postavil na njihovo stran.{{sfnp|Spence|1999|pp=32–33}} Osem praporov pod vodstvom mandžurskega princa Dorgona (1612–1650) in Vu Sanguija je pri Šanhajguanu uničila Lijevo vojsko in nato krenila proti Pekingu. 6. junija so Mandžuri in Vu Sangui vstopili v prestolnico in za vladarja Kitajske razglasili mladega cesarja Šundžija. Li Dzičeng je pobegnil na zahod in poleti 1645 umrl in s tem končal dinastijo Šun. Eno poročilo pravi, da je naredil samomor, drugo pa, da so ga do smrti pretepli kmetje, potem ko so ga ujeli pri kraji njihove hrane.{{sfnp|Spence|1999|p=33}} Ming kljub izgubi Pekinga in smrti cesarja še ni bil popolnoma uničen. Nanking, Fudžian, Guangdong, Šanši in Junan so bili trdnjave odpora Minga. Za prestol se je potegovalo več kandidatov, zato vojska Minga ni bila enotna. Razpršene ostanke dinastije Ming v južni Kitajski po letu 1644 so zgodovinarji 19. stoletja kot celoto imenovali dinastija [[Južni Ming]].{{sfnp|Dennerline |1985 |p=824–25}} Bastione odpora Južnega Minga je do leta 1662 enega za drugim uničil Čing. Leta 1662 je bil ujet in usmrčen cesar Jongli, zadnji iz dinastije Ming. Manjša lojalistična gibanja v korist dinastije Ming so nadaljevala do razglasitve [[Tajvan|Republike Kitajske]]. ==Vlada== ===Province, prefekture, podprefekture in okraji=== [[Slika:Ming divisions.png|thumb|Province dinastije Ming leta 1409]] Cesarstvo Ming je bilo po mnenju več [[Sinologija|sinologov]]{{sfnp|Fan|2016|p=97}} ''"eno najdaljših obdobij urejene vladavine in družbene stabilnosti v zgodovini človeštva"''. Dinastija Ming je prevzela pravinčni upravni sistem [[Dinastija Juan|dinastije Juan]]. Trinajst provinc Minga tvori temelje sodobnih kitajskih provinc. V [[Dinastija Song|dinastiji Song]] je bila največja upravna enota okraj (''lu'').{{sfnp|Yuan|1994|pp=193–194}} Po invaziji [[Džurčeni|Džurčenov]] leta 1127 je dvor Songa ustanovil štiri polavtonomna regionalna poveljstva, ki so temeljila na teritorialnih in vojaških enotah in imela svoje sekretariate. Slednja so v dinastijah Juan, Ming in Čing služila kot provincialne uprave.{{sfnp|Hartwell|1982|pp=397–398}} Birokracija province Minga je imela tri komisije: civilno, vojaško in nadzorno. Pod ravnjo province (''šeng'') so bile prefekture (''fu'') na čelu s prefektom in podprefekture (''džov'') na čelu s podprefektom. Najnižja upravna enota je bil okraj (''šjan'') na čelu s sodnikom. obstajali tudi dve veliki območji, ki nista pripadali nobeni provinci. To sta bili metropolitanski območji (''jing''), povezani z [[Nanking]]om in [[Peking]]om.{{sfnp|Hucker|1958|p=5}} ===Ustanove in uradi=== ====Institucionalni trendi==== [[Slika:Gugong.jpg|thumb| [[Prepovedano mesto]], uradna cesarska rezidenca dinastij Ming in Čing od leta 1420 do leta 1924]] Za razliko od glavnega osrednjega upravnega organa, splošno znanega kot [[Trije oddelki in šest ministrstev]], ki so ga imele različne dinastije od poznega Hana (202 pr. n. št. do 220 n. št.), je imela uprava Minga samo en oddelek, Sekretariat, ki je nadziral šest ministrstev. Po usmrtitvi kanclerja Hu Vejjonga leta 1380 je cesar Hongvu ukinil Sekretariat, Cenzorat in glavno vojaško komisijo ter osebno prevzel vodstvo šestih ministrstev in petih regionalnih vojaških komisij.{{sfnp|Hucker|1958|p=28}}{{sfnp|Chang|2007|loc=p. 15, footnote 42}} Iz državne uprave je bila izrezana cela raven uradov, ki so jo samo delno obnovili kasnejši vladarji.{{sfnp|Hucker|1958|p=28}} Kasneje je bil ustanovljen Veliki sekretariat, sprva tajniška ustanova, ki je cesarju pomagala pri upravnih dokumentih, vendar ni zaposlovala visokih svetovalcev ali kanclerjev. Cesar Hongvu je leta 1391 poslal svojega naslednika v Šaanši, da bi ''"obiskal in pomiril"'' regijo. Leta 1421 je cesar Jongle zadolžil 26 uradnikov, da potujejo po imperiju in opravljajo podobne preiskovalne in državne naloge. Do leta 1430 so ti uradniki uradno postali veliki koordinatorji. Ponovo je bil ustanovljen Cenzorat z zaposlenimi preiskovalnimi cenzorji, kasneje z glavnimi cenzorji. Do leta 1453 so veliki koordinatorji dobili naslov pomočnika glavnega cenzorja in dovoljenje za neposreden dostop do cesarja.{{sfnp|Chang|2007|p=16}} Tako kot v prejšnjih dinastijah je provincialne uprave nadziral potujoči inšpektor iz Cenzorata. Cenzorji so imeli pooblastilo za neposredno obtožbo nevestnih uradnikov, za razliko od višjih uradnikov, ki so to smeli storiti samo po triletnem ocenjevanju nižjih uradnikov. {{sfnp|Chang|2007|p=16}}{{sfnp|Hucker|1958|p=16}} Čeprav je v zgodnjem obdobju Minga prišlo do decentralizacije državne oblasti znotraj provinc, se je v 1420. letih začel trend delegiranja centralnih vladnih uradnikov kot navideznih guvernerjev provinc. Do pozne dinastije Ming so bili centralni vladni uradniki delegirani v dve ali več provinc kot vrhovni poveljniki in podkralji. Takšen sistem je omogočal nadzor civilnih ustanov nad vojsko in njenim vplivom.{{sfnp|Hucker|1958|p=23}} ===Veliki sekretariat in šest ministrstev=== [[Slika:Portrait of Jiang Shunfu.jpg|thumb|upright=.9|Džjang Šunfu, uradnik cesarja Hongdžija; žerjava na njegovih prsih pomenita, da je bil uradnik prvega razreda]] Vladne institucije na Kitajskem so imele približno dva tisoč let podoben vzorec, vendar je vsaka dinastija ustanovila posebne urade in pisarne, ki so odražali njene posebne potrebe in interese. V administraciji Minga so se cesarjevi pomočniki imenovali veliki sekretarji in so pod cesarjem Jonglejem (vladal 1402–1424) urejali papirologijo. Pod cesarjem Hongšijem (vladal 1424–1425) so bili imenovani za najvišje uradnike agencij in velikega učitelja, ki je bil najvišji nefunkcionalni položaj v državi.{{sfnp|Hucker|1958|pp=29–30}} Veliki sekretariat je svoje člane dobival iz [[Akademija Hanlin|Akademije Hanlin]] in veljal za del cesarske in ne ministrske oblasti in bil zato včasih v nasprotju s cesarjem in ministri.{{sfnp|Hucker|1958|p=30}} Sekretariat je deloval kot usklajevalna agencija, medtem ko je bilo šest ministrstev neposredni upravni organ države, zadolžen za prihodke, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela:{{sfnp|Hucker|1958|pp=31–32}} # Ministrstvo za osebje je bilo pristojno za imenovanja, ocenjevanje zaslug, napredovanja in degradacije uradnikov ter podeljevanje častnih nazivov.{{sfnp|Hucker|1958|p=32}} # Ministrstvo za finance je skrbelo za zbiranje popisnih podatkov, pobiranje davkov in ravnanje z državnimi dohodki. Podrejena pa sta mu bila dva denarna urada.{{sfnp|Hucker|1958|p=33}} # Ministrstvo obredov je bilo zadolženo za državne obrede, druge obrede in daritve. Nadziralo je registre budističnih in daoističnih duhovnikov in sprejemanje odposlancev iz vazalnih držav.{{sfnp|Hucker|1958|pp=33–35}} # Vojno ministrstvo je bilo zadolženo za imenovanja, napredovanja in degradacije vojaških častnikov, vzdrževanje vojaških objektov, opreme in orožja ter kurirsko službo.{{sfnp|Hucker|1958|p=35}} # Ministrstvo za pravosodje je bilo zadolženo za sodne in kazenske postopke, vendar ni imelo nadzorne vloge nad cenzuro ali Velikim revizijskim sodiščem.{{sfnp|Hucker|1958|p=36}} # Ministrstvo za javna dela je bilo zadolženo za državne gradbene projekte, najemanje obrtnikov in delavcev za začasno službo, proizvodnjo državne opreme, vzdrževanje cest in kanalov, standardizacijo uteži in mer ter zbiranje virov s podeželja. {{sfnp|Hucker|1958|p=36}} ====Uradi in pisarne cesarjevega gospodinjstva==== [[Slika:Ming coinage 14th 17th century.jpg|thumb|upright=1.2|Kovanci dinastije Ming, 14.–17. stoletje]] Cesarjevo gospodinjstvo so skoraj v celoti upravljali evnuhi in dvorne dame z lastnimi pisarnami.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Služabnice so bile organizirane v Urad za obisk palače, Urad za slovesnosti, Urad za oblačila, Urad za hrano, Urad za spalnico, Urad za obrt in Urad za nadzor osebja.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Po letu 1420 so evnuhi začeli prevzemati položaje teh dam, dokler jim ni ostal samo Urad za oblačila s štirimi pomožnimi uradi.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Cesar Hongvu (vladal 1368–1398) je svoje evnuhe organiziral v Direktorat za pomočnike palače. Ko se je moč evnuhov na dvoru povečala, so se razširili tudi njihovi uradi na končnih dvanajst direktoratov, štirimi urade in osem pisarn.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Dinastija je imela obsežno cesarsko gospodinjstvo, ki ga je sestavljalo na tisoče evnuhov pod vodstvom Direktorata za pomočnike palače. Evnuhi so bili razdeljeni v različne direktorate, zadolžene za nadzor osebja, ceremonialne obrede, hrano, pripomočke, dokumente, hleve, pečate, oblačila itd.{{sfnp|Hucker|1958|p=25}} Uradi so bili zadolženi za oskrbo s kurjavo, glasbo, papir in kopel.{{sfnp|Hucker|1958|p=25}} Uradi so bili zadolženi za orožje, srebrnino, pralnico, pokrivala, izdelavo predmetov iz brona, proizvodnjo tkanin, kleti in vrtove.{{sfnp|Hucker|1958|p=25}} Najvplivnejši evnuh v direktoratu za ceremonial je včasih deloval kot ''[[De iure - de facto|de facto]]'' diktator države.{{sfnp|Hucker|1958|pp=11, 25}} V cesarjevem gospodinjstvu je obstajal tudi državni urad, imenovan Pisarna za pečate, ki je sodeloval z agencijami evnuhov pri vzdrževanju cesarskih pečatov.{{sfnp|Hucker|1958|pp=25–26}} Obstajali so tudi državni uradi za nadzor nad zadevami cesarskih princev.{{sfnp|Hucker|1958|p=26}} ===Osebje=== ====Uradniki učenjaki==== [[Slika:Ming Dynasty Activities of Minister of War Wang Qiong.jpg|thumb|upright=1.35|Kariera javnega uslužbenca se je začela z opravljanjem izpitov za javno službo (levo) in nadaljevala do visokega položaja v vladi (desno)]] Cesar Hongvu je od 1373 do 1384 v svojih uradih zaposloval uradnike, izbrane samo na podlagi priporočil. Po letu 1384 so bili za uradnike učenjake na več uradniških ravneh uvedeni strogi sprejemni izpiti, ki jih je prva uvedla [[dinastija Sui]] (581–618).{{sfnp|Hucker|1958|p=12}}{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=96}}{{sfnp|Ebrey|1999|pp=145–146}} Sistem izpitov je teoretično omogočal vsakomur, z izjemo trgovcev, da se je pridružil vrstam cesarskih uradnikov. V resnici sta čas in finančna sredstva, potrebna za študij v pripravah na izpit, na splošno omejila kandidate na tiste, ki so prihajali iz premožnih slojev. Vlada je pri imenovanju uradnikov natančno določila pokrajinske kvote, kar naj bi omejilo monopolizacijo oblasti veleposestniškega plemstva iz najbogatejših regij, kjer je bilo izobraževanje najbolj razvito. Širitev tiskarstva od vladavine [[Dinastija Song|dinastije Song]] je povečala širjenje znanja in število potencialnih kandidatov za izpite po provincah. Za začetnike so bile natisnjene poštevanke in osnovni besednjaki, za kandidate na višjih ravneh pa poceni zvezki konfucijanskih klasikov in uspešnih odgovorov na izpitih.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=198–202}} [[Slika:Ming-Beamtenprüfungen1.jpg|thumb|left| Čju Jing (1494–1552), črnilo na svili: kandidati, ki so opravljali izpite za državne službe, se gnetejo pred zidom, na katerem so objavljeni rezultati izpitov {{sfnp|Ebrey|1999|p=200}}]] Kot v prejšnjih obdobjih, so bila izpitna vprašanja osredotočena na klasična [[Konfucijanstvo|konfucijanska]] besedila, medtem ko je bila večina izpitnega gradiva osredotočena na [[Štiri knjige in Pet klasik|Štiri knjige]], ki jih je v 12. stoletju napisal [[Džu Ši]].{{sfnp|Ebrey|1999|p=198}} Izpite iz obdobja dinastije Ming je bilo od leta 1487 morda težje opraviti zaradi "osemkrakega eseja", ki je temeljil na naprednih literarnih trendih. Izpiti za napredovanje z lokalne ravni so postali zahtevnejši, zato so bili uspešnim kandidatom podeljeni ustrezni nazivi. Uradniki so bili razvrščeni v devet hierarhičnih razredov s po dvema stopnjama. Plače so bile odvisne od položaja in nominalno izplačane v pikulah riža. Provincialni diplomanti so bili takoj razporejeni na nižja delovna mesta. Diplomanti na višjih ravneh, ki so opravili dvorni izpit, so prejeli diplomo ''džinši'' (dobesedno 'predstavljeni učenjak'), ki jim je zagotavljala visok uradniški položaj.{{sfnp|Brook|1998|p=xxv}} V 276 letih vladavine dinastije Ming je bilo na devetdesetih dvornih izpitih podeljenih 24.874 diplom.{{sfnp|Hucker|1958|pp=11–14}} Ebrey navaja, da je bilo v danem trenutku samo dva do štiri tisoč uradnikov z diplomo ''džinši'', se pravi približno samo eden od 10.000 odraslih moških. Diplomantov z najnižjo stopnjo diplome ''šengjuan'' (dobesedno 'vladni študent') je bilo v danem trenutku do 16. stoletja približno 10.000.{{sfnp|Ebrey|1999|p=199}} [[Slika:PanYongzheng-ProcessionalTombFigurines-ShanghaiMuseum-May27-08.jpg|thumb|upright=1.35| Procesijske figurice iz šanghajske grobnice Pana Jongženga, uradnika dinastije Ming, ki je živel v 16. stoletju]] Najdaljši mandat na nekem položaju je trajal devet let. Uspešnost uradnikov so vsaka tri leta ocenjevali višji uradniki. Uspešno ocenjeni so napredovali, zadostno ocenjeni so ostali na svojih položajih, ocenjeni kot neustrezni pa so bili degradirani za en razred. V skrajnih primerih bi lahko bili odstavljeni ali celo kaznovani. Iz sistema ocenjevanja so bili izvzeti uradniki četrte ali višje stopnje, od katerih se je pričakovalo, da bodo priznali vsako svojo napako. V okrožnih in prefekturnih šolah je bilo več kot 4.000 učiteljev, ki so bili vsakih devet let podvrženi ocenjevanju. Glavni inštruktor na prefekturni ravni je bil enak diplomantu drugega okrožnega razreda. Izobraževanje prestolonaslednika je nadziralo Nadzorništvo cesarskih inštrukcij, ki ga je vodil veliki inštruktor, uvrščen v prvi razred tretje stopnje.{{sfnp|Hucker|1958|pp=15–17, 26}} Zgodovinarji razpravljajo o tem, ali je izpitni sistem razširil ali skrčil družbeno mobilnost navzgor. Po eni strani izpiti niso bili odvisni od socialnega ozadja kandidata in so bili teoretično odprti za vsakogar, v praksi pa so pomenili dolga leta zelo dragega in prefinjenega učenja, kakršnega so si lahko privoščile le zelo bogate plemiške družine. V praksi je imelo 90 odstotkov prebivalcev nemogoč dostop zaradi pomanjkanja izobrazbe, zato je imelo enake možnosti za premik na vrh samo 10 odstotkov prebivalcev iz najvišjih slojev. Priprave na izpite so vsebovale študij klasične kitajščine, uporabo pogovorne mandarinščine, kaligrafijo in zapletene poetične zahteve osemkrakega eseja. V sistemu je prevladovalo tradicionalno plemstvo, ki se je naučilo, da sta pot do uspeha konservativnost in odpor do novih idej. Kritiki so več stoletji opozarjali na te težave, vendar je izpitni sistem zato postal le bolj abstrakten in manj pomemben za potrebe Kitajske.{{sfnp|Elman|1991|p=7–28}} Strokovnjaki se strinjajo, da je bil osemkraki esej glavni vzrok za ''"kulturno stagnacijo in gospodarsko zaostalost Kitajske"''. Benjamin Ellman na drugi strani trdi, da je imel tudi nekaj pozitivnih lastnosti, saj je oblika eseja spodbujala ''"abstraktno razmišljanje, prepričljivost in prozaično obliko"'' in da je njegova dovršena struktura odvračala od ''"tavajoče, neosredotočene pripovedi"''.{{sfnp|Elman|2000|p=380, 394, 392}} ====Nižji uradniki==== [[Slika:Ming Emperor Xuande playing Golf.jpg|thumb|upright=1.35|Neznan avtor iz Šuandejevega obdobja (1425–1435): Cesar Šuande s svojimi evnuhi igra ''čujvan'', podoben [[golf]]u]] Uradniki učenjaki, ki so vstopili v državno službo z opravljenimi izpiti, so službovali kot izvršilni uradniki v mnogo večjem korpusu nižjih uradnikov. Razmerje med njimi in nižjimi uradniki je bilo ena proti štiri. Charles Hucker ocenjuje, da jih je bilo nižjih uradnikov po vsem imperiju morda celo 100.000. Opravljali so pisarniška in tehnična opravila za vladne urade, vendar se jih ne sme zamenjevati z liktorji, kurirji in prenašalci. Nižji uradniki so bili občasno ocenjevani in bili po devetih letih službovanja lahko povišani na nek nižji uradniški položaj.{{sfnp|Hucker|1958|p=18}} ====Evnuhi, princi in generali==== [[Slika:Detail of The Emperor's Approach, Xuande period.jpg|thumb|left|Kočija cesarja Vanlija, ki jo vlečejo sloni in spremlja konjenica; detajl slike ''Cesarev prihod'']] Med dinastijo Ming so evnuhi pridobili moč brez primere nad državnimi zadevami. Eden od najučinkovitejših vzvodov njihove moči je bila tajna služba, na začetku dinastije nameščena v tako imenovanem Vzhodnem skladišču in kasneje v Zahodnem skladišču. Tajno službo je nadziral Direktorat za ceremonial, ki je imel zato pogosto absolutno oblast. Evnuhi so bili razvrščeni v razrede, tako kot državni uslužbenci, vendar so imeli njihovi razredi štiri stopnje namesto devetih.{{sfnp|Hucker|1958|pp=24–25}}{{sfnp|Mote|2003|p=602–606}} Potomci cesarjev dinastije Ming so postali princi in poveljniki (običajno nominalnih) vojaških poveljstev in dobili letne štipendije in velika posestva. Imeli so naziv kralj (王, wáng), vendar na svojih posestih niso imeli nobene upravne funkcije. V vojaških zadevah so sodelovali le med vladavinama prvih dveh cesarjev.{{sfnp|Hucker|1958|p=8}} Vzrok za to je bil deloma upravičen upor princa Jana. Po ustoličenju cesarja Jongleja je cesar uvedel politiko razoroževanja svojih bratov in jim dodelil fevde daleč od militarizirane severne meje. Princi niso službovali v nobenem organu državne uprave, so pa skupaj s soprogami in plemenitimi sorodniki delovali na cesarskem klanskem sodišču, ki je nadziralo cesarsko rodoslovje.{{sfnp|Hucker|1958|p=26}} Tako kot uradniki učenjaki so bili tudi vojaški častniki razvrščeni v hierarhične razrede in vsakih pet let ocenjeni.{{sfnp|Hucker|1958|p=19}} Vojaški častniki so bili manj ugledni kot uradniki. Eden od vzrokov za razlike je bilo dedovanje častniškega položaja in ne pridobivanje položaja izključno na podlagi zaslug. Drug razlog so bile konfucijanske vrednote, ki so iskanje znanja (''ven'') postavljale pred nasilje (''vu'').{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|pp=109–112}} Četudi so vojaški častniki veljali za manj prestižne, niso bili izvzeti iz opravljanja izpitov za državne službe. Po letu 1478 je vojska organizirala celo lastne izpite za preverjanje vojaških veščin.{{sfnp|Hucker|1958|pp=19–20}} Cesarji dinastije Ming so sicer prevzeli ustaljeno vojaško strukturo iz obdobja dinastije Juan, vendar so ustanovili delovno mesto potujočega vojaškega inšpektorja. V prvi polovici dinastije Ming so na višjih vojaških položajih prevladovali častniki plemenitega rodu. V drugi polovici dinastije so jih sčasoma izpodrinili možje bolj skromnega porekla.{{sfnp|Robinson|1999|pp=116–117}} ==Družba in kultura== ===Književnost in umetnost=== [[Slika:Lofty Mt.Lu by Shen Zhou.jpg|thumb|upright|Šen Džov (1467): ''Vzvišena gora Lu'']] [[Slika:Pipa MET DP218070.jpg|thumb|upright|left|Okrašena hrbtna stran ''[[Pipa (glasbilo)|pipe]]'' iz obdobja dinastije Ming]] Med dinastijo Ming, zlasti v gospodarsko uspešni spodnji dolini Jangzija, so cvetele [[Kitajska književnost|književnost]], [[Tradicionalno kitajsko slikarstvo|slikarstvo]], [[pesništvo]], [[glasba]] in različne vrste kitajske [[Opera|opere]]. Kratka proza je bila priljubljena že v času dinastije Tang (618–907), med dinastijo Ming pa je najbolj osupljiv literarni razvoj doživel ljudski roman.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|pp=104–105}} Medtem ko je bila plemiška elita dovolj izobražena, da je v celoti razumela klasično kitajščino, so tisti z osnovno izobrazbo postali obširno potencialno občinstvo za književnost in uprizoritvene umetnosti, pisane in govorjene v ljudski kitajščini.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=202–203}} Literati so v tem obdobju uredili ali razvili velike kitajske romane v zrelo obliko. Mednje spadata ''[[Razbojniki iz močvirja Ljanšan]]''<ref>Naslov slovenske izdaje romana. V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1960.</ref> in ''[[Potovanje na zahod]]''. Roman ''[[Džin ping mej]]'', objavljen leta 1610, vključuje stara gradiva, vendar kaže trend k neodvisni kompoziciji in ukvarjanju s psihologijo.{{sfnp|Plaks|1987|pp=55–182}} V kasnejših letih dinastije sta Feng Menglong in Ling Mengču uvedla novosti s kratko fikcijo v ljudskem jeziku. Enako domiselni so bili gledališki scenariji. Najbolj znanega, ''[[Paviljon potonike]]'', je napisal Tang Šjandzu (1550–1616). Njegova prva uprizoritev je bila v Paviljonu princa Tenga leta 1598. Vrhunec sta dosegla tudi neformalni [[esej]] in [[potopis]]. Šu Šjake (1587–1641), avtor popotniške literature, je objavil svoje ''Potovalne dnevnike'' v 404.000 pismenkami in informacijami o vsem, od lokalne [[Geografija|geografije]] do [[Mineralogija|mineralogije]].{{sfnp|Needham|1959|p=524}}{{sfnp|Hargett|1985|p=69}} Založništvo zasebnih časopisov v Pekingu se prvič omenja leta 1582. Do leta 1638 je ''Pekinški list'' prešel z lesotiska na tisk s premičnimi črkami.{{sfnp|Brook|1998|p=xxi}} V poznem obdobju Minga se je za bralstvo trgovskega razreda razvilo novo literarno področje moralnega vodnika poslovne etike.{{sfnp|Brook|1998|pp=215–217}} [[Slika:Mingdynasty.jpg|thumb|left|upright|Pesnitev Min Dinga, 17. stoletje]] V nasprotju s Šu Šjakejem, ki se je v svojih potopisih osredotočal na tehnične vidike, je kitajski pesnik in uradnik Juan Hongdao (1568–1610) uporabljal potopis kot izraz svoje želje po individualizmu, avtonomiji in frustraciji nad konfucijansko dvorno politiko.{{sfnp|Chang|2007|pp=318–319}} Juan se je želel osvoboditi etičnih kompromisov, ki so bili neločljivi od kariere učenjaka-uradnika. To protiuradno čustvo v Juanovi potopisni literaturi in poeziji je dejansko sledilo tradiciji pesnika in uradnika Su Šija iz dinastije Song (1037–1101).{{sfnp|Chang|2007|p=319}} Juan Hongdao in njegova brata Juan Dzongdao (1560–1600) in Juan Džongdao (1570–1623), so bili ustanovitelji Gonganske šole pisanja.{{sfnp|Chang|2007|p=318}} Njihovo zelo individualistično šolo pesništva in proze je konfucijanski establišment kritiziral zaradi njene povezanosti z intenzivno čutno liriko, ki je bila očitna tudi v ljudskih romanih, kot je ''Džin ping mej''.{{sfnp|Chang|2007|p=318}} Nova priljubljena romantična literatura se je dotaknila celo plemičev in učenjakov, ki so kot sorodne duše iskali [[Kurtizana|kurtizane]], da bi pouprizorili ljubezenske zgodbe, ki jih dogovorjene poroke pogosto niso mogle zagotoviti ali sprejeti.{{sfnp|Brook|1998|pp=229–231}} [[Slika:Chen Hongshou, leaf album painting.jpg|thumb|upright| Čen Hongšov (1598 –1652): albumi slik majhnega formata so postali priljubljeni že v dinastiji Song]] [[Slika:Shen Zhou at age 80.Palace Museum Beijing.jpg|thumb|upright|Šen Džov (1427–1509), ustanovitelj slikarske šole Vu, ki je veliko prispevala h kitajski umetnosti]] Znani slikarji v dinastiji Ming so bili Ni Dzan, Dong Čičang in mojstri Šen Džov, Tang Jin, Ven Džengming in Čju Jing. Naslanjali so se na tehnike, sloge in kompleksnost slikanja, ki so jih dosegli njihovi predhodniki v dinastijah Song in Juan, in dodali svoje tehnike in sloge. Znani umetniki dinastije Ming so se lahko preživljali samo s slikanjem zaradi visokih cen, ki so jih zahtevali za svoja umetniška dela, in velikega povpraševanja visoko kultivirane skupnosti po dragocenih umetninah. Umetniku Čju Jinguju so nekoč plačali 2,8 kg srebra, da je naslikal dolg zvitek za osemdeseti rojstni dan matere bogatega pokrovitelja. Priznani umetniki so pogosto imeli spremljevalce, včasih tudi amaterje, zaposlene občasno ali slikarje s polnim delovnim časom.{{sfnp|Ebrey|1999|p=201}} [[Slika:Ming dynasty Xuande mark and period (1426–35) imperial blue and white vase, from The Metropolitan Museum of Art. 明宣德 景德鎮窯青花貫耳瓶, 纽约大都博物馆 .jpg|thumb|upright|Modro bela vaza iz porcelana iz obdobja cesarja Šuandeja (1426–1435); Metropolitanski muzej umetnosti, New York]] Obdobje dinastije Ming je znano tudi po [[Keramika|keramiki]] in [[porcelan]]u. Glavno središče proizvodnje porcelana je bil Džingedžen v provinci Džjangši. To obdobje je znano predvsem po modro belem porcelanu, vendar so proizvajali tudi drugačnega. Tovarne porcelana Dehua v Fudžujanu so proizvajale porcelan po evropskih okusih in iz njega do konca 16. stoletja ustvarile kitajski izvozni porcelan. Znani so postali tudi posamezni lončarji, na primer He Čaodzong, ki je v začetku 17. stoletja zaslovel s svojim slogom kipov iz belega porcelana. Ocenjuje se, da so v pozni dinastiji Ming v Evropo izvozili približno 16 % v Fudžujanu proizvedenega porcelana, preostanek pa je bil namenjen Japonski in Jugovzhodni Aziji.{{sfnp|Brook|1998|p=206}} Izrezljani motivi na lakiranih lesenih izdelkih in motivi, glazirani na izdelkih iz porcelana, so prikazovali zapletene prizore, po zapletenosti podobne tistim v slikarstvu. Te predmete je bilo mogoče najti v domovih premožnih poleg vezene [[Svila|svile]] in izdelkov iz [[žad]]a, [[Slonovina|slonovine]] in [[cloisonne]]ja. Hiše bogatih so bile opremljene tudi s pohištvom in rešetkami iz palisandra. V zasebnih delovnih sobah učenjakov so bili tudi materiali za pisanje, vključno z dovršeno izrezljanimi držali za čopiče iz kamna ali lesa.{{sfnp|Spence|1999|p=10}} Prefinjen umetniški okus je zagotavljal posel trgovcem z umetninami in celo prevarantom, ki so sami izdelovali imitacije in lažne napise.{{sfnp|Spence|1999|p=10}} Jezuit Matteo Ricci je med bivanjem v Nankingu zapisal, da so bili kitajski prevaranti iznajdljivi pri ustvarjanju ponaredkov in velikih dobičkov.{{sfnp|Brook|1998|pp=224–225}} Previdnemu novincu so bili na razpolago vodniki, ki so prepoznali ponaredke. Liu Tong (umrl 1637) je celo napisal knjigo, natisnjeno leta 1635, ki je svojim bralcem razlagala, kako prepoznati lažne in pristne umetnine.{{sfnp|Brook|1998|p=225}} Razkril je, da je mogoče [[bron]]aste izdelke iz obdobja cesarja Šuandeja (vladal 1426–1435) potrditi s presojo njegovega sijaja, izdelke iz porcelana iz obdobja cesarja Jongleja (vladal 1402–1424) pa po njihovi debelini.{{sfnp|Brook|1998|pp=225–226}} ===Vera=== [[Slika:SFEC BritMus Asia 021.JPG|thumb|left|upright|Glaziran kamnit kipec daoističnega božanstva; dinastija Ming, 16. stoletje]] Prevladujoča verska prepričanja v času dinastije Ming so bile različne oblike kitajskih ljudskih verovanj in trije nauki – [[konfucijanstvo]], [[daoizem]] in [[budizem]]. Tibetanski lame, ki jih je podpirala dinastija Juan, so padli v nemilost, zgodnji cesarji dinastije Ming pa so bili še posebej naklonjeni daoizmu. Vernikom, ki so prakticirali daoizem, so podelili številne položaje v državnih obrednih uradih.<ref name="dickwang">{{harvp|Wang|2012|p=11}}</ref> Cesar Hongvu je omejil kozmopolitsko kulturo mongolske dinastije Juan, plodovit princ Ning Džu Čuan pa je celo sestavil enciklopedijo, ki je napadala budizem kot tuj kult, škodljiv za državo, in enciklopedijo, ki je bila kasneje vključena v daoistični kanon.<ref name="dickwang"/> Cesar Jongle in poznejši cesarji so močno podpirali tibetanski budizem, gradnje, tiskanja suter, obrede in drugo, da bi dobili podporo budističnega občestva. Jongle se je poskušal prikazati kot budistični idealni kralj ''[[čakravarti]]''.<ref>{{navedi knjigo |last1=David M. Robinson |last2=Dora C. Y. Ching |last3=Chu Hung-Iam |last4=Scarlett Jang |last5=Joseph S. C. Lam |last6=Julia K. Murray |last7=Kenneth M. Swope |title=Culture, Courtiers, and Competition: The Ming Court (1368–1644) |date=2008 |publisher=Harvard East Asian Monographs |isbn=978-0-674-02823-4 |chapter=7 in 8 }}</ref> Nekaj dokazov kaže, da je bil pri tem uspešen.{{sfnp|Robinson|2020|pp=203–207}} Po vsej Kitajski je bil dobro uveljavljen tudi [[islam]]. Njegova zgodovina naj bi se začela s Saadom ibn Abi Vakasom v času dinastije Tang in močno uradno podporo v času dinastije Juan. Dinastija Ming je podporo zelo omejila, a je v zgodnjem obdobju še vedno imela več uglednih muslimanskih osebnosti, vključno s pomorščakom [[Dženg He]]jem in generali Čang Jučunom, Lan Jujem, Ding Dešingom in Mu Jingom med vladavino cesarja Hongvuja. Islamski viri dvomijo, da so bili muslimani. Ne glede na to je prisotnost muslimanov v vojskah, ki so pregnale Mongole proti severu, povzročila postopen premik v kitajskem dojemanju muslimanov. Iz statusa "tujcev" so prešli v status "znanih tujcev".{{sfnp|Lipman|1998|p=38-39}} Cesar Hongvu je napisal 100 znakov dolgo hvalnico islamu in preroku [[Mohamed]]u. Cesarji dinastije Ming so močno sponzorirali gradnjo mošej in podeljevali velikodušne svoboščine za prakticiranja islama.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Hagras|first=Hamada|title=The Ming Court as Patron of the Chinese Islamic Architecture: The Case Study of the Daxuexi Mosque in Xi'an|date=2019-12-20|url=http://www.fayoum.edu.eg/english/shedet/ISSUES201908.aspx|journal=SHEDET|issue=6|pages=134–158|doi=10.36816/shedet.006.08|doi-access=free|access-date=2024-02-02|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018002837/http://www.fayoum.edu.eg/english/shedet/ISSUES201908.aspx|url-status=dead}}</ref> [[Slika:He Chaozong 1.JPG|thumb|upright|Bodhisatva Mandžušri, porcelan, 17. atoletje{{sfnp|Needham|1965|pp=171–172}}]] Prihod dinastije Ming je bil sprva uničujoč za [[krščanstvo]]. Cesar Hongvu je v prvem letu svoje vladavine razglasil osemdeset let stare [[Frančiškani|frančiškanske]] misijone za nezakonite.{{sfnp|Leslie|1998|p=15}} Izginila je tudi stoletja stara vzhodna pravoslavna cerkev. V kasnejšem obdobjem dinastije Ming je prišel na Kitajsko nov val krščanskih misijonarjev, zlasti [[Družba Jezusova|jezuitov]], ki so v svojih argumentih za spreobrnitev uporabljali novo zahodno znanost in tehnologijo. Po ustanovitvi Kolegija sv. Pavla v [[Makav]]u leta 1579 so se jezuiti tam učili kitajščine in se seznanjali s kitajsko kulturo. Najvplivnejši je bil [[Matteo Ricci]], čigar ''[[Zemljevid Mattea Riccija|Popoln zemljevid vseh kraljestev sveta]]'' je obrnil na glavo tradicionalno geografijo po vsej vzhodni Aziji. Riccijevo delo s spreobrnjencem Šu Guangčijem je leta 1607 privedlo do prvega kitajskega prevoda [[Evklid]]ovih ''[[Elementi (Evklid)|Elementov]]''. Na steli dinastije Šjan iz leta 1625 je med drugim zapisano tudi dovoljenje, da se krščanstvo obravnava kot stara in uveljavljena vera in ne kot nov in nevaren kult. Glede obsega prakticiranja krščanstva obstajajo velika nesoglasja. Poskus Riccijevih naslednikov, da bi razširili svoj vpliv, je privedel do incidenta v Nankingu leta 1616, v katerem so štiri jezuite izgnali v Makav, druge pa za šest let izrinili iz javnega življenja.{{sfnp|Wong|1963|pp=30–32}} Vrsta spektakularnih neuspehov kitajskih astronomov, vključno z izostankom mrka, ki sta ga izračunala Šu Guangči in Sabatino de Ursis, in vrnitev jezuitov, ki so se predstavljali kot izobraženi učenjaki po konfucijanskem zgledu,{{sfnp|Ebrey|1999|p=212}} je obnovila njihovo prisotnost. Proti koncu dinastije Ming so [[dominikanci]] v Rimu sprožili polemiko o kitajskih obredih, ki je sčasoma privedla do popolne prepovedi krščanstva pod dinastijo Čing. Med Riccijevo misijo v Pekingu je z njim navezal stike tudi predstavnik približno 5.000 [[Judje|Judov]] iz Kajfenga in mu predstavil dolgo zgodovino Judov na Kitajskem.{{sfnp|White|1966|pp=31–38}}. Poplava leta 1642, ki jo je povzročil guverner Kajfenga, je opustošila judovsko skupnost. Izgubila je pet od dvajsetih družin, [[Sinagoga|sinagogo]] in večino ''[[Tora|Tore]]''.<ref name="XX">{{harvp|Xu|2003|p=47}}.</ref> ===Filozofija=== ====Vang Jangmingovo konfucijanstvo==== [[Slika:王守仁.jpg|thumb|upright|[[Vang Jangming]] (1472–1529), ki se šteje za najvplivnejšega konfucijanskega misleca po Džu Šiju]] Med dinastijo Ming so dvor in kitajski literati na splošno sprejeli novokonfucijanske doktrine učenjaka Džu Šija, čeprav je bila neposredna linija njegove šole uničena, ko je cesar Jongle leta 1402 iztrebil deset družin sorodnikov Fanga Šjaoruja. Učenjak dinastije Ming, ki je najbolj vplival na naslednje generacije, je bil [[Vang Jangming]] (1472–1529), čigar učenja so v njegovem času napadali zaradi podobnosti s ''čan'' budizmom. Vang Jangming je na podlagi Džu Šijevega koncepta "razširitve znanja" trdil, da lahko kdorkoli, ne glede na poreklo ali izobrazbo, postane tako moder kot sta bila [[Konfucij]] in [[Mencij]]. Po njegovem mnenju njuni spisi niso viri resnice, temveč le vodniki, v katerih bi po natančnem preučevanju našli tudi napake.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|pp=281–282}} Kmet z veliko izkušenj in inteligence naj bi bil torej modrejši od uradnika, ki se je naučil klasike na pamet, ni pa izkusil resničnega sveta. {{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|pp=281–282}} ====Konzervativna reakcija==== [[Slika:Confucius on his way to Luoyang.jpg|thumb|upright|[[Konfucij]] na poti v [[Luojang]], prestolnico dinastija [[Dinastija Džov|Džov]]; tiskana risba iz dinastije Ming]] Učenjaki-birokrati so bili previdni glede Vangove heterodoksije, vse večjega števila njegovih učencev, ko je bil še na položaju, in njegovega splošnega družbeno uporniškega sporočila. Da bi omejili njegov vpliv, so ga pogosto pošiljali opravljat vojaške zadeve in dušit upore daleč stran od prestolnice. Njegove ideje so kljub temu prodrle v glavni tok kitajske misli in spodbudile novo zanimanje za daoizem in budizem.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=282}} Poleg tega so začeli ljudje dvomiti o veljavnosti družbene hierarhije in zamisli, da bi moral biti učenjak nad kmetom. Vang Jangmingov učenec in delavec v rudniku soli Vang Gen je predaval preprostim prebivalcem o izobraževanju za izboljšanje njihovega življenja, medtem ko je njegov privrženec He Šinjin izpodbijal povzdigovanje in poudarjanje družine v kitajski družbi.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=282}} Njegov sodobnik Li Dži je celo učil, da so ženske intelektualno enake moškim in da jim je treba zagotoviti boljšo izobrazbo. Tako Li kot He sta nazadnje umrla v zaporu, zaprta zaradi ''"širjenja nevarnih idej"''.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=283}} Te ''"nevarne zamisli"'' o izobraževanju žensk so že dolgo pred tem sprejele nekatere matere{{sfnp|Ebrey|1999|p=158}} in [[Kurtizana|kurtizane]], ki so bile tako pismene in spretne v kaligrafiji, slikanju in poeziji kot njihovi moški gostje.{{sfnp|Brook|1998|p=230}} Liberalnim pogledom Vang Jangminga sta nasprotovala cenzura in [[Akademija Donglin]], ki sta bili ponovno ustanovljeni leta 1604. Konservativci iz teh ustanov so želeli oživiti ortodoksno konfucijansko etiko. Konservativci, kot je bil Gu Šjančeng (1550–1612), so nasprotovali Vangovi ideji o prirojenem moralnem znanju in trdili, da je to preprosto legitimacija za brezvestno vedenje, kot sta pohlepna prizadevanja in osebna korist. Ti dve smeri konfucijanske misli, utrjeni s pojmovanjem obveznosti kitajskih učenjakov do svojih mentorjev, sta se razvili v vsesplošno frakcionaštvo med državnimi ministri, ki so izrabili vsako priložnost, da sodijo članom druge frakcije. {{sfnp|Ebrey|1999|p=213}} ===Mestno in podeželsko življenje=== {{Wide image|南都繁會圖 01.jpg|1500px|Čju Jing: ''Vrvež v Nankingu ''.|dir=rtl}} {{multiple image | align = center | total_height = 400px | mode=nolines | image_style=border:none; |footer=Mestno življenje v dinastiji Ming | image1 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 13.jpg | image2 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 12.jpg | image3 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 11.jpg | image4 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 10.jpg }} [[Slika:Seal Paste Box (Yinnihe) with Litchi Stems LACMA M.87.205a-b (1 of 2).jpg|upright|thumb|Lakirana izrezljana lesena škatlica za črnilo; dinastija Ming]] Vang Gen je imel filozofska predavanja za številne preproste ljudi iz različnih regij. Skupnosti so že dinastiji Song postajale manj izolirane, kar je postalo še bolj očitno v dinastiji Ming, ko so se razdalje med tržnimi mesti manjšale. Vse več je bilo šol, verskih združenj in drugih lokalnih prostovoljnih organizacij in stikov med izobraženci in nešolanimi vaščani.{{sfnp|Ebrey|1999|p=206}} Meje med mesti in vasmi so postajale zamegljene, saj so bila primestna območja s kmetijami tik zunaj mesta in v nekaterih primerih znotraj mestnega obzidja. Zamegljene so postajale tudi meje med tradicionalnimi štirimi poklici (''shì nóng gōng shāng''), saj so obrtniki včasih delali na kmetijah, kmetje pa so v času pomanjkanja pogosto potovali v mesta, da bi našli delo.{{sfnp|Spence|1999|p=13}} Po očetu je bilo mogoče, vendar ne obvezno, izbrati ali podedovati različne poklice. Mednje so spadali izdelovalci krst, železarji in kovači, krojači, kuharji in izdelovalci rezancev, trgovci na drobno, upravitelji gostiln, čajnic ali vinarn, čevljarji, rezalci pečatov, lastniki zastavljalnic, vodje bordelov in trgovski bankirji. V preprost bančni sistem so bile vključene tudi menjalnice.{{sfnp|Spence|1999|p=20}}{{sfnp|Spence|1999|pp=12–13}} Tako rekoč vsako mesto je imelo [[Javna hiša|javno hišo]] z moškimi in ženskimi prostitutkami.{{sfnp|Brook|1998|pp=229, 232}} Moški katamiti so dosegali višjo ceno kot priležnice, saj se je na [[homoseksualnost]] z najstnikom gledalo kot na znak elitnega statusa.{{sfnp|Brook|1998|pp=232–223}} Javna kopališča so postala veliko pogostejše kot v prejšnjih obdobjih.{{sfnp|Schafer|1956|p=57}} Mestne trgovine in trgovci na drobno so prodajali različno blago, tudi poseben papirnati denar, ki so ga zažgali ob žrtvovanju prednikov, luksuzno blago, pokrivala, fino blago, čaje in drugo.{{sfnp|Spence|1999|pp=12–13}} Manjše, revne in razpršene skupnosti niso mogle imeti stalnih trgovin in so kupovale na občasnih tržnicah in pri potujočih krošnjarjih. Že majhno mestno jedro je omogočalo tudi preprosto šolanje, prenašanje novic in govoric, verske festivale, nastope potujočih gledaliških skupin, pobiranje davkov in centre za razdeljevanje pomoči v obdobjih pomanjkanja. [[Slika:邝璠《便民图纂·耕织图·耘田》.jpg|thumb|Pletje njive, ilustracija v Fan Kuangovem ''Bjanmintuzuanu'']] Kmetje na severu so se preživljali s pridelavo [[Pšenica|pšenice]] in [[proso|prosa]], medtem ko so kmetje južno od reke Huaj intenzivno gojili [[riž]] in imeli jezera in ribnike, kjer so lahko gojili race in ribe. Gojenje murv za [[Sviloprejka|sviloprejke]] in [[Čajevec|čajevca]] je bilo razširjeno večinoma južno od reke Jangdzi. Še južneje so kot osnovne kulture gojili [[sladkorni trs]] in [[citrus]]e.{{sfnp|Spence|1999|p=13}} Nekateri prebivalci goratega jugozahoda so se preživljali s prodajo lesa iz trdega [[bambus]]a. Reveži so tudi kuhali [[Oglje|lesno oglje]], žgali apno iz lupin [[Ostriga|ostrig]], izdelovali lončeno posodo in pletli rogoznice in košare.{{sfnp|Brook|1998|p=95}} Na severu so potovali najpogosteje s konji in kočijami, na jugu pa pluli po neštetih rekah, kanalih in jezerih. Na jugu je bilo veliko premožnih posestnikov in kmetov najemnikov, severno od reke Huaj pa so kmetje zaradi ostrejšega podnebja živeli malo nad eksistenčnim pragom.{{sfnp|Spence|1999|p=14}} V zgodnji dinastiji Ming so veljali najstrožji zakoni o razkošju v kitajski zgodovini. Prebivalcem je bilo prepovedano nositi fino svilo in oblačila živo rdeče, temno zelene ali rumene barve. Prebivalci niso smeli nositi škornjev ali klobukov ''guan''. Ženske niso smele nusiti okraskov iz zlata, žada, biserov ali smaragdov. Trgovcem in njihovim družinam je bila prepovedana uporaba svile. Od srednjega obdobja Minga ti zakoni niso več veljali.{{sfnp|Zhou|1990|p=34–40}} ==Znanost in tehnologija== [[Slika:Chinese Fining and Blast Furnace.jpg|thumb|Pridobivanje železa iz železove rude; enciklopedija Tjangong Kajvu iz leta 1637]][[Slika:Zhenghe-sailing-chart.gif|thumb|Dženg Hejev zemljevid znanega sveta: zgoraj je Indija, zgoraj desno Cejlon in ob spodnjem robu vzhodna Afrika; označene so tudi plovne poti in razdalje]] Po razcvetu znanosti in tehnologije v dinastiji Song je dinastija Ming morda doživljala manj napredka v znanosti in tehnologiji v primerjavi z zahodnim svetom. Ključni napredek kitajske znanosti v poznem Mingu je spodbudil ravno stik z Evropo. Leta 1626 je [[Adam Schall|Johann Adam Schall von Bell]] napisal ''Juandžigšuo'' (dobesedno ''Gledanje v daljavo z optičnim steklom''), prvo kitajsko razpravo o [[Daljnogled|teleskopu]]. Leta 1634 je cesar Čongdžen dobil teleskop pokojnega polihistorja [[Johann Schreck|Johanna Schrecka]] (1576–1630).{{sfnp|Needham|1959|pp=444–445}} Heliocentrični model sončnega sistema so katoliški misijonarji na Kitajskem zavračali in zamolčali, vendar so ideje [[Johannes Kepler|Johannesa Keplerja]] in [[Galileo Galilei]]a počasi le pricurljale na Kitajsko. Začelo se je s poljskim jezuitom Michaelom Boymom (1612–1659) leta 1627, razpravo Adama Schalla von Bella leta 1640, in nazadnje s prihodom Josepha Edkinsa, Alexa Wylieja in Johna Fryerja v 19. stoletju.{{sfnp|Needham|1959|pp=444–447}} Katoliški jezuiti na Kitajskem so na dvoru promovirali kopernikansko teorijo in hkrati v svojem pisanju sprejemali ptolemajski sistem. Katoliški misijonarji na Kitajskem so šele leta 1865 podprli heliocentrični model, ko so to storili njihovi protestantski sodobniki.{{sfnp|Wong|1963|loc=str. 31, op. 1}} Čeprav sta osnovo [[Trigonometrija|trigonometrije]] na Kitajskem postavila že [[Šen Kuo]] (1031–1095) in [[Guo Šoudžing]] (1231–1316), so naslednje pomembno delo v kitajski trigonometriji objavili šele leta 1607 s prizadevanji [[Šu Guangči]]ja in [[Matteo Ricci|Mattea Riccija]].{{sfnp|Needham|1959|p=110}} Ironično je, da so bili nekateri izumi iz starodavne Kitajske na Kitajskem ponovno uvedeni z znanjem iz Evrope v času poznega Minga. Mednje je spadal na primer poljski mlin.{{sfnp|Needham|1965|pp=255–257}} V 16. stoletja je [[kitajski koledar]] potreboval temeljito reformo. Dinastija Ming je sprejela Guo Šovdžingov koledar ''[[Šovši]]'' iz leta 1281, ki je bil tako natančen kot [[gregorijanski koledar]], vendar ga Direktorat za astronomijo Minga ni uspel redno prilagajati, morda zaradi pomanjkanja strokovnega znanja. V dinastiji Ming so namreč položaji v uradih postali dedni, statuti Minga pa so prepovedovali zasebno ukvarjanje z astronomijo.{{sfnp|Peterson|1986|p=47}}{{sfnp|Engelfriet|1998|p=78}} Leta 1595 je popravek koledarja predložil princ Džu Dzajju, vendar ga je ultrakonzervativna astronomska komisija zavrnila. Džu Dzajju je odkril tudi sistem uglaševanja, znan kot enakomerna uglasitev, ki ga je v Evropi istočasno odkril [[Simon Stevin]] (1548–1620).{{sfnp|Kuttner|1975|pp=166–167}} Leto prej je izboljšavo koledarja priporočal Šing Yunlu, vendar je njegov predlog zavrnil nadzornik Astronomskega urada zaradi zakona o prepovedi zasebne dejavnosti v astronomiji. Šing je kasneje skupaj s Šu Guangčijem sodeloval pri reformi koledarja leta 1629 v skladu z zahodnimi standardi.{{sfnp|Engelfriet|1998|p=78}} [[Slika:Ming-marine-compass.jpg|thumb|left|24-točkovna kompasna karta, ki jo je uporabljal Dženg He med svojim raziskovanjem]] Ko je ustanovitelj dinastije Ming Hongvu naletel na mehanske naprave, shranjene v palači dinastije Juan v [[Peking|Kanbalik]]u (plesoče krogle na curkih vode v vodometih, mehaniziran tiger, naprave z zmajevo glavo, ki so bruhale meglice parfuma, in mehanske ure) jih je povezal z dekadenco mongolskih vladarjev in jih ukazal uničiti.{{sfnp|Needham|1965|pp=133, 508}} Naprave je v celoti opisal direktor oddelka Ministrstva za dela Šjao Šun, ki je skrbno opisal tudi podrobnosti o arhitekturi in postavitvi palače dinastije Juan.{{sfnp|Needham|1965|pp=133, 508}} Evropski jezuiti, med njimi tudi Matteo Ricci in Nicolas Trigault, so kasneje na kratko omenili avtohtone kitajske ure s pogonskimi kolesi.{{sfnp|Needham|1965|p=438}} Tako Ricci kot Trigault sta tudi poudarila, da so bili evropski urni mehanizmi iz 16. stoletja veliko naprednejši od običajnih naprav za merjenje časa na Kitajskem. Med kitajskimi mehanizmi sta omenila vodne ure in ''"druge instrumente z vrtljivimi kolesi"''.{{sfnp|Needham|1965|p=509}} Kitajski zapisi opisujejo ''"peščeno uro s petimi kolesi"'', mehanizem, ki ga je uvedel Džan Šijuan (ustvarjal 1360–1380), ki je vključeval lopatico in nepremično številčnico. {{sfnp|Needham|1965|p=511}} Peščeno uro s kolesi je izboljšal Džov Šušue (ustvarjal 1530–1558), ki je dodal četrti veliki zobnik, spremenil prestavna razmerja in razširil odprtino za pretok peska, ker so se starejši modeli prepogosto mašili.{{sfnp|Needham|1965|pp=510–511}} [[Slika:Ricciportrait.jpg|thumb|upright|Ju Venhui: Portret Mattea Riccija, naslikan v letu njegove smrti (1610)]] Kitajci so bili navdušeni nad evropsko tehnologijo, gostujoči Evropejci pa nad kitajsko. Leta 1584 je [[Abraham Ortelius]] (1527–1598) v svojem atlasu ''Theatrum Orbis Terrarum'' predstavil nenavadno kitajsko inovacijo namestitve jamborov in jader na vozove, podobno kot na ladje.{{sfnp|Needham|1965|p=276}} Enciklopedist Song Jinšing (1587–1666) je v svoji enciklopediji ''[[Tjangong Kajvu]]'' iz leta 1637 dokumentiral široko paleto tehnologij ter metalurških in industrijskih procesov, mehanske in hidravlične naprave za poljedelstvo in namakanje,{{sfnp|Song|1966|pp=7–30, 84–103}} navtično tehnologijo, kot so vrste plovil in oprema za potapljanje z masko za lovce na bisere,{{sfnp|Song|1966|pp=171–72, 189, 196}}{{sfnp|Needham|1971|p=668}}{{sfnp|Needham|1971|pp=634, 649–50, 668–69}} postopke gojenja sviloprejke skozi celo leto in tkanje svile s statvami,{{sfnp|Song|1966|pp=36–36}} taljenja v talilnem loncu in [[kaljenje]], {{sfnp|Song|1966|pp=237, 190}} praženje [[pirit]]a in pridobivanje žvepla, ene od sestavin [[smodnik]]a, pridobivanje [[železo|železa]] iz železove oksidne rude in uporabo orožja s smodniškim polnjenjem, vžigalno vrvico in jeklenim kresilnim kolescem.{{sfnp|Needham|1987|pp=205, 339ff}}. [[Slika:Ming Dynasty eruptor proto-cannon.jpg|thumb|upright|left|Top iz ''[[Huolongdžing]]a'', razprave o smodniškem strelnem orožju, ki sta jo napisala [[Džjao Ju]] in [[Lju Boven]] pred smrtjo slednjega leta 1375]] [[Agronomija|Agronom]] [[Šu Guangči]] (1562–1633) se je v svojem delu ''[[Nongdženg Čuanšu]]'' osredotočil na [[kmetijstvo]], zlasti na namakanje, gnojenje, pomoč v obdobjih lakote, gospodarske in tekstilne izdelke ter empirično opazovanje elementov, ki so dali vpogled v zgodnje razumevanje [[Kemija|kemije]].{{sfnp|Needham|1984|pp=65–66}} Na začetku dinastije Ming se je razvilo veliko novih orožij s smodnikom. Do sredine poznega obdobja Minga so Kitajci kljub temu začeli pogosto uporabljati topništvo in strelno orožje v evropskem slogu.{{sfnp|Needham|1987|p=372}} ''[[Huolongdžing]]'', razprava o orožju s smodnikom, ki sta jo napisala [[Džjao Ju]] in [[Lju Boven]] malo pred smrtjo slednjega 16. maja 1375, s predgovorom, ki ga je leta 1412 dodal Džjao,{{sfnp|Needham|1987|pp=24–25}} je vsebovala opise veliko vrst najsodobnejšega orožja s smodnikom tistega časa. Med to orožje so spadale votle, s smodnikom napolnjene eksplozivne topovske krogle,{{sfnp|Needham|1987|p=264}} kopenske mine z zapletenin sprožilnim mehanizem padajočih uteži, zatičev in jeklenega kolesnega zaklepa za vžig vžigalnih vrvic,{{sfnp|Needham|1987|pp=203–205}} mornariške mine,{{sfnp|Needham|1987|p=205}} nameščene na rakete s krilci,{{sfnp|Needham|1987|pp=498–502}} večstopenjske rakete, ki so jih poganjale pospeševalne rakete in nato vžgale roj manjših raket,{{sfnp|Needham|1987|p=508}} in ročne topove z do desetimi cevmi.{{sfnp|Needham|1987|p=229}} To sofisticirano orožje je omogočila ogromna železarska industrija s središčem v severni Kitajski, ki je proizvedla okoli 125.000 ton železa letno.<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=Kennedy |first=Paul M. |title=The rise and fall of the great powers: economic change and military conflict from 1500 to 2000 |url=https://archive.org/details/risefallofgreatp00paul |date=1989 |publisher=Fontana Press |isbn=978-0-00-686052-5 |location=London}}</ref> Železo je bilo namenjeno predvsem vladi in oboroževanju. [[Li Šidžen]] (1518–1593) je bil eden od najbolj priznanih [[Farmakologija|farmakologov]] in zdravnikov v kitajski zgodovini. Njegov ''[[Bencao Gangmu]]'' je medicinsko besedilo s 1892 vnosi, od katerih ima vsak vnos svoje ime (''gang'') in sopomenke. V besedilih iz 16. stoletja je podrobno opisano [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]], ki ga je mogoče zaslediti že v zgodnejši ljudski medicini. V času dinastije Ming je bilo objavljenih okrog petdeset besedil o zdravljenju [[Črne koze|črnih koz]].<ref name="Hopkins">{{harvp|Hopkins|2002|p=[https://archive.org/details/greatestkillersm0000hopk/page/110 110]|ps=}}</ref> Kitajci so leta 1498 prvi izumili moderno zobno ščetko s trdimi svinjskimi ščetinami.{{sfnp|The Library of Congress (2007)}} ==Prebivalstvo== [[Slika:Chen Hongshou, Appreciating Plums, detail.jpg|thumb|upright|Čen Hongšov (1598–1652): ''Občudovanje sliv''; na sliki je gospa z ovalno pahljačo, ki uživa v lepoti sliv]] Sinološki zgodovinarji razpravljajo o številu prebivalcev v posameznih obdobjih dinastije Ming. Zgodovinar Timothy Brook ugotavlja, da so številke iz popisov prebivalstva vprašljive, ker so zaradi davčnih obveznosti številne družine prijavile manjše število oseb v svojih gospodinjstvih, številni okrožni uradniki pa manjše število gospodinjstev v svojih okrožjih.{{sfnp|Brook|1998|p=27}} Družine v celem cesarstvu so pogosto prijavljale manjše število otrok, zlasti deklic{{sfnp|Brook|1998|p=267}} in celo odraslih žensk.{{sfnp|Brook|1998|pp=97–99}} Prefektura Daming v Severnem Džiliju je leta 1502 poročala o 378.167 moških in samo 226.982 ženskah.{{sfnp|Brook|1998|p=97}} Vlada je poskušala revidirati številke z uporabo ocen pričakovanega povprečnega števila ljudi v vsakem gospodinjstvu, vendar to ni rešilo problema davčne registracije.{{sfnp|Brook|1998|pp=28, 267}} Del neravnovesja med spoloma je mogoče pripisati praksi detomorov deklic. Praksa detomorov je dobro dokumentirana in na Kitajskem stara več kot dva tisoč let. Sodobni avtorji so jo opisali kot ''"razprostranjeno"'' in da jo ''"izvaja skoraj vsaka družina"''.{{sfnp|Kinney|1995|p=200–01}} Dramatično izkrivljenega razmerja med spoloma, ki je do leta 1586 v mnogo okrajih preseglo 2:1, verjetno ni mogoče razložiti samo z detomori.{{sfnp|Brook|1998|pp=97–99}} [[Slika:Portrait assis de l'empereur Ming Xuanzong.jpg|thumb|upright|Cesar [[Šuande]] (vladal 1425–1435) je leta 1428 izjavil, da se njegovo prebivalstvo zmanjšuje zaradi gradnje palače in vojaških avantur, čeprav se je v resnici večalo{{sfnp|Brook|1998|p=28}}]] V popisu leta 1381 je bilo preštetih 59.873.305 ljudi. V popisu davčnega urada se je število leta 1391 zmanjšalo za približno 3 milijone ljudi. Poročanje o premajhnih številkah je bilo leta 1381 razglašeno za kaznivo dejanje, zato je potreba po preživetju mnoge prisilila, da so opustili davčno registracijo in odšli iz regij, kjer je cesar Hongvu poskušal prebivalstvu vsiliti svoj zakon. Ho Pingti je v svojih ''Študijah o prebivalstvu Kitajske'' za leto 1393 številko revidiral na 65 milijonov in hkrati ugotavljal, da v popis niso bila všteta velika območja severne Kitajske in obmejna območja.{{sfnp|Ho|1959|p=8–9, 22, 259}} Brook navaja, da se je število prebivalcev v uradnih popisih po letu 1393 gibalo med 51 in 62 milijoni, vendar je dejansko naraščalo.{{sfnp|Brook|1998|p=28}} William Atwell navaja, da je imela Kitajska okoli leta 1400 morda 90 milijonov prebivalcev.{{sfnp|Atwell|2002|p=86}} Zgodovinarji zdaj namige, ki bi pokazali realno rast prebivalstva, iščejo v lokalnih poročilih.{{sfnp|Brook|1998|p=267}} Iz njih Brook ocenjuje, da je imelo celotno cesarstvo pod cesarjem [[Čenghua]]jem (vladal 1464–1487) približno 75 milijonov prebivalcev,{{sfnp|Brook|1998|pp=28, 267}}, čeprav so se uradne številke gibale okoli 62 milijonov.{{sfnp|Brook|1998|p=95}} Medtem ko so prefekture po cesarstvu sredi obdobja Ming poročale bodisi o upadu bodisi o stagnaciji števila prebivalcev, so lokalni uradi poročali o ogromnem številu prihajajočih potepuških delavcev, ki so zapustili svoje kmetije s premalo obdelovalne zemlje. Mnogi so postali potepuhi, prevaranti ali gozdni delavci, ki so s krčenjem gozdov povečevali kmetijska zemljišča.{{sfnp|Brook|1998|p=162}} Cesarja [[Hongdži]] in [[Džengde]] sta zmanjšala kazni tistim, ki so pobegnili iz domače regije, medtem ko je cesar [[Džjandžing]] (vladal 1521–67) zahteval, da uradniki registrirajo vse odseljene ali pobegla migrante kot prisotne, da bi dobil več prihodkov.{{sfnp|Brook|1998|p=97}} Popisi prebivalstva v pozni dinastiji Ming kljub Džjandžingovim zahtevam za dokumentiranje delavcev migrantov in trgovcev še vedno niso natančno odražali ogromne rasti prebivalstva. Lokalni opazovalci po celem cesarstvu so to opazili in naredili lastne ocene celotnega števila prebivalcev. Nekateri so ugibali, da se je od leta 1368 do konca dinastije število prebivalcev podvojilo, potrojilo ali celo popeterilo.{{sfnp|Brook|1998|p=162}} Fairbank ocenjuje, da je imelo cesarstvo v pozni dinastiji Ming morda 160 milijonov prebivalcev.{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=128}} Brook število ocenjuje na 175 milijonov{{sfnp|Brook|1998|p=162}} in Ebrey na 200 milijonov.{{sfnp|Ebrey|1999|p=195}} Velika [[epidemija]], ki se je začela v provinci [[Šanši]] leta 1633, je opustošila gosto poseljena območja ob Velikem kanalu. V severnem Džedžjangu je po lokalnih poročilih tisto leto zbolela več kot polovica prebivalstva in da je na nekaterih območjih do leta 1642 umrlo 90 % lokalnega prebivalstva.{{sfnp|Brook|1998|p=163}} == Opombe== {{seznam opomb|20em}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== ===Citirani viri=== {{Refbegin|2}} * {{citation |given1 = Anita N. |surname1 = Andrew |given2 = John A. |surname2 = Rapp |title = Autocracy and China's Rebel Founding Emperors: Comparing Chairman Mao and Ming Taizu |location = Lanham |publisher = Rowman & Littlefield |year = 2000 |isbn = 978-0-8476-9580-5 |postscript = . }} * {{citation |surname = Atwell |given = William S. |title = Time, Money, and the Weather: Ming China and the 'Great Depression' of the Mid-Fifteenth Century |journal = The Journal of Asian Studies |volume = 61 |issue = 1 |year = 2002 |pages = 83–113 |doi=10.2307/2700190 |jstor = 2700190 |postscript = . }} * {{cite journal |last1=Atwell |first1=William S. |author-mask = 3 |title=Another Look at Silver Imports into China, ca. 1635–1644 |journal=Journal of World History |date=2005 |volume=16 |issue=4 |pages=467–489 |doi=10.1353/jwh.2006.0013 |jstor=20079347 |s2cid=162090282 }} * {{navedi splet |last1=Broadberry |first1=Stephen |year=2014 |title=China, Europe and the Great Divergence: a Study in National Accounting, 980–1850 |url=https://eh.net/eha/wp-content/uploads/2014/05/Broadberry.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140913073301/http://eh.net/eha/wp-content/uploads/2014/05/Broadberry.pdf |archive-date=2014-09-13 |url-status=live |publisher=Economic History Association |access-date=15 August 2020 }} * {{citation |surname = Brook |given = Timothy |title = The Confusions of Pleasure: Commerce and Culture in Ming China |location = Berkeley |publisher = University of California Press |year = 1998 |isbn = 978-0-520-22154-3 |title-link = |postscript = . }} * {{citation |surname = Chang |given = Michael G. |title = A Court on Horseback: Imperial Touring & the Construction of Qing Rule, 1680–1785 |location = Cambridge |publisher = Harvard University Press |year = 2007 |isbn = 978-0-674-02454-0 |postscript = . }} * {{cite journal |last1=Chen |first1=Gilbert |title=Castration and Connection: Kinship Organization among Ming Eunuchs |journal=Ming Studies |date=2 July 2016 |volume=2016 |issue=74 |pages=27–47 |doi=10.1080/0147037X.2016.1179552 |s2cid=152169027 }} * {{cite journal |last1=Crawford |first1=Robert B. |title=Eunuch Power in the Ming Dynasty |journal=T'oung Pao |date=1961 |volume=49 |issue=3 |pages=115–148 |doi=10.1163/156853262X00057 |jstor=4527509 }} * {{navedi splet |title=Definition of Ming |url=http://www.dictionary.com/browse/ming |website=Random House Webster's Unabridged Dictionary |ref={{sfnRef|Random House Webster's Unabridged Dictionary}} }} * {{cite journal |title=The Southern Ming, 1644–1662. By Lynn A. Struve |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-asian-studies_1985-08_44_4/page/824 |first=Jerry P. |last=Dennerline |journal=The Journal of Asian Studies |volume=44 |issue=4 |year=1985 |pages=824–825 |doi=10.2307/2056469 |jstor=2056469 |s2cid=162510092 }} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=hUEswLE4SWUC&pg=PA34 |title=China's Muslim Hui community: migration, settlement and sects |first1=Michael |last1=Dillon |year=1999 |publisher=Curzon Press |location=Richmond |isbn=978-0-7007-1026-3 |access-date=28 June 2010 }} * {{citation |given1 = Patricia Buckley |surname1 = Ebrey |given2 = Anne |surname2 = Walthall |given3 = James B. |surname3 = Palais |title = East Asia: A Cultural, Social, and Political History |location = Boston |publisher = Houghton Mifflin Company |year = 2006 |isbn = 978-0-618-13384-0 |url = https://archive.org/details/eastasiacultural00ebre_0 |postscript = . }} * {{citation |given = Patricia Buckley |surname = Ebrey |title = The Cambridge Illustrated History of China |location = Cambridge |publisher = Cambridge University Press |year = 1999 |isbn = 978-0-521-66991-7 |postscript = . |url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre }} * {{cite journal |last1=Elman |first1=Benjamin A. |title=Political, Social, and Cultural Reproduction via Civil Service Examinations in Late Imperial China |journal=The Journal of Asian Studies |date=1991 |volume=50 |issue=1 |pages=7–28 |doi=10.2307/2057472 |jstor=2057472 |s2cid=154406547 |url=https://www.princeton.edu/~elman/documents/Civil_Service_Examinations.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/https://www.princeton.edu/~elman/documents/Civil_Service_Examinations.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live |oclc=2057472 }} * {{navedi knjigo |last1=Elman |first1=Benjamin A. |author-mask=3 |title=A Cultural History of Civil Examinations in Late Imperial China |url=https://archive.org/details/culturalhistoryo0000elma_z4o9 |date=2000 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92147-4 }} * {{citation |surname = Engelfriet |given = Peter M. |title = Euclid in China: The Genesis of the First Translation of Euclid's Elements in 1607 & Its Reception Up to 1723 |location = Leiden |publisher = Koninklijke Brill |year = 1998 |isbn = 978-90-04-10944-5 |postscript = . }} * {{citation |surname1 = Fairbank |given1 = John King |surname2 = Goldman |given2 = Merle |title = China: A New History |place = Cambridge |publisher = Harvard University Press |edition = 2nd | year = 2006 |isbn = 978-0-674-01828-0 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Fan |first1=C. Simon |title=Culture, Institution, and Development in China: The economics of national character |publisher=Routledge |year=2016 |isbn=978-1-317-24183-6 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Farmer |editor1-first=Edward L. |title=Zhu Yuanzhang and Early Ming Legislation: The Reordering of Chinese Society Following the Era of Mongol Rule |date=1995 |publisher=Brill |isbn=90-04-10391-0 }} * {{navedi knjigo |last1=Frank |first1=Andre Gunder |title=ReOrient: Global Economy in the Asian Age |url=https://archive.org/details/reorient00andr |date=1998 |publisher=University of California Press |location=Berkeley; London |isbn=978-0-520-21129-2 }} * {{citation |surname = Gascoigne |given = Bamber |title = The Dynasties of China: A History |location = New York |publisher = Carroll & Graf |year = 2003 |isbn = 978-0-7867-1219-9 |url = https://archive.org/details/dynastiesofchina00gasc |postscript = . }} * {{citation |surname = Geiss |given = James |chapter = The Cheng-te reign, 1506–1521 |pages = 403–439 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor1-given = Frederick W. |editor1-surname = Mote |editor2-given = Denis |editor2-surname = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press | year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |postscript = . }} * {{citation |surname = Goldstein |given = Melvyn C. |title = The Snow Lion and the Dragon: China, Tibet and the Dalai Lama |location = Berkeley |publisher = University of California Press |year = 1997 |isbn = 978-0-520-21951-9 |postscript = . }} * {{citation |surname = Hargett |given = James M. |title = Some Preliminary Remarks on the Travel Records of the Song Dynasty (960–1279) |journal = Chinese Literature: Essays, Articles, Reviews |year = 1985 |volume = 7 |issue = 1/2 |pages = 67–93 |doi = 10.2307/495194 |jstor = 495194 |postscript = . }} * {{citation |surname = Hartwell |given = Robert M. |title = Demographic, Political, and Social Transformations of China, 750–1550 |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |volume = 42 |issue = 2 |year = 1982 |pages = 365–442 |postscript = . |doi=10.2307/2718941|jstor = 2718941 }} * {{navedi knjigo |last1=Herman |first1=John E. |title=Amid the Clouds and Mist: China's Colonization of Guizhou, 1200–1700 |date=2007 |publisher=Harvard University Asia Center |isbn=978-0-674-02591-2 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=MWxwAAAAMAAJ&q=bozhou+yang }} * {{citation |surname = Ho |given = Ping-ti |title = Studies on the Population of China: 1368–1953 |location = Cambridge |publisher = Harvard University Press |year = 1959 |isbn = 978-0-674-85245-7 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Ho |first1=Ping-Ti |author-mask= 3 |title=The Ladder of Success in Imperial China |date=1962 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=978-0-231-89496-8 }} * {{navedi knjigo|last1=Hopkins|first1=Donald R.|title=The Greatest Killer: Smallpox in History|url=https://archive.org/details/greatestkillersm0000hopk|url-access=registration|date=2002|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-35168-1}} * {{citation |surname = Hucker |given = Charles O. |title = Governmental Organization of The Ming Dynasty |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |volume = 21 |year = 1958 |pages = 1–66 |postscript = . |doi=10.2307/2718619|jstor = 2718619 }} * {{navedi knjigo |last1=Jiang |first1=Yonglin |title=The Mandate of Heaven and The Great Ming Code |url=https://archive.org/details/mandateofheaveng0000jian |date=2011 |publisher=University of Washington Press |isbn=978-0-295-80166-7 }} *{{navedi knjigo |last1=Kinney |first1=Anne Behnke |title=Chinese Views of Childhood |url=https://archive.org/details/isbn_0824816811 |date=1995 |publisher=University of Hawai'i Press |jstor=j.ctt6wr0q3 |isbn=978-0-8248-1681-0 }} * {{citation |surname = Kolmaš |given = Josef |title = Tibet and Imperial China: A Survey of Sino-Tibetan Relations Up to the End of the Manchu Dynasty in 1912: Occasional Paper 7 |location = Canberra |publisher = The Australian National University, Centre of Oriental Studies |year = 1967 |postscript = . }} * {{citation |surname = Kuttner |given = Fritz A. |title = Prince Chu Tsai-Yü's Life and Work: A Re-Evaluation of His Contribution to Equal Temperament Theory |journal = Ethnomusicology |volume = 19 |issue = 2 |year = 1975 |pages = 163–206 |postscript = . |doi = 10.2307/850355 |jstor = 850355 |s2cid = 160016226 |url = https://pdfs.semanticscholar.org/eae2/c125193984891c6b0ffa4396e8249cf3a5b3.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20200226054318/https://pdfs.semanticscholar.org/eae2/c125193984891c6b0ffa4396e8249cf3a5b3.pdf |url-status = dead |archive-date = 2020-02-26 }} * {{citation |surname = Langlois |given = John D. Jr. |chapter = The Hung-wu reign, 1368–1398 |pages = 107–181 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor1-given = Frederick W. |editor1-surname = Mote |editor2-given = Denis |editor2-surname = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |postscript = . }} * {{navedi splet|url=https://aeon.co/essays/potosi-the-mountain-of-silver-that-was-the-first-global-city|title=Potosí: the mountain of silver that was the first global city|last=Lane|first=Kris|date=30 July 2019|website=Aeon|access-date=4 August 2019|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109144110/https://aeon.co/essays/potosi-the-mountain-of-silver-that-was-the-first-global-city|url-status=dead}} * {{navedi splet |last1=Leslie |first1=Donald D. |title=The Integration of Religious Minorities in China: The Case of Chinese Muslims |url=http://www.islamicpopulation.com/asia/China/China_integration%20of%20religious%20minority.pdf |website=www.islamicpopulation.com |publisher=The 59th George E. Morrison Lecture in Ethnology |access-date=26 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101217112014/http://islamicpopulation.com/asia/China/China_integration%20of%20religious%20minority.pdf |archive-date=17 December 2010 |date=1998 |url-status=dead }} * {{citation |surname = Lipman |given = Jonathan N. |title = Familiar Strangers: A History of Muslims in Northwest China |location = Seattle |publisher = University of Washington Press |year = 1998 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |first1=Angus |last1=Maddison |title=Development Centre Studies The World Economy Volume 1: A Millennial Perspective and Volume 2: Historical Statistics |date=2006 |publisher=OECD Publishing |location=Paris |isbn=978-92-64-02262-1 }} * {{navedi knjigo |last1=Manthorpe |first1=Jonathan |title=Forbidden Nation: A History of Taiwan |date=2008 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |isbn=978-0-230-61424-6 }} * {{navedi knjigo|last1=Naquin|first1=Susan|title=Peking: Temples and City Life, 1400–1900|url=https://archive.org/details/pekingtemplescit0000naqu|year=2000|publisher=University of California press|isbn=978-0-520-21991-5|location=Berkeley|page=xxxiii}} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-link = Joseph Needham |title = Science and Civilisation in China: Volume 3, Mathematics and the Sciences of the Heavens and the Earth |publisher = Cambridge University Press |year = 1959 |bibcode = 1959scc3.book.....N |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 4, Physics and Physical Technology, Part 2, Mechanical Engineering |publisher = Cambridge University Press |year = 1965 |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 4, Physics and Physical Technology, Part 3, Civil Engineering and Nautics |publisher = Cambridge University Press |year = 1971 |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 6, Biology and Biological Technology, Part 2: Agriculture |publisher = Cambridge University Press |year = 1984 |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 5, Chemistry and Chemical Technology, Part 7, Military Technology; the Gunpowder Epic |publisher = Cambridge University Press |year = 1987 |postscript = . }} * {{cite thesis |last=Ness |first=John Philip |title=The Southwestern Frontier During the Ming Dynasty |date=1998 |publisher=University of Minnesota |type=PhD thesis |url=https://books.google.com/books?id=GI9U6sj_NWMC&q=bozhou+yang }} * {{citation |surname = Norbu |given = Dawa |title = China's Tibet Policy |location = Richmond |publisher = Curzon |year = 2001 |isbn = 978-0-7007-0474-3 |postscript = . }} * {{citation |surname = Perdue |given = Peter C. |chapter = Culture, History, and Imperial Chinese Strategy: Legacies of the Qing Conquests |pages = 252–287 |title = Warfare in Chinese History |editor-given = Hans |editor-surname = van de Ven |location = Leiden |publisher = Koninklijke Brill |year = 2000 |isbn = 978-90-04-11774-7 |postscript = . }} * {{cite journal |last=Peterson |first=Willard J. |title=Calendar Reform Prior to the Arrival of Missionaries at the Ming Court |journal=Ming Studies |volume=1986 |issue=1 |date=1986 |pages=45–61 |doi=10.1179/014703786788764194 }} * {{cite journal |last1=Plaks |first1=Andrew. H |author-link=|title=Chin P'ing Mei: Inversion of Self-cultivation |journal=The Four Masterworks of the Ming Novel: Ssu Ta Ch'i-shu |date=1987 |pages=55–182 |publisher=Princeton University Press|jstor=j.ctt17t75h5 }} * {{cite journal |last1=Robinson |first1=David M. |title=Notes on Eunuchs in Hebei During the Mid-Ming Period |journal=Ming Studies |year=1995 |volume=1995 |issue=1 |pages=1–16 |doi=10.1179/014703795788763645 }} * {{citation |surname = Robinson |given = David M. |author-mask = 3 |title = Politics, Force and Ethnicity in Ming China: Mongols and the Abortive Coup of 1461 |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |volume = 59 |issue = 1 |year = 1999 |pages = 79–123 |postscript = . |doi=10.2307/2652684|jstor = 2652684 }} * {{citation |surname = Robinson |given = David M. |author-mask = 3 |title = Banditry and the Subversion of State Authority in China: The Capital Region during the Middle Ming Period (1450–1525) |journal = Journal of Social History |year = 2000 |volume = 33 |issue = 3 |pages = 527–563 |doi = 10.1353/jsh.2000.0035 |s2cid = 144496554 |postscript = . }} * {{citation |surname = Robinson |given = David M. |author-mask = 3 |chapter = The Ming court and the legacy of the Yuan Mongols |pages = 365–421 |chapter-url = http://www.history.ubc.ca/sites/default/files/documents/readings/robinson_culture_courtiers_ch.8.pdf |title = Culture, Courtiers, and Competition: The Ming Court (1368–1644) |editor-surname = Robinson |editor-given = David M. |publisher = Harvard University Asia Center |year = 2008 |isbn = 978-0-674-02823-4 |postscript = . |access-date = 3 May 2016 |archive-date = 11 June 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160611124056/http://www.history.ubc.ca/sites/default/files/documents/readings/robinson_culture_courtiers_ch.8.pdf |url-status = dead }} * {{navedi knjigo |surname=Robinson |given=David M. |author-mask = 3 |title=In the Shadow of the Mongol Empire: Ming China and Eurasia |date=2019 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-10-868279-4 }} * {{navedi knjigo |first1= David M. |last1= Robinson |author-mask = 3 |title=Ming China and its Allies: Imperial Rule in Eurasia |date=2020 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-48922-5 |pages=8–9 |edition=illustrated}} * {{citation |surname = Schafer |given = Edward H. |title = The Development of Bathing Customs in Ancient and Medieval China and the History of the Floriate Clear Palace |journal = Journal of the American Oriental Society |volume = 76 |issue = 2 |year = 1956 |pages = 57–82 |postscript = . |doi=10.2307/595074 |jstor = 595074 }} * {{navedi knjigo|first1=John Robert|last1=Shepherd|title=Statecraft and Political Economy on the Taiwan Frontier, 1600–1800|url=https://archive.org/details/statecraftpoliti0000shep|year=1993|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-2066-3}} * {{navedi knjigo |title=Negotiating ethnicity in China: citizenship as a response to the state | first1= Zhiyu |last1 =Shi|year=2002 |publisher=Psychology Press|edition=illustrated |isbn=978-0-415-28372-4 |volume=13 |series=Routledge studies – China in transition }} * {{navedi knjigo |last1=So |first1=Billy Kee Long |title=The Economy of Lower Yangzi Delta in Late Imperial China: Connecting Money, Markets, and Institutions |date=2012 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-50896-4 }} * {{citation |surname = Song |given = Yingxing |title = T'ien-Kung K'ai-Wu: Chinese Technology in the Seventeenth Century |others = translated with preface by E-Tu Zen Sun and Shiou-Chuan Sun |location = University Park |publisher = Pennsylvania State University Press |year = 1966 |postscript = . }} * {{citation |surname = Spence |given = Jonathan D. |author-link = |title = The Search For Modern China |location = New York |publisher = W.W. Norton |edition = 2nd |year = 1999 |isbn = 978-0-393-97351-8 |postscript = . }} * {{citation |surname = Sperling |given = Elliot |chapter = The 5th Karma-pa and some aspects of the relationship between Tibet and the Early Ming |pages = 473–482 |title = The History of Tibet: Volume 2, The Medieval Period: c. AD 850–1895, the Development of Buddhist Paramountcy |editor-given = Alex |editor-surname = McKay |location = New York |publisher = Routledge |year = 2003 |isbn = 978-0-415-30843-4 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Swope |first1=Kenneth M. |editor1-last=Aung-Thwin |editor1-first=Michael Arthur |editor2-last=Hall |editor2-first=Kenneth R. |title=New Perspectives on the History and Historiography of Southeast Asia: Continuing Explorations |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-81964-3 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ZvWrAgAAQBAJ&pg=PA124 |chapter=6 To catch a tiger The Eupression of the Yang Yinglong Miao uprising (1578–1600) as a case study in Ming military and borderlands history }} * {{cite journal|last=Taagepera|first=Rein|date=September 1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3|pages=475–504|doi=10.1111/0020-8833.00053|jstor=2600793|author-link=|url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807}} * {{navedi knjigo |title=The Great Ming Code / Da Ming lu |date=2012 |publisher=University of Washington Press |isbn=978-0-295-80400-2 |ref={{sfnRef|The Great Ming Code (2012)}} }} * {{navedi knjigo |last1=Tsai |first1=Shih-shan Henry |title=The Eunuchs in the Ming Dynasty |url=https://archive.org/details/eunuchsinmingdyn0000tsai |date=1996 |publisher=SUNY Press |location=Albany |isbn=978-0-7914-2687-6 }} * {{navedi knjigo |last1=Tsai |first1=Shih-shan Henry |author-mask=3 |title=Perpetual Happiness: The Ming Emperor Yongle |url=https://archive.org/details/perpetualhappine0000tsai |date=2001 |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |isbn=978-0-295-80022-6 }} * {{navedi splet |title=Tsunami among world's worst disasters |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4128509.stm |website=BBC News |access-date=26 March 2021 |date=30 December 2004 |ref={{sfnRef|BBC News (2004)}} }} * {{cite journal|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D|date=December 2006|title=East-West Orientation of Historical Empires|url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|journal=Journal of World-Systems Research|volume=12|issue=2|last1=Turchin|first1=Peter|access-date=16 September 2016}} * {{citation |surname = Wang |given = Gungwu |chapter = Ming Foreign Relations: Southeast Asia |pages = 301–332 |title = The Cambridge History of China: Volume 8, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 2 |editor1-given = Denis |editor1-surname = Twitchett |editor2-given = Frederick W. |editor2-surname = Mote |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1998 |isbn = 978-0-521-24333-9 |postscript = . }} * {{citation |surname1 = Wang |given1 = Jiawei |surname2 = Nyima |given2 = Gyaincain |title = The Historical Status of China's Tibet |location = Beijing |publisher = China Intercontinental Press |year = 1997 |isbn = 978-7-80113-304-5 |postscript = . }} * {{cite journal |last1=Wang |first1=Yuan-kang |title= The Ming Dynasty (1368–1644)|journal=Harmony and War: Confucian Culture and Chinese Power Politics |date=2011 |doi=10.7312/wang15140 |publisher=Columbia University Press |jstor=10.7312/wang15140 |isbn=978-0-231-15140-5 }} * {{navedi knjigo |last1=Wang |first1=Richard G. |title=The Ming Prince and Daoism: Institutional Patronage of an Elite |url=https://archive.org/details/mingprincedaoism0000wang |date=2012 |publisher=OUP |isbn=978-0-19-976768-7 }} * {{citation |surname = White |given = William Charles |title = The Chinese Jews, Volume 1 |location = New York |publisher = Paragon Book Reprint Corporation |year = 1966 |postscript = . }} * {{navedi splet|publisher=The Library of Congress|date=4 April 2007|url=https://www.loc.gov/rr/scitech/mysteries/tooth.html|title=Who invented the toothbrush and when was it invented?|access-date=18 August 2008|ref={{sfnRef|The Library of Congress (2007)}}}} * {{citation |surname = Wills |given = John E. Jr. |chapter = Relations with Maritime Europe, 1514–1662 |pages = 333–375 |title = The Cambridge History of China: Volume 8, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 2 |editor1-given = Denis |editor1-surname = Twitchett |editor2-given = Frederick W. |editor2-surname = Mote |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1998 |isbn = 978-0-521-24333-9 |postscript = . }} * {{citation |surname = Wong |given = H.C. |title = China's Opposition to Western Science during Late Ming and Early Ch'ing |journal = Isis |volume = 54 |issue = 1 |year = 1963 |pages = 29–49 |postscript = . |doi=10.1086/349663|s2cid = 144136313 }} * {{citation |surname = Wylie |given = Turrell V. |chapter = Lama Tribute in the Ming Dynasty |title = The History of Tibet: Volume 2, The Medieval Period: c. AD 850–1895, the Development of Buddhist Paramountcy |editor-given = Alex |editor-surname = McKay |location = New York |publisher = Routledge |year = 2003 |isbn = 978-0-415-30843-4 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Xie |first1=Xiaohui |editor1-last=Faure |editor1-first=David |editor2-last=Ho |editor2-first=Ts'ui-p'ing |title=Chieftains into Ancestors: Imperial Expansion and Indigenous Society in Southwest China |date=2013 |publisher=UBC Press |isbn=978-0-7748-2371-5 |edition=illustrated |chapter-url=https://books.google.com/books?id=lNBTCgAAQBAJ&pg=PA120 |chapter=5 From Woman's Fertility to Masculine Authority: The Story of the White Emperor Heavenly Kings in Western Hunan }} * {{navedi knjigo |last1=Xu |first1=Xin |title=The Jews of Kaifeng, China : history, culture, and religion |url=https://archive.org/details/jewsofkaifengchi0000xuxi |date=2003 |publisher=KTAV Publishing House |location=Jersey City, NJ |isbn=978-0-88125-791-5 }} * {{navedi knjigo|last1=Yaniv|first1=Zohara|last2=Bachrach|first2=Uriel|title=Handbook of Medicinal Plants |year=2005|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-56022-995-7}} * {{citation |surname = Yuan |given = Zheng |title = Local Government Schools in Sung China: A Reassessment |journal = History of Education Quarterly |volume = 34 |issue = 2 |year = 1994 |pages = 193–213 |postscript = . |doi=10.2307/369121|jstor = 369121 |s2cid = 144538656 }} * {{cite wikisource |title= History of Ming |wslink= zh:明史 |author1= Zhang Tingyu |display-authors=etal|language=zh |date= 1739 |ref= {{sfnRef|History of Ming}}}} * {{cite journal |last1=Zhang |first1=Wenxian |title=The Yellow Register Archives of Imperial Ming China |journal=Libraries & the Cultural Record |date=2008 |volume=43 |issue=2 |pages=148–175 |doi=10.1353/lac.0.0016 |jstor=25549473 |s2cid=201773710 }} * {{navedi knjigo|last1=Zhang|first1= Yuxin|last2=Xiang|first2=Hongjia|title=Testimony of History|year=2002|publisher=China Intercontinental Press|isbn=978-7-80113-885-9|location=China}} * {{cite journal |last1=Zhou|first1=Shao Quan <!-- 周绍泉 --> |title=明代服饰探论 |trans-title = On the Costumes of Ming Dynasty |journal=史学月刊 |year=1990 |issue=6 |pages=34–40|language=zh}} {{Refend}} ===Drugi viri in študije=== {{refbegin|2}} * Farmer, Edward L. ed. ''[https://mingstudies.arts.ubc.ca/ming-history-an-introductory-guide-to-research/ Ming History: An Introductory Guide to Research]'' (1994). * {{navedi knjigo |last1=Goodrich |first1=Luther Carrington |title=Dictionary of Ming Biography, 1368–1644 |date=1976 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=978-0-231-03833-1 |url=https://books.google.com/books?id=JWpF-dObxW8C |ref={{sfnRef|The Ming Biographical Dictionary (1976)}} }} * [https://knit.ucsd.edu/minghistoryinenglish/ The Ming History English Translation Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210413134551/https://knit.ucsd.edu/minghistoryinenglish/ |date=2021-04-13 }}, A collaborative project that makes available translations (from Chinese to English) of portions of the 明史 Mingshi (Official History of the Ming Dynasty). * Lynn Struve, ''[https://scholarworks.iu.edu/dspace/handle/2022/3592 The Ming-Qing conflict, 1619–1683: A historiography and source guide]'', Online Indiana University. * Brook, Timothy. ''The Troubled Empire: China in the Yuan and Ming Dynasties'' (History of Imperial China) (Harvard UP, 2010). [https://www.amazon.com/Troubled-Empire-Dynasties-History-Imperial/dp/0674072537/ excerpt] * {{citation |surname = Chan |given = Hok-Lam |chapter = The Chien-wen, Yung-lo, Hung-shi, and Hsuan-te reigns, 1399–1435 |pages = 182–384 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor-given1 = Frederick W. |editor-surname1 = Mote |editor-given2 = Denis |editor-surname2 = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |ref = none |postscript = . }} * {{citation |given = John W. |surname = Dardess |title = Confucianism and Autocracy: Professional Elites in the Founding of the Ming Dynasty |publisher = University of California Press |year = 1983 |isbn = 978-0-520-04733-4 |ref = none |postscript = . }} * {{citation |given = John W. |surname = Dardess |title = Background Factors in the Rise of the Ming Dynasty |publisher = Columbia University |year = 1968 |ref = none |postscript = . }} * {{citation |given = John W. |surname = Dardess |title = Ming China, 1368–1644: A Concise History of a Resilient Empire |publisher = Rowman & Littlefield |year = 2012 |isbn = 978-1-4422-0491-1 |ref = none |postscript = . }} * Dardess, John W. ''A Ming Society: T'ai-ho County, Kiangsi, in the Fourteenth to Seventeenth Centuries'' (U of California Press, 1996) [http://ark.cdlib.org/ark:/13030/ft2s2004qh/ online free] * {{citation |title = 1587, a Year of No Significance: The Ming Dynasty in Decline |surname = Huang |given = Ray |author-link = |location = New Haven |publisher = Yale UP|year = 1981 |isbn = 978-0-300-02518-7 |ref = none |postscript = . |title-link = }} * {{citation |surname = Mote |given = Frederick W. |chapter = The Ch'eng-hua and Hung-chih reigns, 1465–1505 |pages = 343–402 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor1-given = Frederick W. |editor1-surname = Mote |editor2-given = Denis |editor2-surname = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge UP|year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |ref = none |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Mote |first1=Frederick W. |title=Imperial China, 900–1800 |date=2003 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Mass. |isbn=978-0-674-01212-7 |url=https://books.google.com/books?id=SQWW7QgUH4gC }} * {{citation |surname = Owen |given = Stephen |chapter = The Yuan and Ming Dynasties |editor-given = Stephen |editor-surname = Owen |title = An Anthology of Chinese Literature: Beginnings to 1911 |location =New York |publisher = W.W. Norton |year = 1997 |ref = none |postscript = . }} [http://courses.washington.edu/chin463/OwenSanqu.pdf pp.&nbsp;723–743]().<!--Revealed on two pages: http://courses.washington.edu/chin463/Schedule.html https://www.webcitation.org/6PmyPFX5I, and http://courses.washington.edu/chin463/ https://www.webcitation.org/6PmyNNugV--> [http://courses.washington.edu/chin463/OwenInformalProse.pdf pp.&nbsp;807–832]().<!--Revealed on two pages: http://courses.washington.edu/chin463/Schedule.html https://www.webcitation.org/6PmyPFX5I, and http://courses.washington.edu/chin463/ https://www.webcitation.org/6PmyNNugV--> * Swope, Kenneth M. "Manifesting Awe: Grand Strategy and Imperial Leadership in the Ming Dynasty." ''Journal of Military History'' 79.3 (2015). pp.&nbsp;597–634. * {{citation |surname = Wade |given = Geoff |year = 2008 |title = Engaging the South: Ming China and Southeast Asia in the Fifteenth Century |journal = Journal of the Economic and Social History of the Orient |volume = 51 |issue = 4 |pages = 578–638 |doi = 10.1163/156852008X354643 |jstor = 25165269 |ref = none |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last = Waldron |first = Arthur |author-link = A |year = 1990 |title = The Great Wall of China: From History to Myth |publisher = Cambridge University Press |location = Cambridge; New York |url = https://books.google.com/books?id=e4ybBQAAQBAJ |isbn = 0-521-36518-X }} {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ming]] [[Kategorija:Dinastija Ming]] 798lzn99y2d9qm192jd0yvwakqjf7sa Seznam nemških politikov 0 50085 6753273 6744731 2026-09-20T19:29:21Z ~2026-44996-51 264415 /* E */ 6753273 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Elif Eralp]] (1981–) *[[Hülya Eralp]] (1954–) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–2026) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *Rolf Henrich (1944 -) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Jean-Pascal Hohm]] (1997–) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Rudolf Jahn|Rudolf "Rudi"]] [[Rudolf Jahn|Jahn]] (1906–1990) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *Sebastian Pflugbeil (1947 -) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *Jens Reich (1939–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Wilhelm Sägebrecht]] (1904–1981) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Ulrich Siegmund]] (1990–) *[[Peter Siegesmund]] (1940–2021) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Werner Walde]] (1926–2010) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] 1b4ov4otihz6u5kdvtzzi32m60nccks 6753396 6753273 2026-09-21T11:24:08Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6753396 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Elif Eralp]] (1981–) *[[Hülya Eralp]] (1954–) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–2026) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *Rolf Henrich (1944 -) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Jean-Pascal Hohm]] (1997–) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Leif-Erik Holm]] (1970–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Rudolf Jahn|Rudolf "Rudi"]] [[Rudolf Jahn|Jahn]] (1906–1990) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *Sebastian Pflugbeil (1947 -) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *Jens Reich (1939–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Wilhelm Sägebrecht]] (1904–1981) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Ulrich Siegmund]] (1990–) *[[Peter Siegesmund]] (1940–2021) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Werner Walde]] (1926–2010) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] e47k7zbtp7ipjulua6nzam4o6peavi5 Seznam turških politikov 0 67870 6753339 6657013 2026-09-21T08:13:39Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6753339 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Turki|turških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Turkov|Turčija|turških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Yunus Nadi Abalıoğlu]] - [[Abdul Hamid II.|Abdul Hamid II]] - [[Onursal Adıgüzel]] - [[Mehmet Ağar]] - [[İsmail Hakki Akansel]] - [[Hulusi Akar]] - [[Yıldırım Akbulut]] - [[Recep Akdağ]] - [[Yalçın Akdoğan]] - [[Hamit Tarhan Abdülhak]] - [[Ahmet Akın]] - [[Önder Aksakal]] - [[Meral Akşener]] - [[Muammer Aksoy]] (umorjen 1990) - [[Abdülkadir Aksu]] - (Taha Akyol) - [[Efkan Ala]] - [[Berat Albayrak]] - [[Ekrem Alican]] - [[Cihan Alptekin]] - [[İsmail Alptekin]] - [[Ahmet Kurtcebe Alptemoçin]] - [[Fatih Altaylı]] - [[Zeynep Altıok]] - Ruždi Aras? - [[Tevfik Rüştü Aras]] - [[Bülent Arınç]] - [[Ersin Arıoğlu]] - [[Ayşe Arman]] - [[Fahri Atabey]] - [[Ata Atalay]] - [[Beşir Atalay]] - [[Can Atalay]] - [[Mustafa Kemal Atatürk]] - [[Abdülkadir Ateş]] - [[Nihal Atsiz]] - [[Aytuğ Atıcı]] - [[Cumali Atilla]] - [[Yıldırım Avcı]] - [[Mehmet Ali Aybar]] - [[Zübeyir Aydar]] - [[Koray Aydın]] - Vedat Aydın - [[Kemal Aygün]] - [[Emine Ayna]] == B == [[Ali Babacan]] - [[Ayşe Nur Bahçekapılı]] - [[Devlet Bahçeli]] - [[İdris Baluken]] - [[Erkan Baş]] - [[Nimet Baş]] - [[Murat Başesgioğlu]] - [[Celâl Bayar]] (1883-1986) - [[Nuri Kemal Bayar]] - [[Osman Baydemi]]<nowiki/>r - [[Cemîl Bayik]] - [[Deniz Baykal]] - [[Cami Baykut]] - [[Hakkı Behiç Bayiç]] - [[Erdal Beşikçioğlu]] - [[Gülizar Biçer Karaca]] - [[Ismail Bilen]] - [[Sadettin Bilgiç]] - [[Akın Birdal]] - [[Selin Sayek Böke]] - [[Osman Bölükbaşı]] - [[Behice Boran]] - [[Mehmet Naci Bostancı|Naci Bostancı]] - [[Ferruh Bozbeyli|Ferruh Bozbeyl]][[Ferruh Bozbeyli|i]] - [[Bekir Bozdağ]] - [[Volkan Bozkır]] - Murat Bozlak - Pervin Buldan - [[Ozcan Buze]] == C == [[Nurettin Canikli]] - [[Sakine Cansız]] - [[Ali Fuat Cebesoy]] - [[İsmail Cem]] - Yakub Cemil - [[İlhan Cihaner]] - [[Hüsamettin Cindoruk]] - [[Nuri Conker]] == Ç == [[Zafer Çağlayan]] - [[İhsan Sabri Çağlayangil]] - [[Mustafa Fevzi Çakmak]] - [[Hakan Çavuşoğlu]] - [[Mevlüt Çavuşoğlu]] - [[Mahir Cayan]] - (Fatih Çekirge) - [[İbrahim Çelebi]] - [[Feridun Çelik]] - [[Hikmet Çetin]] - [[Hüseyin Çelik]] - [[Ömer Çelik]] - [[Cemil Çiçek]] - [[Mustafa Çiftçi]] - [[Tansu Çiller]] - [[Aytun Çıray]] - (Emin Çölaşan) - [[Ali Coşkun]] - (Bekir Coşkun) - == D == [[Bedrettin Dalan]] - [[Vedat Dalokay]] - [[Ahmet Davutoğlu]] - [[Beril Dedeoğlu]] - [[Çağlar Demirel]] - [[Süleyman Demirel]] (1924–2015) - Nurettin Demirtaş - [[Selahattin Demirtaş]] - [[Kemal Derviş]] - Hatip Dicle - [[Ali Dinçer]] - [[Mazlum Doğan]] - [[Orhan Doğan]] - [[Uğur Dündar]]? == E == [[Bülent Ecevit]] - [[Rahşan Ecevit]] - [[Nazım Ekren]] - [[Şerafettin Elçi]] - [[Mustafa Elitaş]] - [[Lütfi Elvan]] - [[Enver Paša]] - [[Kaya Erdem]] - [[Necmettin Erbakan]] - [[Recep Tayyip Erdoğan]] - [[Ali Şevki Erek]] - [[Şefik Erensü]] - [[Sadullah Ergin]] - [[Nihat Ergün]] - [[Nihat Erim]] - [[Emin Erişirgil]] - [[Muharrem Erkek]] - [[Nizamettin Erkmen]] - [[Emin Erkul]] - [[Mehmet Âkif Ersoy]] - [[Cumhur Ersümer]] - [[M. Munir Ertegun]] - [[Türker Ertürk]] - [[Ali Fethi Esener]] - [[Kenan Evren]] (1917-2015) - [[Orhan Eyüpoğlu]] == F == [[Fuad Pasha]] - [[Damat Mehmed Adil Ferid]] Pasha - [[Metin Feyzioğlu]] - [[Turhan Feyzioğlu]] - [[Hakan Fidan]] == G == [[Namık Gedik]] - ([[Deniz Gezmiş]]) - [[Levent Gök]] - [[Fahrettin Kerim Gökay]] - [[Melih Gökçek]] - [[Hüsnü A. Göksel]] - [[Münir Hüsrev Göle]] - [[Abdullah Gül]] - [[Davut Gül]] - ([[Fethullah Gülen]]) - [[Aydemir Güler]] - [[Muammer Güler]] - [[Yasar Güler]] - [[Ragıp Gümüşpala]] - [[Şemsettin Günaltay]] - [[Ebru Günay]] - [[Ertuğrul Günay]] - [[Şükrü Sina Gürel]] - [[Doğan Güreş]] - [[Aydın Güven Gürkan]] - [[Selma Gürkan]] - [[Cemal Gürsel]] - [[Ali Müfit Gürtuna]] - Aydın Güven Gürkan == H == [[Said Halim Pasha]] - [[Akif Hamzaçebi]] - [[Hüseyin Hilmi]] Bey - Salih Hulusi Pasha - [[Şefik Hüsnü]] (Deymer) == I == [[Tayfun İçli]] - Ekmeleddin İhsanoğlu - [[Faruk Ilgaz]] - [[Gamze Akkuş İlgezdi]] - [[Mevlüt İlik]] - [[Ekrem İmamoğlu]] - [[Muharrem İnce]] - [[Erdal İnönü]] - [[İsmet İnönü]] - [[Haşim İşcan]] - [[Ismail Enver]] ([[Enver Paša|Enver Paşa]]) - [[Fikri Işık]] - [[Ahmet Fehmi Işıklar]] - [[Emrullah İşlerK|Emrullah İşler]] - [[Ahmet İsvan]] - Ahmed Izzet Pasha (Furgaç) == K == [[İbrahim Kaboğlu]] - [[Kadri Paşa]] - [[Canan Kaftancıoğlu]] - [[Ahmet Kahraman]] - [[İsmail Kahraman]] - [[Adnan Kahveci]] - [[Mustafa Kalemli]] - [[Mustafa Kamalak]] - [[Oğuz Kaan Salıcı]] - [[Kâmil Paşa]] - Hasip Kaplan - [[Kâzım Karabekir]] - [[Mehmet Karaca]] - [[Gülizar Biçer Karaca]] - [[Temel Karamollaoğlu]] - [[Yakup Kadri Karaosmanoğlu]] - [[Mustafa Karasu]] ("''Huseyin Ali''") - (Murat Karayılan) - [[Murat Karayalçın]] - Cezmi Kartay - [[Selma Aliye Kavaf]] - Osman Kavala - [[Şükrü Kaya]] - Yaşar Kaya - [[Veysi Kaynak]] - [[Avnullah Kâzımî]] - [[Namık Kemal]] - [[Serpil Kemalbay]] - [[Necdet Kent]] - [[Khaireddin]] - Mehmed Kâmil Pasha - [[Kemal Kılıçdaroğlu]] (prv. Karabulut) - [[Lütfi Kırdar]] - Cahit Kırkazak - [[Ahmet Taner Kislali]] - Gültan Kışanak - [[Atilla Koç]] - [[Ali Haydar Konca]] - [[Fuat Köprülü]] - [[Refik Koraltan]] - [[Mahsum Korkmaz]]-"Agit" - [[Fahri Korotürk]] - [[Aytekin Kotil]] -/Yalçın Küçük/- [[Zeki Kuneralp]] - [[Mustafa Kemal Kurdaş]] - [[Ertuğrul Kürkçü]] - [[Numan Kurtulmuş]] - [[Umut Kuruç]] - [[Murat Kurum]] - [[Bülent Kuşoğlu]] - [[Recai Kutan]] - [[Ecmel Kutay]]? == M == [[Cemal Madanoğlu]] - [[Osman Mayatepek]] - [[Mehmed Emin Âli Pasha]] - Mehmed VI Vahideddin - [[Mehmed Talat Pasha]] - [[Ferit Melen]] - [[Adnan Menderes]] - [[Aydın Menderes]] - [[Ethem Menderes]] - [[Mutlu Menderes]] - [[Yüksel Menderes]] - [[Halil Menteşe]] - [[Nahit Menteşe]] - [[Midhat Pasha]] - [[Erkan Mumcu]] - [[Güldal Mumcu]] == N == [[Aylin Nazlıaka]] - [[Ali-Shir Nava'i]] - Hüseyin Nazım Pasha - [[Ethem Nejat]] - [[Refik Nevzat]] - [[Ahmed Niyazi Bey]] - Abdurrahman Nurettin Pasha == O == [[Sinan Oğan]] - [[Fuat Oktay]] - [[Kemal Okuyan]] - [[Fethi Okyar]] - [[Umut Oran]] - [[Hüseyin Rauf Orbay]] - [[Kâzım Orbay]] - [[Rauf Orbay]] [[- Sultan Özcan]] == Ö    == ([[Abdullah Öcalan]]) - [[Dilek Öcalan]] - [[Fethi Okyar]] - [[Mümtaz Ökmen]] - [[Sırrı Süreyya Önder]] - [[Ali Önder Öndeş]] - [[Altan Öymen]] - [[Çetin Özaçıkgöz]] - [[Turgut Özal]] - [[Sultan Özcan]] - [[Fahri Özdilek]] - [[Özgür Özel]] - [[Hüsamettin Özkan]] - (Yılmaz Özdil) - (Ertuğrul Özkök) - [[Faik Öztrak]] - [[Yurdusev Özsökmenler]] - [[Ali Öztunç]] - [[Sebahattin Öztürk]] == P == (Papasian) - [[Djemal Pasha]] - [[Şafak Pavey]] - [[Cavit Şadi Pehlivanoğlu]] - [[Recep Peker]] - [[Doğu Perinçek]] - [[Kemal Pir]] - [[Ahmet Piristina]] - [[Hasan Polatkan]] == R == [[Abdülhalik Renda]] - [[Nazım Resmor]] - [[Ahmet Reşit Rey]] - Halil Rifat Pasha - [[Ahmet Rıza Bey]] - Ali Rıza Pasha - [[Mehmed Rushdi Pasha]] - [[Fatin Rüştü Zorlu]] == S == ([[Sultanzade Sabahaddin]]) - Selim Sadak - [[Fikri Sağlar]] - [[Hasan Saka]] - Sırrı Sakık - [[Ahmet Samim]] - [[Mithat Sancar]] - [[Şükrü Saracoğlu]] - [[Önder Sav]] - [[Refik Saydam]] - [[Selin Sayek Böke]] - [[Yücel Seçkiner]] - [[Ahmet Selçuk]] - (Abdulkadir Selvi) - Mahmud Shevket Pasha - [[Ahmet Necdet Sezer]] - [[Zeki Sezer]] - [[İsmet Sezgin]] - Mehmet Sincar - [[Kamil Okyay Sındır]] - [[Feridun Sinirlioğlu]] - [[Suat Soyer]] - [[Tunç Soyer]] - [[Süleyman Soylu]] - [[Mümtaz Soysal]] - [[Nurettin Sözen]] - [[Şükrü Sökmen Süer]] - [[Cevdet Sunay]] - [[İshak Sükuti]] - [[Mustafa Suphi]] - Sırrı Süreyya Önder == Ş == [[Ali Şahin]] - [[Fatih Şahin]] - [[İdris Naim Şahin]] - [[Mehmet Ali Şahin]] - [[Muhammed Şahin]] - Vasip Şahin - [[Abdüllatif Şener]] - [[Mustafa Şentop]] - [[Mehmet Şimşek]] - İbrahim Şinasi? == T == [[Talaat Pasha]] (Mehmed Talaat) - [[Naim Talu]] - [[Ahmet Tan]] - [[Nevzat Tandoğan]] - [[Sadettin Tantan]] - [[Emine Ülker Tarhan]] - [[Alper Taş]] - [[Mustafa Rüştü Taşar]] - [[Dündar Taşer]] - [[Yüksel Taşkın]] - [[Soghomon Tehlirian]] - [[Ahmet Ferit Tek]] - [[Gürsel Tekin]] - [[Necdet Tekin]] - [[Sezai Temelli]] - Ahmet Tevfik (Okday) Pasha (1845–1936) - Erdoğan Teziç - [[Kadir Topbaş]] - [[Köksal Toptan]] - Aysel Tuğluk - [[Ahmet Nusret Tuna]] - [[Mustafa Tuna]] - [[Yılmaz Tunç]] - Sebahat Tuncel - Ahmet Türk - [[Bülent Türker]] - [[Masum Türker]] - [[Alparslan Türkeş]] - [[Tuğrul Türkeş]] - [[Ahmet Fikri Tüzer]] == U == [[Bahriye Üçok]] - [[Necdet Uğur]] - [[Bülent Uluer]] - [[Bülent Ulusu]] - (Hıncal Uluç) - [[Abdulkadir Uraloglu]] - [[Hilmi Uran]] - [[Gaye Usluer]] - [[Cemil Uybadın]] - [[Gültekin Uysal]] - [[Mevlüt Uysal]] - [[Behçet Uz]] - [[Salih Uzun]] == Ü == [[Suat Hayri Ürgüplü]] - [[Muhittin Üstündağ]] - [[Mustafa Üstündağ]] == Y == (Soner Yalçın) - [[Ertuğrul Yalçınbayır]] - [[Sadık Yakut]] - [[Mansur Yavaş]] - [[Nursen Yavaş]] - [[Hayati Yazıcı]] - [[Ali Yerlikaya]] - [[Binali Yıldırım]] - [[Cevdet Yılmaz]] - [[İsmet Yılmaz]] - [[Mesut Yılmaz]] - [[Namik Kemal Yolga]] - Kamûran Yûksek - [[Figen Yüksekdağ]] - [[Haydar Yulug]] == Z == [[Leyla Zana]] - [[Mehdi Zana]] - [[Namık Kemal Zeybek]] - [[Nihat Zeybekci]] - Fatin Rüştü Zorlu{{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Turkov|Politiki]] [[Kategorija:Turški politiki|*]] gs9sv9r7wefzjvbfbmmri0ibzfng1cd Seznam kitajskih politikov 0 68087 6753292 6740757 2026-09-20T21:23:49Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6753292 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kitajci|kitajskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kitajcev|Kitajska|kitajskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Bo Gu]] * [[Bo Šilaj]] (Bo Xilai) * Bo Yibo == C == * [[Caj Hesen]] * [[Cao Rulin]] * [[Cen Čunšuan]] == CH (Č) == * [[Čang Čun]] * [[Čangsun Vudži]] * [[Čen Boda]] * [[Čen Dušju]] * [[Čen Gongbo]] * [[Čen Tančju]] * [[Čen Šiljan]] * [[Čen Ji]] * [[Čen Jun]] * [[Čeong Fatt Tdze]] *[[Qin Gang]] (Čin Gang) * [[Čjang Kajšek]] (Džjang Džješi) * [[Ču Čjubaj]] == D == * [[Daj Li]] * [[Deng Jingčao]] (Deng Yingchao) * [[Deng Šjaoping]] (Deng Xiaoping) * [[Dong Bivu]] (Dong Biwu) * [[Dou Šjan]] * [[Džang Čunčjao]] * [[Džu De]] (Zhu De) * Džu Rongdži (Zhu Rongji) == F == * [[Feng Juhsjang]] =? Feng Guodžang/Feng Kuočang == G == * [[Gao Gang]] (Kao Kang) * Gong Zheng ([[Gong Dženg]]) * [[Gu Mu]] == H == * [[Han Dženg]] * [[Hang Jau]] * [[Hu Čunhua]] * [[Hu Hanmin]] * [[Hu Džintao]] * [[Hu Džueven]] * [[Hu Čjaomu]] * [[Hu Čuili]] * [[Hu Jaobang]] * [[Hua Guofeng]] * [[Huang Džu]] == J (DŽ) == * [[Dži Pengfej]] * [[Džja Čunvang]] * [[Džjang Čing]] * [[Džjang Čuing]] * [[Džjang Dzemin]] == K == * [[Kang Šeng]] * [[Kang Jouvej]] == L == * [[Li Čjang]] * [[Li Da]] * [[Li Dadžao]] * [[Li Dešeng]] * [[Li Yuanchao]] ([[Li Juančao]])  * [[Li Kečjang]] * [[Li Lisan]] * [[Li Peng]] * [[Li Ruihuan]] * [[Li Tiejing]] * [[Li Šiannjan]] * [[Li Juanhong]] * [[Lin Bjao]] * [[Lin Boču]] (Lin Boqu) * [[Lin Sen]] * [[Li Veihan]] * [[Li Džanšu]] * [[Li Dzongren]] * [[Li Vejhan]] * [[Lju Bočeng]] * [[Lju Čih]] * [[Lju He]] * [[Lju Šaoči]] * [[Lu Dzongju]] * [[Luo Ronghuan]] * [[Luo Džanglong]] == M == * [[Mao Cetung]] == N == * [[Ngapoi Ngavang Džigme]] == P == * [[Peng Dehuaj]] * [[Peng Šudži]] * [[Peng Džen]] == Q (Č) == * [[Ču Čjubaj]] * [[Qin Gang]] == R == * [[Rong Yiren]] == S == * [[Sajfuding Ajdzedzi]] (Sejpidin) * [[Song Čingling]] (Sung Čingling) * [[Song Ping]] (1917-2026) * [[Song Renqiong]] * [[Ši Cuntong]] * [[Sun Čunlan]] * [[Sun Ke]] * [[Sun Jatsen]] == T == * [[Tan Pingšan]] * [[Tuan Čidžui]] == U == * [[Ulanhu]] (Mongol) == W (V) == * [[Van Li]] ([[Wan Li]]) * [[Vang Anši]] * [[Vang Čisan]] * [[Vang Hebo]] * [[Vang Hongven]] * [[Vang Ji (politik)|Vang Ji]] * [[Wang Qishan]] * [[Vang Džingvei]] * [[Vang Huning]] * [[Vang Ming]] * [[Vang Džen]] * [[Vei Guočing]] * [[Vei Džing]] * [[Ven Džjabao]] * [[Vu Banguo]] * [[Vu De]] * [[Vu Guišjan]] == X (Š) == * [[Ši Džinping]] * Ši Šuančjan? * [[Šiang Jing]] * [[Šjang Džongfa]] * [[Šje Džuedzaj]] * [[Šu Deheng]] (1890–1990) * [[Šu Šičang]] == Y (J) == * Jang Čengvu? * [[Jao Venjuan]] * [[Jao Jilin]] * [[Jang Šangkun]] * [[Jang Šjufeng]] * [[Čen Jongui]] * [[Ju Čjuli]] * [[Juan Šikaj]] == ZH (DŽ) == * [[Džang Bodžun]] * [[Džang Dzuolin]] * [[Džang Džjandži]] * [[Džang Gaoli]] * [[Džang Guotao]] * [[Džang Tajlei]] * [[Džang Ventjan]] (Zhang Wentian) * [[Džao Cangbi]] * [[Džao Dzijang]] * [[Džao Vendžuan]] * [[Džou Enlaj]] * [[Džou Fohaj]] * [[Džou Džjanren]] * [[Džou Dziči]] * [[Džu De]] * [[Džu Rongdži]] (1928-2026) * [[Zou Jiahua|Dzou Džiahua]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kitajcev|Politiki]] [[Kategorija:Kitajski politiki|*]] nb7qptx55mcngslrh6pgnv5zjglo9qt Miha Maleš 0 70268 6753239 6684890 2026-09-20T17:23:00Z G-Cup 10746 /* Življenjepis */ popravki 6753239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miha Maleš''' (pravo ime '''Melhior Maleš'''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[6. januar]] [[1903]], [[Jeranovo]] pri [[Kamnik]]u, † [[24. junij]] [[1987]], [[Ljubljana]]. Študiral je na [[likovna akademija|likovnih akademijah]] v [[Zagreb]]u, na [[Dunaj]]u in v [[Praga|Pragi]], kjer je leta 1927 [[diploma|diplomiral]]. ==Življenjepis== Njegov oče je bil mlinar Franc, mati je bila Marija (roj. Rems). Rojstni kraj [[Jeranovo]] pri [[Kamnik]]u je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Svet podob, v katere se je zagledal kot otrok, je nosil s seboj kamorkoli je šel. Najprej je obiskoval šolo v Ljubljani, nato v akademije v Zagrebu, na Dunaju in v Pragi, kjer je dobil svetovljansko širino in pogled v vse smeri likovnega ustvarjanja. Praga je zanj pomenila mnogo več kot konec študija in potrditev njegove usposobljenosti za slikarja in [[grafik]]a. Praga je v njem prebudila in izoblikovala vse talente, ki so tleli v mladem kmečkem fantu. Vse spodbude, ki jih je tu sprejel, je kasneje na domačih tleh razvijal in spreminjal v delo. Delal je veliko in z velikim veseljem, zanj je bilo to kot igra. V slovensko duhovno življenje je prinesel nekaj duhovne razgibanosti tedanje Prage, popularizacijo umetnosti, sodoben likovni izraz, odlično grafiko, katero je želel dvigniti na raven slikarstva, [[ilustracija|ilustracijo]], ustanovil prvo bibliofilsko [[založba|založbo]], izdajal takrat prvo umetniško revijo - ''[[Umetnost (revija)|Umetnost]]'' od 1936 do 1945, usmerjal je pisanje zanjo in iskal nove pisce, urejal revijo ''[[Ilustracija (revija)|Ilustracija]]'' 1929/30, odprl trgovino - Umetniški salon v Ljubljani. Izdajal je [[umetniška mapa|umetniške mape]], zamenjaval, zbiral ter hranil umetniška dela. Ustvaril je, v sodelovanju z ženo Olgo, eno največjih [[Umetniška zbirka|umetniških zbirk]] v Sloveniji. Veliko je potoval po [[Evropa|Evropi]] in bil informiran o vseh novostih na področju grafike ter slikarstva. Spremljal je tudi delo svojih sošolcev, prijateljev in znancev in stkal veliko tovarištev. Podobe ki so pritegnile njegovo pozornost z linijo, [[barva|barvo]], občutenjem, vsebino in so bile ubrane z njim, je želel imeti nekje blizu sebe. Tako je ohranil veliko del svoje generacije. Na razstavi v [[Mestna galerija Ljubljana|Mestni galeriji v Ljubljani]], je bilo med 3. in 25. septembrom leta 1980 predstavljenih javnosti kar 430 del iz njegove zbirke. Velik del Maleševe ustvarjalnosti je kot donacija shranjen v Maleševi galeriji v Kamniku. Galerija redno pripravlja manjše preglede njegove ustvarjalnosti in del iz njegove zbirke. Na prelomu 2007 - 2008 so razstavljena dela slovenskih ustvarjalcev, od romantike in realizma, impresionizma in do Neodvisnih. Njegova hči, arhitektka [[Travica Maleš Grešak]] (1941–2022), je na svojem domu v [[Rečica|Rečici]] pri Laškem uredila posebno spominsko sobo, kjer je shranjen del bogate zapuščine Mihe Maleša, čigar opus obsega več kot 1200 slik ter vsaj 3500 risb in grafik. Leta 2018 je izšla njgova pesniška zbirka ''Obrazi iz sanj'', ki jo je uredila [[Breda Illich Klančnik]] s spremno besedo [[Miklavž Komelj|Miklavža Komelja]]. Nečak Mihe Maleša je bil slovenski kipar [[Janez Boljka]]. ==Maleševo delovanje med obema svevtovnima vojnama== Od leta 1926 je Miha Maleš sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini, obiskoval je pravzaprav razstave po celi [[Evropa|Evropi]] in tudi drugje po svetu. Bil je pripadnik t. i. Četrte generacije. Razstavljal je v Pragi, [[Lvov]]u, [[Krakov]]u, [[Rim]]u, Zagrebu, [[Beograd]]u, [[Milano|Milanu]], [[Pariz]]u, [[München|Münchnu]], [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfiji]], [[Cincinnati|Cincinnatiju]] in tudi drugje. Na razstavah so ga kritiki ocenjevali in označili za ekspresionista v črti in [[fauvizem|fauvista]] v barvi. [[Risba]] je bila pri Malešu vedno odlična, zato so tudi njegove [[Grafika|grafike]] dosegale visoko kvaliteto v njej je vedno tudi opazna igrivost. Likovnim poudarkom grafik je dodal še program upodabljanja pomembnih Slovencev. [[Slika|Slike]] ki jih je ustvarjal, zlasti [[Krajinsko slikarstvo|krajine]] so dekorativno učinkovite kot kakšno žlahtno [[vezenina|vezenje]] in gosto tkana [[tapeta|tapiserija]]. Barve, ki jih je uporabljal so bodisi ubrane, bodisi presunljive. ==Maleševo delovanje po drugi svetovni vojni== Po letu 1945 je bil Miha Maleš dozorel in zgrajen [[grafika|grafik]] in [[slikar]], vendar nekoliko odrinjen od nove akademije in novih revij. Njegove risbe, grafike in slike so kvalitetne, vendar se v njih oglašajo tragični toni, kot da so vsa dela obarvana v [[Molova lestvica|mol]]u. Kruta vojna je zapustila posledice, ustvarjalec ni želel več spogledovanj z literaturo. V slikah je izginila igrivost, v grafikah veselost, postal je trpek, resen in strog. Delal je še vedno veliko in od leta 1950 dalje razstavljal na samostojnih razstavah: * 1950 - Trst, galerija Scorpione * 1951 - Pariz, Agence Yugoslave d'Information * 1953 - Heidelberg, * 1957 - Praga, * 1957 - Piran, Turistično društvo (se prenaša v Koper, Izolo in Postojno), * 1957 - Zürich, Galerie Beno * 1961 - Ženeva, Galerie Connaitre * 1966 - Maribor, Razstavni salon Rotovž * 1969 - Praga, Litoměřice, Olomuc, * 1970 - Ljubljana, Mestna galerija (Maks Kavčič - Miha Maleš - Lajči Pandur) == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{SloBio|id=344761|avtor=Stele France|ime=Maleš Miha|vir=SBL}} * {{leksikon.si|83}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{painter-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Maleš, Miha}} [[Kategorija:Kamničani]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 8vdyl46ghh9z061bh332yrhk68ft6oh Alegorija 0 70567 6753286 6521047 2026-09-20T20:14:52Z Oursana 115509 -+Lippi, Filippino - Allegory of Music (Erato) - Gemäldegalerie Berlin.jpg 6753286 wikitext text/x-wiki [[Image:Lippi, Filippino - Allegory of Music (Erato) - Gemäldegalerie Berlin.jpg|thumb|300px|''Alegorija glasbe'' - [[Filippino Lippi]] (med 1475 in 1500): "Alegorija glasbe" je popularna tema v slikarstvu. Lippi je uporabil [[simbol]] popularen v visoki renesansi.]] '''Alegorija''' je lik (in tudi [[literarno delo]]), pri kateri je [[abstraktnost|abstraktni svet]] predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi. Beseda izvira iz [[grščina|grške]] [[besedna zveza|besedne zveze]] ''àlla agoreio'' in pomeni 'drugače govorim, govorim v podobah'. Alegorija je pripoved v prispodobi (skriti simboli, personifikacije, bogovi...). To besedo največkrat uporabljamo v likovni umetnosti za analiziranje umetniških del npr. relief na oklepu Cesarja Avgusta govori o miru, ki ga je le ta sklenil. Upodobljeni so bogovi, ki naj bi to odobravali. Obstajata dve vrsti alegorije: * umetniška: je umetniški način prikazovanja teme s pomočjo abstrakcije; * razlagalna: je smer, ki se ukvarja z razlaganjem umetniške alegorije. == Definicija == Pojem '''alegorija''' izhaja iz grškega glagola ''allegorein'', ki pomeni »govoriti drugo, govoriti drugače« in temelji na predstavljanju pojmovno-idejnega sveta s pomočjo konkretnih podob, likov, prizorov. V antični [[retorika|retoriki]] je termin alegorija sprva označeval metaforičen pomen celega stavka oz. povedi za razliko od posamezne besede kot [[metafora|metafore]] npr. v [[Cicero]]novem govoru Proti Pizonu (9,29): »Jaz, ki sem v hudih neurjih in valovih vodil državno ladjo in sem jo nepoškodovano pripeljal v luko, jaz da bi se bal tvojega mrkega čela in duha tvojega prijatelj?« Dandanes se podobni stavki imenujejo metafore, medtem ko je termin alegorija razširil svoj pomen zahvaljujoč [[alegoreza|alegorezi]]. V primerih, ko je bilo možno tekst razložiti tako, da se je pomen njegovih besed v celoti v vseh podrobnostih zavestno prenašal na čisto drug niz pojavov, o katerih v tekstu ni bilo govora, toda ravno v tem prenesenem pomenu je bil pravi smisel teksta, takrat je alegorija dobila veliko širši pomen od metafore, ta njen novi pomen pa jo je privedel v bližino pojmov kot sta [[simbol]] in [[parabola]]. »Z alegorijo in simbolom se označuje nekaj takega, čigar smisel ne leži v njegovi pojavnosti, obliki, se pravi v besedah, ampak v pomenu, ki se nahaja izven njega. Namesto tega, kar imamo namen reči, kažemo na nekaj drugega, nekaj bolj otipljivega, ampak na tak način, da je vseeno možno razumeti, kaj je tisto drugo« ([[Gadamer]]). Po Gadamerjevem mišljenju je do strogega ločevanja pojma alegorije in simbola prišlo šele od 18. stoletja naprej (Rečnik književnih termina: 13). O alegoriji govorimo torej takrat, ko se neka metafora v literarnem delu vseskozi podaljšuje in ni vsebovana samo v eni ali nekaj besedah, ampak v celotnem govoru avtorja, ko svoje misli in opazovanja predstavlja v takšnih oblikah, ki nimajo poleg podobnosti nobene zveze z njegovimi mislimi. Praviloma implicira več pojmov, in sicer alegorijo kot retorično figuro in tekstno strategijo, alegorijo kot literarni žanr in alegorijo kot alegorezo oz. alegorično interpretacijo. [[Alegoreza]] ali dejanska praksa alegoričnega interpretiranja tekstov je razlaga dela z namenom, da se odkrije njegov skriti pomen. To pomeni, da delo kaže na nekaj več in nekaj boj globokega od tega, kar je v njem na prvi pogled povedano. Tak pristop je uvedel Teagen, ki je kot prvi alegorično razlagal mite (konec 6. st. pr. n. št.) in pojasnjeval odnose med bogovi z alegorično sliko odnosov in borbe med nasprotnimi naravnimi elementi. Z definicijo pojma so se jezikoslovci začeli bolj aktivno ukvarjati v 19. stol. in ponujali so njegovo obširno razlago, ki je temeljila predvsem na grški etimologiji: »govorim drugače, tj. nekaj drugega, ne to, kar dejanske besede označujejo, ampak nekaj v prenesenem pomenu. Govoriti alegorično pomeni figurativno, preko podobnosti. V okviru gesla alegorija so govorili še o pojmu »alegoričnost« (postavitev v prispodobah) in »alegoričen« (prenesen, zaznamovan s podobnostjo, figurativen). Alegorija je bila večkrat definirana kot »prenesen govor, podobnost«, na primer trikotnik obdan z žarki ne označuje tega, kar prikazuje, ampak božjo previdnost, ovčka z zastavico označuje Jezusa Kristusa, sidro pa upanje. Uporaba alegorije v [[književnost]]i, še posebej pa v [[pesništvo|pesništvu]] je zelo široka. Predvsem je njen cilj prijetnejša oblika, v katero poskuša avtor »obleči« moralne nauke in resnice, ki v tej »preobleki« bolj učinkovito umsko in miselno ganejo bralca in mu dlje časa ostanejo v spominu. Skoraj vsa grška in egipčanska [[mitologija]] sta neke vrste alegoriji. Vsak [[mit]] govori o določenih človeških značilnostih, npr. zgodba o [[Dedal in Ikar|Dedalusu in Ikarju]] je prispodoba razuma, zdrave pameti in izkušenosti na eni strani ter kritika nerazsodnosti, mladostne neizkušenosti in zaletavosti na drugi. Alegorija je lahko lik, dogodek, [[fabula]] v literarnem delu ali celotno delo (parabola), ki ima poleg dobesednega pomena še druge, bolj skrite in domiselne, alegorične pomene. Zveza med obema značilnima plastema ima največkrat konvencionalen pomen, določen z versko, literarno ali ikonografsko tradicijo, včasih pa sloni na naravni podobnosti (na primer pekel v plamenih - kazen za grehe, potapljajoča se ladja - država v nevarnosti, [[Orfej in Evridika|Orfej]] z liro v roki - odrešilna moč glasbe). Pomen podobe pri tem ni jasen iz nje same (kot pri [[simbol|simbolu]]), je torej razumljiv samo iz pojma, ki ga predstavlja. Likovno alegorija v čutno dojemljivi podobi označuje mnogo bolj abstraktne pomene, le da so ti pomeni že vnaprej natančno razumsko določeni, torej ne samo nakazani, sluteni. Pojem alegorija je zelo blizu [[simbol|simbolu]]. V današnji literarni teoriji se je kljub temu udomačila potreba po ostrejšem razločevanju med obema pojmoma. Tudi alegorija je podobno kot simbol oznaka za posebno zvezo ali razmerje med motivom in temo literarnega dela. Podobno kot simbol ima za podlago kak motiv, ki sam na sebi ni zadosten, saj kaže na globlji »smisel«, ta pa se skriva v temi, ki mu je v celoti besedne umetnine dodana ali prirejena. Razlika med alegorijo in simbolom je ta, da je tema, na katero meri alegorični motiv, zmeraj idejno-racionalna in le v majhni meri afektivno-emotivna. Kjer se alegorije ne da razložiti z razumsko razlago, nimamo opraviti s pravo alegoriko, ampak s simbolom ali vsaj s tvorbo, ki je bližja simboliki. Meja med pojmoma je pogosto nerazvidna, zabrisana in jo torej lahko označimo za prehod. Medtem ko pri simbolu literat v ozadju posameznosti (kakor je npr. [[Ivan Cankar|»klanec«]]) išče širše, splošnejše pomene, z alegorijo natančno domišljeni splošnosti skuša najti konkreten, enkraten znak. Alegorija je bila že v pozni [[antika|antiki]], nato pa zlasti v [[srednji vek|srednjem veku]] in [[barok|baroku]] umetniško sredstvo za ponazoritev teoloških in filozofsko etičnih vsebin. Alegorija večinoma terja, da mora ključ za njeno razumevanje obstajati v kulturi njene lastne dobe, tako da jo bralec vnaprej lahko presodi in dojame s pomočjo takšnega ključa. V svetovni literaturi je na primer Horacova podoba ladje, ki jo premetava morje alegorija države v težavah. V slovenski književnosti pa so zgled za to na primer podobe pri Devu v elegični pesnitvi ''Kranjskeh modric žaluvanje'', kjer pesnik nagovarja in alegorično opisuje deželo Kranjsko. Poletni čas na primer slika preko pesniških predstav domače jablane, prepelice, pastirice, lastovke, zlasti pa slavca. Potem pa seže še po podobah, ki so vzete še bolj naravnost iz domače stvarnosti, skoraj brez literarnega obrazca v antiki: sklepane kose na senožetih, težko snopje v kozolcih, omlačeno žito, ki ga bo kmet meril na starje. Vsa ta prikazana idila je neke vrste alegorija na prečudovito kranjsko deželo, česar bi se moral vsak Kranjec zavedati. Lep primer alegorije v slovenski poeziji je tudi kovaško delo kot prispodoba pesniškega ustvarjanja. Dev jo je kot eden prvih uporabil v svoji pesmi Spevorečnost na Krajnske spevorečnike. S to alegorijo skuša bralcem pokazati, kako je delo pesnika težko in koliko truda mora vložiti, preden oblikuje neko delo. V sodobni slovenski književnosti pa se je od izida pesmi Edvarda Kocbeka Lipicanci začel pojavljati alegorični lik te prelepe živali in njene pozitivne preobrazbe. Ko je lipicanec majhen, je črn, ko odraste, postane bel. To je alegorija na slovensko zgodovino, ki se iz teme preraja v svetlobo (je moralno čista). Kocbekova pesem je tako hvalnica slovenskemu narodu. Največje umetniško alegorično delo, ki najbolj celostno prikazuje vse te vsebine, je nedvomno Dantejeva [[Božanska komedija]]. V njej je [[Dante Alighieri |Dante Alighieri]] združil vse vidike srednjeveškega sveta v zaokroženo celoto. Podlaga sta ji krščanska filozofija in teologija, pripoved sledi krščanskim predstavam o posmrtnem življenju - o peklu, vicah in nebesih. V to dogajanje so vključene številne zgodbe o resničnih in izmišljenih ljudeh Dantejevega časa, od papežev do preprostih meščanov. Poseben čar daje celoti ljubezen do Beatrice, ki ima alegoričen pomen. Zgodba govori o tem, kako Dante zablodi v temnem gozdu (grešno življenje), kjer sreča tri živali: risa (nečistost), leva (napuh) in volkuljo (lakomnost). Politična razlaga živali je sledeča: ris predstavlja Firence, lev francosko kraljestvo, volkulja pa papeštvo. Iz zagate reši Danteja Vergil (prispodoba razuma) in ga povede na dolgo pot odkrivanja življenja in sveta. Na svoji poti Dante sreča vrsto znanih ljudi iz mitologije in zgodovine in se z njimi pogovarja. Največkrat uvršča avtor posamezne ljudi v dele pekla in vic, in sicer zgolj po svojih političnih simpatijah. V raj ga Vergil kot pogan ne more spremljati; tam ga vodi Beatrice (podoba božanske milosti). Preko tega alegoričnega dela pesnik razkriva vse najbolj banalne, podle in pokvarjene človeške strasti. Bralca prisili k refleksiji; vse v življenju je stvar izbire. Toda potem vedno pride do "višjega" obračuna in na koncu je vedno zlo kaznovano, dobro pa nagrajeno. == Personifikacija alegorije == Alegorija pogosto nastopa v obliki [[personifikacija|personifikacije]]. Na najbolj konvencionalen način so jo avtorji koristili v pravljicah z živalsko tematiko, kjer so bili vedno živalski liki poosebljeni in so tako alegorično predstavljali najbolj značilne človeške lastnosti, ki jih je zaradi moralnega nauka želel pisatelj izpostaviti. Tako vlogo so imele pravljice v času razsvetljenstva, vendar poleg moralističnih vsebin so tudi posredovale dokaj zapleteno, pogosto dramatično vizijo sveta. Personficirane živalske like je na primer v svojih pravljicah uporabljal [[Anton Feliks Dev]]. Pravljica Pav inu slavc graja napuh vase zagledanega pava, hvali pa slavčevo petje in pridnost, ki na koncu zmaga. V svoji satiri Na sladnost Dev opominja vse tiste, ki se ne znajo upirati sli, ker jih potem čaka kazen (čebele opikajo preveč sladkosnedega medveda). V pravljici Lev inu podgana pa Dev skozi zgodbo o levu, privezanem na niti, ki ga reši mala podgana, graja človeško nehvaležnost, ki je pogosto plačilo za dobroto. [[Valentin Vodnik]] v svoji alegorični zgodbici Petelinčka daje primer človeške tekmovalnosti, ki se ne ozira na prijateljstvo. V pesmici Nemški in kranjski konj pa skozi alegorijo govori o težkem položaju slovenskega ljudstva pod nemško oblastjo. Drugi pogosti živalski alegorični liki so na primer:lisica, ki predstavlja prebrisanost, osel ─ trmoglavost, ovce ─ infantilnost in neumnost, čebele in mravlje ─ delovno zagnanost in pridnost itn. V slovenski poeziji 18. stoletja je lep primer alegorične personifikacije pesem iz Pisanic Mile pogovor med Dunavo inu Savo, kjer nastopajo reke kot predstavnice dveh dežel ─ Nemške in Kranjske in se med sabo pogovarjajo o žalovanju zaradi smrti kraljice Marije Terezije. == Zgodovina == Zgodovino alegorije pravzaprav predstavlja igra poskusov povezanih z uvedbo natančne razlage, interpretacijo in mnogopomensko značilnostjo alegorije. Alegorijo kot literarni trop omenja že antična poetika [[Kvintilijan|(Kvintilijan)]], njen izvor pa še kljub temu ni povsem jasen in je kot taka še vedno zanimiva tema za raziskovalce. Po navadi se omenjajo trije viri, in sicer 1) krog Biblije in kultura njene interpretacije; 2) orientalska pripovedka; 3) preoblikovanje antične kulture - desakralizacija, ki je povzročila, da so imena grških bogov dobila pomen določenih pojmov in idealnih značilnosti. Zgodovina pojma je po eni strani povezana z [[retoriko]] po drugi pa s [[hermenevtiko]], od nekdaj pa je alegorija delovala kot posredovalka sporočil o resnicah, drugačnih od tiste, ki se zdi dojemljiva na prvi pogled. Alegorija je dominirala v umetnosti srednjega veka. Takrat so alegoričen značaj začeli ex post pripisovati tudi starejšim delom in tako je npr. Vergilijeva [[Eneida]] postala pripoved o strmenju krščanske duše k čednosti, v Prudentiusovi Psihomahiji so bila človeška kontradiktorna hrepenenja predstavljena kot borba med napakami in čednostmi. Od 12. stoletja je začela alegorija dobivati značilno vlogo v ljubezenskih pripovedih kot so Tristan in Izolda, Romanca o Lancelotu [[Chretien de Troyes|Chretiena de Troyesa]] ali v pripovedih o sv. Graalu. == Primeri alegorije v slovenski književnosti == [[Pisanice od lepeh umetnosti]] (Pesniški zbornik, gl. avtor in urednik Janez Damascen oz. Anton Feliks Dev) so bile prava zakladnica zgodb z alegoričnim pomenom. Ena najlepših je elegija Kranjskih modric žalovanje, kjer avtor skozi alegorijo opisuje zamudništvo slovenske umetnosti in leposlovja ter pomanjkanje pesnikov, ki bi opevali čast in slavo kranjske dežele. Zgodba govori o kranjskih modricah (muzah umetnosti), ki so posodile svojega boga Belina (alegorija na pesniški navdih) laškim sestram in zdaj jim ga te nočejo vrniti. Zato vlada v Kranjski deželi velika žalost (piščali ne igrajo, strune na citrah samo škripajo). Tej pesnitvi sledi oda Veselje kranjskih modric na prihod njih Belina, v kateri pesnik izraža navdušenje nad pesniško pomladjo, ki da je prišla med Slovence s pevskim [[Apolon|Apolonom]]. Oživi tudi sama narava in po človeško razodeva, kar vse pesnik doživlja. Od takrat naprej bodo slovenski Ovidi in Vergili slavili ime svoje domovine. S Kranjcem, ki je bil vesel rojstva slovenske posvetne poezije, je mišljen širši slovenski prostor. Belin pa alegorično predstavlja pesnika samega, seveda z njegovimi vrstniki, po katerem bi slovenski narod dobil čisti jezik, orodje za slovstveni napredek in s tem vstopnico v družbo kulturnih narodov. Alegorične prispodobe je uporabljal tudi Valentin Vodnik, ki je bil poleg Deva in Pohlina glavni soustvarjalec Pisanic. V uvodni pesmi tretjega letnika zbornika Prošnja na Kranjsko Modrino nagovarja Vodnik Modrino ─ muzo kranjske dežele, naj se mu pridruži in mu poda svojo prečno piščal (flavto), kar alegorično pomeni, da si Vodnik želi pravega pesniškega navdiha in prosi muze, naj mu ga podarijo. Vodnik je v tej pesmi uporabil podoben nagovor kot [[Horacij]] v pesmi Descende coelo. V Vodnikovi pesmi [[Ilirija oživljena]], se alegorija razteza skozi vse delo. Pesnitev je alegoričen govor personificirane Ilirije, ki je slavospev [[Napoleon|Napoleonu]], vendar tudi slavospev slovenski zgodovini, izraža pa tudi upanje v veliko prihodnost. Poosebljena Ilirija zatrjuje, da Slovani že od nekdaj živijo na tej zemlji in da bo zdaj v njih stopil novi (Napoleonov) duh. Ta novi duh bo prerodil ves narod, ki bo mogočen živel naprej v srcu Evrope. S pesmijo Ilirija oživljena je Vodnik zapel slavo Napoleonu kot pobudniku "ilirske" zavesti Slovencev in Slovanov. Pesnitev je bila objavljena leta 1811 v Vodnikovi knjigi Pismenost ali Gramatika za Perve šole. Leta 1828 je izšla [[Veritij|Veritijeva]] pripoved Popotnik široke in vozke poti ali popisovanje, kako se človek spači, v grehih živi, kako se poboljša in bogu služi. Lovro Pintar jo je1848 imenoval moralistični roman, [[Fran Levstik]] 1881 nabožna povest, [[Matjaž Kmecl]] pa nabožna vzgojna alegorija. Zgodba je abstraktna, osebe so personifikacije moralnih lastnosti. Gre za pripovedovanje o mladeniču Feliksu (Srečku), ki se znajde v mestu Goljufije, kjer srečuje osebe sveto Željo, sveto Čistost, sveto Modrost, Bogoslužnost, Potrpežljivost, Pokoro - torej take, ki že po imenu kažejo na svoj alegorični, nerealni, ideologizirani značaj. Z zgodbicami poskuša avtor učinkovito vcepljati lepo obnašanje, pobožnost in druge vrline, ki se človeka sicer slabše oprijemajo. Lep primer alegorije je tudi Levstikova pesem Umetnik, ki jo je sam avtor podnaslovil Alegorija. S pomočjo le-te upodablja pričujoč umetniški ustvarjalni proces od zavesti ustvarjalnega nemira, ki se v ugodnem trenutku bliskovito sprosti v ustvarjanje. Alegorično sta predstavljena dva svetova, ki se nato prelijeta v novi plodni, umetniški svet, ki ga avtor slika z različnimi vizualnimi podobami (npr. reka, ki nenadoma privre ob izviru iz zemlje). Končna umetnina je umirjena podoba umetnikovega ustvarjalnega preobilja in nemira, kakor je narava - umirjena podoba prvotnih ustvarjalnih moči. V pesmi je dejansko skoraj vsaka beseda podoba (razvezana reka, izvir, bregovi srca, vode se budijo, ribič...). Alegorija je tudi [[Josip Stritar|Stritarjeva]] pesem Sreča, poezija in Prešeren, objavljena leta 1877 v reviji Zvon, ki jo je sam urejal. Ta pesem je daljša, pripovedna, dialoška. V lepo okolje gozdička pride mlad človek, ki ga nagovori mlada ženska (alegorija sreče) in mu razlaga, kaj vse mu lahko ponudi (naravo, uživanje življenja, egocentrizem, cvetoče ravnine, čast, zlato, bele dvore). Tu so predstavljeni srednjeslojski ideali: sreča, uživanje, bogastvo - ti ideali veljajo še danes. Mladenič se da nagovoriti še eni ženski: Poeziji. Obe ga prepričujeta, naj se preda eni izmed njiju. Kar ponuja Sreča, ne prinaša globokega trajnega zadovoljstva. To doseže šele Poezija, ki ima nalogo tešiti brate, plačilo pa je večni spomin in hvaležnost naroda. Stritar predpostavlja, da mora biti pesnik nesrečen, da lahko poje (pesni), nagrada pa je večen spomin, ker se je odrekel zemeljskemu uživanju sreče. Alegorija je tudi prisotna pri [[Simon Gregorčič|Simonu Gregorčiču]] v pesmi Kesanje. Avtor preko alegorije daje bralcu vedeti, kako bi moral živeti. Pesem govori o starcu, ki ga obiščejo njegova dela in misli, ki jih je nosil s sabo celo življenje. Pridejo tudi mladostne norosti, krivica in laži. Starec se ustraši in se končno zave svojih grešnih dejanj ter spozna njihovo zlo. Na koncu ugotovi, da je največja bolečina ravno kesanje, krivice in spomin, kar pomeni, da najbolje je, če človek celo življenje živi zgledno in pošteno. Na prelomu 19. in 20. stoletja je mesto alegorije sicer prevzel simbol, toda sodobna znanost kaže povečano zanimanje za alegorijo kot tudi razumevanje za njeno ključno vlogo v srednjeveški poetiki in umetniški teoriji. Povratek k alegoriji v 20. stol je povezan z [[verizem|antiverističnimi]] tendencami in zato je pogosto povezovan z [[groteska|grotesko]]. Najboljši primer alegorije v 20. stol. so romani [[Franc Kafka|F. Kafke]] Proces (1925), in Grad (1926), kjer je fantastični svet predstavljen z izrazom strahu, ki ga doživlja glavni lik. V slovenski poeziji prve polovice 20. stol. jo pa najdemo na primer pri [[Božo Vodušek|Božu Vodušku]] v pesmi Ladja sanj. Pesnik je tukaj uporabil klasični alegorični lik ladje kot prispodobe države. Ta ladja (država) je ladja sanj. Te sanje se v tem trenutku zdijo mogoče še nedosegljive, podobno kot mitični obljubljeni otok Atlantida, toda enkrat te sanje lahko postanejo resnične in bomo vsi doživeli svojo novo lepšo državo - deželo sanj, če pa ne mi, jo bodo pa gotovo doživeli naši zanamci, potomci (podoba otroka). Alegorične eksemple lahko opazimo tudi v sodobni postmoderni poeziji. Tak primer je pesem Krmilnica [[Alojz Ihan|Alojza Ihana]]. S svojevrstno prispodobo v obliki krmilnice in v njej vladajoče hierarhije pravičnosti, hoče avtor pokazati neka višja, globlja spoznanja. Preko alegorične zgodbe o hranjenju in nadaljnjem pobijanju ptic v krmilnici prikazuje Ihan dejanske razmere, ki vladajo v sodobni moderni družbi, kjer nekateri neprestano s svojo logiko posiljujejo druge in ne opazijo, da se njihovi načrti naenkrat čisto izjalovijo oziroma popačijo. Na koncu človek ugotovi lahko samo to, da čeprav jih jasno vidi, družbenih nezakonitosti ne more spremeniti ali preprečiti. Ne glede na to, kako se bomo trudili, kakšne radikalne metode bomo uporabili, hierarhija bo še naprej obstajala. Veliki in močnejši bodo še vedno nadvladovali manjše in šibkejše. Tudi, če nekomu uspe odstraniti del le-teh, bodo na njihovo mesto prišli drugi, ki so bili prej v hierarhiji eno stopničko nižje, toda potem ti bodo postali najmočnejši in tako naprej...Avtor ugotovi, da takšna so pač dejstva, v takem svetu živimo. Pesnik prisili bralca, da se ta zamisli, ali bo mogoče res treba spremeniti, prerasti stereotipno razmišljanje in zrelativizirati neke resnice. == Alegorija v pregovorih == Alegorija je bila še posebej priljubljena v pregovorih. Najbolj domiselno jih je skupaj zbral Valentin Vodnik v svoji Novi pratiki npr.: Sušec - Trte se jokajo, potlej rodé, kteri pít hočejo,naj se poté (nauk, da nič ne pride brez truda); Veliki traven - Natóra jeseni pretrudna zaspi,zato se spomladi vesela zbudi (alegorično prikazana naravna cikličnost, delo:počitek);Gruden - Kdor klobas pozimi hrani,se poleti muham brani (nauk, da ni dobro biti skopušen); Mali srpan - Lej, ktir so poleti pred zarjo vstajáli,so bodo pozimi za hajdo naspali (alegorija na pridnost);enako tudi ponazarja ta pregovor, s tem, da je dodatno prisotna personifikacija: Veliki srpan - Obirajo hajdo nedolžne tatice, čbelárjem pa nósjo debele mošnjíce. Alegoričen pregovor je tudi ta: Jabolko ne pade daleč od drevesa (kakšni starši, takšni otroci). == Alegorija v likovni umetnosti == [[Slika:Ivana Kobilca - Slovenija se klanja Ljubljani (without frame) less saturation.jpg|thumb|right|300px|[[Ivana Kobilca]] - ''[[Slovenija]] se klanja [[Ljubljana|Ljubljani]]'' (1903, [[Mestna hiša, Ljubljana]])]] Še bolj kot v pesništvu je priljubljena alegorija v [[likovna umetnost|likovni umetnosti]]: slikarstvu in kiparstvu (alegorične slike in kipi, kot na primer boginja Asteria s prevezanimi očmi - alegorija na pravičnost, obilni hedonistični angelci - alegorija na raj, Orfej z liro v roki - alegorija na glasbo itn.). Že v 16., 17. stol. so bili zelo priljubljeni posebni albumi tematsko urejenih slik z besednimi alegoričnimi komentarji, ki so predstavljale npr. posamezne čednosti, znanja, človeške čute, estetske kategorije. Ena prvih takšnih zbirk alegoričnih slikovnih predstav je bila Iconologija [[C.Ripe|C.Ripeja]], 1593. Poezijo je predstavljala ženska bogato oblečena v modri zvezdnati obleki, z bujnim oprsjem, naslonjena na liro s flavto v desni roki, lovorjevim vencem na glavi. Vsaka podrobnost je imela tukaj svoj alegorični pomen: lira in flavta je kazala na povezavo poezije in glasbe, lovorjev venec je pomenil slavo, bujno oprsje plodnost, bogata obleka božanskost. == Viri in literatura: == * Kos, Janko: Literarna teorija, Ljubljana: DZS, 2001 * Kos, Janko: Očrt literarne teorije, Ljubljana: DZS, 1994 * Kmecl, Matjaž: Mala literarna teorija, Ljubljana: Založba M & N, 1996. * Trdina, Silva: Besedna umetnost 2. del, Ljubljana: MK, 1965. * Inštitut za književnost in umetnost: Rečnik književnih termina, Beograd: Nolit, 1985. * Brodzka, Puchalska, Semczuk, Sobolewska, Szary-Matywiecka: Słownik Literatury Polskiej XX wieku, Wrocław-Warszawa-Kraków: Zakład Narodowy im. Ossolińskich, 1992. * Whitman, Jon: Allegory: The Dynamics of an Ancient and Medieval Technique, Oxford: Clarendon Press. == Zunanje povezave == {{Commons category|Allegories}} {{Wikislovar|alegorija|Alegorija}} *[http://xtf.lib.virginia.edu/xtf/view?docId=DicHist/uvaBook/tei/DicHist1.xml;chunk.id=dv1-07;toc.depth=1;toc.id=dv1-07;brand=default;query=allegory#1 ''Dictionary of the History of Ideas'':] Allegory in Literary history *[http://scholar.lib.vt.edu/ejournals/ElAnt/V1N5/levis.html ''Electronic Antiquity'', Richard Levis, "Allegory and the ''Eclogues''"] Roman definitions of ''allegoria'' and interpreting Vergil's ''[[Eclogue]]s''. [[Kategorija:Književnost]] {{normativna kontrola}} dwmx1k7soygfw39ixnr2mlhzm50d55y 6753355 6753286 2026-09-21T09:21:16Z Ljuba24b 92351 dp 6753355 wikitext text/x-wiki [[Image:Lippi, Filippino - Allegory of Music (Erato) - Gemäldegalerie Berlin.jpg|thumb|300px|''Alegorija glasbe'' - [[Filippino Lippi]] (med 1475 in 1500): ''Alegorija glasbe'' je popularna tema v slikarstvu. Lippi je uporabil [[simbol]] popularen v visoki renesansi.]] '''Alegorija''' je lik (in tudi [[literarno delo]]), pri kateri je [[abstraktnost|abstraktni svet]] predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi. Beseda izvira iz [[grščina|grške]] [[besedna zveza|besedne zveze]] ''àlla agoreio'' in pomeni 'drugače govorim, govorim v podobah'. Alegorija je pripoved v prispodobi (skriti simboli, personifikacije, bogovi...). To besedo največkrat uporabljamo v likovni umetnosti za analiziranje umetniških del npr. relief na oklepu Cesarja Avgusta govori o miru, ki ga je le ta sklenil. Upodobljeni so bogovi, ki naj bi to odobravali. Obstajata dve vrsti alegorije: * umetniška: je umetniški način prikazovanja teme s pomočjo abstrakcije; * razlagalna: je smer, ki se ukvarja z razlaganjem umetniške alegorije. == Definicija == Pojem '''alegorija''' izhaja iz grškega glagola ''allegorein'', ki pomeni »govoriti drugo, govoriti drugače« in temelji na predstavljanju pojmovno-idejnega sveta s pomočjo konkretnih podob, likov, prizorov. V antični [[retorika|retoriki]] je termin alegorija sprva označeval metaforičen pomen celega stavka oz. povedi za razliko od posamezne besede kot [[metafora|metafore]] npr. v [[Cicero]]novem govoru Proti Pizonu (9,29): »Jaz, ki sem v hudih neurjih in valovih vodil državno ladjo in sem jo nepoškodovano pripeljal v luko, jaz da bi se bal tvojega mrkega čela in duha tvojega prijatelj?« Dandanes se podobni stavki imenujejo metafore, medtem ko je termin alegorija razširil svoj pomen zahvaljujoč [[alegoreza|alegorezi]]. V primerih, ko je bilo možno tekst razložiti tako, da se je pomen njegovih besed v celoti v vseh podrobnostih zavestno prenašal na čisto drug niz pojavov, o katerih v tekstu ni bilo govora, toda ravno v tem prenesenem pomenu je bil pravi smisel teksta, takrat je alegorija dobila veliko širši pomen od metafore, ta njen novi pomen pa jo je privedel v bližino pojmov kot sta [[simbol]] in [[parabola]]. »Z alegorijo in simbolom se označuje nekaj takega, čigar smisel ne leži v njegovi pojavnosti, obliki, se pravi v besedah, ampak v pomenu, ki se nahaja izven njega. Namesto tega, kar imamo namen reči, kažemo na nekaj drugega, nekaj bolj otipljivega, ampak na tak način, da je vseeno možno razumeti, kaj je tisto drugo« ([[Gadamer]]). Po Gadamerjevem mišljenju je do strogega ločevanja pojma alegorije in simbola prišlo šele od 18. stoletja naprej (Rečnik književnih termina: 13). O alegoriji govorimo torej takrat, ko se neka metafora v literarnem delu vseskozi podaljšuje in ni vsebovana samo v eni ali nekaj besedah, ampak v celotnem govoru avtorja, ko svoje misli in opazovanja predstavlja v takšnih oblikah, ki nimajo poleg podobnosti nobene zveze z njegovimi mislimi. Praviloma implicira več pojmov, in sicer alegorijo kot retorično figuro in tekstno strategijo, alegorijo kot literarni žanr in alegorijo kot alegorezo oz. alegorično interpretacijo. [[Alegoreza]] ali dejanska praksa alegoričnega interpretiranja tekstov je razlaga dela z namenom, da se odkrije njegov skriti pomen. To pomeni, da delo kaže na nekaj več in nekaj boj globokega od tega, kar je v njem na prvi pogled povedano. Tak pristop je uvedel Teagen, ki je kot prvi alegorično razlagal mite (konec 6. st. pr. n. št.) in pojasnjeval odnose med bogovi z alegorično sliko odnosov in borbe med nasprotnimi naravnimi elementi. Z definicijo pojma so se jezikoslovci začeli bolj aktivno ukvarjati v 19. stol. in ponujali so njegovo obširno razlago, ki je temeljila predvsem na grški etimologiji: »govorim drugače, tj. nekaj drugega, ne to, kar dejanske besede označujejo, ampak nekaj v prenesenem pomenu. Govoriti alegorično pomeni figurativno, preko podobnosti. V okviru gesla alegorija so govorili še o pojmu »alegoričnost« (postavitev v prispodobah) in »alegoričen« (prenesen, zaznamovan s podobnostjo, figurativen). Alegorija je bila večkrat definirana kot »prenesen govor, podobnost«, na primer trikotnik obdan z žarki ne označuje tega, kar prikazuje, ampak božjo previdnost, ovčka z zastavico označuje Jezusa Kristusa, sidro pa upanje. Uporaba alegorije v [[književnost]]i, še posebej pa v [[pesništvo|pesništvu]] je zelo široka. Predvsem je njen cilj prijetnejša oblika, v katero poskuša avtor »obleči« moralne nauke in resnice, ki v tej »preobleki« bolj učinkovito umsko in miselno ganejo bralca in mu dlje časa ostanejo v spominu. Skoraj vsa grška in egipčanska [[mitologija]] sta neke vrste alegoriji. Vsak [[mit]] govori o določenih človeških značilnostih, npr. zgodba o [[Dedal in Ikar|Dedalusu in Ikarju]] je prispodoba razuma, zdrave pameti in izkušenosti na eni strani ter kritika nerazsodnosti, mladostne neizkušenosti in zaletavosti na drugi. Alegorija je lahko lik, dogodek, [[fabula]] v literarnem delu ali celotno delo (parabola), ki ima poleg dobesednega pomena še druge, bolj skrite in domiselne, alegorične pomene. Zveza med obema značilnima plastema ima največkrat konvencionalen pomen, določen z versko, literarno ali ikonografsko tradicijo, včasih pa sloni na naravni podobnosti (na primer pekel v plamenih - kazen za grehe, potapljajoča se ladja - država v nevarnosti, [[Orfej in Evridika|Orfej]] z liro v roki - odrešilna moč glasbe). Pomen podobe pri tem ni jasen iz nje same (kot pri [[simbol|simbolu]]), je torej razumljiv samo iz pojma, ki ga predstavlja. Likovno alegorija v čutno dojemljivi podobi označuje mnogo bolj abstraktne pomene, le da so ti pomeni že vnaprej natančno razumsko določeni, torej ne samo nakazani, sluteni. Pojem alegorija je zelo blizu [[simbol|simbolu]]. V današnji literarni teoriji se je kljub temu udomačila potreba po ostrejšem razločevanju med obema pojmoma. Tudi alegorija je podobno kot simbol oznaka za posebno zvezo ali razmerje med motivom in temo literarnega dela. Podobno kot simbol ima za podlago kak motiv, ki sam na sebi ni zadosten, saj kaže na globlji »smisel«, ta pa se skriva v temi, ki mu je v celoti besedne umetnine dodana ali prirejena. Razlika med alegorijo in simbolom je ta, da je tema, na katero meri alegorični motiv, zmeraj idejno-racionalna in le v majhni meri afektivno-emotivna. Kjer se alegorije ne da razložiti z razumsko razlago, nimamo opraviti s pravo alegoriko, ampak s simbolom ali vsaj s tvorbo, ki je bližja simboliki. Meja med pojmoma je pogosto nerazvidna, zabrisana in jo torej lahko označimo za prehod. Medtem ko pri simbolu literat v ozadju posameznosti (kakor je npr. [[Ivan Cankar|»klanec«]]) išče širše, splošnejše pomene, z alegorijo natančno domišljeni splošnosti skuša najti konkreten, enkraten znak. Alegorija je bila že v pozni [[antika|antiki]], nato pa zlasti v [[srednji vek|srednjem veku]] in [[barok|baroku]] umetniško sredstvo za ponazoritev teoloških in filozofsko etičnih vsebin. Alegorija večinoma terja, da mora ključ za njeno razumevanje obstajati v kulturi njene lastne dobe, tako da jo bralec vnaprej lahko presodi in dojame s pomočjo takšnega ključa. V svetovni literaturi je na primer Horacova podoba ladje, ki jo premetava morje alegorija države v težavah. V slovenski književnosti pa so zgled za to na primer podobe pri Devu v elegični pesnitvi ''Kranjskeh modric žaluvanje'', kjer pesnik nagovarja in alegorično opisuje deželo Kranjsko. Poletni čas na primer slika preko pesniških predstav domače jablane, prepelice, pastirice, lastovke, zlasti pa slavca. Potem pa seže še po podobah, ki so vzete še bolj naravnost iz domače stvarnosti, skoraj brez literarnega obrazca v antiki: sklepane kose na senožetih, težko snopje v kozolcih, omlačeno žito, ki ga bo kmet meril na starje. Vsa ta prikazana idila je neke vrste alegorija na prečudovito kranjsko deželo, česar bi se moral vsak Kranjec zavedati. Lep primer alegorije v slovenski poeziji je tudi kovaško delo kot prispodoba pesniškega ustvarjanja. Dev jo je kot eden prvih uporabil v svoji pesmi Spevorečnost na Krajnske spevorečnike. S to alegorijo skuša bralcem pokazati, kako je delo pesnika težko in koliko truda mora vložiti, preden oblikuje neko delo. V sodobni slovenski književnosti pa se je od izida pesmi Edvarda Kocbeka Lipicanci začel pojavljati alegorični lik te prelepe živali in njene pozitivne preobrazbe. Ko je lipicanec majhen, je črn, ko odraste, postane bel. To je alegorija na slovensko zgodovino, ki se iz teme preraja v svetlobo (je moralno čista). Kocbekova pesem je tako hvalnica slovenskemu narodu. Največje umetniško alegorično delo, ki najbolj celostno prikazuje vse te vsebine, je nedvomno Dantejeva [[Božanska komedija]]. V njej je [[Dante Alighieri |Dante Alighieri]] združil vse vidike srednjeveškega sveta v zaokroženo celoto. Podlaga sta ji krščanska filozofija in teologija, pripoved sledi krščanskim predstavam o posmrtnem življenju - o peklu, vicah in nebesih. V to dogajanje so vključene številne zgodbe o resničnih in izmišljenih ljudeh Dantejevega časa, od papežev do preprostih meščanov. Poseben čar daje celoti ljubezen do Beatrice, ki ima alegoričen pomen. Zgodba govori o tem, kako Dante zablodi v temnem gozdu (grešno življenje), kjer sreča tri živali: risa (nečistost), leva (napuh) in volkuljo (lakomnost). Politična razlaga živali je sledeča: ris predstavlja Firence, lev francosko kraljestvo, volkulja pa papeštvo. Iz zagate reši Danteja Vergil (prispodoba razuma) in ga povede na dolgo pot odkrivanja življenja in sveta. Na svoji poti Dante sreča vrsto znanih ljudi iz mitologije in zgodovine in se z njimi pogovarja. Največkrat uvršča avtor posamezne ljudi v dele pekla in vic, in sicer zgolj po svojih političnih simpatijah. V raj ga Vergil kot pogan ne more spremljati; tam ga vodi Beatrice (podoba božanske milosti). Preko tega alegoričnega dela pesnik razkriva vse najbolj banalne, podle in pokvarjene človeške strasti. Bralca prisili k refleksiji; vse v življenju je stvar izbire. Toda potem vedno pride do "višjega" obračuna in na koncu je vedno zlo kaznovano, dobro pa nagrajeno. == Personifikacija alegorije == Alegorija pogosto nastopa v obliki [[personifikacija|personifikacije]]. Na najbolj konvencionalen način so jo avtorji koristili v pravljicah z živalsko tematiko, kjer so bili vedno živalski liki poosebljeni in so tako alegorično predstavljali najbolj značilne človeške lastnosti, ki jih je zaradi moralnega nauka želel pisatelj izpostaviti. Tako vlogo so imele pravljice v času razsvetljenstva, vendar poleg moralističnih vsebin so tudi posredovale dokaj zapleteno, pogosto dramatično vizijo sveta. Personficirane živalske like je na primer v svojih pravljicah uporabljal [[Anton Feliks Dev]]. Pravljica Pav inu slavc graja napuh vase zagledanega pava, hvali pa slavčevo petje in pridnost, ki na koncu zmaga. V svoji satiri Na sladnost Dev opominja vse tiste, ki se ne znajo upirati sli, ker jih potem čaka kazen (čebele opikajo preveč sladkosnedega medveda). V pravljici Lev inu podgana pa Dev skozi zgodbo o levu, privezanem na niti, ki ga reši mala podgana, graja človeško nehvaležnost, ki je pogosto plačilo za dobroto. [[Valentin Vodnik]] v svoji alegorični zgodbici Petelinčka daje primer človeške tekmovalnosti, ki se ne ozira na prijateljstvo. V pesmici Nemški in kranjski konj pa skozi alegorijo govori o težkem položaju slovenskega ljudstva pod nemško oblastjo. Drugi pogosti živalski alegorični liki so na primer:lisica, ki predstavlja prebrisanost, osel ─ trmoglavost, ovce ─ infantilnost in neumnost, čebele in mravlje ─ delovno zagnanost in pridnost itn. V slovenski poeziji 18. stoletja je lep primer alegorične personifikacije pesem iz Pisanic Mile pogovor med Dunavo inu Savo, kjer nastopajo reke kot predstavnice dveh dežel ─ Nemške in Kranjske in se med sabo pogovarjajo o žalovanju zaradi smrti kraljice Marije Terezije. == Zgodovina == Zgodovino alegorije pravzaprav predstavlja igra poskusov povezanih z uvedbo natančne razlage, interpretacijo in mnogopomensko značilnostjo alegorije. Alegorijo kot literarni trop omenja že antična poetika [[Kvintilijan|(Kvintilijan)]], njen izvor pa še kljub temu ni povsem jasen in je kot taka še vedno zanimiva tema za raziskovalce. Po navadi se omenjajo trije viri, in sicer 1) krog Biblije in kultura njene interpretacije; 2) orientalska pripovedka; 3) preoblikovanje antične kulture - desakralizacija, ki je povzročila, da so imena grških bogov dobila pomen določenih pojmov in idealnih značilnosti. Zgodovina pojma je po eni strani povezana z [[retoriko]] po drugi pa s [[hermenevtiko]], od nekdaj pa je alegorija delovala kot posredovalka sporočil o resnicah, drugačnih od tiste, ki se zdi dojemljiva na prvi pogled. Alegorija je dominirala v umetnosti srednjega veka. Takrat so alegoričen značaj začeli ex post pripisovati tudi starejšim delom in tako je npr. Vergilijeva [[Eneida]] postala pripoved o strmenju krščanske duše k čednosti, v Prudentiusovi Psihomahiji so bila človeška kontradiktorna hrepenenja predstavljena kot borba med napakami in čednostmi. Od 12. stoletja je začela alegorija dobivati značilno vlogo v ljubezenskih pripovedih kot so Tristan in Izolda, Romanca o Lancelotu [[Chretien de Troyes|Chretiena de Troyesa]] ali v pripovedih o sv. Graalu. == Primeri alegorije v slovenski književnosti == [[Pisanice od lepeh umetnosti]] (Pesniški zbornik, gl. avtor in urednik Janez Damascen oz. Anton Feliks Dev) so bile prava zakladnica zgodb z alegoričnim pomenom. Ena najlepših je elegija Kranjskih modric žalovanje, kjer avtor skozi alegorijo opisuje zamudništvo slovenske umetnosti in leposlovja ter pomanjkanje pesnikov, ki bi opevali čast in slavo kranjske dežele. Zgodba govori o kranjskih modricah (muzah umetnosti), ki so posodile svojega boga Belina (alegorija na pesniški navdih) laškim sestram in zdaj jim ga te nočejo vrniti. Zato vlada v Kranjski deželi velika žalost (piščali ne igrajo, strune na citrah samo škripajo). Tej pesnitvi sledi oda Veselje kranjskih modric na prihod njih Belina, v kateri pesnik izraža navdušenje nad pesniško pomladjo, ki da je prišla med Slovence s pevskim [[Apolon|Apolonom]]. Oživi tudi sama narava in po človeško razodeva, kar vse pesnik doživlja. Od takrat naprej bodo slovenski Ovidi in Vergili slavili ime svoje domovine. S Kranjcem, ki je bil vesel rojstva slovenske posvetne poezije, je mišljen širši slovenski prostor. Belin pa alegorično predstavlja pesnika samega, seveda z njegovimi vrstniki, po katerem bi slovenski narod dobil čisti jezik, orodje za slovstveni napredek in s tem vstopnico v družbo kulturnih narodov. Alegorične prispodobe je uporabljal tudi Valentin Vodnik, ki je bil poleg Deva in Pohlina glavni soustvarjalec Pisanic. V uvodni pesmi tretjega letnika zbornika Prošnja na Kranjsko Modrino nagovarja Vodnik Modrino ─ muzo kranjske dežele, naj se mu pridruži in mu poda svojo prečno piščal (flavto), kar alegorično pomeni, da si Vodnik želi pravega pesniškega navdiha in prosi muze, naj mu ga podarijo. Vodnik je v tej pesmi uporabil podoben nagovor kot [[Horacij]] v pesmi Descende coelo. V Vodnikovi pesmi [[Ilirija oživljena]], se alegorija razteza skozi vse delo. Pesnitev je alegoričen govor personificirane Ilirije, ki je slavospev [[Napoleon|Napoleonu]], vendar tudi slavospev slovenski zgodovini, izraža pa tudi upanje v veliko prihodnost. Poosebljena Ilirija zatrjuje, da Slovani že od nekdaj živijo na tej zemlji in da bo zdaj v njih stopil novi (Napoleonov) duh. Ta novi duh bo prerodil ves narod, ki bo mogočen živel naprej v srcu Evrope. S pesmijo Ilirija oživljena je Vodnik zapel slavo Napoleonu kot pobudniku "ilirske" zavesti Slovencev in Slovanov. Pesnitev je bila objavljena leta 1811 v Vodnikovi knjigi Pismenost ali Gramatika za Perve šole. Leta 1828 je izšla [[Veritij|Veritijeva]] pripoved Popotnik široke in vozke poti ali popisovanje, kako se človek spači, v grehih živi, kako se poboljša in bogu služi. Lovro Pintar jo je1848 imenoval moralistični roman, [[Fran Levstik]] 1881 nabožna povest, [[Matjaž Kmecl]] pa nabožna vzgojna alegorija. Zgodba je abstraktna, osebe so personifikacije moralnih lastnosti. Gre za pripovedovanje o mladeniču Feliksu (Srečku), ki se znajde v mestu Goljufije, kjer srečuje osebe sveto Željo, sveto Čistost, sveto Modrost, Bogoslužnost, Potrpežljivost, Pokoro - torej take, ki že po imenu kažejo na svoj alegorični, nerealni, ideologizirani značaj. Z zgodbicami poskuša avtor učinkovito vcepljati lepo obnašanje, pobožnost in druge vrline, ki se človeka sicer slabše oprijemajo. Lep primer alegorije je tudi Levstikova pesem Umetnik, ki jo je sam avtor podnaslovil Alegorija. S pomočjo le-te upodablja pričujoč umetniški ustvarjalni proces od zavesti ustvarjalnega nemira, ki se v ugodnem trenutku bliskovito sprosti v ustvarjanje. Alegorično sta predstavljena dva svetova, ki se nato prelijeta v novi plodni, umetniški svet, ki ga avtor slika z različnimi vizualnimi podobami (npr. reka, ki nenadoma privre ob izviru iz zemlje). Končna umetnina je umirjena podoba umetnikovega ustvarjalnega preobilja in nemira, kakor je narava - umirjena podoba prvotnih ustvarjalnih moči. V pesmi je dejansko skoraj vsaka beseda podoba (razvezana reka, izvir, bregovi srca, vode se budijo, ribič...). Alegorija je tudi [[Josip Stritar|Stritarjeva]] pesem Sreča, poezija in Prešeren, objavljena leta 1877 v reviji Zvon, ki jo je sam urejal. Ta pesem je daljša, pripovedna, dialoška. V lepo okolje gozdička pride mlad človek, ki ga nagovori mlada ženska (alegorija sreče) in mu razlaga, kaj vse mu lahko ponudi (naravo, uživanje življenja, egocentrizem, cvetoče ravnine, čast, zlato, bele dvore). Tu so predstavljeni srednjeslojski ideali: sreča, uživanje, bogastvo - ti ideali veljajo še danes. Mladenič se da nagovoriti še eni ženski: Poeziji. Obe ga prepričujeta, naj se preda eni izmed njiju. Kar ponuja Sreča, ne prinaša globokega trajnega zadovoljstva. To doseže šele Poezija, ki ima nalogo tešiti brate, plačilo pa je večni spomin in hvaležnost naroda. Stritar predpostavlja, da mora biti pesnik nesrečen, da lahko poje (pesni), nagrada pa je večen spomin, ker se je odrekel zemeljskemu uživanju sreče. Alegorija je tudi prisotna pri [[Simon Gregorčič|Simonu Gregorčiču]] v pesmi Kesanje. Avtor preko alegorije daje bralcu vedeti, kako bi moral živeti. Pesem govori o starcu, ki ga obiščejo njegova dela in misli, ki jih je nosil s sabo celo življenje. Pridejo tudi mladostne norosti, krivica in laži. Starec se ustraši in se končno zave svojih grešnih dejanj ter spozna njihovo zlo. Na koncu ugotovi, da je največja bolečina ravno kesanje, krivice in spomin, kar pomeni, da najbolje je, če človek celo življenje živi zgledno in pošteno. Na prelomu 19. in 20. stoletja je mesto alegorije sicer prevzel simbol, toda sodobna znanost kaže povečano zanimanje za alegorijo kot tudi razumevanje za njeno ključno vlogo v srednjeveški poetiki in umetniški teoriji. Povratek k alegoriji v 20. stol je povezan z [[verizem|antiverističnimi]] tendencami in zato je pogosto povezovan z [[groteska|grotesko]]. Najboljši primer alegorije v 20. stol. so romani [[Franc Kafka|F. Kafke]] Proces (1925), in Grad (1926), kjer je fantastični svet predstavljen z izrazom strahu, ki ga doživlja glavni lik. V slovenski poeziji prve polovice 20. stol. jo pa najdemo na primer pri [[Božo Vodušek|Božu Vodušku]] v pesmi Ladja sanj. Pesnik je tukaj uporabil klasični alegorični lik ladje kot prispodobe države. Ta ladja (država) je ladja sanj. Te sanje se v tem trenutku zdijo mogoče še nedosegljive, podobno kot mitični obljubljeni otok Atlantida, toda enkrat te sanje lahko postanejo resnične in bomo vsi doživeli svojo novo lepšo državo - deželo sanj, če pa ne mi, jo bodo pa gotovo doživeli naši zanamci, potomci (podoba otroka). Alegorične eksemple lahko opazimo tudi v sodobni postmoderni poeziji. Tak primer je pesem Krmilnica [[Alojz Ihan|Alojza Ihana]]. S svojevrstno prispodobo v obliki krmilnice in v njej vladajoče hierarhije pravičnosti, hoče avtor pokazati neka višja, globlja spoznanja. Preko alegorične zgodbe o hranjenju in nadaljnjem pobijanju ptic v krmilnici prikazuje Ihan dejanske razmere, ki vladajo v sodobni moderni družbi, kjer nekateri neprestano s svojo logiko posiljujejo druge in ne opazijo, da se njihovi načrti naenkrat čisto izjalovijo oziroma popačijo. Na koncu človek ugotovi lahko samo to, da čeprav jih jasno vidi, družbenih nezakonitosti ne more spremeniti ali preprečiti. Ne glede na to, kako se bomo trudili, kakšne radikalne metode bomo uporabili, hierarhija bo še naprej obstajala. Veliki in močnejši bodo še vedno nadvladovali manjše in šibkejše. Tudi, če nekomu uspe odstraniti del le-teh, bodo na njihovo mesto prišli drugi, ki so bili prej v hierarhiji eno stopničko nižje, toda potem ti bodo postali najmočnejši in tako naprej...Avtor ugotovi, da takšna so pač dejstva, v takem svetu živimo. Pesnik prisili bralca, da se ta zamisli, ali bo mogoče res treba spremeniti, prerasti stereotipno razmišljanje in zrelativizirati neke resnice. == Alegorija v pregovorih == Alegorija je bila še posebej priljubljena v pregovorih. Najbolj domiselno jih je skupaj zbral Valentin Vodnik v svoji Novi pratiki npr.: Sušec - Trte se jokajo, potlej rodé, kteri pít hočejo,naj se poté (nauk, da nič ne pride brez truda); Veliki traven - Natóra jeseni pretrudna zaspi,zato se spomladi vesela zbudi (alegorično prikazana naravna cikličnost, delo:počitek);Gruden - Kdor klobas pozimi hrani,se poleti muham brani (nauk, da ni dobro biti skopušen); Mali srpan - Lej, ktir so poleti pred zarjo vstajáli,so bodo pozimi za hajdo naspali (alegorija na pridnost);enako tudi ponazarja ta pregovor, s tem, da je dodatno prisotna personifikacija: Veliki srpan - Obirajo hajdo nedolžne tatice, čbelárjem pa nósjo debele mošnjíce. Alegoričen pregovor je tudi ta: Jabolko ne pade daleč od drevesa (kakšni starši, takšni otroci). == Alegorija v likovni umetnosti == [[Slika:Ivana Kobilca - Slovenija se klanja Ljubljani (without frame) less saturation.jpg|thumb|right|300px|[[Ivana Kobilca]] - ''[[Slovenija]] se klanja [[Ljubljana|Ljubljani]]'' (1903, [[Mestna hiša, Ljubljana]])]] Še bolj kot v pesništvu je priljubljena alegorija v [[likovna umetnost|likovni umetnosti]]: slikarstvu in kiparstvu (alegorične slike in kipi, kot na primer boginja Asteria s prevezanimi očmi - alegorija na pravičnost, obilni hedonistični angelci - alegorija na raj, Orfej z liro v roki - alegorija na glasbo itn.). Že v 16., 17. stol. so bili zelo priljubljeni posebni albumi tematsko urejenih slik z besednimi alegoričnimi komentarji, ki so predstavljale npr. posamezne čednosti, znanja, človeške čute, estetske kategorije. Ena prvih takšnih zbirk alegoričnih slikovnih predstav je bila Iconologija [[C.Ripe|C.Ripeja]], 1593. Poezijo je predstavljala ženska bogato oblečena v modri zvezdnati obleki, z bujnim oprsjem, naslonjena na liro s flavto v desni roki, lovorjevim vencem na glavi. Vsaka podrobnost je imela tukaj svoj alegorični pomen: lira in flavta je kazala na povezavo poezije in glasbe, lovorjev venec je pomenil slavo, bujno oprsje plodnost, bogata obleka božanskost. == Viri in literatura: == * Kos, Janko: Literarna teorija, Ljubljana: DZS, 2001 * Kos, Janko: Očrt literarne teorije, Ljubljana: DZS, 1994 * Kmecl, Matjaž: Mala literarna teorija, Ljubljana: Založba M & N, 1996. * Trdina, Silva: Besedna umetnost 2. del, Ljubljana: MK, 1965. * Inštitut za književnost in umetnost: Rečnik književnih termina, Beograd: Nolit, 1985. * Brodzka, Puchalska, Semczuk, Sobolewska, Szary-Matywiecka: Słownik Literatury Polskiej XX wieku, Wrocław-Warszawa-Kraków: Zakład Narodowy im. Ossolińskich, 1992. * Whitman, Jon: Allegory: The Dynamics of an Ancient and Medieval Technique, Oxford: Clarendon Press. == Zunanje povezave == {{Commons category|Allegories}} {{Wikislovar|alegorija|Alegorija}} *[http://xtf.lib.virginia.edu/xtf/view?docId=DicHist/uvaBook/tei/DicHist1.xml;chunk.id=dv1-07;toc.depth=1;toc.id=dv1-07;brand=default;query=allegory#1 ''Dictionary of the History of Ideas'':] Allegory in Literary history *[http://scholar.lib.vt.edu/ejournals/ElAnt/V1N5/levis.html ''Electronic Antiquity'', Richard Levis, "Allegory and the ''Eclogues''"] Roman definitions of ''allegoria'' and interpreting Vergil's ''[[Eclogue]]s''. [[Kategorija:Književnost]] {{normativna kontrola}} 2muw1olaefqrpq67doolafffa7097gi Slovenski rekordi v atletiki 0 71946 6753181 6743647 2026-09-20T13:54:24Z Sporti 5955 /* Moški */ pos. 6753181 wikitext text/x-wiki '''Slovenski rekordi v atletiki''' so [[rekord]]i, ki jih je potrdila [[Atletska zveza Slovenije]]. == Moški == {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atlet !Datum !Kraj |- | 100 m | 10,09 s | [[Anej Čurin Prapotnik]] | 19. junij 2026 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 200 m | 20,47 s | [[Matic Osovnikar]] | 24. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 300 m | 31,89 s | [[Luka Janežič]] | 27. maj 2017 | {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenska Bistrica]] |- | 300 m | 32,34 |[[Matija Šestak]] |10. avgust 2004 |{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | 400 m | 44,70 s | [[Rok Ferlan]] | 28. junij 2025 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 600 m | 1:15,49 | [[Žan Rudolf]] | 8. maj 2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Pliezhausen]] |- | 800 m | 1:45,15 | [[Žan Rudolf]] | 4. avgust 2021 | {{ikonazastave|GER}} [[Pfungstadt]] |- | 1000 m | 2:20,12 | [[Jan Petrač]] | 15. Junij 2019 | |- | 1500 m | 3:34,23 | [[Žan Rudolf]] | 26. junij 2026 | {{ikonazastave|CRO}} [[Zagreb]] |- | [[Milja]] | 3:58,89 | [[Bekim Bahtiri]] | 25. avgust 1993 | {{ikonazastave|AUT}} [[Linz]] |- | 2000 m | 5:08,4 | [[Stane Miklavžina]] | 9. avgust 1981 | {{ikonazastave|CRO}} [[Zagreb]] |- | 3000 m | 7:51,35 | [[Stanko Lisec]] | 7. junij 1978 | {{ikonazastave|SWE}} [[Göteborg]] |- | 5000 m | 13:27,96 | [[Vid Botolin]] | 1. avgust 2026 | {{ikonazastave|BEL}} [[Oordegem]] |- | 10000 m | 28:32,86 | [[Stane Rozman (atlet)|Stane Rozman]] | 30. junij 1983 | {{ikonazastave|SUI}} [[Lausanne]] |- | 20000 m | 59:54,2 | [[Numan Ukić]] | 2. oktober 1980 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 30000 m | 1:36:47,6 | [[Mirko Vindiš]] | 1. april 1994 | {{ikonazastave|SLO}} [[Velenje]] |- | Tek 1 ura | 20,042 km | [[Numan Ukić]] | 2. oktober 1980 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Polmaration | 1:01:57 | [[Jan Kokalj]] | 20. september 2026 | {{ikonazastave|DEN}} [[København]] |- | [[Maraton]] | 2:11:50 | [[Roman Kejžar]] | 26. marec 2000 | {{ikonazastave|ITA}} [[Torino]] |- | 110 m ovire | 13,47 s | [[Filip Jakob Demšar]] | 29. junij 2025 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 400 m ovire | 47,80 s | [[Matic Ian Guček]] | 27. avgust 2026 | {{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- | 2000 m zapreke | 5:31,19 | [[Janko Podgoršek]] | 12. julij 1998 | {{ikonazastave|ITA}} [[Formia]] |- | [[tek na 3000 m z zaprekami| 3000 m zapreke]] | 8:16,96 | [[Boštjan Buč]] | 12. junij 2003 | {{ikonazastave|CZE}} [[Ostrava]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(reprezentanca) | 38,91 s | [[Staš Tin Lorbar|Lorbar S. T.]], [[Filip Oiclj|Oiclj F.]], [[Andrej Skočir|Skočir A.]],[[Anej Čurin Prapotnik|Čurin Prapotnik A.]] | 16. julij 2026 | {{ikonazastave|SUI}} [[Luzern]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(klub) | 39,95 s | [[Atletsko Društvo Mass Ljubljana|AD MASS]]<br>[[Rok Predanič|Predanič R.]], [[Matic Osovnikar|Osovnikar M.]], [[Matic Šušteršič|Šušteršič M.]], [[Jan Žumer|Žumer J.]] | 24. maj 2003 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Štafeta 4x200 m (klub) | 1:25,84 | [[Železničarski Atletski Klub Ljubljana|ŽAK LJUBLJANA]] [[Rok Predanič|Predanič R.]], [[Primož Obernauer|Oberauner P.]], [[Tine Fakin|Fakin T.]], [[Matija Šestak|Šestak M.]] | 19. junij 1999 | {{ikonazastave|TUR}} [[Istanbul]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) | 3:02,70 | [[Miro Kocuvan mlajši|Kocuvan M.]], [[Boštjan Horvat|Horvat B.]], [[Jože Vrtačič|Vrtačič J.]], [[Matija Šestak|Šestak M.]] | 28. avgust 1999 | {{ikonazastave|ESP}} [[Sevilla]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(klub) | 3:11,78 | [[Atletski Klub Olimpija|AK Olimpija]]<br>[[Gregor Japelj|Japelj G.]], [[Sašo Božič|Božič S.]], [[Iztok Hodnik|Hodnik I.]], [[Boštjan Horvat|Horvat B.]] | 14. junij 1998 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Štafeta 4x800 m (klub) | 7:37,87 | [[Koroški Atletski Klub Ravne|KAK RAVNE]] [[Zoran Planinšec|Planinšec Z.]], [[Luka Leitinger|Leitinger L.]], [[Janez Štern|Štern J.]], [[Uroš Verhovnik|Verhovnik U.]] | 19. maj 1996 | {{ikonazastave|GER}} [[Landshut]] |- | Štafeta 4x1500 m (klub) | 15:29,7 | [[Atletsko društvo Kladivar Celje|AD KLADIVAR]] [[Franc Kovač|Kovač F.]], [[Drago Žuntar|Žuntar D.]], [[Franc Červan|Červan F.]],[[Simo Važič|Važič S.]] | 25. september 1966 | {{ikonazastave|SLO}} [[Trbovlje]] |- | Hitra hoja na 10000 m | 42:19,1 | [[Milan Balek]] | 9. junij 1990 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Hitra hoja na 20000 m | 1:28:03,2 | [[Milan Balek]] | 28. avgust 1983 | {{ikonazastave|SLO}} [[Postojna]] |- | Hitra hoja na 30000 m | 2:24:43 | [[Milan Balek]] | 1. maj 1990 | {{ikonazastave|ITA}} [[Milano]] |- | Hitra hoja na 50000 m | 4:18:28 | [[Milan Balek]] | 16. oktober 1983 | {{ikonazastave|AUT}} [[Dunaj]] |- | Skok v daljino | 8,40 m | [[Gregor Cankar]] | 18. maj 1997 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Troskok | 16,82 m | [[Boštjan Simunič]] | 1. junij 2002 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | |16,82 m |[[Gregor Cankar]] |16. februar 2003 |{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Skok v višino | 2,32 m | [[Rožle Prezelj]] | 17. junij 2012 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | [[Skok s palico]] | 5,70 m | [[Robert Renner]] | 22. avgust 2015 | {{ikonazastave|KIT}} [[Peking]] |- | Suvanje krogle | 20,76 m | [[Miran Vodovnik]] | 17. junij 2006 | {{ikonazastave|GRE}} [[Solun]] |- | Met diska | 72,61 m | [[Kristjan Čeh]] | 9. april 2026 | {{ikonazastave|USA}} [[Ramona, Oklahoma|Ramona]] |- | Met kladiva | 82,58 m | [[Primož Kozmus]] | 2. september 2009 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Met kopja | 81,13 m | [[Matija Kranjc]] | 23. junij 2016 | {{ikonazastave|SLO}} [[Brežice]] |- | Deseteroboj | 7771 točk | [[Jan Duhovnik]] | 24. maj 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |} == Ženske == {|class="wikitable" |-style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atletinja !Datum !Kraj |- | 100 m | 11,09 s | [[Merlene Ottey]] | 13. avgust 2004 | {{ikonazastave|BEL}} [[Liège| Naimette-Xhovemont]] |- | 200 m | 22,72 s | [[Merlene Ottey]] | 23. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 300 m | 37,48 s | [[Alenka Bikar]] | 12. maj 2001 | {{ikonazastave|SLO}} [[Nova Gorica]] |- | 400 m | 51,22 s | [[Anita Horvat]] | 20. julij 2018 | {{ikonazastave|MON}} [[Monako]] |- | 600 m | 1:25,59 s | [[Anita Horvat]] | 28. april 2024 | {{ikonazastave|ITA}} [[Milano]] |- | 800 m | 1:55,19 | [[Jolanda Čeplak]] | 20. julij 2002 | {{ikonazastave|BEL}} [[Heusden-Zolder]] (v dvorani) |- | 1000 m | 2:31,66 | [[Jolanda Čeplak]] | 28. avgust 200 | {{ikonazastave|ITA}} [[Rovereto]] |- | 1500 m | 4:02,13 | [[Sonja Roman]] | 10. julij 2009 | {{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] |- | [[Milja]] | 4:29,58 | [[Jolanda Čeplak]] | 19. september 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 2000 m |5:55,42 | [[Sonja Roman]] | 3. julij 2008 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 3000 m | 8:46,44 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 26. julij 2020 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 5000 m | 14:50,40 | [[Klara Lukan]] | 16. julij 2025 | {{ikonazastave|BEL}} [[Liège]] |- | 10000 m | 31:06,63 | [[Helena Javornik]] | 27. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 20000 m | 1:10:30,4 | [[Helena Javornik]] | 19. julij 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- |25000 m |1:28:22,6 |[[Helena Javornik]] |19. julij 2006 |{{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | Tek 1 ura | 17.070 m | [[Helena Javornik]] | 19. julij 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | Polmaration | 1:06:43 | [[Klara Lukan]] | 15. marec 2026 | {{ikonazastave|ESP}} [[Málaga]] |- | [[Maraton]] | 2:27:33 | [[Helena Javornik]] | 27. oktober 2004 | {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] |- | 100 m ovire | 12,59 s | [[Brigita Bukovec]] | 31. julij 1996 | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta, Georgia| Atlanta]] |- | 400 m ovire | 56,52 s | [[Agata Zupin]] | 23. julij 2017 | {{ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]] |- | 2000 m zapreke | 5:56,28 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 16. julij 2020 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | [[tek na 3000 m z zaprekami|3000 m zapreke]] | 9:06,37 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 27. avgust 2023 | {{ikonazastave|HUN}} [[Budimpešta]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(reprezentanca) | 43,91 s | [[Alenka Bikar|Bikar A.]], [[Kristina Žumer|Žumer K.]], [[Maja Nose|Nose M.]], [[Merlene Ottey|Ottey M.]] | 25. julij 2003 | {{ikonazastave|ITA}} [[Pergine Valsugana]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(klub) | 44,83 s | [[Atletsko Društvo Mass Ljubljana|AD MASS]]<br>[[Pia Tajnikar|Tajnikar P.]], [[Sara Strajnar|Strajnar S.]], [[Kristina Žumer|Žumer K.]], [[Merlene Ottey|Ottey M.]] | 3. julij 2011 | {{ikonazastave|SUI}} [[La Chaux-de-Fonds]] |- | Štafeta 4x200 m (klub) | 1:43,3 | [[Atletsko društvo TAM|AD TAM]] [[Nives Horvat|Horvat N.]], [[Irena Bravč|Bravč I.]], [[Andreja Bačnik|Bačnik A.]], [[Zlatka Weingartner|Weingartner Z.]] | 21. april 1984 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- |Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) |3:34,77 |[[Brigita Langerholc|Lagerholc B.]], [[Jolanda Batagelj|Čeplak J.]], [[Anja Puc|Puc A.]], [[Sara Orešnik|Orešnik S.]] |18. junij 2006 |{{ikonazastave|GRE}} [[Solun]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) | 3:34,19 |[[Agata Zupin|Zupin A.]], [[Jerneja Smonkar|Smonkar J.]], [[Anja Benko|Benko A.]], [[Anita Horvat|Horvat A.]] | 25. junij 2017 | {{ikonazastave|ISR}} [[Tel Aviv]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(klub) | 3:45,19 | [[Atletsko društvo Kladivar Celje|AD KLADIVAR]]<br>[[Ana Rijavec|Rijavec A.]], [[Urška Klemen|Klemen U.]], [[Tina Jurčak|Jurčak T.]], [[Jolanda Batagelj|Čeplak J.]] | 10. junij 2007 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Štafeta 4x800 m (klub) | 9:02,96 | [[Atletsko društvo Maribor|AD MARIBOR]] [[Mateja Hojs|Hojs M.]], [[Marija Zajfrid|Zajfrid M.]], [[Nina Krašovec|Krašovec N.]], [[Sonja Roman|Roman S.]] | 11. maj 2003 | {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenska Bistrica]] |- | Hitra hoja na 10000 m | 1:02:34,84 | [[Tanja Grgič]] | 15. junij 1991 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Skok v daljino | 6,78 m | [[Nina Kolarič]] | 29. junij 2008 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ptuj]] |- | Troskok | 15,03 m | [[Marija Šestak]] | 17. avgust 2008 | {{ikonazastave|KIT}} [[Peking]] |- | Skok v višino | 2,00 m | [[Britta Bilač]] | 14. avgust 1994 | {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]] |- | [[Skok s palico]] | 4,82 m | [[Tina Šutej]] | 2. februar 2023 | {{ikonazastave|CZE}} [[Ostrava]] |- | Suvanje krogle | 18,10 m | [[Nataša Erjavec]] | 14. maj 1994 | {{ikonazastave|SLO}} [[Nova Gorica]] |- | Met diska | 60,11 m | [[Veronika Domjan]] | 6. julij 2016 | {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] |- | Met kladiva | 71,25 m | [[Barbara Špiler]] | 5. maj 2012 | {{ikonazastave|CRO}} [[Čakovec]] |- |Met kopja (staro kopje) |64,68 m |[[Renata Strašek]] |10. junij 1995 |{{ikonazastave|SLO}} [[Velenje]] |- | Met kopja | 67,16 m | [[Martina Ratej]] | 14. maj 2010 | {{ikonazastave|QAT}} [[Doha]] |- |Sedmeroboj (staro kopje) |5740 točk |[[Vladka Lopatič]] |17. maj 1992 |{{ikonazastave|ITA}} [[Brescia]] |- | Sedmeroboj | 5698 točk | [[Desanka Čalasan]] | 30. maj 1999 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |} == Glej tudi == * [[svetovni rekordi v atletiki]] *[[seznam slovenskih atletov]] ==Zunanje povezave== * [https://slovenska-atletika.si/rekordi-slovenije/ rekordi na straneh Atletske zveze Slovenije] [[Kategorija:Atletika v Sloveniji]] [[Kategorija:Športni rekordi in statistika]] [[Kategorija:Slovenski rekordi| Atletika]] oidpvdourvjf5w5628bsmpdxmzhawlo Občina Apače 0 72791 6753139 6753054 2026-09-20T13:12:46Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6753139 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Andrej Steyer]] |grb=Grb Apače.png |lokacija=Obcinaapace.PNG |lokacija_napis=Lega občine v sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si#L408_F195_T1257_vF_b_x567152.8125_y172263.20299999998_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F195_T1257_vF_b_x567152.8125_y172263.20299999998_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |splet=http://www.obcina-apace.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=53,5 |prebivalstvo=3562 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1777 |ženske=1785 |sedež=[[Apače]]}} '''Občina Apače''' je ena od občin v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] in je najsevernejša občina na [[Štajerska|Štajerskem]] s središčem v [[Apače|Apačah]]. Na zahodu meji na občino [[Občina Šentilj|Šentilj]], na jugozahodu na občino [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]], na vzhodu na občino [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]], na severu pa reka [[Mura]] predstavlja mejo z [[Avstrija|Republiko Avstrijo]]. Občina se nahaja 25&nbsp;km severovzhodno od [[Maribor]]a in 20&nbsp;km zahodno od [[Murska Sobota|Murske Sobote]]. [[Župan]] občine je [[Andrej Steyer]]. == Naselja v občini == * '''[[Apače]]''' * [[Črnci]] * [[Drobtinci]] * [[Grabe, Apače|Grabe]] * [[Janhova]] * [[Lešane]] * [[Lutverci]] * [[Mahovci]] * [[Nasova]] * [[Novi Vrh]] * [[Plitvica]] * [[Podgorje, Apače|Podgorje]] * [[Pogled, Apače|Pogled]] * [[Segovci]] * [[Spodnje Konjišče]] * [[Stogovci, Apače|Stogovci]] * [[Vratja vas]] * [[Vratji Vrh]] * [[Zgornje Konjišče]] * [[Žepovci]] * [[Žiberci]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Darko Anželj]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Franc Pižmoht]] | rowspan=2|'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Andrej Steyer]] | rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Apače]] *[[Seznam osebnosti iz Občine Apače]] == Zunanje povezave == *[http://www.obcina-apace.si Uradna stran občine] *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Apače|Občina Apače}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Apače| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Apače]] i3dafcg3novdv2yv1vse6hiiicqacfy Seznam slovenskih plesalcev 0 73662 6753372 6752237 2026-09-21T10:19:54Z ~2026-45085-22 264465 /* J */ 6753372 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]]? *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Isabella Kralj (ZDA) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] czzc2n72p9q8zkkur8h9jkelksptdy9 411vm 63 0 74089 6753168 2726268 2026-09-20T13:43:48Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6753168 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu Kosovo 0 74370 6753116 6747044 2026-09-20T12:21:07Z Erardo Galbi 166658 6753116 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = {{brezpreloma|'''''Republika e Kosovës'''''}}<br />{{jezik|sr-Cyrl|Република Косово}} / {{jezik|sr-Latn|Republika Kosovo}} | conventional_long_name = Republika Kosovo | common_name = Kosovo | common_name2 = Kosova | image_flag = Flag of Kosovo.svg | image_coat = Emblem of the Republic of Kosovo.svg<!-- Avoid changing this,it has a reliable source: http://www.kosovapress.com/ks/repository/images/stema_kosoves_thmb.jpg --> | image_map = Europe-Republic of Kosovo.svg | map_caption = Lega Kosova v [[Evropa|Evropi]] | national_motto = | national_anthem = ''[[Evropa (himna)|Evropa]]''<br /><center>[[Slika:National Anthem of the Republic of Kosovo.ogg]]</center> | official_languages = [[albanščina]], [[srbščina]] | regional_languages = [[turščina]], [[romščina]], [[bosanščina]] | ethnic_groups = 92,9 % [[Albanci]]<br />1,6 % [[Bošnjaki]]<br />1,5 % [[Srbi]]<br /> 4 % drugi<ref name="cia">{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=Europe :: Kosovo — The World Factbook |accessdate=2020-07-20 |archive-date=2016-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160701194718/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |url-status=dead }}</ref> | ethnic_groups_year = 2020 | capital = [[Priština]] | latd = 42 | latm = 40 | latNS = N | longd = 21 | longm = 10 | longEW = E | largest_city = capital | demonym = Kosovec | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Kosova|predsednica]] | leader_name1 = [[Albulena Haxhiu]] (v. d.) | leader_title2 = [[predsednik vlade Kosova|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Albin Kurti]] | leader_title3 = predsednik parlamenta | leader_name3 = Avni Dehari (v. d.) | sovereignty_type = [[Neodvisnost]]{{smallsup|1}} | sovereignty_note = od [[Srbija|Srbije]]{{efn|name=status}} | established_event1 = [[Razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|razglašena]] | established_date1 = 17. februarja 2008 | established_event2 = | established_date2 = | area_rank = 166 | area_km2 = 10.887 | percent_water = 1 | population_estimate = 1.932.774<ref name="cia"/> | population_estimate_rank = | population_estimate_year = 2020 | population_census = | population_census_year = | population_density_km2 = 159 | population_density_rank = 55 | GDP_PPP_year = 2020 | GDP_PPP = {{rast}} 23,524 mrd. USD<ref name="IMFWEORS">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=66&pr.y=10&sy=2019&ey=2020&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=967&s=NGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC&grp=0&a= |title=World Economic Outlook Database, October 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=2. februarja 2020}}</ref> | GDP_PPP_per_capita = {{rast}} 13.017 USD<ref name="IMFWEORS"/> | GDP_nominal_year = 2020 | GDP_nominal = {{rast}} 8,402 mrd. USD<ref name="IMFWEORS"/> | GDP_nominal_rank = | GDP_nominal_per_capita = {{rast}} 4649 USD<ref name="IMFWEORS"/> | GDP_nominal_per_capita_rank = | Gini_year = 2017 | Gini_change = increase | Gini = {{negativna rast}} 29,0 | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK&name_desc=false |title=GINI index (World Bank estimate) – Kosovo |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=13. oktobra 2019 |archive-date=2019-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190124203818/https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=XK&name_desc=false |url-status=dead }}</ref> | Gini_rank = 121 | HDI_year = 2016 | HDI_change = increase | HDI = 0,742 | HDI_ref = <ref>{{navedi splet|title=Kosovo Human Development Report 2016|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|publisher=Ministry for Foreign Affairs of Finland|accessdate=24. januarja 2019|date=2016|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161212031321/http://hdr.undp.org/sites/default/files/human_development_report_2016.pdf|archivedate=12. decembra 2016}}</ref> | HDI_rank = | currency = [[evro]] (€){{smallsup|2}} | currency_code = EUR | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = ''ni dodeljena'' | footnote1 = Neodvisnost je bila mednarodno priznana le deloma.{{efn|name=status}} | footnote2 = Kosovo je evro sprejelo enostransko in ni del [[evroobmočje|evroobmočja]]. }} '''Kosovo''' ({{jezik-sq|Kosovë, Kosova}}, {{jezik-sr|Косово|Kosovo}}) je [[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008|delno priznana]]{{efn|{{Kosovo-note}}|name=status}} republika v [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodni Evropi]]. Na Kosovu živi skoraj dva milijona prebivalcev, od tega 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,5 % [[Srbi|Srbov]]<ref name="cia"/> ter drugih etničnih skupnosti (Turkov, Romov, Bošnjakov, Hrvatov, Črnogorcev, [[Goranci|Gorancev]] itd.). Glavno in največje mesto Kosova je [[Priština]]. Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je Resolucija 1244 [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost [[Srbija|Srbije]] nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od [[Srbija|Srbije]].<ref name="news.bbc.co.uk">{{Navedi novice|title=Kosovo MPs proclaim independence|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7249034.stm|date=2008-02-17|accessdate=2022-12-06|language=en-GB}}</ref> Kot samostojno državo jo mednarodno priznava 97 od 193 držav članic Združenih narodov (stanje september 2020), 5. marca 2008 jo je priznala tudi [[Slovenija]].<ref>{{Navedi novice|title=Slovenija je priznala Kosovo|date=5. marec 2008|url=https://www.sta.si/1264136|work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]}}</ref> Stališče Srbije in držav, ki ne priznavajo samostojnosti Kosova, je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}). Republika Kosovo leži v središču [[Balkanski polotok|Balkanskega polotoka]] in obsega območje zgodovinskih pokrajin [[Kosovo (pokrajina)|Kosova]] in [[Metohija|Metohije]]. Severno in vzhodno meji na nesporno ozemlje Srbije, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Je članica [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] in [[Svetovna banka|Svetovne banke]]. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Kosova}} === Antična zgodovina === [[Slika:Dardania kingdom.png|levo|sličica|Zemljevid Dardanije.]] '''Kosovo''' je bilo v antiki znano pod imenom [[Dardanija]]. Tam so živela ilirska plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje pa so se tja naselila slovanska plemena (7. stoletje). Pred rimskim obdobjem je bilo območje Kosova središče [[Iliri|ilirskega]] kraljestva [[Dardanija|Dardancev]]. [[Konstantin I. Veliki|Konstantin veliki]] in bizantinski cesar [[Justinijan I.|Justinijan]] sta se rodila v Dardaniji. '''Dardanija''' je bila [[Rimska provinca|rimska]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] provinca na [[Balkan]]u. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina v [[Mezija|Meziji]], potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila po [[Dardanci]]h, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pr. n. št. – 6 n. št.). [[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.<sup>[[Dardanija#cite%20note-1|[1]]]</sup> Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]] in [[Tračani]]<sup>[[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]][[Dardanija#cite%20note-5|[5]]]</sup> ter kasneje s [[Kelti]]<sup>[[Dardanija#cite%20note-3|[3]]][[Dardanija#cite%20note-Panonija-4|[4]]]</sup> Po rimski osvojitvi [[Ilirija (država)|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.<sup>[[Dardanija#cite%20note-6|[6]]]</sup> ===Srednji vek=== [[Slovani]] so naselili Balkan v 6. stoletju . Na Kosovu je bilo leta 1072 obnovljeno nekdanje [[Bolgarsko cesarstvo]]. Trajno so osvojili to območje od Bizantinskega cesarstva v 11. in 12. stoletju. Kasneje v 13. stoletju je tu nastalo središče srbske monarhije in [[pravoslavje|pravoslavja]] in to ostane njen del vse do [[Bitka na Kosovem polju|Kosovske bitke]] leta 1389, ko v 15. stoletju pade pod turško oblast. V 14. stoletju so prišli trgovci iz [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]] in dobili velika pooblastila od srbskih vladarjev (današnji hrvaški [[Janjevci]]). ===Turška oblast=== Kosovo kot [[Sandžak]] in sestavni del [[Rumelija|Rumelije]] obstaja od leta 1455, leta 1878 pa se reformira v [[vilajet]]. V obdobju turške oblasti je bilo [[Krščanstvo|krščansko]] prebivalstvo islamizirano. Srbija trdi, da je bilo prebivalstvo splošno zamenjano z muslimanskimi [[Albanci]] in ta pojem, da so kosovski Albanci pozni migranti, je napačen, ki ga je oblikovala propagandna skupina srbskih kolonizacijskih projektov 19. in 20. stoletja. Leta 1937 Vaso Čubrilović omenjal kampanjo 1878 kot velik uspeh, ki je bil posneman na [[Kosovski vilajet|Kosovskem vilajetu]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Greater Serbia: From Ideology to Aggression|url=https://books.google.ch/books?id=DIPiAAAAMAAJ&q=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&dq=expulsion+of+albanians+vaso+cubrilovic&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwjllruYvdzqAhWKuIsKHfWzAhsQ6AEwA3oECAQQAg|publisher=Croatian Information Centre|date=1993|isbn=978-953-6058-02-0|language=en|first=Ante|last=Beljo}}</ref> Albanska krajevna imena in naselja, so zapisana v slovanskih in otomanskih registrih v 13. do 15. stoletju. Med letoma 1910 do 1912 je trajala albanska narodna vstaja proti turški oblasti na Kosovu.<gallery> Slika:Kosovo02.png|Kosovski vilajet, 1875–1878 Slika:Vilayet of Kosovo (1881–1913) map.png|Kosovski vilajet, 1881–1912 </gallery> ==== Priseljevanje Srbov in Albancev v Habsburško monarhijo iz Kosova leta 1690 in 1737–39 ==== Pripoved o migraciji je del srbske identitetne pripovedi. Gre za narodno-religiozni mit s junaško tematiko. Frederic Anscombe predlaga, da je skupaj z drugimi pripovedmi o kosovskem mitu osnova srbskega nacionalizma, ki je spodbudila spore.<ref>{{Navedi splet|title=Handbook of ethnic conflict : international perspectives : Landis, Dan : Free Download, Borrow, and Streaming|url=https://archive.org/details/handbookethnicco00land|website=Internet Archive|accessdate=2020-07-23|language=en}}</ref> Po mnenju Fredericka Anscomba velika migracija romantično nacionalno zgodovino usklajuje s pozno moderno resničnostjo, saj kosovske Albance prikazuje kot potomce presaditev, ki jih sponzorira Otomanska vlada, ki so se naselili po izgonu srbskega prebivalstva in domnevno prevzeli nadzor nad ozemljem, s tem ponovitev "druge kosovske bitke" in nenehni boji za svobodo. Malcolm in Elsie navajata, da so se različne vojne migracije dogajale zaradi vojne Svete lige (1683–1699), ko je tisoče beguncev našlo zatočišče na novi habsburški meji.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historical Dictionary of Kosova|url=https://books.google.ch/books?id=Fnbw1wsacSAC&pg=PA71&lpg=PA71&dq=Serb+migration+Albanians+1689&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serb%20migration%20Albanians%201689&f=false|publisher=Scarecrow Press|date=2004|isbn=978-0-8108-5309-6|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref> Saggau navaja, da sodobna prilagoditev in popularizacija migracij črpata navdiha Vuka Karadžića in Petra II Petrovića-Njegoša, pred tem pa še nista bila sestavni del srbske narodne identitete. Maroš Melichárek je po besedah ​​Maroša Melicháreka prikazan tudi s srbsko nacionalno simboliko. Znamenito sliko Paje Jovanovića, ki jo je leta 1896 naročil patriarh Georgije Branković,<ref>{{Navedi revijo|last=Melichárek|first=Maroš|last2=Research|first2=Serbian Studies|title=Maroš Melichárek, &quot;GREAT MIGRATION OF THE SERBS (1690) AND ITS REFLECTIONS IN MODERN HISTORIOGRAPHY&quot;, Serbian Studies Research, vol. 8, no. 1, 2017, 87-102.|url=https://www.academia.edu/35488747/Maro%C5%A1_Melich%C3%A1rek_GREAT_MIGRATION_OF_THE_SERBS_1690_AND_ITS_REFLECTIONS_IN_MODERN_HISTORIOGRAPHY_Serbian_Studies_Research_vol._8_no._1_2017_87-102|language=en}}</ref> so primerjali z opazno ameriško sliko Emanuela Leutzeja Washingtona, ki je prestopil Delaver. Upodobitev in simbolika velike srbske migracije je še vedno zelo močna in ažurna. Profesor zgodovine Maroš Melichárek omenja, da so bile opravljene tudi druge primerjave velikih migracij, na primer z velikim umikom, in s fotografijo Srbov, ki bežijo iz Republike Srbske krajine. Med begunci, ki so se v tistem času preselili na ozemlja, ki so prevladovala Avstrija, je bilo tudi veliko Albancev, vzhodno-pravoslavnih in katoliških.<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia as History: Twice There Was a Country|url=https://books.google.ch/books?id=AZ1x7gvwx_8C&pg=PA27&dq=A&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=A&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2000-03-28|isbn=978-0-521-77401-7|language=en|first=John R.|last=Lampe|first2=Professor John R.|last2=Lampe}}</ref> Naselili so se predvsem v Syrmiji in sosednjih regijah, znotraj meja Habsburške monarhije, ki vključuje katoliške Albance in Klimente, ki so naselili tri vasi v Sirmiji.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Serbs|url=https://books.google.ch/books?id=2Wc-DWRzoeIC&redir_esc=y&hl=en|publisher=John Wiley & Sons|date=2008-04-15|isbn=978-1-4051-4291-5|language=en|first=Sima M.|last=Cirkovic}}</ref> ==== Izgon Albancev in naselitev Kosova iz juga Srbije 1877–78 ==== [[Slika:Izgon Albancev in naselitev Kosova.jpg|sličica|261x261_pik|Izgon Albancev in naselitev Kosova]] V letih 1877–78 so bili Albanci v [[Niš]]u žrtve genocida in izgona. Regija je bila etnično očiščena Albancev in nadomeščena s srbskimi naseljenci iz daljnih regij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Western intervention in the Balkans : the strategic use of emotion in conflict|url=https://books.google.ch/books?id=fKom-fspjGQC&pg=PA159&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|isbn=978-1-107-01066-6|oclc=1241672594|first=Roger Dale|last=Petersen}}</ref> Izgon Albancev (Iseljavanje Arnauta /srbsko: Iseљавање Арнаута) je bil naslov predavanja srbskega oz. jugoslovanskega zgodovinarja [[Vasa Čubrilović]]a (1897–1990) 7. marca 1937. Besedilo je opisovalo dinamiko etnične sestave Kosova in drugih albanskih naseljenih območij v Jugoslaviji od srednjega veka do danes. Medtem ko je pojasnjevanje, zakaj vse prejšnje metode jugoslovanskih oblasti za uničenje etnične večine Albancev na teh območjih, na primer počasna kolonizacija ali agrarne reforme, doslej ni uspela, je v podrobnosti predlagalo radikalno rešitev, množični izgon Albancev. Čubrilović je izgon videl kot geopolitični ukrep za preprečevanje morebitnega albanskega [[Iredentizem|iredentizma]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovo: The Politics of Identity and Space|url=https://books.google.ch/books?id=mtHSCXYFpYkC&pg=PA151&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Routledge|date=2005-10-09|isbn=978-1-134-27632-5|language=en|first=Dr Denisa|last=Kostovicova}}</ref> V prispevku je opisana radikalna rešitev,<ref>{{Navedi knjigo|title=Saviours of the Nation: Serbia's Intellectual Opposition and the Revival of Nationalism|url=https://books.google.ch/books?id=imMBBAAAQBAJ&pg=PA128&redir_esc=y|publisher=McGill-Queen's Press - MQUP|date=2002-10-09|isbn=978-0-7735-7092-4|language=en|first=Jasna|last=Dragovic-Soso}}</ref> množični izgon Albancev. Čubrilović je predlagal, naj se Albanci prisilijo, da se prostovoljno odselijo z nadlegovanjem in naseljevanjem Srbov, ter države pozval na pomoč, da naj "Arnaut (Albanec) trpi, kolikor lahko". To bi storili z denarnimi kaznimi, aretacijami, neusmiljeno uporabo vseh policijskih predpisov, kaznovanjem, tihotapljenjem, krčenjem gozdov in nasiljem. Uporabili bi neusmiljeno pobiranje davkov in zaprli vse javne šole. Albanske domove in vasi bi lahko požgali, kar se nanaša na izgone Albancev v Nišu in Kuršumliji 1877–78.<ref>{{Navedi splet|title=Medjunarodni znanstveni skup "Jugoistocna Europa 1918.-1995." Ideologija Velike Srbije|url=http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/velikesrbije.htm#vs|website=www.hic.hr|accessdate=2020-07-20|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305095231/http://www.hic.hr/books/jugoistocna-europa/velikesrbije.htm#vs|url-status=dead}}</ref> Čubrilović je opisal, da bi ga četniki in paravojaki lahko koristili, če bi pritiskali na Albance, naj odidejo, zaradi česar je "najučinkovitejše sredstvo". Njihovo zemljo je bilo treba zapleniti in dati črnogorskim in srbskim naseljencem ter tako spremeniti etnično strukturo. Te metode bi povzročile etnično čiščenje. Čubrilović je menil, da so Albanci nacionalistični, plemenski, fanatični, vraževerni in da so bili prejšnji načrti za izgon, kot so bili sprejeti znotraj širše regije leta 1878 na območjih, kot sta Toplica in doline Morava, ki jih je Srbija dobila s San Stefanskim sporazumom leta 1877/78, bi bil edini učinkovit način. Predlagal je, da se Albanci imenujejo Turki in naj se njihovo življenje čim bolj bedno prisili v odhod. Dogovori so na koncu pripeljali do preselitve več deset tisoč kosovskih Albancev v Turčijo in v Kosovo.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Road to Independence for Kosovo: A Chronicle of the Ahtisaari Plan|url=https://books.google.ch/books?id=f2nOTuF_KC0C&pg=PA19&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|publisher=Cambridge University Press|date=2010|isbn=978-0-521-11624-4|language=en|first=Henry H. Perritt|last=Jr|first2=Perritt, Jr (Henry|last2=H..)}}</ref> === 1912–1918 === Albanija je 28. novembra 1912 razglasila neodvisnost. Londonska konferenca je bila 29. julija 1913, kjer so veleposlaniki šestih velikih sil tistega časa (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija in Italija razdelili Albanijo na več delov, kjer je Srbija pridobila Kosovo, Črna gora pa [[Metohija|Metohijo]] (večji, zahodni del), v katerih sestavi je ostalo do leta 1918, delno pa tudi v kasnejših državnih tvorbah. V srbskem delu Kosova in Metohije je leta 1913 nastal velika albanska vstaja, ki je bila vzrok za posredovanje vojske. Po vojaškem zlomu Srbije leta 1915 in Črne gore leta 1916, območje Kosova okupirajo enote [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in [[Bolgarija|Bulgarije]]. Z razdelitvijo Albanije so pustili albansko prebivalstvo na obeh straneh meje. Srbsko-francoska vojska, po preboju [[Solunska fronta|Solunske fronte]], zavzame območje leta 1918. Kosovo postane sestavni del [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Jugoslovenske kraljevine]] decembra istega leta. === Jugoslovanski državni program - Kolonizacija Kosova (1918–1941) === Kolonizacija Kosova je bil uradni jugoslovanski državni program, ki se je začel v obdobju (1918–1941),<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=http://scindeks-clanci.nb.rs/data/pdf/0353-9008/2008/0353-90080824231P.pdf|website=web.archive.org|date=2011-08-26|accessdate=2020-07-20|archive-date=2011-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110826204541/http://scindeks-clanci.nb.rs/data/pdf/0353-9008/2008/0353-90080824231P.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Kosovo: In the Heart of the Powder Keg|url=https://books.google.ch/books?id=e4BpAAAAMAAJ&dq=There+have+been+four+major+campaigns+of+Serbian+and+Montenegrin+colonization+in+Kosovo+up+to+the+present&q=campaigns+&redir_esc=y&hl=en|publisher=East European Monographs|date=1997|isbn=978-0-88033-375-7|language=en|first=Robert|last=Elsie}}</ref> katerega namen je bil zmanjšati prisotnost Albancev in povečati srbsko prisotnost. V obdobju kolonizacije se je med 60.000 in 65.000 registriranih kolonistov, od katerih je bilo več kot 90 odstotkov Srbov, naselilo na ozemlju nekdanjega kosovskega Vilajeta, ujetega iz Otomanskega cesarstva leta 1912.<ref>{{Navedi knjigo|title=Just or Unjust War?: International Law and Unilateral Use of Armed Force by States at the Turn of the 20th Century|url=https://books.google.ch/books?id=v_dADwAAQBAJ&pg=PT270&dq=Serbianise&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q=Serbianise&f=false|publisher=Routledge|date=2017-11-30|isbn=978-1-351-15466-6|language=en|first=Mohammad Taghi|last=Karoubi}}</ref> Upoštevati je treba, da je to verjetno konzervativna številka, saj je težko ekstrapolirati, koliko naseljencev bi bilo neregistriranih, saj se tovrstna dejanja ponavljajo v Cubrilovićevih poznejših delih, ki se nanašajo na to obdobje. Od leta 1918 do 1921 so bili pogromi, pokoli in izgon Albancev, saj so njihovo število zmanjšali iz 1.000.000 na približno 439.500, kjer so se priselili v Turčijo.<ref>{{cite journal |last=Gulyás |first=László |last2=Csüllög |first2=Gábor |year=2015 |title=History of Kosovo from the First Balkan War to the End of World War II (1912–1945) |url=https://khv.zcu.cz/export/sites/ffkhv/en/research/vbhr/archiv/2015/WBHR_2015_Number_2.pdf |journal=West Bohemian Historical Review |volume=5 |issue=2 |pages=219–237 |access-date=2022-05-27 |archive-date=2022-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220222061825/https://khv.zcu.cz/export/sites/ffkhv/en/research/vbhr/archiv/2015/WBHR_2015_Number_2.pdf |url-status=dead }}</ref> Povečanje srbskega prebivalstva na Kosovu je bilo za jugoslovansko državo veliko težje doseči kot zmanjšanje albanskega z represivnimi ukrepi. Te lekcije se je naučil in zabeležil Vaso Čubrilović, izvajal pa jo je v obdobju Rankovića leta 45, kjer so bili sprejeti skoraj enaki ukrepi za albansko prebivalstvo. ===Od prve svetovne vojne do neodvisnosti=== Med letoma 1918 in 1941 je bilo Kosovo del Kraljevine Jugoslavije. Z delitvijo na okrožja leta 1922, je bilo območje razdeljeno na pet okrožij (''oblasti'') in to: Zetska oblast s sedežem na [[Cetinje|Cetinju]] (Peć, Đakovica), Raška oblast s sedežem v [[Čačak|Čačku]] (Mitrovica, Leposavić), Kosovska oblast s sedežem v [[Priština|Prištini]] ([[Prizren]], Podujevo, Kuršumlija), Oblast s sedežem v Vranju (Gnjilane, Kamenica), manjši deli pa so bili pripojeni v Skopsko oblast. Jeseni leta 1926 je prišlo do večjega spopada med severno albanskimi plemeni in jugoslovansko vojsko. Spopad je nastal najprej na meji in se razširil na območje obeh držav. Prišlo je do konference veleposlanikov, ki jo je organiziralo [[Društvo narodov]], zaradi ohranitve miru v Evropi. Konferenca je spremenila mejo med dvema državama: Kraljevini SHS je bil dodeljen albanski del ob Metohiji, Albaniji pa jugoslovanski del ob Vardarski Makedoniji. Območji se nista znatno razlikovali po površini. Z razdelitvijo na [[banovina|banovine]] leta 1929 je bilo Kosovo razdeljeno na 3 banovine (Zetsko, Moravsko in Vardarsko), izginila je Kosovska oblast. Že oblasti [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] in [[Kraljevina Črna gora|Kraljevine Črne gore]] so izvajale agrarno reformo in se spuščale v politiko državnega terorizma nad albanskim prebivalstvom, to se je nadaljevalo tudi v Kraljevini Jugoslaviji in njeni agrarni reformi.<ref>{{navedi knjigo |first=Stipe |last=Šuvar |title=Nacije i međunacionalni odnosi u Socijalističkoj Jugoslaviji |publisher=Naše teme |location=Zagreb |year=1970 |pages=48 |quote=Srpske i crnogorske vlasti vršile su kolonizaciju Kosova, upuštajući se i u terorističke akcije prema albanskom stanovništvu, a ta je praksa nastavljena i u buržoaskoj Jugoslaviji.}}</ref> Po invaziji [[Sile osi|sil osi]] so Kosovo osvojile italijansko-albanske čete in večina pripade Albaniji pod italijansko upravo. Tedaj so bili v koncentracijskih taboriščih izvršeni zločini nad nealbanskim (srbskim, [[Judje|judovskim]], [[Romi|romskim]] prebivalstvom. 100.000 Srbov je bilo izgnanih, 10.000 ubitih. Leta 1943 je Italija pristopila k zaveznikom in albanska lokalna uprava, ki ji pomagajo nemške oborožene sile vlada Kosovu. [[Kosovarji]] in [[Kosovci]] so začeli narodnoosvobodilni boj jeseni leta 1942 z ustanovitvijo Glavnega štaba za Kosovo in Metohijo, ter partizanskega odreda ''Zejnel Ajdini''. Ob koncu leta 1943 in začetku leta 1944, je bila v vasi Bujan (nad reko Valbono, okoli 10&nbsp;km gorvodno od ustja v [[Beli Drim]] v Albaniji) konferenca Pokrajinskega komiteja KPJ za Kosovo in Metohijo na kateri so ustanovili Oblastni NOO za Kosovo in Dukagjin (albansko ime za Metohijo in obmejna območja Albanije). [[Slika:Prishtina perspektivë nga Radio Kosova 1.jpg|250px|thumb|desno|Priština]] [[Slika:Prizreni gjate dimrit.jpg|250px|thumb|desno|Prizren]] Na zasedanju Oblastnega NOO Kosova in Metohije, 8. do 10. avgusta 1945 sklenejo, da se Kosovo in Metohija priključi Srbiji v okviru Demokratične federativne Jugoslavije z avtonomnim statusom.<ref>{{navedi knjigo |first=Dušan |last=Bilandžić |title=Historija Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije : glavni procesi : 1918-1985 |edition=3. dopolnjena |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |year=1985 |pages=71 |quote=Konačna odluka o statusu Kosova donesena je na zasjedanju ''Oblasnog NOO-a Kosova i Metohije od 8. do 10. srpnja 1945. koje je zaključilo da se ta pokrajina priključi federalnoj Srbiji u DF Jugoslaviji sa statusom autonomije.}}</ref> ''Avtonomna Kosovsko-metohijska oblast'' (AKMO) kot sestavni del Srbije je bila ustanovljena leta 1945 kot del Demokratične federativne Jugoslavije oz. Federativne ljudske republike Jugoslavije ([[FLRJ]]). Leta 1959 je prišlo do prve diskusije o vpašanju narodnostne problematike v jugoslovanskem poliotičnem vrhu. Istega leta je bil del ozemlja ožje Srbije pripojen skrajno severnemu delu Kosova s skoraj čisto srbsko narodnostno sestavo prebivalstva. Ustava iz leta 1963 je ime ''Oblast'' v primeru Kosova spremenila v ''Pokrajina'', zmanjšal(?) se je tudi avtonomni status, čeprav je bila formalno izenačena s statusom AP [[Vojvodina, Srbija|Vojvodine]] kot dela [[Socialistična republika Srbija|Socialistične republike Srbije]] znotraj SFRJ. Avtonomna pokrajina Kosovo je bila dejansko del SR Srbije.<ref>Petričević, Jure; Bochenski, Joseph M. (et al.) ''Sukob'', Adria, Brugg, 1988., str. 101.</ref> Konec novembra 1968 je JNA prvič posredovala z namenom pomiritve prebivalstva.<ref>[http://www.hrvatski-fokus.hr/index.php?option=com_content&view=article&id=1158:prije-dvadeset-godina-1-za-trajanja-obiju-protuhrvatskih-jugoslavija-prepolovljen-je-broj-hrvata&catid=22:feljtoni&Itemid=46 Hrvatski fokus] Davor Runtić: JNA u prvoj akciji, pristupljeno 8. ožujka 2011.</ref> Albanci so tega leta v Prištini in drugih krajih na Kosovu 27. novembra, ki je državni praznik sosednje [[Albanija|Albanije]], množično odšli na ulice in zahtevali, naj Kosovo postane republika. Milica in JNA sta brutalno reagirali in zatrli nemire. Kljub temu je bila avtonomija leta 1968 z ustavnimi spremembami okrepljena in Kosovo je z razširitvijo avtonomnih pravic dejansko postalo kontitutivni subjekt federacije, skoraj izenačen s statusom republik kot [[Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo]] (kratko SAP Kosovo), kar se je dejansko potrdilo tudi z novo jugoslovansko ustavo iz leta 1974, ko je dobilo svojega predstavnika v Predsedstvu SFRJ, pa tudi samo je dobilo predsestvo, enako kot "običajne" republike. Po Titovi smrti 1980 so Albanci 1981 zahtevali enakopraven status Kosova z republikami v SFRJ, kar je spet sprožilo posredovanje vojske in razglasitev izrednega stanja. Konec 1980-ih sledijo novi nemiri in novo posredovanje policije. Leta 1989 Kosovo de facto izgubi status avtonomne pokrajine v SFRJ, ustava pokrajine je bila suspendirana. Srbija pa je kljub temu (enako kot velja za [[Vojvodina, Srbija|Vojvodino]]), obdržala člana predsedstva SFRJ iz Kosova, da bi imela večjo težo pri glasovanju. Kot odgovor na te poteze, skupina albanskih politikov sprejme ''Ustavo republike Kosova'' v Kačaniku in razglasi neodvisnost Kosova. Začnejo se spopadi z jugoslovanskim in srbskim vodstvom, in velik del albanskega življa bojkotira popis prebivalstva leta 1991 in vse volitve od tedaj dalje. Na referendumu leta 1991, ki ga Srbija ne prizna, se je večina izrekla za neodvisnost. Kosovo s Srbijo leta 1992 postane del [[Zvezna republika Jugoslavija|Zvezne republike Jugoslavije]]. Spopadi se zaostrujejo in leta 1996 izbruhnejo v državljansko vojno med Osvobodilno vojsko Kosova in albanskimi paravojaškimi enotami na eni strani in srbsko-jugoslovanskimi silami na drugi. V vojni (1998–1999) je pobegnilo 1 milijon Albancev in skoraj 200.000 Srbov in ostalih, bilo je 12.000 mrtvih (9.000–10.000 Albancev, 1000–2000 Srbov, Romov, Bošnjakov in drugih). Leta 1999 [[NATO]] bombardira SRJ in prevzame Kosovo od jugoslovanske vojske, ZN pa to območje vzamejo pod svoj protektorat v skladu z resolucijo 1244. prišlo je do velikega eksodusa preostalega nealbanskega (v glavnem srbskega) prebivalstva. Neredi se nadaljujejo 15. marca 2004.<ref>http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2004&mm=03&dd=15&nav_category=12&nav_id=135320</ref> Po [[kosovska vojna|kosovski vojni]] leta 1999 je [[Resolucija 1244 Varnostnega sveta Združenih narodov|Resolucija 1244]] [[Varnostni svet OZN|Varnostnega sveta]] [[Združeni narodi|Združenih narodov]] določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo [[Začasna upravna misija Združenih narodov na Kosovu|Začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu]] (UNMIK), katerega varnost zagotavlja [[Kosovska sila]] (KFOR) pod poveljstvom [[NATO|Nata]], in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih [[proces določitve statusa Kosova|pogajanjih]] o [[ustavni status Kosova|ustavnem statusu Kosova]] pod pokroviteljstvom [[Združeni narodi|Združenih narodov]] je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije,<ref name="news.bbc.co.uk" /> se poimenovala ''Republika Kosovo'' ({{jezik-sq|Republika e Kosovës}}, {{jezik-sr|Република Косово}}, ''Republika Kosovo'') in bila deležna delnega mednarodnega priznanja [[država|državnosti]] (državo so priznale npr. [[Združene države Amerike]] in nekatere pomembne [[Evropa|evropske]] države, 5. marca 2008 tudi [[Slovenija]]). Suverenosti Kosova poleg Srbije oporekajo še [[Azerbajdžan]], [[Belorusija]], [[Ciper]], [[Gruzija]], [[Kazahstan]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Rusija]], [[Slovaška]], [[Španija]], [[Šrilanka]], [[Vietnam]] in nekatere druge države. Njihovo stališče je, da je Kosovo srbska pokrajina z imenom [[Avtonomna pokrajina Kosovo in Metohija]] ({{jezik-sr|Аутономна покрајина Косово и Метохија}}, ''Autonomna pokrajina Kosovo i Metohija'', tudi Космет, ''Kosmet''; {{jezik-sq|Krahina Autonome e Kosovës dhe Metohisë}}). Kosovo meji severno na srbsko Podunavlje in Podrinje, zahodno na [[Črna gora|Črno goro]] ter južno na [[Albanija|Albanijo]] in [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]]. Kosovo ima štiri velika jezera, ki so bila umetno narejena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero se imenuje [[Ujmani]] in je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]]. [[Slika:Kosovo map-en.svg|thumb|300px|Zemljevid Kosova]] ==Geografija== {{glavni|Geografija Kosova}} Kosovo je po površini najmanjša država jugovzhodne Evrope. Reliefno sestoji iz dveh večjih kotlin: Kosovske (srednja višina 500 m) na vzhodu in Metohijske (srednja višina 350 m) na zahodu. Dno kotlin je prekrito s [[terciar]]nimi in [[kvartar]]nimi sedimenti. Obkroženi sta z visokimi gorami: [[Prokletije|Prokletijami]] (najvišji vrh Kosova je [[Đeravica]], 2656 m), [[Žljeb]]om (2365 m) in [[Mokra gora|Mokro goro]] (2155 m) na severu ter [[Šar planina|Šar planino]] (2604 m) na jugozahodu. Gore so iz [[mezozoik|mezozojskih]] [[apnenec|apnencev]], [[paleozoik|paleozojskih]] [[skrilavec|skrilavcev]] in eruptivnih kamnin. Kosovo ima površino 10.887&nbsp;km². Okoli 40 % površine države prekrivajo gozdovi. Podnebje je submediteransko do gorsko. Srednja januarska temperatura je 0–2&nbsp;°C, srednja julijska pa 23–25&nbsp;°C. Povprečna letna količina padavin se giblje od 500 do 1000&nbsp;mm. Reke pripadajo [[Jadransko morje|jadranskemu]] povodju (porečje [[Beli Drim|Belega Drima]]), povodju [[Črno morje|Črnega morja]] ([[Tara]], [[Piva]], [[Lim]], [[Ibar]]) in [[Egejsko morje|Egejskega morja]] (reka Nerodimka spaja v egejsko (porečje Vardarja) in črnomorsko povodje (porečje Donave) - [[bifurkacija]]). Najdaljše reke: [[Beli Drim]] (128&nbsp;km, od tega 111,5&nbsp;km na Kosovu), [[Sitnica]] (110&nbsp;km), [[Ibar]] (280&nbsp;km, od tega 85&nbsp;km na Kosovu). Druge reke so še: [[Lab]], [[Drenica]], [[Lepenec]], [[Pećka Bistrica]], [[Erenik]], [[Prizrenska Bistrica]], [[Dečanska Bistrica]], Krenica, [[Nerodimka]]. Kosovo ima štiri velika [[Jezero|jezera]], ki so bila umetno ustvarjena v bivši Jugoslaviji. Največje jezero [[Ujmani]] je na severu Kosova, drugo največje je [[Radoniqit]], preostali sta [[Batllava]] in [[Badovci]]. * Jezera: [[Vrbničko jezero]] (umetno), [[Svrčin]], [[Sazlija]] * Gore: [[Prokletije]], [[Paštrik]], [[Koritnik]], [[Šar planina]], [[Kopaonik]]. ===Meje Kosova=== [[Slika:All in one.jpg|250px|thumb|Pogled na regijo Opolje]] * z [[Albanija|Albanijo]] - 111,7&nbsp;km * s [[Črna gora|Črno goro]] - 78,6&nbsp;km * s [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] - 158,7&nbsp;km * s [[Srbija|Srbijo]] - 365,8&nbsp;km Skupno meja meri 700,7&nbsp;km. ==Uprava== Kosovo sestavlja 30 občin in 7 okrožij: Đakovičko, Gnjilansko, Kosovskomitrovačko, Pećko, Prištinsko, Prizrensko in Uroševačko okrožje. == Prebivalstvo == [[Slika:Kosovo_ethnic_2005.png|250px|thumb|Narodnostni sestav 2005.]] Glede na rezultate popisa iz leta 2020, na Kosovu živi 1,870,981 prebivalcev, od tega nekaj več kot 93 % [[Albanci|Albancev]], 1,47 % [[Srbi|Srbov]].<ref name=":0" /> Ker so se Albanci na Kosovu odločili bojkotirati vse srbske institucije od 1990-ih, tudi popis prebivalstva, je težko ugotoviti točno število prebivalcev za nazaj. Ocenjuje se da je Kosovo imelo leta 2002 okoli 2,3 milijona prebivalcev, od teh veliko večino Albancev (88 %), sledijo Srbi (7 %) in manjšine: [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]], [[Bošnjaki]], [[Romi]], [[Črnogorci]], [[Turki]], [[Aškali]] ([[Egipčani]]?) in [[Janjevci|Hrvati]] (Janjevci). Gostota poseljenosti je bila 205 preb./km<sup>2</sup>. Srbi so v znatnem deležu (kot večinsko prebivalstvo) poseljeni jugovzhodno od Prizrena in zlati na severovzhodu Kosova. Nekaj Črnogorcev je v okolici Peći. [[Goranci]] živijo v vaseh ob albanski meji pri Đakovici in Dragašu (naselje imenovano ''Gora''). Turki so pomembna skupnost v Prizrenu. Hrvati živijo v vaseh [[Janjevo]], [[Letnica, Kosovo|Letnica]] in manjših drugih. Na Kosovu je največji naravni prirast prebivalstva v Evropi, predvsem pri Albancih, v regiji [[Sandžak]] in pri Hrvatih. V bivši SFRJ je bila na Kosovu največja stopnja nepismenosti zaradi diskriminacije. {| class="wikitable sortable" !Uvrstitev !Angleško ime !Albansko !Srbsko !Prebivalstvo <small>(2011)</small> !Velikost <small>(km<sup>2</sup>)</small> !Gostota <small>(km<sup>2</sup>)</small> !Naselja |- |1 |Pristina |Prishtinë |Priština |198,897 |572 |347.7 |41 |- |7 |Podujevo |Besianë |Podujevo |88,499 |663 |133.5 |76 |- |11 |Glogovac |Drenas |Glogovac |58,531 |290 |201.8 |37 |- |12 |Lipljan |Lipjan |Lipljan |57,605 |422 |136.5 |70 |- |21 |Kosovo Polje |Fushë Kosovë |Kosovo Polje |34,827 |83 |419.6 |15 |- |26 |Obilić |Obiliq/Kastriot |Obilić |21,549 |105 |205.2 |19 |- |30 |Gracanica |Graçanicë |Gračanica |10,675 |131 |81.5 |16 |- |33 |Novo Brdo |Artana |Novo Brdo |6,729 |204 |33 |24 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Prištine''' | |477,312 |2,470 |193.2 |298 |- |2 |Prizren |Prizren(i) |Prizren |177,781 |626 |284 |74 |- |10 |Theranda |Therandë |Suva Reka |59,722 |306 |178.5 |42 |- |14 |Mališevo |Malishevë |Mališevo |54,613 |361 |165.4 |43 |- |22 |Dragaš |Dragash |Dragaš |33,997 |435 |78.2 |35 |- |35 |Mamuša |Mamushë |Mamuša |5,507 |11 |500.6 |– |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Prizrena''' | |331,670 |1,397 |237.4 |195 |- |23 |Kaçanik |Kaçanik |Kačanik |33,454 |221 |151.4 |31 |- |25 |Shtime |Shtime |Štimlje |27,324 |134 |203.9 |23 |- |31 |Elez Han |Hani i Elezit |Đeneral Janković |9,389 |83 |113.1 |11 |- |32 |Štrpce |Shtërpcë |Štrpce |6,949 |247 |28.1 |16 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Ferizaja''' | |185,806 |1,030 |180.4 |126 |- |3 |Ferizaj |Ferizaj |Uroševac |108,690 |345 |315 |45 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Pejë''' | |174,235 |1,365 |127.6 |118 |- |19 |Klina |Klinë |Klina |38,496 |308 |125 |54 |- |4 |Peć |Pejë |Peć |96,450 |603 |160 |14 |- |17 |Istog |Istog |Istok |39,289 |454 |86.5 |50 |- |5 |Gjakova |Gjakova/Gjakovë |Đakovica |94,557 |587 |161.1 |91 |- |13 |Rahovec |Rahovec |Orahovac |55,053 |276 |199.5 |32 |- |18 |Deçan |Deçan |Dečani |38,984 |180 |216.6 |37 |- |34 |Junik |Junik |Junik |6,078 |86 |70.7 |10 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Gjakove''' | |194,672 |1,129 |172.4 |170 |- |8 |Mitrovica |Mitrovicë |Kosovska Mitrovica |71,909 |350 |205.5 |45 |- |9 |Vučitrn |Vushtrri |Vučitrn |69,870 |344 |203.1 |67 |- |15 |Skenderaj |Skënderaj |Srbica |50,858 |378 |134.5 |49 |- |24 |North Mitrovica |Mitrovica Veriore |Severna Mitrovica |29,460 |11 |2,678.2 |– |- |27 |Leposavić |Albanik |Leposavić |18,600 |539 |34.5 |42 |- |28 |Zvečan |Zveçan |Zvečan |16,650 |122 |136.5 |35 |- |29 |Zubin Potok |Zubin Potoku |Zubin Potok |14,900 |333 |44.7 |29 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Mitrovice''' | |272,247 |2,077 |131.1 |267 |- |6 |Gjilan |Gjilan |Gnjilane |90,015 |385 |233.8 |54 |- |16 |Vitina |Viti |Vitina |46,959 |278 |168.9 |39 |- |20 |Dardan |Dardanë |Kamenica |35,600 |423 |84.2 |58 |- |36 |Ranilug |Ranillug |Ranilug |3,866 |78 |49.6 |18 |- |37 |Klokot |Kllokot |Klokot |2,556 |24 |106.5 |4 |- |38 |Parteš |Partesh |Parteš |1,787 |18 |99.3 |3 |- |— | colspan="2" |'''Okrožje Gjilana''' | |180,783 |1,206 |149.9 |287 |- | colspan="3" |<center> '''Kosovo'''</center> | |'''1,816,675''' |'''10,908''' |'''170''' |'''1,339''' |} == Religija == Religija na Kosovu je ločena od države. Ustava določa Kosovo kot sekularno državo, ki je nevtralna glede verskih prepričanj in kjer so vsi enaki, preden je zagotovljen zakon in svoboda verovanja, vesti in vere.Religija na Kosovu (Evropska socialna raziskava 2012). * Muslimani 88 % * Katoliki 2,2 % * Pravoslavci 1,5 % * Ne-verniki 2,9 % * Drugo 0,4 % == Kultura == [[File:Museum of Kosova.JPG|thumb|Narodni muzej Kosova]] === Umetnost === {{glavni| Arhitektura Kosova|Kulturna dediščina Kosova}} [[File:Prishtina and the great Hamam.jpg|thumb|right|Veliki hamam v Prištini je bil zgrajen v 15. st. in je del cesarske mošeje v Prištini.]] Arhitektura Kosova sega v [[neolitik]], [[bronasta doba|bronasto dobo]] in [[srednji vek]]. Nanjo je vplivala prisotnost različnih civilizacij in religij, o čemer pričajo strukture, ki so preživele do danes. Kosovo je dom številnih [[samostan]]ov in [[cerkev (zgradba)|cerkva]] iz 13. in 14. stoletja, ki predstavljajo [[Srbska pravoslavna Cerkev|srbsko pravoslavno]] dediščino. Arhitekturna dediščina iz [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] obdobja vključuje [[mošeja|mošeje]] in [[hamam]]e iz 15., 16. in 17. stoletja. Druge zanimive zgodovinske arhitekturne strukture so ''kule'' iz 18. in 19. stoletja, pa tudi številni [[most]]ovi, urbana središča in [[trdnjava|trdnjave]]. Čeprav nekatere ljudske stavbe same po sebi ne veljajo za pomembne, so skupaj zelo zanimive. Med konfliktom na Kosovu leta 1999 je bilo veliko stavb, ki predstavljajo to dediščino, uničenih ali poškodovanih.<ref name=":1">{{cite journal|title=Prioritized Intervention List|journal=Regional Programme for Cultural and Natural Heritage in South-east Europe|date=23 January 2009|page=8|url=http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|access-date=2 March 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302202142/http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/cooperation/see/countries/kosovo_en.asp|archive-date=2 March 2014}}</ref> V regiji Dukagjini je bilo napadenih najmanj 500 kul, večina pa jih je bila uničenih ali kako drugače poškodovanih.<ref name=":0">{{navedi splet |title=7 Years of Kosovo Howard Smith of Geelong |url=https://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |access-date=13 April 2015 |archive-url=https://archive.today/20150413201519/http://hsog.tk/2015/03/7-years-of-kosovo/ |archive-date=13 April 2015 |url-status=dead}}</ref> Leta 2004 je UNESCO priznal samostan [[Visoki Dečani]] za svetovno dediščino zaradi izjemne univerzalne vrednosti. Dve leti pozneje je bila dediščina razširjena kot serijska nominacija, v katero so vključeni še trije verski spomeniki: [[Pećka patriarhija]], [[Naša Gospa Ljeviška]] in [[samostan Gračanica]] pod imenom ''Srednjeveški spomeniki na Kosovu''.<ref>{{navedi splet|title=Medieval Monuments in Kosovo|url=https://whc.unesco.org/en/list/724|publisher=[[UNESCO]]|date=2006|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150513120313/https://whc.unesco.org/en/list/724/|archive-date=13 May 2015}}</ref> Sestavljen je iz štirih srbskih pravoslavnih cerkva in samostanov, ki predstavljajo zlitje vzhodne pravoslavne [[bizantinska arhitektura|bizantinske]] in zahodne [[romanska arhitektura|romanske]] cerkvene arhitekture, ki tvorijo paleološki renesančni slog. Gradnjo so ustanovili pripadniki rodbine [[Nemanjići|Nemanjić]], najpomembnejše srbske rodbine v srednjem veku. Ti spomeniki so bili napadeni, zlasti med etničnim nasiljem leta 2004. Leta 2006 je bila posest vpisana na Seznam ogrožene svetovne dediščine zaradi težav pri upravljanju in ohranjanju zaradi politične nestabilnosti regije.<ref>[https://whc.unesco.org/en/news/268 World Heritage Committee puts Medieval Monuments in Kosovo on Danger List and extends site in Andorra, ending this year's inscriptions] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151002052606/https://whc.unesco.org/en/news/268 |date=2 October 2015 }}, ''[[UNESCO|UNESCO World Heritage Centre]]'', 13 July 2006. Accessed 31 January 2017.</ref> Kosovska umetnost je bila mednarodni javnosti zelo dolgo neznana, saj mnogi umetniki zaradi režima svoje umetnosti niso mogli razstavljati v umetniških galerijah, zato so vedno iskali alternative in so se celo zatekali k temu, da bi vzeli stvari na svoje roke. Do leta 1990 so kosovski umetniki predstavljali svojo umetnost v številnih prestižnih svetovno priznanih središčih. Zaradi edinstvenega pristopa do umetnosti glede na okoliščine, v katerih so nastale, so bile potrjene in visoko ocenjene, zaradi česar so bile prepoznavne in izvirne.<ref name="Congress2010">{{navedi knjigo|author=Library of Congress|title=Library of Congress Subject Headings|url=https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&pg=PA4303|year=2010|publisher=Library of Congress|pages=4303–|access-date=9 May 2018|archive-date=4 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200804023456/https://books.google.com/books?id=Ij47KwlCAykC&pg=PA4303|url-status=live}}</ref> Februarja 1979 je bila ustanovljena Kosovska narodna umetniška galerija. Postala je najvišja institucija vizualne umetnosti na Kosovu. Imena najvidnejših umetnikov Kosova so Muslim Mulliqi. Engjëll Berisha, Masar Caka, Tahir Emra, Abdullah Gërguri, Hysni Krasniqi, Nimon Lokaj, Aziz Nimani, Ramadan Ramadani, Esat Valla in Lendita Zeqiraj, ki so redki albanski slikarji, rojeni na Kosovu. === Kuhinja === [[File:Ushqim Tradicional Flija.JPG|thumb|right|''Flia'' je ena izmed najbolj priljubljenih jedi tradicionalne albanske kuhinje na Kosovu.]] Kosovska kuhinja je mešana z vplivi albanskega in srbskega izvora njenega večinskega prebivalstva. Na stičišču albanske, osmanske, romanske in slovanske kulture je Kosovo obogatilo svojo lastno kuhinjo, pri čemer je sprejelo in ohranilo nekatere svoje kuharske tradicije in tehnike. Hrana je pomemben sestavni del družbenega življenja prebivalcev Kosova, zlasti med verskimi prazniki, kot so božič, velika noč in ramazan. Baklavo, lokum in halvo za svečane priložnosti tradicionalno pripravljajo skoraj v vsakem gospodinjstvu na Kosovu in na Balkanu, ne glede na narodnost ali kulturno identiteto. Morda najbolj izstopajoči in tradicionalni primeri kosovske hrane vključujejo ''flia'' in ''pite'', ki ju postrežejo z različno zelenjavo, sadnimi konzervami, medom in jogurtom. ''Flia'' je sestavljena iz večplastnega krepa in je pretežno premazana s smetano, ''pite'' pa je napolnjena z mešanico slanega sira, mesa, krompirja ali pora. Kuhinja Kosova vključuje široko paleto svežega sadja, zelenjave in zelišč, kot so sol, rdeči in črni poper ter vegeta. Prebivalci Kosova uživajo v široki paleti mesnih in ribjih izdelkov med drugim piščancev, govedine, kebab, sujuk in jagnjetina, ki zaradi verske povezanosti velja za tradicionalno meso za verske priložnosti. Čaj, kot je gorski čaj v albanskem slogu ali črni čaj v ruskem in turškem slogu, je zelo razširjena pijača po vsem Kosovu in se še posebej streže v kavarnah, restavracijah ali doma. Kava je še ena priljubljena pijača, čeprav je Kosovo prežeto s kulturo in njihova kultura kave je velik del sodobne družbe. === Glasba === Čeprav je glasba na Kosovu raznolika, še vedno obstajata pristna albanska in srbska glasba. Za albansko glasbo je značilna uporaba ''Çifteli''. Klasična glasba je na Kosovu dobro poznana in jo poučujejo na več glasbenih šolah in univerzah. Leta 2014 je Kosovo prijavilo svoj prvi film za oskarja za najboljši tujejezični film ''Three Windows and a Hanging'' v režiji Ise Qosje.<ref name="ThreeWindows">{{navedi splet |url=https://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |title=Oscars: Kosovo Selects 'Three Windows and a Hanging' for Foreign-Language Category |access-date=23 September 2014 |website=Hollywood Reporter |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140926013052/http://www.hollywoodreporter.com/news/oscars-kosovo-selects-three-windows-734975 |archive-date=26 September 2014}}</ref> [[File:Lahuta QKVF.jpg|left|thumb|upright| Lahuto uporabljajo Gheg Albanci za petje epskih pesmi ali albanskih pesmi obmejnih bojevnikov..]] V preteklosti so epsko poezijo na Kosovu in v severni Albaniji peli na ''lahuti'', nato pa so uporabljali bolj uglašeno ''çiftelia'', ki ima dve struni - eno za melodijo in drugo za drone. Kosovska glasba je pod vplivom turške glasbe zaradi skoraj 500-letne osmanske vladavine na Kosovu, čeprav je kosovska folklora ohranila svojo izvirnost in zglednost.<ref>{{navedi knjigo|last=Knaus, Warrander|first=Verena, Gail|title=Kosovo|url=https://archive.org/details/kosovobradttrave0000warr|year=2010|publisher=Brad Travel Guides|location=Kosovo|page=[https://archive.org/details/kosovobradttrave0000warr/page/40 41]}}</ref> Arheološke raziskave povedo, kako stara je ta tradicija in kako se je razvijala vzporedno z drugo tradicionalno glasbo na Balkanu. Korenine iz 5. stoletja pr. n. št. so bile najdene v slikah na kamnih pevcev z inštrumenti. (Tam je znan portret "Panija", ki drži instrument, podoben flavti).<ref name="Kruta">{{navedi knjigo|last=Kruta|first=Beniamin|title=Vendi i polifonise shqiptare ne polifonike ballkanike|year=1990|publisher=Kultura Popullore|pages=13–14}}</ref> Umetniki sodobne glasbe Rita Ora, Dua Lipa in Era Istrefi so vse albanskega porekla in so za svojo glasbo dosegli mednarodno priznanje.<ref>{{navedi splet|title=Rita Ora|website=The Hollywood Reporter|url=https://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20120501101740/http://www.hollywoodreporter.com/earshot/rita-ora-single-party-and-bullshit-jay-z-roc-nation-294871|archive-date=1 May 2012}}</ref> Eden od priznanih glasbenikov iz Prizrena je kitarist Petrit Çeku, dobitnik več mednarodnih nagrad.<ref>{{cite journal|title=Catalogue of the 3rd edition of Dam Festival}}</ref> Srbska glasba s Kosova predstavlja mešanico tradicionalne glasbe, ki je del širše balkanske tradicije, s svojim značilnim zvokom ter različnimi zahodnimi in turškimi vplivi. Srbske pesmi s Kosova so bile navdih za 12. pesemski venec skladatelja [[Stevan Mokranjac|Stevana Mokranjca]]. Večino srbske glasbe s Kosova je prevladovala cerkvena glasba z lastnim deležem zapete epske poezije. Srbski nacionalni instrument [[gusle]] se uporablja tudi na Kosovu. == Znane osebe == Najbolj znane osebe s Kosova so pevke [[Rita Ora]], [[Ava Max]], [[Dua Lipa]] in [[Bebe Rexha]] ter nogometaši [[Adnan Januzaj]], [[Xherdan Shaqiri]], [[Valon Behrami]] in [[Granit Xhaka]]. == Glej tudi == *[[Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008]] *[[Kosovski parlament]] *[[seznam kosovskih politikov]] *[[SAP Kosovo]] ==Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Kosova - Косово и Метохија}} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/mednarodna_obzorja/kosovo/ Dokumentarec RTV Slovenija Mednarodna Obzorja - Kosovo] * [http://www.newkosovareport.com New Kosova Report - Kosovo News and Views Portal] {{CEFTA}} {{Države Evrope|naslov=Države Evrope}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 2008]] [[Kategorija:Kosovo|*]] qdq6rqod4ne26bqj7z7pgwz38i694y4 Albreht I. Habsburški 0 75956 6753282 6194789 2026-09-20T19:49:08Z JozefD 5744 6753282 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Albreht Habsburški}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=}} '''Albreht I. Habsburški''', vojvoda [[Avstrija (vojvodina)|Avstrije]] in [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] ([[1282]]), nemški kralj ([[1298]]), * julij [[1255]], [[Rheinfelden]], † [[1. maj]] [[1308]], [[Königsfelden]], [[Brugg]], [[Švica]]. Albreht je bil najstarejši sin [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa I.]] in Gertrude Ane Hohenberške. Leta 1282 sta z bratom [[Rudolf II. Avstrijski|Rudolfom II.]] od očeta prejela [[Koroška (vojvodina)|Koroško]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]] in [[Kranjska|Kranjsko]] s [[Slovenska marka|Slovensko marko]], čeprav je Kranjska s Slovensko marko dejansko ostala pod upravo oziroma je prešla v fevd (1286) grofov Goriško-Tirolskih. Leta 1298 je bil izvoljen za nemškega kralja. Zaradi neurejenih razmerij v zvezi z dediščino Rudolfa II., ga je leta 1308 umoril nečak [[Ivan Parricida]]. Na nemškem prestolu ga je nasledil sin [[Friderik I. Habsburški]]. == Sklici == <references /> {{Nasledstvo1| |predhodnik= [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf I.]] |funkcija= nemški kralj |leto-nastopa-prenehanja=1298-1308 |naslednik=[[Henrik IV. Luksemburški]] }}{{Nasledstvo1| |predhodnik= [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf I.]] |funkcija= vojvoda Avstrije, Štajerske |leto-nastopa-prenehanja=1282-1308<br />sovladar [[Rudolf II. Avstrijski|Rudolf II.]] |naslednik=[[Friderik I. Habsburški]] }} {{Kategorija v zbirki|Albert I of Habsburg}} {{noble-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Albreht I. Habsburški}} [[Kategorija:Umorjeni vladarji]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nemški kralji]] [[Kategorija:Vojvode Avstrije]] [[Kategorija:Vojvode Štajerske]] [[Kategorija:Pretendenti ogrskega prestola]] eg8pnzi1tpfrqt35wr3tfmwtnyc5xez Seznam slovenskih novinarjev 0 78059 6753397 6752404 2026-09-21T11:50:47Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6753397 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[novinar]]jev.''' {{CompactTOC2}} == A == *[[Lojze Abram]] *[[Mario Abram]] *[[Louis Adamič]] *[[Ivan Ahčin]]? *[[Bojan Ajdič]] *[[Vladimir Ajdič]] - Panda *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Matjaž Albreht]] *[[Roman Albreht]] *[[Jakob Alešovec]] *[[Miran Ališič]] *[[Aleksija Ambrosi]] *[[Oton Ambrož]] *[[Lado Ambrožič (mlajši)|Lado Ambrožič]] (*1947) *[[Leon Andrejka]] *[[Anita Andrenšek]] *[[Gašper Andrinek]] *[[Ivanka Anžič Klemenčič]] *[[Boštjan Anžin]] *[[Jure Apih]] *[[Robert Apollonio]] *[[Valentin Areh]] *[[Albin Arko]] *[[Alenka Arko]] *[[Jelena Aščič]] *[[Alenka Auersperger]] *[[Vito Avguštin]] *[[Branko Avsenak]] ==B== *[[Tanja Brkić]] *[[Mateja Babič Stermecki]] *[[Ria Bačer]] *[[Ivan Bajc]] *[[Ivo Bajec]] *[[Milan Bajec]] (Bgd) *[[Adrijan Bakič]] *([[Zorana Baković]]) *[[Drago Balažič]] *[[Nenad Baloh]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Iztok Bartolj]] *[[Lovro Baš]] *[[Elen Batista Štader]] *[[Ettore Battelli]] *[[Roberto Battelli]] *[[Marjan Bauer]] *[[Rado Bednařik]] *[[Boštjan Belčič]] *[[Niko Belopavlovič]] *[[Dušan Benko]] *[[Irma Benko]] *[[Lojze Berce]] (1898-1995) *[[Boris Bergant]] - Piki *[[Evgen Bergant (novinar)|Evgen Bergant]] - Kuki *[[Igor E. Bergant]] *[[Metod Berlec]] *[[Vlasta Bernard]] *[[Dušan Berne]] *[[Jolanda Bertole]] *[[Mateja Bertoncelj]] *[[Gojko Bervar]] *[[Vine Bešter]] *[[Slavko Beznik]] (1927-2021) *[[Jože Biščak]] *[[Vanja Brkić]] *[[Ljerka Bizilj]] *[[France Blatnik]] *[[Vinko Blatnik]] *[[Gašper Blažič]] *[[Mitja Blažič]] *[[Viktor Blažič]] *[[Janez Bleiweis]] *[[Slavko Bobovnik]] *[[Jakob Bogataj|Jakob (Jaka) Bogataj]] *[[Leopoldina Bogataj]] *[[Mirko Bogataj (novinar)]] *[[Robert Bogataj]] *[[Franc Bole]] *[[Tanja Borčić Bernard]] *[[Božidar Borko]] *[[Božo Borštnik]] *[[Pavle Borštnik]] *[[Dragica Bošnjak]] *[[Anže Božič]] *[[Bogdan Božič]] *[[Franci Božič]] *[[Kristina Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Rastko Bradaškja]] *[[Ciril Brajer]] *[[Katarina Braniselj]] *[[Jure Brankovič]] *[[Vasja Bratina]] *[[Karel Bratuša]] *[[Marija Brecelj]] *[[Martin Brecelj]] *[[Ilija Bregar]] *[[Marjan Bregar]] *[[Irena Brejc]] *[[Aldo Bressan]] *[[Peter Breščak]] *[[Bojan Brezigar]] *[[Nataša Briški]] *[[Jožica Brodarič]] *[[Matjaž Brojan]] *[[Andrej Brstovšek]] *[[Miha Brun]] *[[Albin Bubnič]] *Nataša Bucik Ozebek *[[Alojz Budin]] *[[Bojan Budja]] *[[Drago Bulc]] *[[Vesna Burnik]] *[[Ludvik Burger]] ==C== *[[Vlasta Cah Žerovnik]] *[[Sergio Canciani|Sergij (Sergio) Canciani]] (Kocjančič) *[[Eugenija Carl]] *[[Danijel Cek]] *[[Tomaž Celestina]] *[[Miro Cencič]] *[[Viktor Cenčič]] *[[Bogdan Capuder|Bogdan Cepuder]] *[[Marja Cerkovnik]] *[[Edita Cetinski Malnar]] *[[Petra Ciglic]] *[[Rado Cilenšek]] *[[Boris Cipot]] *[[Tina Cipot]] *[[Primož Cirman]] *[[Vekoslav Cizel]] *[[Mitja Cjuha]] *[[Peter Colnar]] *[[Sekumady Conde]] *[[Makso Cotič]] *[[Marko Crnkovič]] *[[Janez Cundrič]] *[[France Cvenkel]] ==Č== *[[Marko Čadež]] *[[Rok Čakš]] *[[Mirsad Čavalić]] *[[Silva Čeh]] *[[Marica Čepe]] *[[Mirko Čepič]] *[[Urška Čerče]] *[[Dušan Černe]] *[[Moni Černe]] *[[Vojko Černelč]] *[[Boris Černi]] *[[Andrej Černic]] *[[Boris Čibej]] *[[Jure Čokl]] *[[Vanessa Čokl]] *[[Sandi Čolnik]] *[[Borut Čontala]] *[[Sanela Čoralič]] *[[Drago Čop]] *[[Marko Čubej]] *[[Janez Čuček]] *[[Jože Čuješ]] *[[Marij Čuk]] *[[Jože Čurin]] * ==D== *[[Renata Dacinger]] *[[Josip Debeljak]] *[[Boštjan Debevec]] *[[Janez Debevec]] *[[Jim Debevec]] *[[Borko De Corti]] *[[Luka Dekleva]] *[[Jože Dekleva (novinar)|Jože Dekleva]] *[[Mojca Delač]] *[[Anuška Delić]] *[[Jernej Demšar (novinar)]] *[[Matija Dermastia]] *[[Anja Deučman]] *[[Daniel Devetak]] *[[Igor Devetak]] *[[Aleksandra Dežman]] *[[Mario Dežman]] *[[Vito Divac]] *[[Lilijana Djerić]] *[[Blanka Doberšek]] *[[Tit Doberšek (novinar)|Tit Doberšek]] *[[Nevenka Dobljekar]] *[[Romana Dobnikar Šeruga]] *[[Alojz Dobravec]] *[[Mira Dobravec]] *[[Slavko Dokl]] *[[Žan Dolajš]] *[[Ivan Dolenc]] *[[Ksaver Dolenc]] *[[Marjan Dolgan (novinar)|Marjan Dolgan]] *[[Erik Dolhar]] *[[Poljanka Dolhar]] *[[Dušan Dolinar]] *[[Rajko Dolinšek]] *[[Boris Dolničar]] *[[Marjan Dora]] *[[Peter Dornik]] *[[Jožica Dorniž]] *[[Franci Dovč]] *[[Mojca Drčar Murko]] *[[Meta Dragolič]] *[[Joseph Drašler|Joseph (Joe) Drašler]] *[[Franc Drenovec]] *[[Borut Drinovec]] *[[Slavko Drlje]] *[[Barbara Drnač|Barbra Drnač]] *[[Gregor Drnovšek]] *[[Marijan Drobež]] *[[Mojca Dumančič]] *[[Andrej Dvoršak]]<ref>{{Navedi knjigo|title=V znamenju lože|last=Dvoršak|first=Andrej|publisher=SLON|year=1994|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> ==E== *[[Vili Einspieler]] *[[Anton Ekar]] *[[Nuša Ekar]] *[[Jaka Elikan]] *[[Živa Emeršič]] *[[Sergej Epih]] *[[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] *[[Zdravko Erjavec]] *[[Blaž Ermenc]] *[[Aleš Ernecl]] *[[Matjaž Erznožnik]] *[[Uroš Esih]] ==F== *[[France Fajdiga]] *[[Zdenko Fajdiga]] *[[Simona Fajfar]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Tanja Fajon]] *[[Lucija Fatur]] *[[Špela Ferlin]] *[[Damir Feigel]] *[[Vlasta Felc]] *[[Duša Ferjančič]] *[[Franka Ferletič]] (por. [[Černic]]) *[[Zdenko Ferletič]] *[[Irma Ferlinc Guzelj]] *[[Irena Ferluga]] *[[Katarina Fidermuc]] *[[Franc Fideršek]] *[[Polona Fijavž]] *[[Milan Filipčič]] *[[France Filipič]] *[[Vlado Firm]] *[[Vojko Flegar]] *[[Irma Flis]] *[[Dragan Flisar]] *[[Helena Florenin Pasinato]] *[[Aljoša Fonda]] *[[Elio Fornazarič]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *[[France Forstnerič]] *[[Melita Forstnerič Hajnšek]] *[[Dušan Fortič]] *[[Marja (Gabrijela) Fortič]] *[[Marjan Fortin]] *[[Peter Frankl]] *[[Alenka Frantar]] *[[Slavko Fras]] *[[Damjan Franz]] *[[Karel Franz]] *[[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] *[[Sandi Frelih]] *[[Marinka Fritz Kunc]] *[[Stane Fugina]] *[[Aljoša Furlan]] *[[Anton Furlan|Anton (Nino) Furlan]] *[[Dušan Furlan]] *[[Eva Furlan]] *[[Nejc Furlan]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Andrej Gabršček]] *[[Siniša Gačić]] *[[Vaso Gasar]] *[[Adriana Gašpar]] *[[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] *[[Aleš Gaube]] *[[Jožica Gerden]] *[[Tomaž Gerden]] *[[Ivan Gerenčer]] *[[Rajko Gerič]] *[[Slavko Gerič]] *[[France Gerželj]] *[[Oto Giacomelli]] *[[Edo Glavič]] *[[Nenad Glücks]] *[[Tanja Gobec]] *[[Stanka Godnič]] *[[Roger Gogala]] *[[Viljem Gogala]] *[[Januš Golec]] *[[Jože (Jojo) Golec]] *[[Rudolf Golouh]] *[[Marko Golja]] *Milan Golob (1937-2023) *[[Srečko Golob]] *[[Tadej Golob]] *[[Vlado Golob]]? *[[Žarko Golob]] *[[Andraž Gombač]] *[[Marsel Gomboc]] *[[Barbara Goričar]] *[[Ada Gorjup]] *[[Mitja Gorjup]] *[[Vida Gorjup Posinković]] *[[Natalija Gorščak]] *[[Tone Gošnik]] *[[Igor Gošte]] *[[Karel Grabeljšek]] *[[Boris Grabnar]] *[[Barbara Gradič Oset]] *[[Matija Grah]] *[[Stane Grah]] *[[Helena Grandovec]] *[[Dušan Grča]] *[[Marko Gregorc]] *[[Lavoslav Gregoréc]] *[[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] *[[Jan Grgič]] *[[Jožica Grgič]] *[[Janez Gril]] *[[Sonja Grizila]] *[[Bojan Grobovšek]] *[[Nace Grom]] *[[Izidor Grošelj]] *[[Darja Groznik]] *[[Barbara Gruden]] *[[Igor Gruden]] *[[Vili Guček (televizijski voditelj)|Vili Guček]] *[[Aleš Gulič]] *[[Andrej Gustinčič]] *[[Jurij Gustinčič]] *[[Gustav Guzej]] *[[Tine Guzej]] *[[Igor Guzelj]] *[[Jože Guzelj]] ==H== *[[Lipe Haderlap]] *[[Janko Hafner]] *[[Maja Hajdinjak]] *[[Primož Hieng]] *[[Ervin Hladnik Milharčič]] *[[Albert Hlebec]] *[[Barbara Hočevar]] *[[Borut Hočevar]] *[[Pavla Hočevar]] *[[Tone Hočevar (novinar)|Tone Hočevar]] *[[Arne Hodalič]] *[[Andrej Hofer (televizijski voditelj)|Andrej Hofer]] *[[Karel Holec]] *[[Jože Horvat]] *[[Ksenija Horvat]] *[[Marjan Horvat (novinar)]] *[[Urban Horvat]] *[[Majda Hostnik]] *[[Danila Hradil Kuplen]] *[[Mateja Hrastar]] *[[Lidija Hren]] *[[Dušan Hreščak]] *[[Vida Hreščak]] *[[Drago Hribar]] *[[Jožica Hribar]] *[[Jože Hudeček]] *[[Beno Hvala]] ==I== *[[Dejan Ipavec]] *[[Anja Intihar]] *[[Ivo Ivačič]] *[[Stane Ivanc]] *[[Jaka Ivančič]] *[[Miloš Ivančič]] *[[Just Ivanovič]] *[[Andrej Ivanuša]] *[[Milena Ivanuša]] *[[Ranka Ivelja]] *[[Tomislav Ivič]] *[[Urša Izgoršek]] ==J== *[[Zdenka Jagarinec]] *[[Vasja Jager]] *[[Vili Jager]] *[[Jože Jagodnik]] *[[Tanja Jaklič]] *[[Miloš Jakopec]] *[[Kaja Jakopič]] *[[Lojze Jakopič]] *[[Pavle Jakopič]] *[[Ljuban Jakše]] *[[Tone Jakše]] *[[Jasmina Jamnik]] *[[Milica Jan]] *[[Borut Janc]] *[[Peter Jančič]] *([[Zlatko Jančič]]) *[[Boštjan Janežič]] *[[Diana Janežič]] *[[Manica Janežič Ambrožič]] *[[Rado Janežič]] *[[Tone Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] *[[Petra Janša]] *[[Venčeslav Japelj]] *[[Aleksander - Saša Jarc]] *[[Frančišek Jarc]] *[[Vlado Jarc]] *[[Franček Jauk]] *[[Boris Jaušovec]] *[[Aleksander Javornik]] *[[Lojze Javornik]] *[[Marjan Javornik]] *[[Mirko Javornik]] *[[Sonja Javornik]] *[[Erika Jazbar]] *[[Ezio Jazbec]] *[[Bernarda Jeklin]] *[[Iztok Jelačin]] *[[Adolf Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Dušan Jelinčič]] *[[Nejc Jemec]] *[[Miha Jenko]] *[[Marko Jenšterle]] *[[France Jeras]] *[[Gregor Jereb]] *[[Brigita Jeretina]] *[[Slavko Jerič]] *[[Zoran Jerin]] *[[Saša Jerković]] *[[Marjan Jerman]] *[[Matic Jerman]] *[[Barbra Jermann|Barb(a)ra Jerman(n)]] *[[Dragotin Jesenko]] *[[Vlasta Jeseničnik]] *[[Gabrijel Jesenšek]] *[[Ivo Jevnikar]] *[[Jerneja Jevševar]] *[[Franc Jeza]] *[[Boris Jež]] *[[Jedrt Jež Furlan]] *[[Slavko Jež]]? *[[Ivan Jontez]] *[[Mateja Jordan]] *[[Irena Joveva]] *[[Ana Jud]] *[[Aleksandra Jug]] *[[Urša Jurak Kuzman]] *[[Iztok Jurančič]] *[[Boštjan Jurečič]] *[[Ruda Jurčec]] *[[Josip Jurčič]] *[[Matjaž Juren]] *[[Aurelio Juri]] *[[Evgen Jurič]] *[[Marko Jurič]] *[[Nevenka Jurič]] *[[Igor Jurič]] *[[Majda Juvan]] == K == *[[Janko Kač]] *[[Alexandre Kadunc]] *[[Janez Kajzer]] *[[Rok Kajzer]] *[[Mija Kalan]] *[[Dušan Kalc]] *[[Grega Kališnik]] *[[Primož Kališnik]] *[[Štefan Kališnik]] *[[Dejan Kaloh]] *[[Peter Kancler]] *[[Črt Kanoni]] *[[Lojze Kante]] *[[Dejan Karba]] *[[Aleš Kardelj]] *[[Bojan Kardelj]] *[[Alex Kardoš]] *[[Andrej Karoli]] *[[Brane Kastelic]] *[[Lovro Kastelic]] *[[Jože Kaučič]] *[[Peter Kavalar]] *[[Bojan Kavčič]] *[[Ciril Kavčič]] (1924-2019) *[[Lucija Kavčič]] *[[Srečko Kavčič]] *[[Leopold Kemperle]] *[[Marjan Kemperle]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Damjana Kenda Hussu]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Maruša Kerec]] *[[Nikolaj Keuc Balashov]] *[[Marjeta Keršič Svetel]] *[[Ladislav Kiauta]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Rok Klančnik]] *[[Darko Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Janja Klasinc]] *[[Tugo Klasinc]] *[[Marjeta Klemenc]] *[[Drago Klemenčič]] *[[Aleksandra Klinar]] *[[Miha Klinar]] *[[Slavko Klinar]] *[[Otmar Klipšteter]] (1933-2015) *[[Tomaž Klipšteter]] *[[Jože Kloboves]] *[[Marija Kmet]] *[[Gregor Knafelc]] *[[Majda Knap]] *[[Bojana Knez]] *[[Andrew Kobal]] *[[Jana Kobal]] *[[Diana Kobler Škoberne]] *[[Darja Kocbek]] *[[Aleš Kocjan]] *[[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] *[[Vida Kocjan]] *[[Karlo Kocjančič]] *[[Vladimir Kocjančič]] *[[Helena Kocmur]] *[[Stane Kocutar]] *Ines Kočar *[[Helena Koder]] *[[Petra Kodra]] *[[Zdenko Kodrič]] *[[Ida Kogej]] *[[Vojko Kogej]] *[[Karmen Kogoj Ogris]] *[[Boštjan Kogovšek]] *[[Peter Kolšek]] *[[Nina Komparič]] *[[Jan Konečnik]] *[[Jan Konečnik]] *[[Viktor Konjar]] *[[Jasna Kontler Salomon]] *[[Jak Koprivc]] *[[Dragica Korade]] *[[Ignac Koprivec]] *[[Aleksander Koren]] *[[France Koren]] *[[Janja Koren]] *[[Jože Koren]] *[[Miran Koren]] *[[Vinko Korent]] *[[Ivo Kores]] *[[Darja Korez-Korenčan]] *[[Antiša Korljan]] *[[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] *[[Janez Korošec (novinar)]] *[[Lojze Kos]] *[[Marjan Kos]] (1929-2024) *[[Marta Kos]] *[[Petra Kos Gnamuš]] *[[Suzana Kos]] *[[Tjaša Kos]] *[[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] *[[Klemen Košak]] *[[Darijan Košir]] *[[Fani Košir]] *[[Jože Košir]] *[[Maks Košir]] *[[Manca Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Drago Košmrlj]] *[[Jože Košnjek]] *[[Sergeja Kotnik Zavrl]] *[[Božo Kovač]] *[[Dejan Kovač]] *[[Ludvik Kovač]] *[[Stanislav Kovač]] *[[Vanja Kovač]] *[[Ingrid Kovač Brus]] *[[Hermina Kovačič]] *[[Janez Kovačič]] *[[Breda Kovič]] *[[Luka Kovič]] *[[Petra Kovič]] *[[Vlado Kozak]] *[[Željko Kozinc]] *[[Radovan Kozmos]] *[[Lojze Kožar]] *[[Špela Kožar]] *[[Boris Kralj (novinar)]] *[[Drago Kralj]] *[[Dušan Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Tina Kralj]] *[[Bojan Krajnc]] *[[Ivan Krajnc]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjc (*1950)|Janez Kranjc]] *[[Janez Kramberger]] *[[Nataša Kramberger]] *[[Albert Kramer]] *[[Barbara Kramžar]] *[[Cene Kranjc]] *[[Janez Kranjec]] *[[Mankica Kranjec]] *[[Matjaž Kranjec]] *[[Miško Kranjec]] *[[Milan Krapež]] *[[Jure Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Zlata Krašovec]] *[[Egon Kraus]] *[[Andrej Krbavčič]] *[[Jela Krečič]] *[[Mitja Kreft]] *[[Vlado Krejač]] *[[France Kremžar]] *[[Leo Kremžar]] *[[Tanja Kremžar]] *[[Rudolf Kresal]] *[[Meta Krese]] *[[Nejc Krevs]] *[[Anton Cvetko Kristan]] *[[Etbin Kristan]] *[[Jurij Kristan]] *[[Tina Kristan]] *[[Marijan Krišelj]] *[[Urška Krišelj Grubar]] *[[Franjo Krivec]] *[[Vlajko Krivokapić]] *[[Mirjana Križman]] *[[Silva Križman]] *[[Jožko Krošelj]] *[[Jasna Krljić Vreg]] *[[Marta Krpič]] *[[Milan Krsnik]] *[[Igor Kršinar]] *[[Slavko Krušnik]] *[[Zvone Kržišnik]] *[[Tomaž Kšela]] *[[Lenart J. Kučić]] *[[Alojzij Kuhar]] *[[Avgust Kuhar]] *[[Peter Kuhar]] *[[Štefan Kuhar (1919|Štefan Kuhar]] *[[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] *[[Roman Kukovič]] *[[Ivo Kuljaj]] *[[Franc Saleški Kulovec]] *[[Ines Kumalić]] *[[Mojca Kumerdej]] *([[Boris Kuret]]?) *[[Dušan Kuret]] *[[Naim Kurt]] *Ivan Kušar *[[Jože Kušar]] *[[Rok Kušlan]] *[[Boris Kutin]] *[[Štefan Kutoš]] *[[Rok Kužel]] *[[Ambrož Kvartič]] *[[Slavko Kvas]] == L == *[[Tadej Labernik]] *[[Dejan Ladika]] *[[Duška Lah]] *[[Ivan Lah]] *[[Marjan Lah]] *[[Florijan Laimiš]] *[[Tomaž Lajevec|Tom(až) Lajevec]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Janja Lakner Anžin]] *[[Miha Lampreht]] *[[Lojze Lampret]] *[[Tadeja Lampret]] *[[Ivo Lapajne]] *[[Niko Lapajne]] *[[Drago Lavrenčič]] *[[Blaž Lavrič]] *[[Nada Lavrič]] *[[Katarina Lavš|Katarina Lavš Mejač]] *[[Marjan Legan]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Ženja Leiler]] *[[Marjan Lekše]] *[[Stane Lenardič]] *[[Katja Lenart]] *[[Jule Lenassi]] *[[Ladislav Lesar]] *[[Miran Lesjak]] *[[Petra Lesjak Tušek]] *[[Bojana Leskovar]] *[[Pavel Leskovec]] *[[Alenka Leskovic]] *[[Nataša Leskovšek]] *[[Urška Leskovšek]] *[[Tanja Lesničar Pučko]] *[[Andreja Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Robert Levstek]] *[[Vladimir Levstik]] *[[Peter Likar]] *[[Teo Lipicer]] (st./ml.) *[[Margita Lipnik]] *[[Milan Lipovec]] *[[Vinko Lipovec]] *[[Uroš Lipušček]] *[[Boris Ljubič]] *[[Špela Lobe]] *[[Srečko Logar (novinar)]] *[[Janez Lombergar]] *[[Jure Longyka]] *[[Glorija Lorenci]] *[[Janko Lorenci]] *[[Mirko Lorenci]] - Loj *[[Suzana Lovec]] *[[Zdenka Lovec]] *[[Kristina Lovrenčič]] *[[Aleksander Lucu]] *[[Jaka Lucu]] *[[Tina Lucu]] *[[Neva Lukeš]] *[[Vojislav Lukić]] *[[Viktor Luskovec]] ==M== *[[Miloš Macarol]] *[[France Magajna]] *[[Leon Magdalenc]] *[[Marjan Maher]] *[[Ante Mahkota]] *[[Uroš Mahkovec]] *[[Metka Majer]] *[[Jaruška Majovski]] *[[Branko Maksimovič]] *[[Dorica Makuc]] *[[Domen Mal]] *[[Nela Malečkar]] *[[Aleš Malerič]] *[[Patricija Maličev]] *[[Boris Maljevac]] *[[Miroslav Malovrh]] *[[Metka Majer]] *[[Tino Mamić]] *[[Darko Marin]] *[[Marko Marion]] *[[Vesna Marinčič]] *[[Milan Markelj]] *[[Janez Markeš]] *[[Tatjana Markošek]] *[[Nataša Markovič]] *[[Urša Marn]] *[[Saša Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Zvezdan Martič]] *[[Mitja Marussig]] *[[Andrej Marušič|Andrej]] [[Marušič]] *[[Drago Marušič (novinar)|Drago Marušič]] *[[Brane Maselj]] *[[Božo Mašanovič]] *[[Katarina Matejčič]] *[[Silvo Matelič]] *[[Zdenko Matoz]] *[[Mojca Mavec]] *[[Milan Maver]] *[[Franjo Mavrič]] *[[Tita Mayer]] *[[Robert Mecilošek]] *[[Milan Meden]] *[[Drago Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Zoran Medved]] *[[Marko Medvešek]] *[[Maja Megla]] *[[Borut Mekina]] *[[Igor Mekina]] *[[Milan Merčun]] (1926-2019) *[[Franc Merkač]] *[[Ivan Merlak]] *[[Ivan Merljak]] *[[Sonja Merljak Zdovc]] *[[Peter Merše]] *[[Mitja Meršol]] *[[Borut Meško]] *[[Domen Mezeg]] *[[Maruša Mihelčič]] *[[Andrej Miholič]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Vesna Milek]] *[[Dare Milič]] *[[Danilo Milič]] *[[Helena Milinković]] *[[Franc Milošič]] *[[Drago Mislej - Mef]] *[[Irene Mislej]] *[[Tone Mizerit]] *[[Jelka Mlakar]] *[[Lev Modic]] *[[Georg Mohr]] *[[Fanči Moljk]] *[[Miša Molk]] *[[Miha Moškerc]] *[[Marjan Moškon]] *[[Miriam Možgan]] *[[Jože Možina]] *[[Andrej Mrak]] *[[Boris Mrak]] *[[Jani Muhič]] *[[Francek Mukič]] *[[Ivanka Mulec-Ploj]] *[[Ana Müllner]] *[[Mirko Munda]] *[[Natalija Muršič]] *[[Mirjam Muženič]] ==N== *[[Marica Nadlišek Bartol|Marica Nadlišek]] *[[Marija Namorš]] *[[Janja Napast]] *[[Branimir Nešović]] *[[Bernard Nežmah]] *[[Srečko Niedorfer]] *[[Svetislav Nikolić]] *[[Dušan Nograšek]] *[[Bogdan Novak]] *[[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] *[[Jan Novak]] *[[Jaro Novak]] *[[Maja Novak]] *[[Marjeta Novak Kajzer]] *[[Špela Novak]] *[[Vilko Novak ml.]] - Čipči *[[Nace Novak]] *[[Stanislav Novak]] *[[Vojko Novak]] *[[Janja Novoselec]] *[[France Novšak]] ==O== *[[Miha Obit]] *[[Sabina Obolnar]] *[[Goran Obrez]] *[[Rajko Ocepek]] *[[Blaž Ogorevc]] *[[Miran Ogrin]] *[[Horst Ogris]] *[[Nina Orel]] *[[Meta Ornik]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Vlado Ostrouška]], Irena O. *[[Denis Oštir]] *[[Breda Ozim]] *[[Rudolf Ozim]] ==P== *[[Andrej Pagon]] - Ogarev *[[Božidar Pahor]] *[[Breda Pahor]] *[[Vesna Pahor]] *[[Zarja Pahor]] *[[Janko Pajk]] *[[Lidija Pak Horvat]] *[[Rossana Paliaga]] *[[Jurij Paljk]] *[[Srečko Panič]] *[[Slava Partlič]] *[[Aco Pasternjak]] *[[Darko Pašek]] *[[Irena Pavlič]] *[[Martin Pavlič]] *[[Mile Pavlin]] *[[Miran Pavlin]] (1920-2008) *[[Franci Pavšer]] (st./ml.) *[[Gregor Pavšič]] *[[Vladimir Pavšič]] *[[Bojan Peček]] *[[Marko Pečauer]] *[[Drago Pečko]] *[[Otmar Pečko]] *[[Rade Pečnik]] *[[Daša Pelhan]] *[[Aljaž Pengov Bitenc]] *[[Jure Pengov]] *[[Nadja Pengov]] *[[Just Perat]] *[[Franci Perčič]] *[[Vladimir Perhavec]] *[[Borut Perko]] *[[Suzana Perman]] *[[Tomaž Perovič]] *[[Saša Perpar]] *[[Ivo Peršuh]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Samo Petančič]] *[[Urška Petaros]] *[[Saša Petejan]] *[[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] *[[Miro Petek]] *[[Franci Petrič]] *[[Jožef Petrič]] *[[Mojca Petrič Bužan]] *[[Ernest Petrin]] *[[Jože Petrovčič (novinar)]] *[[Vida Petrovčič]] *[[Janko Petrovec]] *[[Danica Petrovič]] *[[Slavko Pezdir]] *[[Brane Piano]] *[[Erik Piccini]] *[[Renata Picej]] *[[Ivan Pintar (prevajalec)]] *[[Rok Pintar]] *[[Boštjan Pirc]] *[[Ciril Pirc]] *[[Franjo Pirc]] *[[Helena Pirc]] *[[Louis Pirc]] *[[Tatjana Pirc]] *[[Vanja Pirc]] *[[Nataša Pirc Musar]] *[[Joško Pirnar]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Anka Pirš Lucignano]] *[[Janez Pirš]] *[[Urška Pirš]] *[[Aleksandra Pivec]]? *[[Polona Pivec]] *[[Franja Pižmoht]] *[[Miha Plementaš]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Jože Plešnar]] *[[Tom Pleterski]] *[[Vojko Plevelj]] *[[Milan Plut]] *[[Miro Poč]] *[[Aleš Podbrežnik]] *[[Franc Podgornik]] *[[Giuseppe Podgornik]] *[[Jovita Podgornik]] *[[Božo Podkrajšek]] *[[Mimi Podkrižnik]] *[[Branko Podobnik]] *[[Nejko Podobnik]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogi Pogačnik]] (1947-1998) *[[Milan Pogačnik (novinar)]] *[[Rok Pogelšek]] *[[Jože Poglajen]] *[[Lado Pohar]] *[[Jože Pojbič]] *[[Nikolaj Polak]] *[[Melita Poler Kovačič]] *[[Veda Ponikvar]] *[[Ilja Popit]] *[[Jurij Popov]] *[[Robert Poredoš]] *[[Pia Porenta]] *[[Zoran Potič]] *[[Alenka Potočnik]] *[[Peter Potočnik]] *[[Lidija Potrč]] *[[Marko Potrč]] *[[Matej Povše]] *[[Andrej Poznič]] *[[Bojan Požar]] *[[Matej Praprotnik]] *[[Rok Praprotnik]] *[[Gregor Preac]] *[[Izidor Predan]] *[[Milan Predan]] *[[Špela Predan]] *([[Vasja Predan]]) *[[Helena Premrl]] *[[Sergij Premru]] *[[Iztok Presl]] *[[Brane Prestor]] *[[Jože Prešeren (1939)]] *[[Milica Prešeren]] *[[Igor Prešern]] *[[Mitja Prešern]] *[[Bogi Pretnar]] Kozinc *[[Maja Prijatelj Videmšek]] *[[Urša Violeta Prosenjak]] *[[Marko Prpić]]? *[[Edi Pucer]] *[[Stane Pučko]] *[[Avgust Pudgar]] *[[Alenka Puhar]] *[[Helena Puhar]] *[[Erter Pust]] *[[Ivko Pustišek]] *[[Rasto Pustoslemšek]] *[[Marko Puš]] *[[Dejan Pušenjak]] ==R== *[[Rado Radešček]] ("Borko Furlan") *[[Danjel Radetič]] *[[Klemen Radetič]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Aleksander Rant]] *[[Maja Ratej]] *[[Olga Ratej]] *[[Davorin Ravljen]] *[[Nada Ravter]] *[[Marta Razboršek]] *[[Marjan Raztresen]] *[[Slavko Rebec]] *[[Jadranka Rebernik]] *[[Aljoša Rehar]] *[[Radivoj Rehar]] *[[Miha Remec]] *[[Marjan Remic]] *[[Mišo Renko]] *[[Grega Repovž]] *[[Mija Repovž]] *[[Nataša Repovž]] *[[Nika Repovž]] *[[Laura Resnik]] *[[Ante Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] *[[Bojan Ribnikar]] *[[Vladislav Ribnikar]] star./ml. (slov.-srb.) *[[Nataša Rijavec Bartha]] *[[Niko Robavs]] *[[Bogdan Robida|Bogdan (Dane) Robida]] *[[Dušan Rogelj]] *[[Marjan Rogelj]] *[[Silvestra Rogelj Petrič]] *[[Simeona Rogelj]] *[[Meta Roglič]] *[[Boris Rosina]] *[[Andrej Rot]] *[[Roman Rozina]] *[[Branko Rozman]] *[[Andraž Rožman]] *[[Marko Rožman]] *[[Aleksander Rudolf|Aleksander Saša Rudolf]] *[[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] *[[Bruno Rupel]] *[[Anton Rupnik]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Drago Rustja]] *[[Ernest Ružič]] *[[Dušan Rybář]] == S == *[[Karin Sabadin]] *[[Bogo Sajovic]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Kaja Sajovic]] *[[Bogo Samsa]] *[[Valentina Sancin]] *[[Kristijan Sande]] *[[Janko Sarađen]] *[[Miran Sattler]] *[[Silvano Sau]] *[[Franci Savenc]] *[[Domen Savič]] *[[Igor Savič]]? *[[Dušan Savnik]] *[[Sašo Schrott]] *[[Ernest Sečen]] *[[Stane Sedlak]] *[[Alma Sedlar]] *[[Marjan Sedmak]] *[[Franjo Sekolec]] *[[Drago Seliger]] *[[Branko Senica]] - Bonči *[[Zoran Senković]] *[[France Seunig]] *[[Jani Sever]] *[[Jelka Sežun]] *[[Miro Simčič]] *[[Veseljko Simonović]] *[[Danica Simšič]] *[[Sandi Sitar]] *[[Ivan Sivec]] *[[Alenka Sivka]] *[[Bogomir Skaberne]] (1903-39) *[[Dušan Skok]] *[[Petra Skrivarnik]] *[[Marjan Skumavc]] *[[Damijan Slabe]] *[[Uroš Slak]] *[[Niko Slana]] *[[Karel Slanc]] *[[Danilo Slivnik]] *[[Jože Slodnjak]] *[[France Slokan]] *[[Jaka Slokan]] *[[Marjan Slokar]] *[[Tjaša Slokar Kos]] *[[Lojze Smasek]]? *[[Štefan Smej]] *[[Rudolf Smersu]] *[[Jože Smole]] *[[Marjeta Smolnikar]] *[[Tone Smolnikar]] *[[Aleš Smrekar (novinar)]] *[[Dušan Snoj]] *[[Jože Snoj]] *[[Branko Soban]] *[[Ludvik Sočič]] *[[Maja Sodja]] *[[Branko Sosič]] *[[Nataša Sosič]] *[[Jože Splichal]] *[[Urša Splichal]] *[[Tomaž Sršen]] *[[Ciril Stani]] *[[Janez Stanič]] *[[Stane Stanič]] *[[Aca Stanovnik Semič]] *[[Vid Stanovnik]] *Vida Stanovnik-Škodnik *[[Vilma Stanovnik]] *[[Špela Stare]] *[[Tanja Starič]] *[[Dejan Steinbuch]] *[[Matija Stepišnik]] *[[Jadran Sterle]] *[[Sara Sternad]] *[[Veso Stojanov]] *[[Andrej Stopar]] *[[Mirko Strehovec]] *[[Franci Stres]] *[[Franci Strle]] *[[David Stropnik]] *[[Lavoslav Struna]] *[[Gorazd Suhadolnik]] *[[Breda Susič]] *[[Jožef Sušnik]] *[[Stane Sušnik]] *[[Janko Svetina]] *[[Luka Svetina]] == Š == *[[Zmagoslav Šalamun]] *[[Miha Šalehar]] *[[Sonja Šalehar]] *[[Andrej Šavko]] *[[Franc Šebjanič]] *[[Franc Serafin Šegula]]? *[[Milan Šega]] *[[Pavle Šegula (novinar)]] *[[Vladimir Baltazar Šenk]] *[[Željko Šepetavc]] *[[Katja Šeruga]] *[[Zvone Šeruga]] *[[Franc Šetinc]] *[[Lenart Šetinc]] *[[Mile Šetinc]] *[[Mojca P. Šetinc]] *[[Zlatko Šetinc]] *[[Marko Šidjanin]]? *[[Črtomir Šinkovec]] *[[Ivan Šinkovec]] *[[Špela Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Jože Šircelj]] *[[Mojca Širok]] *[[Metka Šišernik]] (-Volčič) *[[Tjaša Škamperle]] *[[Robert Škrjanc]] *[[Uroš Škerl Kramberger]] *[[Boža Škoberne]] *[[Ludvik Škoberne|Ludvik (Luka) Škoberne]] *[[Valerija Škof]] *[[Eva Škabar]] *[[Stane Škrabar]] *[[Mija Škrabec Arbanas]] *[[Robert Škrlj]] *[[Vlado Šlamberger]] *[[Jernej Šmajdek]] *[[Djuro Šmicberger]] *[[Mihael Šmirmaul]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Milenko Šober]] *[[Branko Šömen]] *[[Janko Šopar]] *[[Uroš Šoštarič]] *[[Milan Šparovec]] *[[Jelki Šprogar]] *[[Franc Šrimpf]] *[[Marjan Šrimpf]] *[[Srečko Šrot]] *[[Aleks Štakul]] *[[Miha Štamcar]] *[[Ivo Štandeker]] *[[Irena Štaudohar]] *[[Miro Štebe]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Bogomir Štefanič]] *[[Ivan Štefe]] *[[Nataša Štefe]] *[[Breda Štivan Bonča]] *[[Katja Štok]] *[[Zora Štok]] *[[Slavoljub Štoka]] *[[Majda Štoviček Štirn]] *[[Ivo Štrakl]] / [[Ivo Štrakelj]] ? *[[Anka Štrukelj Fras]] *[[Barbara Štrukelj]] *[[Ciril Štukelj]] *[[Erika Štular]] *[[Jaka Štular]] *[[Mirko Štular]] *[[Borut Šuklje]]? *[[Rapa Šuklje]] *[[Boris Šuligoj]] *[[Rok Šuligoj]] *[[Matej Šurc]] *[[Barbara Šurk]] *[[Silvester Šurla]] *[[Miran Šuštar]] *[[France Šušteršič]] *Franšišek Šušteršič *[[Mario Šušteršič]] *[[Mitja Švab]] *[[Miloš Švabić]] *[[Tomaž Švagelj]] *[[Janez J. Švajncer]] *[[Miha Švalj]] *[[Karmen Švegl]] *[[Artur Aichi Švarc]] *[[Mladen A. Švarc]] == T == *[[Matjaž Tanko]] *[[David Tasić]] *[[Jana Taškar]] *[[Borut Tavčar]] *[[Igor Tavčar (novinar)]] *[[Ivo Tavčar]] (1924-2005) *[[Marko Tavčar]] *[[Sergio Tavčar]] *[[Vojmir Tavčar]] *[[Simon Tecco]] *[[Janko Tedeško]] *[[Vojmir Tedoldi]] *[[Sandor Tence]] *[[Goran Tenze]] *[[Jasna Tepina]] *[[Jure Tepina]] *[[Tomaž Terček]] *[[Alenka Terlep]] *[[France Terseglav]] *[[Silvo Teršek]] *[[Slavko Tiran]] *[[Tanja Tiselj]] *[[Miran Tišič]] *[[Blaž Tišler]] *[[Ilinka Todorovski]] *[[Taiji Tokuhisa]] *[[Aleksander Toman]] *[[Boris Tomašič]] *[[Martin Tomažin]] *[[Agata Tomažič]] *[[Bojan Tomažič]] *[[Dušan Tomažič, novinar]] *[[Hanzi Tomažič]] *[[Egon Tomc]] *[[Bogdan Tome]] *[[Igor Tominec]] *[[Anton Tomšič]] *[[Marjan Tomšič]] *[[Matevž Tomšič]]? *[[Rajko Topolovec]] *[[Bojan Traven]] *[[Simona Toplak]] *[[Rajko Topolovec]] *[[Jure Trampuš]] *[[Sonja Tramšek]] *[[Igo Tratnik]] *[[Ivica Tratnik Prinčič]] *[[Ksenja Tratnik]] *[[Bojan Traven]] *[[Stane Trbovc]] *[[Mitja Tretjak]] *[[Srečko Trglec]] *[[Vinko Trinkaus]] *[[Milan Trobič]] *[[Matjaž Trošt]] *[[Lojze Trstenjak]] *[[Toni Tršar]] *[[Juš Turk]] ==U== *[[Bogdan Učakar]] *[[Dušan Udovič]] *[[Frane Udovič]] *[[Rudolf Udovič]] *[[Jana Ujčič]] *[[Janez Ujčič]] *[[Miroslav Ulčar]] *[[Irena Ulčar Cvelbar]] *[[Iztok Umer]] *[[Stane Urek]] *[[Mitja Urbančič]] *[[Uroš Urbanija]] *[[Uroš Urbas]] *[[Dušan Uršič]] – [[Samo Glavan]] *[[Marica Uršič Zupan]] *[[Rudi Vahen]] *[[Tone Vahen]] *[[Julka Vahen Sever]] *Marko Valadžija *[[Erik Valenčič]] *[[Rok Valenčič]] *[[Slobodan Valentinčič]] *[[Victor Valjavec|Victor J. Valjavec]] *[[Aleš Varoga]] *[[Mirko Vasle]] *[[Vinko Vasle]] *[[Fran Vatovec]] *[[Jadran Vatovec]] *[[Bojan Velikonja]] *[[Dušan Vendramin]] *[[Matej Venier]] *[[Meta Verbič]] *[[Peter Verč]] *([[Dejan Verčič]]) *[[Barbara Verdnik]] *[[Gorazd Vesel]] *[[Sergij Vesel]] *[[Boštjan Veselič Golob]] *[[Bojan Veselinovič]] *[[Jože Vetrovec]] *[[Ariana Vetrovec]] *[[Petra Vidali]] *[[Boštjan Videmšek]] *[[Ivan Vidic]] *[[Jana Vidic]] *[[Milan Vidic]] *[[Saša Vidmajer]] *[[Igor Vidmar]] (& ''soimenjak v Nm'', r. 1963) *[[Tit Vidmar]] *[[Rajka Vignjević Pupovac]] *[[Jože Vild]] *[[Jože Vilfan]] (1947) *[[Vinko Vilfan]] *[[Marija Vilfan]] *[[Stanko Virant]] *[[Nika Vistropski]] *[[Boris Višnovec]]? *[[Mojca Vizjak Pavšič]] *[[Slavko Vizovišek]] *[[Livijo Vižintin]] *([[Igor Vobič]]) *[[Nina Vobič Arlič]] *[[Emil Vodeb]] (1880-1921) *[[Valentin Vodnik]] *[[Dejan Vodovnik]] *[[Vladimir Vodušek]] *[[France Vogrinc]] *[[Anže Voh Boštic]] *[[Metka Volčič]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Dimitrij) Volčič]] *[[Sara Volčič]] *[[Jože Volfand]] *[[Albert Voncina]] *[[Gita Vončina]] *[[Tamara Vonta]] *[[Mitja Volčič|Mitja (Demetrij) Volčič]] *[[Sergej Vošnjak]] *[[Stanislav Vovk]] *[[Tone Vrabl]] *[[Jule Vrbič]] *[[Branko Vrčon]] *[[Franjo Vrčon]] *[[Aljoša Vrečar]] *[[France Vrečar]] *[[France Vreg]] *[[Mile Vreg]] *[[Drago Vresnik]] *[[Vili Vuk]] *[[Katarina Vukovič]] *[[France Vurnik]] *[[Vili Vybihal]] == V == * [[Nika Vajda]] * [[Marjan Vešligaj]] * [[Ivan Vidic|Ivan (Ivo) Vidic]] * [[Stanko Virant]] * [[Emil Vodeb]] (1880-1921) * [[Milan Vogel]] * [[Ana Vojnović Zorman]] ==W== *[[Dušan Waldhütter]] *[[Marko Waltritsch]] *[[Monika Weiss]] *[[Rado Wuttej]] ==Z== *[[Ludvik Zadnik]] *[[Janez Zadnikar]] *[[Miha Zadnikar]] *[[Jože Zadravec]] (1939-2023) *[[Nina Zagoričnik]] *[[Melita Zajc]] *[[Neva Zajc]] *[[Srečo Zajc]] *[[Rado Zakonjšek]] *[[Miro Zakrajšek]] *[[Vojko Zakrajšek]] *[[Zmago Zakrajšek]] *[[Viktor Zalar]] *[[Uršula Zaletelj]] *[[Jože Zamljen]] *[[Nataša Zanuttini]] *[[Cveto Zaplotnik]] *[[Bojan Zavašnik]] *[[Anuška Zavrl Delić]] *[[Franci Zavrl]] *[[Braco Zavrnik]]? *[[Lada Zei]] *[[Vida Zei]] *[[Zlatko Zei (novinar)|Zlatko Zei]] *[[Blaž Zgaga]] *[[Darja Zgonc]] *[[Ivan Zika]]? *[[Marijan Zlobec]] *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] *[[Ivan Zoran]] *[[Alenka Zor-Simoniti]] *[[Marko Zorko]] *[[Anton Zorko|Zvone Zorko]] *[[Barbara Zrimšek]] *[[Pavle Zrimšek]] *[[Primož Zrnec]] *[[Florjan Zupan]] *[[Tadeja Zupan Arsov]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] *[[Jelka Zupanič]] *[[Tamara Zupanič Čučnik]] *[[Tadej Zupančič]] *[[Darka Zvonar Predan]] *[[Matej Zwitter]] ==Ž== *[[Boštjan Žagar]] *[[Ivo Žajdela]] *[[Štefan Žargi]] *[[Franjo Žebot]] *[[Dora Žebot Lavrenčič]] *[[Maja Žel Nolda]] *[[Alfred Železnik]] *[[Neva Železnik]] *[[Aleksander Železnikar]] *[[Ivan Železnikar]] *[[Dušan Željeznov]] *[[Ali Žerdin|Ali (Aleksander) Žerdin]] *[[Feri Žerdin]] *[[Ivan Žerjal]] *[[Borut Žerjav]] *[[Peter Žerjavič]] *[[Marjan Žiberna]] *[[Miha Žibrat]] *[[Andreja Žibret Ifko]] *[[Rozika Žigon]] *[[Damjana Žišt]] *[[Stojan Žitko]] *[[Edvard Žitnik]] *[[Ignacij Žitnik]] *[[Majda Žlender]] *[[Anita Žmahar]] *[[Breda Žnidarič]] *[[Erika Žnidaršič]] *[[Miha Žorž]] *[[Bojana Žukov-Gregorič]] *[[Branko Žunec]] *[[Jože Zupančič (novinar)|Jože Župančič]] *[[Nande Žužek]] {{seznami narodov po poklicu|novinarjev}} {{stublist}} <references /> [[Kategorija:Slovenski novinarji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Novinarji]] sgv3ou0m7seevd4z7tabjrh5hgx7r5y 411vm 36 0 95923 6753145 2728134 2026-09-20T13:13:14Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6753145 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu 411vm 37 0 95929 6753144 2896754 2026-09-20T13:13:11Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6753144 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu Drenov Grič 0 96008 6753393 6697377 2026-09-21T11:19:42Z ~2026-50977-91 266111 6753393 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10145139_b4 | latd = 45 |latm = 59 |lats = 50.73 |latNS = N | longd = 14 |longm = 19 |longs = 55.28 |longEW = E |najdisi=Drenov+Grič |slika=Drenov Gric.jpg |napis=Pogled z griča nad vasjo |povrsina=4,48 |prebivalstvo=1093 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=291,3 |postna=1360 |posta=Vrhnika |obcina=Vrhnika |pokrajina=Notranjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Drenov Grič''' je [[n]]aselje na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] v [[občina Vrhnika|Občini Vrhnika]]; leži 15 kilometrov od [[Ljubljana|Ljubljane]], med [[Sinja Gorica|Sinjo Gorico]] in [[Log pri Brezovici|Logom pri Brezovici]], ob cesti od Ljubljane proti [[Vrhnika|Vrhniki]]. Ima najnižjo nadmorsko višino v občini (291 m). V vasi se nahaja tudi [[Kuclerjev kamnolom]], ki je zaradi kamnin in fosilov znano paleontološko najdišče. Med skalami kamnoloma je tudi vhod v jamo. [[Jama pri Kuclerjevem kamnolomu]] je jama dostopna le jamarjem z posebno opremo. Drenov grič se v zadnjem času omenja tudi veliko glede nepremičnin saj je tukaj zgrajenih okoli 20 vrstnih hiš, montažnje gradnje in veliko zunanjih prostorov za igro otrok. Naselje se imenuje [[Drenovo]]. [[Vas]] se je v 20. stoletju razširila in zlasti v zadnjem času pridobila lastnosti [[spalno naselje|spalnega naselja]]. Večina prebivalstva tako dnevno potuje na svoja delovna mesta bodisi na Vrhniki bodisi v Ljubljani, kljub temu pa kraj premore več [[obrt]]nih dejavnosti ter [[kmetovanje]], ki je usmerjeno v pridelavo [[meso|mesa]] in [[mleko|mleka]], pa tudi [[konjereja|konjerejo]] v turistične namene. Kraj ima trgovino, štirirazredno [[osnovna šola|osnovno šolo]], gasilski dom in rekreativne površine. [[Popis 2002|Državni popis iz leta 2002]] je v kraju zabeležil 761 prebivalcev, izmed katerih so nekoliko večji delež predstavljale ženske. == Zgodovina == V preteklosti se je večina prebivalcev ukvarjala s [[kmetijstvo]]m. Večji del njiv so imeli kot tudi še danes na barjanskih tleh. Na teh tleh uspevajo predvsem [[krompir]], [[koruza]], [[pesa]] in slabša trava. Ob glavni cesti v začetku leta 1800 ni bilo skoraj nobene hiše. Pri današnjem odcepu za [[Horjul]] je bila le gostilna s hlevom, ki je bila zaradi lege ob poti od [[Ljubljana|Ljubljane]] do [[Trst]]a zelo obiskana. Leta 1909 so zgradili prvo [[osnovna šola|osnovno šolo]], ki je delovala ves čas, razen med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je pouk potekal v lokalnem gasilskem domu. V [[zaselek|zaselku]] Boben so med iskanjem [[premog]]a naleteli na topli vrelec, a zaradi pomankanja interesa med okoliškim prebivalstvom vrtine niso nikoli izkoristili. Tukaj živi Jure Žitko ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{kategorija v Zbirki}} == Zunanje povezave == * [http://www.drenovgric-lesnobrdo.si Krajevna skupnost Drenov Grič - Lesno Brdo] * [http://www.pgd-drenovg-lesnob.si Prostovoljno gasilsko društvo Drenov Grič - Lesno Brdo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090617071045/http://www.pgd-drenovg-lesnob.si/ |date=2009-06-17 }} * [http://www.sd-dren.com Športno društvo Dren] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071021094119/http://www.sd-dren.com/ |date=2007-10-21 }} {{Vrhnika}} [[Kategorija:Naselja Občine Vrhnika]] i6i6ogrg4x60g2mjj8bkuv1dljomtfl 6753395 6753393 2026-09-21T11:24:01Z Janezdrilc 3152 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50977-91|~2026-50977-91]] ([[User talk:~2026-50977-91|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6697377 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10145139_b4 | latd = 45 |latm = 59 |lats = 50.73 |latNS = N | longd = 14 |longm = 19 |longs = 55.28 |longEW = E |najdisi=Drenov+Grič |slika=Drenov Gric.jpg |napis=Pogled z griča nad vasjo |povrsina=4,48 |prebivalstvo=1093 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=291,3 |postna=1360 |posta=Vrhnika |obcina=Vrhnika |pokrajina=Notranjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Drenov Grič''' je [[n]]aselje na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] v [[občina Vrhnika|Občini Vrhnika]]; leži 15 kilometrov od [[Ljubljana|Ljubljane]], med [[Sinja Gorica|Sinjo Gorico]] in [[Log pri Brezovici|Logom pri Brezovici]], ob cesti od Ljubljane proti [[Vrhnika|Vrhniki]]. Ima najnižjo nadmorsko višino v občini (291 m). V vasi se nahaja tudi [[Kuclerjev kamnolom]], ki je zaradi kamnin in fosilov znano paleontološko najdišče. Med skalami kamnoloma je tudi vhod v jamo. [[Jama pri Kuclerjevem kamnolomu]] je jama dostopna le jamarjem z posebno opremo. Drenov grič se v zadnjem času omenja tudi veliko glede nepremičnin saj je tukaj zgrajenih okoli 20 vrstnih hiš, montažnje gradnje in veliko zunanjih prostorov za igro otrok. Naselje se imenuje [[Drenovo]]. [[Vas]] se je v 20. stoletju razširila in zlasti v zadnjem času pridobila lastnosti [[spalno naselje|spalnega naselja]]. Večina prebivalstva tako dnevno potuje na svoja delovna mesta bodisi na Vrhniki bodisi v Ljubljani, kljub temu pa kraj premore več [[obrt]]nih dejavnosti ter [[kmetovanje]], ki je usmerjeno v pridelavo [[meso|mesa]] in [[mleko|mleka]], pa tudi [[konjereja|konjerejo]] v turistične namene. Kraj ima trgovino, štirirazredno [[osnovna šola|osnovno šolo]], gasilski dom in rekreativne površine. [[Popis 2002|Državni popis iz leta 2002]] je v kraju zabeležil 761 prebivalcev, izmed katerih so nekoliko večji delež predstavljale ženske. == Zgodovina == V preteklosti se je večina prebivalcev ukvarjala s [[kmetijstvo]]m. Večji del njiv so imeli kot tudi še danes na barjanskih tleh. Na teh tleh uspevajo predvsem [[krompir]], [[koruza]], [[pesa]] in slabša trava. Ob glavni cesti v začetku leta 1800 ni bilo skoraj nobene hiše. Pri današnjem odcepu za [[Horjul]] je bila le gostilna s hlevom, ki je bila zaradi lege ob poti od [[Ljubljana|Ljubljane]] do [[Trst]]a zelo obiskana. Leta 1909 so zgradili prvo [[osnovna šola|osnovno šolo]], ki je delovala ves čas, razen med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko je pouk potekal v lokalnem gasilskem domu. V [[zaselek|zaselku]] Boben so med iskanjem [[premog]]a naleteli na topli vrelec, a zaradi pomankanja interesa med okoliškim prebivalstvom vrtine niso nikoli izkoristili. ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{kategorija v Zbirki}} == Zunanje povezave == * [http://www.drenovgric-lesnobrdo.si Krajevna skupnost Drenov Grič - Lesno Brdo] * [http://www.pgd-drenovg-lesnob.si Prostovoljno gasilsko društvo Drenov Grič - Lesno Brdo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090617071045/http://www.pgd-drenovg-lesnob.si/ |date=2009-06-17 }} * [http://www.sd-dren.com Športno društvo Dren] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071021094119/http://www.sd-dren.com/ |date=2007-10-21 }} {{Vrhnika}} [[Kategorija:Naselja Občine Vrhnika]] 125f73zx7nwmfnqcom5cjqvwmdgirt3 411vm 38 0 96015 6753143 2726081 2026-09-20T13:13:09Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6753143 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu 411vm 39 0 96167 6753142 2800081 2026-09-20T13:13:07Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6753142 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu 411vm 40 0 96244 6753141 4986133 2026-09-20T13:12:50Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6753141 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu 411vm 41 0 96313 6753164 2896755 2026-09-20T13:43:32Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6753164 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu Anton Sovre 0 98103 6753154 6704139 2026-09-20T13:29:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753154 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Anton Sovrè}} '''Anton Sovrè''' [antón sou̯rè], [[slovenci|slovenski]] [[filolog]] in [[prevajalec]], *&nbsp;[[4.&nbsp;december]] [[1885]], [[Šavna peč]], †&nbsp;[[1.&nbsp;maj]] [[1963]], [[Ljubljana]].<ref name="SloBio">{{SloBio|id=595257}}</ref><ref name=SloBio1>Gantar, Kajetan: Sovrè, Anton (1885–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi595257/#slovenski-biografski-leksikon (27. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.</ref><ref name="SAZU">{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/anton-sovre |title=Anton Sovrè |accessdate=2024-02-27 |date= |author=Gantar, Kajetan |publisher=SAZU |work=Življenjepis članov }}</ref><ref name="OSloPok">{{navedi splet |last=Černuta Deželak |first=Ana |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sovre-anton/ |title=SOVRE, Anton |accessdate=2025-12-24 |date= |format= |work= |publisher=[[Obrazi slovenskih pokrajin]]}}</ref> Sovrè velja za največjega slovenskega prevajalca [[antika|antičnih]] [[antična Grčija|grških]] del. Imel je prirojen posluh za jezik in veliko spoštovanje do antične [[kultura|kulture]].<ref name=SloBio/> Po Antonu Sovrétu je dobila ime [[Sovretova nagrada|Sovrétova nagrada]], najvišje slovensko priznanje za književne prevajalce, ki jo od leta 1964 podeljuje [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]], s sedežem v Ljubljani.<ref name="SAZU"/> == Otroštvo in mladost == Rodil se je v vasi [[Šavna Peč]] nad [[Hrastnik]]om in pred [[Zidani Most|Zidanim Mostom]]. Sovrétov oče Anton je najprej delal pri železnici, kasneje pa bil železniški obhodnik. Oče in mati Ana, rojena Stergaršek,<ref name=SloBio/> <q>hči starega Mareta</q>,<ref name="GantarJS">{{navedi revijo |last1=Gantar |first1=Kajetan |year=1981 |title=Rod in domačija Antona Sovréta |journal=Jezik in slovstvo |volume= |issue= |pages= |publisher=Slavistično društvo Slovenije |cobiss=16039213 |doi= |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BJZOLYBF |accessdate=2022-02-25 }}</ref> sta bila oba iz Šavne Peči in v začetku nista imela stanovanja, tako da sta najprej nekaj let živela tam vsak pri svojih starših.<ref name="GantarJS"/> {{citatni blok|Lojzka, ki se jima je prva rodila, je pri Maretovih gor rastla. Tone, drugi,' je bil pri starem očetu za rejenčka.<ref name="GantarJS"/> |Anton Mihalič, upokojen čevljar, bratranec Antona Sovréta}} Kasneje je oče dobil mesto železniškega čuvaja najprej blizu Celja, potem <q>pa je dobil čuvajnico na vlakojavni pod vasjo</q> in je družina lahko živela skupaj.<ref name="GantarJS"/> V Šavni peči je Sovrè tako preživel otroštvo in v bližnjem Zidanem mostu obiskoval osnovno šolo, dokler se očetu ni pripetila huda nesreča.<ref name="GantarJS"/> {{citatni blok|Zgodilo se je pa, ko je bil na obhodu, se je umaknil nasproti vozečemu vlaku, ni pa opazil vlaka, ki je pripeljal od zadaj, ta ga je udaril v glavo in mu potegnil iz glave vso kožo. Se sreča, da ga je odbilo proč od koles. Globoko nezavestnemu je radeški zdravnik, kateri se je takoj pripeljal na kraj nesreče, kožo z lasmi vred naravnal nazaj na glavo, obvezal in ga odpremil v Ljubljano. Spremljal ga je Pečnikov Matevž, katerega sem dobro poznal. Ko ga je pripeljal v bolnico, je rekel vratar: Kar v mrtvašnico ga zapelji, saj je tako mrtev. Kaj!? se zavzame Matevž, saj ni res… V bolnici se je šele čez en teden zavedel in je počasi okreval. Za službo pa ni bil več. Dobil je invalidsko pokojnino in kupil v Krškem hišo, katera pa je bila potrebna popravila. Moral se je zadolžiti, ko je popravljal hišo in študiral otroke. Dočakal je visoko starost, menda 82 let.<ref name="GantarJS"/> |Anton Mihalič, upokojen čevljar, bratranec Antona Sovréta}} V [[Krško |Krškem]] je Sovrè dokončal osnovno šolo.<ref name="GantarJS"/> Gimnazijo je sprva obiskoval [[Celje|Celju]], nato pa v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer mu je profesor [[Ivan Tertnik]] vzbudil zanimanje za grško poezijo in kjer je leta 1906 [[matura|maturiral]]. Po srednji šoli je najprej odslužil enoletni [[kadrovski rok]],<ref name=SloBio/> nato se vpisal na filozofsko fakulteto na [[Dunaj]]u, kjer je 5 semestrov študiral klasično filologijo,<ref name="OSloPok"/> predvsem pri [[grecist|grecistu]] [[Hans von Arnim|von Arnimu]], nadaljeval pa v [[Gradec|Gradcu]], kjer je leta 1912 dosegel {{ill|absolutorij|en|absolutorium|de|absolutorium|display=1}}.<ref name=SloBio/><ref name="SAZU"/> Kako se je kasneje spominjal rojstnega kraja, iz opisa enega od dijakov z izleta na Kum s Sovrétom iz časa, ko je bil ta profesor na Ptuju<ref name=Kamra>Kamra: digitalizirana kultura dediščina slovenskih pokrajin https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/sovretova-pot.html</ref> {{citatni blok|Poglejte tam doli, v tistem ovinku ob progi stoji mala čuvajnica, to je bil moj dom. Tu je moj oče opravljal službo železniškega čuvaja. Kadar sem prihajal na počitnice z Dunaja, sva z očetom ob progi kosila travo za našo sivko. Travnika nismo premogli. <ref name="Kamra"/> |Anton Sovre}} == Delo == Po študiju je kot [[suplent]] nekaj mesecev poučeval v Ljubljani in na tedaj novo ustanovljeni slovenski gimnaziji v [[Gorica|Gorici]], ob izbruhu 1. svetovne vojne pa je bil vpoklican v vojsko in poslan na Karpatsko<ref name="OSloPok"/> fronto v [[Galicija|Galicijo]], kjer je bil ranjen v glavo.<ref name=SloBio/><ref name="SAZU"/> Po vojni je od leta 1919-1926 kot suplent poučeval na gimnaziji na [[Ptuj]]u, [[diploma|diplomiral]] in opravil državi strokovni ("profesorski") izpit na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Po tem je bil v letih 1926-1938 profesor na gimnaziji v Ljubljani, razen med 1932-1934, ko je bil zaradi [[slovenoborstvo|slovenoborstva]] kazensko premeščen v [[Pančevo]] ter [[Sremski Karlovci|Sremske Karlovce]]. Kasneje, 1938-1941, je bil inšpektor za klasične jezike na Ministrstvu prosvete v [[Beograd]]u, od 1941-1945 pa prosvetni inšpektor pri banski upravi v Ljubljani.<ref name=SloBio/><ref name="SAZU"/><ref name="OSloPok"/> Njegov naslednji izziv je postal [[gledališče]], zaradi česar je pustil službo inšpektorja in postal [[dramaturg]] v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani]]. Leta 1946 je bil izvoljen za izrednega in leta 1951 za rednega [[profesor]]ja za [[grščina|grški jezik]] in [[grška književnost|književnost]] na Filozofski fakulteti. Leta 1953 je bil izvoljen za rednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU), leta 1963 za častnega predsednika Društva slovenskih književnih prevajalcev.<ref name=SloBio/><ref name="OSloPok"/> Bil je tudi eden od mnogih (in med njimi zelo znanih pesnikov), ki so prevedli Prešernove verze, ki so bili namenjeni za in (v nemščini) vklesani v [[Emil Korytko|Korytkov]] nagrobnik. <blockquote><poem>''Der Mensch muss untergehen, </br>Die Menschheit bleibt fortan </br>Wird mit ihr das bestehen, </br>was er für sie gethan'' </br></br>Človek mora umreti, </br>človeštvo pa živi: </br> ostalo z njim bo živo,</br>kar zanje storil si.<ref name="Korytko">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/emil-korytko-in-njegovi-veliki-podporniki-slovenske-kulture-nadaljevanje-in-konec/325070 |title= Emil Korytko in njegovi – veliki podporniki slovenske kulture (nadaljevanje in konec)|date=15. december 2013 |author=Andrej Mrak |publisher=RTV Slo |work=Razglednice preteklosti }}</ref> </poem></blockquote> Umrl je 1. maja 1963 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Na grob so mu vklesali [[Pindar]]ove verze, ki jih je prevajal na večer pred svojo smrtjo: <blockquote><poem> Sreča je nagrada prva, druga dober glas a kdor pridobil si je oboje, si spletel venec je najlepši. </poem></blockquote> == Priznanja == === Ki jih je prejel === * 1950: [[Prešernova nagrada]] za prevod [[Homer]]jeve ''[[Iliada|Iliade]]'' * 1956: Prešernova nagrada za prevod anonimnih ''Pisem mračnjakov'' in [[Platon]]ove [[trilogija|trilogije]] ''Poslednji dnevi Sokrata''<ref>{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Pre%C5%A1ernova_nagrada_in_nagrade_Pre%C5%A1ernovega_sklada#1951-1960|title=Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|publisher=sigledal.si|accessdate=28. februarja 2024|archive-date=2021-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210605104208/https://sigledal.org/geslo/Pre%C5%A1ernova_nagrada_in_nagrade_Pre%C5%A1ernovega_sklada#1951-1960|url-status=dead}}</ref> === Ki se imenujejo po njem === * [[Sovretova nagrada]] * [[Sovretov kabinet]] v Dolu pri Hrastniku<ref name="">{{navedi splet |url=https://www.dskp-drustvo.si/sovretov-kabinet/ |title=Sovretov kabinet (umetniška/prevajalska rezidenca) |accessdate=2025-12-22 |date= |format= |work= w|publisher=[[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]]}}</ref> == Bibliografija == * zgodovinska monografija ''Stari Grki'' * Homerjeva ''[[Iliada]]'' in ''[[Odiseja]] * deset [[Ajshil]]ovih, [[Sofokles|Sofoklovih]] in [[Evripid]]ovih [[Tragedija|tragedij]] * izbor iz grških lirikov * Predsokratiki (izbor)<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-matica.si/knjige/vse-knjige/filozofija/predsokratiki/ |title=Predsokratiki |accessdate=23. julij 2025 |date=2002 |orig-year=prva izdaja 1946|format=knjiga |work= |publisher=[[Slovenska matica]]}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.preberi.si/content/kaj/749-Anton-Sovre/38/11/99/ |author=RTV |title=Anton Sovre: Predsokratiki, Drugi celoviti prevod predsokratikov na svetu |accessdate=24. julij 2025 |date=25. januar 2013 |format= |work= |publisher=}}</ref> * [[Herodot]]ove ''Zgodbe'' * [[Plutarh]]ovi ''Življenjepisi'' * [[Platon]]ovi [[dialog]]i<ref>[[Apologija (Platon)|Apologija]], [[Kriton]], Sokratova smrt v [[Fajdon (Platon)|Fajdonu]] v ''Poslednji dnevi Sokrata'', 1955; </ref> ** [[Simpozij (Platon)|Simposion]] in [[Gorgija (Platon)|Gorgias]], 1960, {{cobiss|1891585}} * [[Lukrecij]]ev filozofski ep ''O naravi sveta'' * [[Horacij]]evo ''Pismo o pesništvu'' * [[Teofrast]]ovi ''Značaji'' * [[Plavt]]ovi ''Menehmi'' * [[Lukijan]]ove [[satira|satire]] * [[Apulej]]eva [[pravljica]] o [[Amor in Psihe|Amorju in Psihi]] * ''[[dnevnik (književnost)|Dnevnik]] [[cesar]]ja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]'' * [[Avguštin]]ove ''Izpovedi'' * anonimna ''Pisma mračnjakov'' * ''Hvalnica norosti Erazma Rotterdamskega'' * 1965 je izšel njegov prevod ''[[France Prešeren|Prešernovih]] nemških'' pesmi v slovenščino {{COBISS|ID=2721800}} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir}} * [https://web.archive.org/web/20140318192837/http://www.antonsovre.si/ http://antonsovre.si/] * [http://Na-danasnji-dan-anton-sovre-2/ Savus.si: Na danasnji dan (1.maj 1925): Anton Sovre] {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sovre, Anton}} [[Kategorija:Anton Sovre| ]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 3vhf6za3agj21g69icp21lcpjdy1cu6 411vm 42 0 98368 6753165 2896756 2026-09-20T13:43:37Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6753165 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu Čarobna piščal 0 100653 6753237 6518774 2026-09-20T17:21:09Z ~2026-50785-59 266079 /* Prva slika */ 6753237 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Papageno.jpg|thumb|200px|Papageno]] '''''Čarobna piščal''''' ([[Nemščina|nem]]. ''Die Zauberflöte'') je pravljična [[opera]] v dveh dejanjih (dvanajstih slikah), ki jo je uglasbil [[Wolfgang Amadeus Mozart]] v svojih poslednjih letih življenja, Čarobna piščal je bilo zadnje delo, ki ga je skladatelj napisal pred smrtjo. [[Libreto]] je napisal lastnik dunajskega gledališča ''Teater an der Wien'' [[Emanuel Schikaneder]]. Ker je zapadel v dolgove, je za uglasbitev prosil Mozarta, ki je bil na vrhuncu slave, upajoč, da si bo tako finančno opomogel. [[Krstna predstava]] je bila tako 30. septembra 1791 na [[Dunaj]]u. Dirigent predstave je bil skladatelj sam. Opera je imela ogromno moralno vrednost za tisti čas, saj je Mozart z njo skušal pokazati nadvlado nemškega gledališča nad italijansko glasbo. V tej operi svetloba zmaga nad temo, zloba podleže dobroti, nagon se podredi razumu in ljubezen prežene sovraštvo. Opero je zelo cenil [[Richard Wagner]]. ==Osebe== * ''Sarastro'' - [[bas]] * ''Tamino, princ'' - [[tenor]] * ''Govornik'' - bas * ''Prvi in drugi svečenik'' - tenor in [[bariton (glas)|bariton]] * ''Kraljica noči'' - [[sopran]] * ''Kraljičine tri dame'' - soprana in [[alt]] * ''Prvi, drugi in tretji deček'' - [[sopran]]i * ''Prvi in drugi oboroženec'' - tenor in bas * ''Pamina, kraljičina hči'' - [[sopran]] * ''Papageno'' - bariton * ''Papagena'' - [[sopran]] * ''Črnec Monostatos'' - tenor * ''Trije sužnji'' * ''Svečeniki, dame, Sarastrovo spremstvo, ljudstvo in sužnji.'' ==Vsebina== ===Prvo dejanje=== ====Prva slika==== Princa Tamina zasleduje [[kača]]. Iz smrtne nevarnosti ga rešijo tri dame, ki služijo kraljici noči in ji odidejo naznanit Taminovo rešitev. Medtem spozna Tamino veselega ptičarja Papagena. Tri dame se vrnejo in izročijo princu sliko Pamine, hčere kraljice noči, s prošnjo, naj jo reši, češ, da jo je ugrabil hudobni Sarastro. Pojavi se sama kraljica noči in mu potoži svojo [[Bolečina|bolečino]]. Taminu in Papagenu je usojeno, da rešita Pamino in v ta namen jima podarijo tri dame čarobno piščal in zvončke. ====Druga slika==== Pamini se je medtem posrečilo zbežati od Sarastra, toda Monostatos jo je ujel in jo znova privedel nazaj. Papageno se ji predstavi kot odposlanec kraljice noči in skupaj s Pamino se odpravita iskat princa Tamina. ====Tretja slika==== Trije dečki pripeljejo Tamina in ga bodrijo, naj ostane pogumen, potrpežljiv in molčeč pri nalogi, ki ga čaka. ===Drugo dejanje=== ====Četrta slika==== Ko skuša Tamino vstopiti v [[tempelj]], ga sprejme na pragu svečenik, ki mu govori o Sarastrovi dobroti in modrosti. Tamino zaigra na čarobno piščal in ob njenem zvoku najdeta Papageno in Pamina pot do njega. Kmalu jih je izsledil preganjalec Monostatos. Njegovi oboroženci ju hočejo ujeti, pa zapadejo vplivu zvokov čarobne piščali in prično ob njih poskakovati in plesati, dokler ne pozabijo na jetnika in plešoč ne odidejo. Petje svečenikov in Sarastrove dobrotne besede pomirijo Pamino. Monostatos privede ujetega Tamina, ki ga pa Sarastro prijazno sprejme, medtem ko dobi črnec za svojo preveliko gorečnost sedeminsedemdeset udarcev po podplatih. ====Peta slika==== Svečeniki s Sarastrom na čelu so sklenili, da morata prestati Tamino in Papageno tri preizkušnje in ju odpeljejo v preddvor templja. ====Šesta slika==== Dva svečenika ju izprašujeta, Tamino je voljan prestati preizkušnje, da bi dosegel najvišjo modrost, Papagena pa je [[strah]]; šele ko mu obljubijo kot nagrado ženico Papageno, pristane na to. Tri dame se prikažejo iskalcema modrosti in ju skušajo prepričati o Sarastrovih zlih namerah, toda kljub Papagenovim malenkostnim spodrsljajem ostaneta v [[Molk|molčanju]] trdna. ====Sedma slika==== Črnec napade spečo Pamino in si jo hoče prilastiti, toda reši jo njena mati, kraljica noči, ki zahteva od nje, naj Sarastra usmrti. Ko ostane zgrožena Pamina sama, se ponovno prikaže črnec in ji grozi, da bo izdal vse, kar je slišal, če ne bo njegova. Tokrat nastopi kot rešitelj Sarastro, ki jo potolaži in pomiri. ====Osma slika==== Tamino in Papageno še vedno vršita svojo preizkušnjo molčanja. Prekrši jo Papageno, ki se razgovarja z neko starko (preoblečeno Papageno) in šele nenaden [[grom]] ga opomni prekrška. Starka zato zbeži. Obupanega Papagena potolažijo jedi, čarobna piščal in zvončki, ki jih prineso trije dečki. Pamina najde zopet svojega Tamina. Toda molk stanovitnega ljubimca, ki si ga ne zna razložiti, jo rani in užali do smrti. ====Deveta slika==== Zbor [[Izida|Izidinih]] in [[Oziris]]ovih svečenikov poje hvalnico. Sarastro spodbuja Tamina, naj vztraja junaško kot doslej, kajti prestati mora še težjo preizkušnjo. Pamina se pride od njega poslovit. Polna nemira se ljubimca ločita, Papageno pa hrepeni po obljubljeni ženici in igra na zvončke. Njihov zvok privabi „starko“, ki odvrže svojo preobleko in pred očaranim Papagenom se pojavi Papagena. Toda že jo odpelje eden izmed svečenikov. ====Deseta slika==== Trije dečki, ki služijo zdaj Sarastru, preprečijo [[samomor]] obupane Pamine in jo odpeljejo k ljubemu Taminu. ====Enajsta slika==== Dva oboroženca pripeljeta Tamina na kraj, kjer mora prestati preizkušnjo v [[Voda|vodi]] in [[Ogenj|ognju]]. Pamina, ki ga sme spremljati v usodnji preizkušnji, se mu približa in skupaj gresta nepoškodovana skozi vodo in ogenj, saj ju vodi moč medsebojne [[Ljubezen|ljubezni]]. Pred njima se prične odpirati [[Sonce|sončno]] kraljestvo Izide. ====Dvanajsta slika==== Papageno, ki ni prestal preizkušnje, zaman kliče svojo ljubljeno Papageno in ko ne najde odziva, se hoče v svojem obupu obesiti. Toda predno izvrši svoj namen, mu prinesejo trije dečki zvončke. Njihov zvok privabi Papageno in oba sta vsa srečna, da sta končno skupaj. Še enkrat združi svet teme vse svoje moči, da bi premagal kraljestvo svetlobe: kraljica noči, njene tri dame in črnec Monostatos kujejo naklepe, kako bi napadli Sarastrov tempelj, osvobodili Pamino in jo dali zamorcu za ženo. Toda med gromom in [[Nevihta|nevihto]] se spremeni pozorišče v sončno luč - svet svetlobe zmaga nad svetom zla in teme. Tamino in Pamina sta se priborila v svet svetlobe, modrosti in človečnosti s pomočjo svoje stanovitnosti in živita odslej na strani Sarastra, svečenika in treh dečkov. ==Glasbeni primer== *[[Arija]] Kraljice noči [https://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=ERsjRsCBlBo] [[Kategorija:Opere]] [[Kategorija:Wolfgang Amadeus Mozart|*]] [[Kategorija:1791 v glasbi]] {{normativna kontrola}} l7cvl921i6hzq2y20j94lduvtkjaxjy Aleksandar Rodić 0 107209 6753183 6622403 2026-09-20T13:55:21Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6753183 wikitext text/x-wiki ‎{{Infopolje Nogometaš | height = 187 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 = 1989–1998 | youthclubs1 = [[Borac Kozarska Dubica]] | years1 = 1998–1999 | years2 = 1999–2000 | years3 = 2000 | years4 = 2001 | years5 = 2001–2002 | years6 = 2002–2004 | years7 = 2005 | years8 = 2005–2006 | years9 = 2006–2007 | years10 = 2007–2010 | years11 = 2009 | years12 = 2010 | years13 = 2011–2012 | years14 = 2013 | years15 = 2014–2015 | years16 = 2015 | years17 = 2015–2017 | years18 = 2017–2018 | years19 = 2018–2019 | clubs1 = [[Borac Kozarska Dubica]] | clubs2 = [[FK Proleter Zrenjanin|Proleter Zrenjanin]] | clubs3 = [[Crvena zvezda]] | clubs4 = [[K.V.C. Westerlo|Westerlo]] | clubs5 = [[K.F.C. Verbroedering Geel|Verbroedering Geel]] | clubs6 = [[ND Gorica|Gorica]] | clubs7 = [[Portsmouth F.C.|Portsmouth]] | clubs8 = [[Kayserispor]] | clubs9 = [[PFC Litex Lovech|Litex Lovech]] | clubs10 = [[NK Interblock|Interblock]] | clubs11 = → [[Šanghaj Šenhua]] (pos.) | clubs12 = → [[Čingdao Džonun]] (pos.) | clubs13 = [[Tiandžin Songdžiang]] | clubs14 = [[Čengdu Blades]] | clubs15 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs16 = [[A.S.D. Unione Fincantieri Monfalcone|UF Monfalcone]] | clubs17 = [[I.S.M. Gradisca]] | clubs18 = [[SS Vesna]] | clubs19 = [[USD Valnatisone]] | caps1 = 0 | caps2 = 3 | caps3 = 0 | caps4 = 6 | caps5 = 30 | caps6 = 60 | caps7 = 4 | caps8 = 16 | caps9 = 16 | caps10 = 34 | caps11 = 28 | caps12 = 25 | caps13 = 44 | caps14 = 23 | caps15 = 33 | caps16 = 0 | caps17 = | caps18 = | caps19 = | goals1 = 0 | goals2 = 0 | goals3 = 0 | goals4 = 0 | goals5 = 3 | goals6 = 18 | goals7 = 0 | goals8 = 7 | goals9 = 1 | goals10 = 6 | goals11 = 5 | goals12 = 7 | goals13 = 13 | goals14 = 2 | goals15 = 7 | goals16 = 0 | goals17 = | goals18 = | goals19 = | nationalyears1 = 2005 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 1 | manageryears1 = 2025 | managerclubs1 = [[MNK Izola|Izola]] | manageryears2 = 2026– | managerclubs2 = [[MNK Izola|Izola]] }} '''Aleksandar Rodić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[26. december]] [[1979]], [[Kozarska Dubica]], [[SFRJ|Jugoslavija]]. Rodić je po dveh letih igranja [[nogomet]]a v [[Slovenija|Sloveniji]] pri [[ND Gorica]], zaprosil za slovensko [[državljanstvo]]. Že na svoji drugi tekmi je zabil [[gol]]. Po igranju za ND Gorica je prestopil v angleški [[Portsmouth F.C.]] Najprej je bil pri tem klubu rezervni igralec, kasneje pa ni prišel niti v izbor za igranje na tekmah. Klub se je zato odločil, da ga posodi v [[Kayserispor]] v turško 1. ligo. Od tam je prestopil v [[Litex Lovech]] v [[Bolgarija|Bolgarijo]]. Trenutno igra za [[A.S.D. Unione Fincantieri Monfalcone|UF Monfalcone]] v [[Serie B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Rodić, Aleksandar}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši Portsmoutha]] [[Kategorija:Nogometaši PFC Litex Loveča]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši Crvene zvezde]] [[Kategorija:Nogometaši K.V.C. Westerla]] [[Kategorija:Nogometaši Kayserisporja]] [[Kategorija:Nogometaši Šanghaj Šenhue F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Čingdao Džonuna F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Tiandžin Tianhaija F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Čengdu Bladesa F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši UF Monfalconeja]] [[Kategorija:Nogometaši I.S.M. Gradisce]] [[Kategorija:Nogometaši SS Vesne]] [[Kategorija:Nogometaši USD Valnatisoneja]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Bosanski Srbi]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji MNK Izole]] bubbce7l6jw43gzooqgtcbwyjekjhsw Univerza v Nišu 0 112826 6753206 6749725 2026-09-20T14:37:13Z Upwinxp 126544 −np na članice, [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753206 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza |name = Univerza v Nišu |native_name = Универзитет у Нишу |image = Univerza v Nišu.png |latin_name = |established = 15. junija 1965<ref name="istorijat"/> |type = javna univerza |budget = |rector = [[Jovan Stepanović]] |staff = 1545 (2024/25)<ref name="visokoobrazovanje2024"/> |students = 22.613 (2024/25)<ref name="visokoobrazovanje2024">{{navedi splet |title=Visoko obrazovanje 2024/25. |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G20256005.pdf |website=stat.gov.rs |publisher=Republiški zavod za statistiko Srbije |date=2025}}</ref> |undergrad = |postgrad = |city = [[Niš]] |country = [[Srbija]] |campus = |affiliations = |faculty = }} [[Slika:Ниш 09.JPG|sličica|Sedež univerze]] '''Univerza v Nišu''' je javna [[univerza]] v [[Srbija|Srbiji]]. Trenutni [[rektor]] je [[Jovan Stepanović]]. Univerza je bila ustanovljena leta 1965 iz tedanjih treh [[niš]]kih fakultet, ki so dotlej delovale pod okriljem [[Univerza v Beogradu|Univerze v Beogradu]]: pravno-ekonomske, medicinske in tehniške.<ref name="istorijat">{{navedi splet |url=https://www.ni.ac.rs/univerzitet/o-univerzitetu/istorijat |title=Istorijat |website=www.ni.ac.rs |archiveurl=https://web.archive.org/web/20240419030157/https://www.ni.ac.rs/univerzitet/o-univerzitetu/istorijat |archivedate=2024-04-19}}</ref> Danes jo sestavlja 14 [[fakulteta|fakultet]], ki večinoma delujejo v Nišu, po ena pa v [[Leskovac|Leskovcu]], [[Vranje, Srbija|Vranju]] in [[Kruševac|Kruševcu]]. V sklopu univerze je tudi Univerzitetna knjižnica Nikole Tesle. == Rektorji == {{prazen razdelek}} == Organizacija == {| class="wikitable" |- ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Ime ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Naslov ! style="background: #efefef; border-bottom: 2px solid gray;" | Leto ustanovitve |- | style = "text-align:center"| Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo || Aleksandra Medvedeva 14, Niš | style = "text-align:center"|1960 |- | style = "text-align:center"| Ekonomska fakulteta || Trg kralja Aleksandra Ujedinitelja 11, Niš | style = "text-align:center"| 1960 (1973) |- | style = "text-align:center"| Elektronska fakulteta || Aleksandra Medvedeva 14, Niš | style = "text-align:center"| 1960 |- | style = "text-align:center"| Strojna fakulteta || Aleksandra Medvedeva 14, Niš | style = "text-align:center"| 1960 |- | style = "text-align:center"| Medicinska fakulteta || Bulevar Zorana Đinđića 81, Niš | style = "text-align:center"| 1960 |- | style = "text-align:center"| Pedagoška fakulteta || Partizanska 14, Vranje | style = "text-align:center"| 1993 |- | style = "text-align:center"| Pravna fakulteta || Trg kralja Aleksandra Ujedinitelja 11, Niš | style = "text-align:center"| 1960 (1973) |- | style = "text-align:center"| Naravoslovno-matematična fakulteta || Višegradska 33, Niš | style = "text-align:center"| 1999 |- | style = "text-align:center"| Tehnološka fakulteta || Bulevar Oslobođenja 124, Leskovac | style = "text-align:center"| 1979 |- | style = "text-align:center"| Fakulteta umetnosti || Kneginje Ljubice 10, Niš | style = "text-align:center"| 2002 |- | style = "text-align:center"| Fakulteta za varstvo pri delu || Čarnojevića 10a, Niš | style = "text-align:center"| 1976 |- | style = "text-align:center"| Fakulteta za šport in telesno vzgojo || Čarnojevića 10a, Niš | style = "text-align:center"| 1999 |- | style = "text-align:center"| Filozofska fakulteta || Ćirila i Metodija 2, Niš | style = "text-align:center"| 1971 |- | style = "text-align:center"| Kmetijska fakulteta || Kosančićeva 4, Kruševac | style = "text-align:center"| 2017 |- | style="text-align: center;" | ''Fakulteta srbskih študij'' || ''Trg kralja Milana 8, Niš'' | style="text-align: center;" | ''predlagana''{{efn|Predlog za ustanovitev Fakultete srbskih študij iz treh oddelkov Filozofske fakultete je oktobra 2025 vladi podalo Mesto Niš. Dekan in svet Filozofske fakultete so ustanovitvi nasprotovali. Spomladi 2026 je fakulteta dobila akreditacijo in dovoljenje za delo, ki je bilo nato zaradi tožbe zadržano. Septembra 2026 senat ni izglasoval sprejetja Fakultete srbskih študij kot 15. članice univerze.<ref>{{navedi novice |title=Fakultet srpskih studija nije deo Univerziteta u Nišu – Senat nije dao pozitivno mišljenje |work=Južne vesti |date=2026-09-07 |url=https://www.juznevesti.com/drustvo/fakultet-srpskih-studija-nije-deo-univerziteta-u-nisu-senat-nije-dao-pozitivno-misljenje/}}</ref>}} |- |} == Glej tudi == * [[seznam univerz v Srbiji]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradno spletno mesto|https://www.ni.ac.rs/}} {{Uni SRB}} {{Uni Nis}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerze v Srbiji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Nišu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1965]] [[Kategorija:Univerza v Nišu| ]] 4apwp2epbpawvvn8ir86ix12kevjje0 Ekonomska fakulteta v Nišu 0 112827 6753172 5771523 2026-09-20T13:48:24Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753172 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Fakulteta za elektrotehniko v Nišu 0 112828 6753173 5772181 2026-09-20T13:48:26Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753173 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Fakulteta za zaščito pri delu v Nišu 0 112829 6753174 5772206 2026-09-20T13:48:30Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753174 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Nišu 0 112830 6753175 5772187 2026-09-20T13:48:33Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753175 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Fakulteta za šport in fizično izobraževanje v Nišu 0 112831 6753192 4963094 2026-09-20T14:09:03Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753192 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Filozofska fakulteta v Nišu 0 112832 6753193 5772364 2026-09-20T14:09:04Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753193 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Medicinska fakulteta v Nišu 0 112833 6753194 5780359 2026-09-20T14:09:06Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753194 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Naravoslovno-matematična fakulteta v Nišu 0 112834 6753195 4962951 2026-09-20T14:09:12Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753195 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Pedagoška fakulteta v Vranju 0 112835 6753196 5191262 2026-09-20T14:09:14Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753196 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Pravna fakulteta v Nišu 0 112836 6753197 5235779 2026-09-20T14:09:16Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753197 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Strojna fakulteta v Nišu 0 112837 6753198 5790022 2026-09-20T14:09:52Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753198 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Tehniška fakulteta v Leskovcu 0 112838 6753199 4718630 2026-09-20T14:09:52Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753199 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz Umetnostna fakulteta v Nišu 0 112839 6753200 4079416 2026-09-20T14:09:54Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu]] 6753200 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Univerza v Nišu]] gou4mnmej33cnx72ihdnwvcwvpq40mz 411vm 43 0 117789 6753166 2896757 2026-09-20T13:43:41Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6753166 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu Dolenja vas pri Artičah 0 120935 6753399 6692522 2026-09-21T11:56:32Z ~2026-45085-22 264465 6753399 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Dolenja vas}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10085845_b4 | latd = 45 |latm = 56 |lats = 58.78 |latNS = N | longd = 15 |longm = 33 |longs = 40.9 |longEW = E |najdisi=Dolenja+vas+pri+Artičah |slika= |povrsina=0,96 |prebivalstvo=98 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=171,5 |postna=8253 |posta=Artiče |obcina=Brežice |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija }} '''Dolenja vas pri Artičah''' je [[naselje]] v [[Občina Brežice|Občini Brežice]]. Ustanovljeno je bilo leta 1980 iz dela ozemlja naselja [[Spodnja Pohanca]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=DOLENJA%20VAS%20PRI%20ARTI%C8AH&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=215 |title=Dolenja vas pri Artičah |accessdate=15. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160316092807/http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=DOLENJA%20VAS%20PRI%20ARTI%C8AH&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=215 |url-status=dead }}</ref> Leta 2015 je imelo 101 prebivalca, 2026 pa tri manj. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 75 (98,7 %) * [[Makedonci]]: 1 (1,3 %) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Brežice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Brežice]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1980]] n1fqtzvoqpsk1ce1inl690ax0rqtoo4 411vm 44 0 125060 6753167 2896758 2026-09-20T13:43:45Z Upwinxp 126544 spremenjeno v preusmeritev, glej [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm]] 6753167 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[411 Video Magazine]] 9hm4c93ahpjzwvvcmitqchz1b82d6cu Filmski in televizijski montažer 0 125236 6753349 6182371 2026-09-21T09:05:51Z ~2026-51093-08 266105 6753349 wikitext text/x-wiki '''Filmski in televizijski montažer''' je oseba, ki upravlja s [[film|filmsko]] ali [[Video montaža|video montažo]]. Sestavi posnetke v končni izdelek in je odgovoren za kompozicijo posnetkov (dramsko strukturo) in ritem v izdelku. [[Režiser|Režiserju]] pomaga najti najboljše montažne rešitve, dober montažer pa zna rešiti tudi slabo posneto gradivo. Pri montaži filma ima montažer pomočnike, ki mu pomagajo sinhronizirati sliko z zvokom in dokončati film v laboratoriju. Montažer uporablja različne pripomočke, kot so na primer programi za montažo filmov ali pa uporablja kasete, ki presnemavajo kader za kadrom, dokler ne dobijo končnega izdelka. {{job-stub}}{{Film-stub}}{{TV-škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Televizija]] [[Kategorija:Filmski montažerji|*]] [[Kategorija:Filmski poklici]] k98h07sp0calimzpwzfp42t800rbzb1 Korčula 0 132926 6753242 6485422 2026-09-20T17:29:06Z G-Cup 10746 /* Zgodovina */ 6753242 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni4|otoku Korčula|mesto Korčula|Korčula (mesto)}} {{Infopolje Otoki | name = Korčula | native name = <!-- ali |local name= --> | native name link = | native_name_lang = | sobriquet = <!-- ali |nickname= --> | image name = Korcula City.jpg | image size = 220px | image caption = Mesto [[Korčula (mesto)|Korčula]] | image alt = | map_image = Croatia - Korcula.PNG | map_alt = | map_width = | map_caption = | map_relief = | label = | label_position = | mark = | mark_width = | lat_d = |lat_m = | lat_s = | lat_NS = | long_d = | long_m = | long_s = | long_EW = | etymology = | location = Jadransko morje | type = | pop = | region = | dim = | scale = | source = | display = | format = | GridReference = <!-- UK only --> | archipelago = Južnodalmatinsko otočje | waterbody = | total islands = | major islands = | area km2 = 271,466 | area footnotes = | rank = | length km = 47 |length m= --> | length footnotes = | width km = 8 |width m= --> | width footnotes = | coastline km = 190,34 |coastline m= --> | coastline footnotes = | elevation m = 568 | elevation footnotes = | highest mount = Klupca | Country heading = Uprava | country = {{zastava|Hrvaška}} | country admin divisions title = Županija | country admin divisions = [[Slika:Flag of Dubrovnik-Neretva County.png|20px]] [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvanska]] | country admin divisions title 1 = Registrska oznaka cestnih vozil | country admin divisions 1 = DU | country admin divisions title 2 = Registrska oznaka plovil | country admin divisions 2 = KO, VL | country admin divisions title 3 = Največje naselje | country admin divisions 3 = [[Korčula (mesto)|Korčula]] | country capital type = | country capital = | country largest city type = | country largest city = | country capital and largest city = | country largest city population = | country leader title = | country leader name = | country area km2 = <!-- ali |country area m2= ali |country area ha= --> | country 1 = | country 1 admin divisions title = | country 1 admin divisions = | country 1 admin divisions title 1 = | country 1 admin divisions 1 = | country 1 capital type = | country 1 capital = | country 1 largest city type = | country 1 largest city = | country 1 capital and largest city = | country 1 largest city population = | country 1 leader title = | country 1 leader name = | country 1 area km2 = <!-- ali |country 1 area m2= ali |country 1 area ha= --> | demonym = | population = 15.522 | population as of = 2011 | population footnotes = | population rank = | population rank max = | density km2 = 57,14 | density rank = | density footnotes = | ethnic groups = Hrvati | časovni pas = | utc_offset1 = | timezone1_DST = UTC +1 | utc_offset1_DST = | website = | additional info = }} '''Korčula''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Curzola'', [[latinščina|latinsko]] ''Corcyra Nigra'') je [[Južna Dalmacija|južnodalmatinski]] [[Seznam otokov na Hrvaškem|otok]] v Srednjem [[Jadransko morje|Jadranu]]. Leži južno od [[Hvar]]a, severno od [[Lastovo|Lastova]] in zahodno od [[Pelješac|Pelješca]]. S površino 271,47 [[kvadratni kilometer|km²]] je po velikosti šesti največji [[Hrvaška|hrvaški]] [[otok]] in tretji med otoki [[Dalmacija|Dalmacije]], po dolžini obale (181,7 oz. 190,3) pa je uvrščena na peto ali šesto mesto med jadranskimi in na drugo mesto (za Hvarom) med dalmatinskimi otoki. Korčula je glavni otok [[Korčulsko otočje|Korčulskega otočja]], ki ga setavlja še 19 manjših otočkov okoli nje. S celino jo povezujeta dva trajekta na linijah [[Split]]-[[Vela Luka]] in [[Orebić]]-[[Dominče]]. Upravno je otok razdeljen na mesto [[Korčula (mesto)|Korčula]] (''Grad Korčula'') in na občine [[Vela Luka]], [[Blato, Korčula|Blato]], [[Smokvica, Korčula|Smokvica]] in [[Lumbarda]], ki spadajo v [[Dubrovniško-neretvanska županija|Dubrovniško-neretvansko županijo]] in ki štejejo skupaj okoli 14.000 prebivalcev (2021). == Geografija == Tako kot vsi [[Dalmacija|dalmatinski]] otoki se tudi Korčula razteza v približni smeri [[vzhod]] - [[zahod]]. Dolžina otoka je 46,8; v širino pa meri od 5,3 do 7,8 [[km]]. Vzhodni in zahodni del otoka sta nizka, osrednji del pa visok. Najvišja [[topografski vrh|vrhova]] sta ''Klupca'' (568 [[mnm]]) in ''Kom'' (510 mnm). [[Obala]] je zelo razvejana. [[Podnebje]] je blago: srednja januarska temperatura je 9,8 [[Celzij|°C]], julijska pa 26,8 °C. Letno je na Korčuli okoli 2675 sončnih ur, otok pa je v poletnih mesecih izpostavljen svežemu [[maestral]]u. Povprečno letno pade 1100&nbsp;mm padavin. Otok je bil obilno porasel s [[sredozemlje|sredozemskim]] [[rastlina|rastlinjem]], [[vinograd]]i in [[bor (drevo)|borovimi]] [[gozd]]ički, dokler ga ni [[1998]] prizadel strahovit [[požar]] v katerem je pogorel ves osrednji del med naseljema [[Blato, Korčula|Blato]] in [[Smokvica, Korčula|Smokvica]]. == Prebivalstvo == Na Korčuli je po popisu iz 2001 stalno živelo 16.182 prebivalcev, 2011 15.522, leta 2021 pa le še okoli 14.000. Korčula je drug najštevilneje poseljen otok na Jadranu za [[Krk|Krkom]]. == Gospodarstvo == Gospodarsko pomembne panoge na otoku so: [[poljedelstvo]], [[vinograd]]ništvo, [[sadje|sadjarstvo]], [[ribolov]], predelava rib, [[ladjedelnica|ladjedelništvo]] in [[turizem]]. == Zgodovina == Korčula je bila naseljena že v času [[neolitik]]a. V 6. stoletju pr. n. št. je bila na otoku [[Antična Grčija|grška]] [[kolonija (geografija)|kolonija]]. Takrat se je zaradi obsežnih in gostih gozdov imenovala ''Korkyra Melaina'' (Črna Korkyra). Za časa vladanja [[Rimljani|rimskega]] [[cesar]]ja [[Oktavijan]]a so Korčulo leta 35 pr. n. št. zavzeli Rimljani, leta [[555]] pa je bila priključena [[Vzhodnorimsko cesarstvo|bizantinskemu cesarstvu]]. V 9. stoletju so otoku vladali ''Neretljani'', nato pa so se večkrat izmenjali: [[Benetke|Benečani]], ''bosanski vladarji'' in [[dubrovniška republika]], od leta [[1420]] do [[1797]], pa je bil otok ponovno pod oblastjo Benetk. V času [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih vojn]] je bil izmenoma pod [[Avstro-Ogrska|avstrijsko]], [[Napoleon Bonaparte|francosko]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] oblastjo od [[1815]] do [[1918]] pa ponovno pod Avstrijo. Pravljična Korčula je baje bila dom prelepe Kerkyre, junakinje grške mitologije, po kateri je Korčula dobila ime,{{Navedi vir}} dom pa naj bi ji odredil sam bog Posejdon. Tudi svetovni popotnik [[Marco Polo]] je imel po legendi svoj dom na Korčuli.{{Navedi vir}} Dokumenti pričajo, da je bil rojen in je živel v Benetkah. == Naselja na otoku == Na otoku se nahaja več [[naselje|naselij]]: [[Babina]], [[Blato, Korčula|Blato]], [[Brna]], [[Čara]], [[Korčula (mesto)|Korčula]] (edina s statusom mesta na otoku), [[Lumbarda]], [[Potirna]], [[Prižba]], [[Prigradica]], [[Pupnat]], [[Pupnatska Luka]], [[Račišće]], [[Smokvica, Korčula|Smokvica]], [[Vela Luka]] (največje naselje na otoku), [[Karbuni]], [[Kneža (Korčula)|Kneža]], [[Zavlatica]], [[Žrnovo]] == Galerija slik == <gallery> Slika:Korcula City.jpg|Korčula Slika:Marco polo birthhouse.jpg|Domnevno rojstna hiša Marka Pola Slika:Korcula.jpg|Korčula </gallery> == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki}} * [http://www.korcula.hr/ Uradna stran občine Korčula] * [http://www.apartma.net/index.php/korula-potovanje-skozi-as-in-neokrnjeno-naravo/ Zanimivosti o Korčuli] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100501015657/http://www.apartma.net/index.php/korula-potovanje-skozi-as-in-neokrnjeno-naravo |date=2010-05-01 }} {{Otoki na Hrvaškem}} {{Naseljeni otoki na Hrvaškem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Korčula| ]] [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] 6mslxmge4wenxrns0vklf7w4at0dwmg Erektilna disfunkcija 0 137160 6753361 6579942 2026-09-21T09:43:18Z TadejM 738 novo infopolje 6753361 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition | name = Erektilna disfunkcija | synonyms = impotenca | image = | caption = | field = [[urologija]], [[spolna medicina]], [[andrologija]], [[nevrologija]] | symptoms = nezmožnost doseči ali ohraniti [[erekcija|erekcijo]] | complications = | onset = | duration = | causes = nizke ravni [[testosteron]]a,<ref name="Gokce" /><ref name="ed-biotapublishing">{{cite book | vauthors = Shamloul R, Bella AJ | title = Erectile Dysfunction | url = https://books.google.com/books?id=elg-AwAAQBAJ&pg=PR6 | date = 2014-03-01 | publisher = Biota Publishing | isbn = 978-1-61504-653-9 | pages = 6– | access-date = 2015-10-27 | archive-date = 2023-01-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230110010913/https://books.google.com/books?id=elg-AwAAQBAJ&pg=PR6 | url-status = live }}</ref> nekatera [[zdravilo|zdravila]],<ref name="uptodate">Cunningham GR, Rosen RC. Overview of male sexual dysfunction. In: UpToDate, Martin KA (Ed), UpToDate, Waltham, MA, 2018.</ref><ref name="LMCC">Chowdhury SH, Cozma AI, Chowdhury JH. Erectile Dysfunction. Essentials for the Canadian Medical Licensing Exam: Review and Prep for MCCQE Part I. 2nd edition. Wolters Kluwer. Hong Kong. 2017.</ref> nevrogene motnje<ref name="uptodate"/><ref name="LMCC"/><ref name="booksexualdisfunction">{{cite book |last1=Azadzoi |first1=Kazem M. |last2=Siroky |first2=Mike B. |title=Male Sexual Function |year=2006 |chapter=Neurogenic Sexual Dysfunction in and |location=[[Cham, Switzerland]] |publisher=[[Springer Nature]] |series=Current Clinical Urology |doi=10.1007/978-1-59745-155-0_9 |isbn=978-1-59745-155-0 |pages=195–226 |s2cid=67897138}}</ref><ref name="ed-biotapublishing" /> | risks = [[srčno-žilna bolezen]], [[diabetes]], [[kajenje]], [[stres]],<ref name=health.am>{{cite web |vauthors=Lue TF |year=2006 |title=Causes of Erectile Dysfunction |url=http://www.health.am/sex/more/causes_of_erectile_dysfunction/ |work=Erectile dysfunction |publisher=Armenian Health Network, Health.am |access-date=2007-10-07 |archive-date=2021-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210222234416/http://www.health.am/sex/more/causes_of_erectile_dysfunction/ |url-status=live }}</ref> [[duševna motnja|duševne motnje]],<ref name="health.am" /> [[staranje]],<ref name="Gokce">{{cite journal | vauthors = Gökçe Mİ, Yaman Ö | title = Erectile dysfunction in the elderly male | journal = Turkish Journal of Urology | volume = 43 | issue = 3 | pages = 247–251 | date = September 2017 | pmid = 28861293 | pmc = 5562240 | doi = 10.5152/tud.2017.70482 | doi-broken-date = 1 July 2025 }}</ref><ref name="Meldrum">{{cite journal | vauthors = Meldrum DR, Morris MA, Gambone JC, Esposito K | title = Aging and erectile function | journal = The Aging Male | volume = 23 | issue = 5 | pages = 1115–1124 | date = December 2020 | pmid = 31724458 | doi = 10.1080/13685538.2019.1686756 | s2cid = 208018226 }}</ref> prehrana z veliko [[nasičena maščoba|nasičene maščobe]],<ref name="dietcauseerectiledysfunction">{{cite web |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Can Your Diet Cause Erectile Dysfunction? |url=https://health.clevelandclinic.org/can-your-diet-cause-erectile-dysfunction/ |date=20 January 2021 |website=www.clevelandclinic.org |location=[[Cleveland, Ohio]] |publisher=[[Cleveland Clinic]] |access-date=4 January 2022 |archive-date=4 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220104083111/https://health.clevelandclinic.org/can-your-diet-cause-erectile-dysfunction/ |url-status=live }}</ref><ref name="erectandheartdisease">{{cite web |author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |date=17 July 2019 |title=Erectile Dysfunction & Heart Disease |url=https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/15029-heart-disease--erectile-dysfunction |website=www.clevelandclinic.org |location=[[Cleveland, Ohio]] |publisher=[[Cleveland Clinic]] |access-date=4 January 2022 |archive-date=4 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220104083110/https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/15029-heart-disease--erectile-dysfunction }}</ref> bolezen ledvic<ref name="Papa">{{cite journal | vauthors = Papadopoulou E, Varouktsi A, Lazaridis A, Boutari C, Doumas M | title = Erectile dysfunction in chronic kidney disease: From pathophysiology to management | journal = World Journal of Nephrology | volume = 4 | issue = 3 | pages = 379–387 | date = July 2015 | pmid = 26167462 | pmc = 4491929 | doi = 10.5527/wjn.v4.i3.379 | doi-access = free }}</ref> | diagnosis = odvisno od tega, ali je psihološka ali fiziološka; odsotnost nehotnih erekcij kaže na fiziološko<ref name="LMCC"/> | differential = [[hipogonadizem]],<ref name="LMCC"/> [[prolaktinom]]<ref name="LMCC"/> | prevention = zadostna [[telesna dejavnost]]<ref name="EuroGuideline">Wespes E (chair), et al. Guidelines on Male Sexual Dysfunction: Erectile dysfunction and premature ejaculation. European Association of Urology 2013{{rp|6, 18–19}}<!--Not sure how to fix the rp template or how it is supposed to be placed--></ref> | treatment = [[penilna črpalka]],<ref name="lecturioerect">{{cite web|url=https://www.lecturio.com/concepts/erectile-dysfunction/|title=Erectile Dysfunction|website=The Lecturio Medical Concept Library|access-date=21 July 2021|archive-date=21 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210721163306/https://www.lecturio.com/concepts/erectile-dysfunction/|url-status=live}}</ref> [[svetovanje]] (psihološko zdravljenje)<ref name=":0">{{Cite web|url=https://www.niddk.nih.gov/health-information/urologic-diseases/erectile-dysfunction/treatment|title=Treatment for erectile dysfunction {{!}}|website=US National Institute of Diabetes and Digestive and Kidney Diseases|language=en-US|access-date=2019-08-04|archive-date=2021-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210222234446/https://www.niddk.nih.gov/health-information/urologic-diseases/erectile-dysfunction/treatment|url-status=live}}</ref> | medication = [[sildenafil]], [[tadalafil]], [[vardenafil]]<ref name="Vardi">{{cite journal | vauthors = Vardi M, Nini A | title = Phosphodiesterase inhibitors for erectile dysfunction in patients with diabetes mellitus | journal = The Cochrane Database of Systematic Reviews | issue = 1 | article-number = CD002187 | date = January 2007 | volume = 2009 | pmid = 17253475 | pmc = 6718223 | doi = 10.1002/14651858.CD002187.pub3 }}</ref> | prognosis = | frequency = | deaths = | alt = }} '''Erektilna disfunkcija''' ('''ED''' ali '''(moška) impotenca''') je [[spolna disfunkcija]], pri kateri moški pri spolnem odnosu ni sposoben doseči ali zadosti dolgo ohraniti [[erekcije]] [[penis]]a. Vzroki za to so lahko različni, npr. [[kardiovaskularen|kardiovaskularne okvare]] ali [[sladkorna bolezen]], terapija pa je večinoma uspešna. == Dejavniki == * stres na delovnem mestu in doma * kajenje tobačnih izdelkov * uživanje alkohola * pomanjkanje vitaminov * pomanjkanje želje po spolnosti * pomanjkanje samozavesti == Zdravila == Za zdravljenje elektilne disfunkcije se uporabljajo zdravila iz skupine G04BE po [[anatomsko-terapevtsko-kemijska klasifikacija|anatomsko-terapevtsko-kemijski klasifikaciji]] <ref>[http://www.ivz.si/knjiznica/arhiv/reg_zdravil2/RZ_ATCG.HTM Register zdravil]</ref>: {| class="wikitable" |- ! učinkovina ! Zaščiteno ime ! Podjetje |- | [[alprostadil]] | CAVERJECT | Pharmacia & Upjohn |- | [[apomorfin]] | CP UPRIMA | Abbot Laboratories |- | [[sildenafil]] | CP REVATIO (VIAGRA) | Pfizer Limited VB |- | [[tadalafil]] | CP CIALIS | Eli Lilly and Company Ltd. |- | [[vardenafil]] | CP LEVITRA | Bayer HealthCare AG |} == Viri in opombe == {{sklici}} <!-- Medjezikovne povezave --> [[Kategorija:Spolne motnje in motnje spolne identitete]] [[Kategorija:Urologija]] [[Kategorija:Penis]] [[Kategorija:Bolezni sečil in spolovil]] {{normativna kontrola}}{{Medicinska škrbina}} ntj10dcq1qxm7ahpv35mvzeqrq7nfy1 Mezoamerika 0 147092 6753255 6752879 2026-09-20T18:53:51Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6753255 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mesoamérica.png|thumb|300px|Regija Mezoamerika]] '''Mezoamerika''' je zgodovinska regija, ki se razprostira od današnje centralne [[Mehika|Mehike]], [[Belize]]ja, [[Gvatemala|Gvatemale]], [[Salvador]]ja, [[Honduras]]a in [[Nikaragva|Nikaragve]] do današnje severovzhodne [[Kostarika|Kostarike]]. V tej regiji se je v obdobju od 3000 let pred odkritjem Amerike razvil niz medsebojno povezanih kultur in civilizacij. Vsem tem kulturam in civilizacijam je skupno [[poljedelstvo]] na osnovi vzgoje [[Koruza|koruze]] in drugih rastlin in pričetek stalne naselitve (gradnja naselbin, mest), za obutev so imeli sandale, njihova [[vera]] je bila [[Politeizem|politeistična]], njena osnova pa sta bila [[bog]] sonca in dežja ([[Tlaloc]] azteški bog dežja), poznali so numerični sistem na osnovi števila 20, gradili so [[piramide]] in ritualne igre z žogo. Te civilizacije so bile Nahua ([[Azteki]], [[Tolteki]] in Tlaxcalteci), Boruca, Chichimecs Huaxtecs, Huichol, [[Maji]] (Lacandon), Mayangna, Mazatec, Mixe, [[Mixteki]], [[Olmeki]], Otomi, Purepecha, Totonac in [[Zapoteki]]. == Definicije == Mezoamerika je arheološko kulturno območje v Srednji Ameriki, kjer so pred Kolumbom oziroma pred špansko kolonizacijo cvetele številne države. Mezoameriško jezikovno območje povezuje jezik, ki opisuje številne jezike Srednje Amerike, s skupnimi [[Skladnja|skladenjskimi]], leksikalnimi značilnostmi, izgovarjavo in etno-jezikovnimi lastnostmi. V to skupino sodijo majevski jezik, mixe-zoqueški, Totonac-Tepehua in [[Uto-azteški jeziki]]. Mezoamerika je v skladu z merili [[OECD]], multi-nacionalna, geo-ekonomska regija v Srednji Ameriki, držav Belize, Kostarika, El Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama, kot tudi devet jugovzhodnih mehiških zveznih držav (Campeche, Chiapas, Guerrero, Oaxaca, Puebla, Quintana Roo, Tabasco, Veracruz in Jukatan).<ref>OECD (2006, Seite 13, 36)</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === 20.000 let pr. n. št. oziroma proti koncu zadnje [[Ledena doba|ledene dobe]] so prvi ljudje začeli naseljevati mezoameriški prostor. Prišli so iz Azije čez kopno ožino pri današnjem [[Beringov preliv|Beringovem prelivu]], ki je v tistem času, zaradi nižje morske gladine, povezovala kontinenta. Prvi lovci na [[mamut]]a so se pojavili 10.000 let pred našim štetjem. Najstarejše [[Arheologija|arheološke]] najdbe iz [[Jukatan (polotok)|Jukatana]] so stare 9000 let pr. n. št., najdbe v Los Tapiales (Gvatemala) so iz okoli 8000 pr. n. št. Okoli 7000 let pr. n. št. se je začelo pojavljati poljedelstvo, okoli 5000 let pr. n. št. so začeli gojiti koruzo in fižol. === Stari vek === Stalno poseljena naselja so verjetno stara okoli 3500 let pr. n. št. V večjem obsegu najdeni ostanki so le iz okoli 2500 pr. n. št. V naseljenih krajih so ustvarjali in razvili [[lončarstvo]] in [[tkanje]]. === Zgodnja predklasika === 1500 let pr. n. št. je bil čas ko je gojenje koruze glavno živilo za preživetje ljudstev Mezoamerike. Za orodje so uporabljali [[obsidian]], na pacifiški obali je bila najdena ''Ocos'' [[keramika]]. Okoli leta 1200 pr. n. št. se pojavi Olmeška kultura. Oblikovanje [[Zlato|zlata]] je dokazano od 850 let pr. n. št. === Srednja predklasika === Zapoteška kultura se pojavi okoli leta 600 pr. n. št. v [[Monte Albán]] v bližini današnje [[Oaxaca de Juárez|Oaxace]]. 500 let pr. n. št. je bila uničena [[La Venta]], Olmeška kultura propade. === Pozna predklasika === Okoli leta 400 pr. n. št. se je ob mehiški obali Pacifika pojavila Izapa kultura. Prvi podatki iz [[stela (spomenik)|stel]] kulture Majev datirajo okoli leta 125 pr. n. št. Najzgodnejši datum dolgega štetja (stela št. 1 iz El Baula (Gvatemala)) je iz leta 36 našega štetja. Leta 100 začnejo graditi prve piramide v [[Teotihuacán]]u. === Klasika === V leto 200 datirajo gradnjo piramide Sonca v Teotihuacánu, piramido Lune pa v leto 250. V tem času so Maji ustanovili veliko mesto [[Tikal]], [[Palenque]], [[Copán]] in [[Yaxchilán]]. Leta 292 so našli stelo dolgega štetja v Tikalu. Do leta 300 je Teotihuacán dosegel višek razvoja. === Srednja Kasika === Čas okoli leta 500 je kazal razcvet Zapoteške kulture. leta 540 je bilo ustanovljeno majevsko mesto Bonampak. Vojna med Tikalom in [[Calakmul]]om je potekala leta 550. Teotihuacán propade do leta 600. === Pozna Klasika === Leto 799 propade Palenque, Copan leta 822. Konec obdobja Tikala je leto 879, [[Uxmal]]a in Tonina leto 909. === Zgodnja poklasika === [[Tula (mezoameriško najdišče)|Tula]] je bila ustanovljena leta 950. leta 987 se [[Quetzalcoatl]] ((izg. kecalkóatl) širi iz Tule. V istem letu je bila [[Chichen Itza]] (izg. čičén icá) osvojena. Mayapan je bil ustanovljen leta 1007. OD leta 1140 so Azteki naselili Mehiško Dolino. Z uničenjem Tule leta 1168 propadejo Čičimeki. Značilnosti večjih središč pričajo o vse bolj kompleksni politični ureditvi. Poleg arhitekture, ki postaja monumentalna in raznolika, se razvija rokodelstvo, umetnost, trgovina in pisava. Nekako se organizirajo države. === Pozna poklasika === Maji leta 1221 ustanovijo Chichen Itzo, Uxmal, Mayapan in Liga Mayapan. [[Tenochtitlán]] je bil ustanovljen leta 1335. Misteki se leta 1350 preselijo v Monte Albán. Tenochtitlán, [[Texcoco]] in Tlacopan oblikujejo trojno zavezništvo leta 1428. Upor leta 1441 uniči Ligo Mayapan. Itzá uničijo Chichén Itzo, tudi Mayapan propade. Na slovesnem odprtju [[Templo Mayor]] v Tenochtitlanu leta 1487 je bilo več kot 20.000 ljudi žrtvovanih v štirih dneh. Leta 1511 Španci pristanejo na obali [[Jukatan (polotok)|polotoka Jukatan]], prvi stik Evropejcev pod vodstvom Juana de Grijalva z Azteki je potekal leta 1517. 1521 [[Hernán Cortés]] osvoji Tenochtitlan. 1524 je se je začel poskus kolonizacije Jukatana. leta 1697 je bil uničen Tayasal na Jukatanu. {| class="wikitable" !width="175"|Obdobje !width="150"|Časovnica !width="675"|Pomembne kulture, mesta |-style="background:silver" |+'''Povzetek kronologije Mezoameriških kultur''' |Prazgodovina |10.000–3500 pr. n. št. |Honduras, Gvatemala, Belize, [[obsidian]] in [[pirit]], Iztapan, |-="background:silver" |Stari vek |3500–1800 pr. n. št. |poljedelska naselja, [[Tehuacán]] |- |-style="background:silver" |Predklasika |2000 pr. n. št. – 250 n. št. |Neznane kulture in La Blanca in Ujuxte, kultura Monte Alto |- |Zgodnja predklasika |2000–1000 pr. n. št. |območje Olmekov: San Lorenzo Tenochtitlan; centralna Mehika: Chalcatzingo; dolina Oaxaca: San José Mogote. Območje Majev: Nakbe, Cerros |- |Srednja predklasika |1000–400 pr. n. št. |območje Olmekov: [[La Venta]], Tres Zapotes; območje Majev: El Mirador, Izapa, Lamanai, Xunantunich, Naj Tunich, Takalik Abaj, Kaminaljuyú, Uaxactun; dolina Oaxace: [[Monte Albán]] |- |Pozna predklasika |400 pr. n. št. – 200 n. št. |območje Majev: Uaxactun, [[Tikal]], Edzná, Cival, San Bartolo, Altar de Sacrificios, Piedras Negras, Ceibal, Rio Azul; centralna Mehik: [[Teotihuacan]]; obala Mehiškega zaliva: Epi-Olmeška kultura; zahodna Mehika: kultura grobnic |-style="background:silver" |Klasika |200–900 n. št |klasični majevska mesta, [[Teotihuacan]], Zapoteki |- |Zgodnja klasika |200–600 n. št. |območje Majev: [[Calakmul]], Caracol, Chunchucmil, [[Copán]], Naranjo, [[Palenque]], [[Quiriguá]], [[Tikal]], Uaxactun, [[Yaxha]]; centralna Mehika: ozemlje [[Teotihuacan]]a; kultura [[Zapoteki|Zapotekov]]; zahodna Mehika: tradicija [[Teuchitlan]] |- |Srednja klasika |600–900 n. št. |območje Majev: [[Uxmal]], Toniná, Cobá, Waka', Pusilhá, Xultún, Dos Pilas, Cancuen, Aguateca, Yaxchilan; centralna Mehika: Xochicalco, Cacaxtla; obala Mehiškega zaliva: El Tajín in kultura Veracruz; zahodna Mehika: tradicija Teuchitlan |- |Pozna klasika | 800–900/1000 n. št. |območje Majev: Puuc – [[Uxmal]], Labna, Sayil, [[Kabah]] |- style="background:silver" |Poklasika |900–1519 n. št. |Azteki, država Tarascans, [[Mixteki]], Totonac, ljudstvo Pipil, Itzá, Ko'woj, kraljestvo Q'umarkaj - K'iche', ljudstvo Kaqchikel, jezik Poqomam, ljudstvo Mam |- |Zgodnja poklasika |900–1200 n. št. | Cholula, [[Tula (mezoameriško najdišče)|Tula]], [[Mitla]], El Tajín, [[Tulum]], Topoxte, Kaminaljuyú, Joya de Cerén |- |Pozna poklasika | 1200–1519 n. št. |[[Tenochtitlan]], Cempoala, Tzintzuntzan, [[Mayapán]], Ti'ho, Utatlán, Iximche, Mixco Viejo, Zaculeu |- style="background:silver" | Po kolonizaciji | do leta 1697 | Centralni Peten: Tayasal, Zacpeten |} == Geološki in meteorološki vplivi na kulture v regiji == Nastanek različnih kultur je bila med drugim odvisna od topografskih razlik. Ločimo tri višinska območja: Tierra caliente (do 800 m), Tierra templada (800-2000 m) in Tierra Fria (nad 2000 m). Položaj med oceanoma je povzročal deževno sezono v poletnem in jesenskem času in suho sezono pozimi in spomladi. Poleg tega so se letni časi selili proti severu. Ta raznovrstnost v krajini v zaprtem prostoru je nudila zelo dobre pogoje za specializacijo, delitev dela in trgovinsko izmenjavo. == Splošne značilnosti == Okoli 6000 let pred našim štetjem so lovci in nabiralci, ki so živeli v višavju in nižinah Mezoamerike, začeli razvijati poljedelstvo, predvsem gojenje [[Buče|buč]] in [[Paprika|paprike]]. Najzgodnejši primer [[Koruza|koruze]] prihaja iz jame Guilá Naquitz v Oaxaci, najdba sega do okoli 4000 let pred našim štetjem. Koruzo so našli še v jami Los Ladrones v Panami, okoli 5500 pr.n.št.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.uacam.mx/.../ee8480fb39dbff8e86256ad3004e1394/$FILE/ATT4M6OX/Campeche%202002%20paper.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2013-11-16 |archive-date=2012-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120215205412/http://www.uacam.mx/.../ee8480fb39dbff8e86256ad3004e1394/$FILE/ATT4M6OX/Campeche%202002%20paper.pdf |url-status=dead }}</ref> Nekoliko pozneje so začeli gojiti še druge rastline v napol agrarnih skupnostih po vsej Mezoameriki.<ref>O'Brien (2005), p.25.</ref> Čeprav je bila koruza najpogostejša, so do leta 3500 pr.n.št. že znali gojiti več vrst [[fižol]]a, jicama (''Pachyrhizus erosus'' - vrsta krompirja), [[paradižnik]] in buče. Hkrati so za vlakna iz izdelavo tekstila uporabljali [[bombaž]], [[Juka|juko]] (''Yucca elephantipes'') in [[Agava|agave]] (''Agave americana''). <ref>Diamond (1999), pp.126–127.</ref> Od leta 2000 pred našim štetjem pa do danes je koruza glavni pridelek v regiji. Drevo Ramón (''Brosimum alicastrum'') je bil občasno nadomestek koruze za proizvodnjo moke. Sadje je bilo pomembno pri dnevni prehrani mezoameriških kultur. Uporabljali so [[avokado]], [[papaja|papajo]], [[guava|guavo]], [[mammea]] jabolko (''Mammea americana''), [[sapote]] (v nahuatl tzapotl) in [[anona|anono]]. V Mezoameriki je manjkalo živali primernih za udomačitev, predvsem veliki [[kopitarji]] - posledica je bilo pomanjkanje vprežnih živali za pomoč pri prevozu. Udomačili pa so [[Mlakarica|raco]] (''Anas platyrhynchos''), [[jelen]]a, [[Pes|psa]] in [[puran]]a. Puran je bila prva žival, ki se je pojavila okoli 3500 pred našim štetjem. <ref>Diamond (1999) p.100.</ref> Psi so bili glavni vir beljakovin živalskega izvora v starodavni Mezoameriki, pasje kosti so pogosto našli na gnojiščih po celotni regiji. Z lovom na živali (srnjad, zajec, ptice in različne vrste žuželk) so ljudstva dopolnjevala svojo prehrano. Prav tako so za potrebe luksuza (krzna) lovili divje mačke in nabirali ptičje perje. Mezoameriške kulture, ki so živele v nižinah in na obalnih ravnicah so v agrarnih skupnostih nastala nekoliko kasneje kot v visokogorju, to pa zaradi dejstva, da je bilo v nižinah obilje plodov in živali, ki so bila za lovca - nabiralca privlačna. Tudi ribolov je bil pomemben ponudnik hrane na nižinskih in obalnih predelih, kar vse je dodatno odvračalo ljudi, da bi se naselili v stalnih skupnostih. Nekatere surovine, rastline in živali, ki so prevladovale po posameznih regijah so: * Pacifiška nižina - bombaž in parazitska [[košeniljka]] (''Dactylopius coccus''), ki jo še danes gojijo na [[opuncija|opunciji]] (''Opuntia ficus-barbarica'') * Nižina, kjer so živeli Maji in obala Mehiškega zaliva - [[kakav]], [[vanilija]], [[jaguar]] (kože), ptice in ptičje perje (zlasti Quetzal - ''Genus Pharomachrus'' in različne [[papige]]) * Centralna Mehika - [[Obsidian]] (Pachuca) * Gvatemalsko višavje - Obsidian (San Martin Jilotepeque, El Chayal in Ixtepeque), [[pirit]] in [[jadeit|žad]] iz doline reke Motagua * Obalna območja - [[sol]], suhe [[ribe]], [[školjke]] in [[Barvilo|barvila]]. == Arhitektura == Mezoameriška [[arhitektura]] je niz arhitekturnih tradicij, ki so nastale v predkolumbovskih kulturah in civilizacijah. To so tradicije, ki so najbolj znane po javnih, obrednih in mestnih monumentalnih zgradbah. Značilnosti mezoameriške arhitekture zajemajo več različnih regionalnih in zgodovinskih slogov, ki pa so med seboj zelo povezani. Ti slogi so se razvijali skozi različne faze mezoameriške zgodovine kot posledica intenzivne kulturne izmenjave med različnimi kulturami skozi tisoče let. Mezoameriška arhitektura je predvsem znana po piramidah, ki so največje take strukture (izven [[Stari Egipt|starega Egipta]] in [[Imperij Chola|imperija Chola]]-[[Indija]]). Ena od zanimivih in široko raziskanih tem je odnos med [[Astronomija|astronomijo]], [[Religija|religijo]], [[Geografija|geografijo]] in arhitekturo. Velikokrat je moč sklepati, da so bile mnoge poteze mezoameriške arhitekture urejene na podlagi verskih in mitoloških idej. Vrsta predšpanskih templjev je orientiranih proti izpostavljenim hribom v njihovi okolici in so te orientacije večinoma tudi astronomsko opisljive. Očitno so morala biti mesta za izgradnjo ceremonialnih stavb skrbno izbrana, najbrž na osnovi določenih načel [[geomantika|geomantike]], v katerih so bili vključeni astronomsko-koledarski razlogi, verovanja v zvezi z lokalnimi značilnostmi narave in še čim. Čeprav znanstveniki še vedno ne razumejo dobro, kako je v resnici funkcionirala celotna kombinacija teh pravil, je vendar nesporno dejstvo, da so imele gore izredno važno vlogo v predšpanskih verovanjih Mezoamerike, zlasti v zvezi z dežjem in rodovitnostjo, to pa je med indijanskimi skupnostmi še danes zelo živo.<ref>http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_3_sprajc_orientacije.pdf</ref> Poseben del mezoameriške arhitekture je njena [[ikonografija]]. Monumentalna arhitektura je bila okrašena s podobami verskega in kulturnega pomena in često s pisavo. Ikonografska dekoracija in pisava na zgradbah pomembno prispevajo k trenutnemu poznavanju mezoameriške družbe, zgodovine in religije. == Politična organiziranost == Ceremonialni centri so bili jedro mezoameriških naselij. [[Tempelj|Templji]] so bili prostorsko orientirani tako, da so v okolico sporočali namen. Mesta s svojimi trgovskimi in verskimi središči so bila vedno politični subjekti, nekoliko podobna evropskim mestnim državicam in ljudje so se identificirali z mestom, v katerem so živeli. Slavnostni centri so bili vedno zgrajeni na vidnem mestu. Piramide so izstopale iz okolice in tako zastopale svoje bogove in njihove pristojnosti. Druga značilnost slavnostnih centrov so zgodovinske plasti. Vse slavnostne zgradbe so bile zgrajene v več fazah ena na vrhu druge, do točke, kot jih vidimo danes in je bila verjetno zadnja faza. Stele so pogosti javni spomeniki v Mezoameriki in so služile zapisu v spomin na uspehe vladarjev, prireditve in datume, povezane z vladarji in plemstvom. == Viri in sklici == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Šprajc, Ivan |year=2009 |title=Izgubljena mesta |publisher=Ljubljana : Modrijan |isbn=978-961-241-331-6 |cobiss=245189632 |pages=}} * Norman Bancroft-Hunt:''Atlas der indianischen Hochkulturen. Olmeken, Tolteken, Maya, Azteken.'' Tosa Verlag, Wien 2002, ISBN 3-85492-557-3. * Paul Kirchhoff: ''Mesoamérica, sus límites geográficos, composición étnica y carácteres culturales''. In: ''Acta Americana'' Nr. 1, 1943. * Hanns J. Prem:''Geschichte Altamerikas.'' Oldenbourg, München 2007, 2. Auflage 2007, ISBN 3-486-53032-1. * Gordon R. Willey:''Das alte Amerika.'' Propyläen Verlag/Ullstein, Berlin 1974 (=Propyläen Kunstgeschichte, Band 18). == Zunanje povezave == {{Commonscat|Mesoamerica}} [[Kategorija:Mezoamerika]] [[Kategorija:Zgodovina Amerike]] {{normativna kontrola}} 0kmgqhjsfv2jx7cozyz6i9beqdg9esw Jože Abram 0 181761 6753240 6749733 2026-09-20T17:26:16Z G-Cup 10746 6753240 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Josip Abram Trentar|druge osebe|Josip Abram (razločitev)}} {{Infopolje Oseba | name = Jože Abram | image = | caption = | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|Slovenec]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = Josip Abram Trentar | known_for = pisatelj, prevajalec | occupation = }} '''Jože Abram''' (znan tudi pod imenom '''Josip Abram Trentar''' in psevdonimom '''Bajda Kazak'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[prevajalec]] in organizator [[planinstvo|planinstva]] v [[Trenta|Trenti]], * [[2. februar]] [[1875]], [[Štanjel]], † [[22. junij]] [[1938]], [[Ljubljana]]. [[Gimnazija|Gimnazijo]] je obiskoval v [[Gorica|Gorici]] in [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je končal tudi študij [[teologija|teologije]]. Po končanem študiju je kot [[kaplan]] služboval v [[Bovec|Bovcu]] in kot [[vikar]] v Trenti. V Trenti je začel zbirati [[etnografija|etnografski]] material in se posvetil ustanavljanju [[knjižnica|knjižnic]], ki jih je tudi zalagal s [[knjiga]]mi. Poleg tega je ustanavljal različna [[društvo|društva]] in denarne ustanove, s katerimi je poskušal pomagati ljudem iz socialnih in finančnih težav. Med službovanjem v Trenti se je navdušil nad lepotami slovenskih gora in tam srečal znane trentarske gorske vodnike [[Anton Tožbar|Antona Tožbarja]] z vzdevkom »Špik« in [[Andrej Komac (vodnik)|Andreja Komaca]] z vzdevkom »Mota«. Tam je spoznal tudi velikega ljubitelja gora [[Julius Kugy|Juliusa Kugyja]] ter [[Jakob Aljaž|Jakoba Aljaža]]. Po treh letih so ga premestili v [[Novaki|Novake]]. Kljub temu se je Abram pogosto vračal v Trento in o njej tudi veliko pisal. Pogosto se je srečeval s prijateljem iz študijskih dni, [[Janez Evangelist Krek|Janezom Evangelistom Krekom]], ki ga je še posebej navduševal za pesnikovanje in pisanje. Tako je Abram napisal [[Dramsko delo|dramo]] o [[Zlatorog (mitologija)|Zlatorogu]], za katero je nekaj motivov uglasbil [[Vinko Vodopivec]]. Poleg ustvarjalnega pisanja je veliko prevajal, še posebej iz [[ukrajinščina|ukrajinščine]]. Mdr. je prevedel romantično pesniško zbirko ''Kobzar'' najpomembnejšega [[Ukrajinci|ukrajinskega]] pesnika [[Taras Ševčenko|Tarasa G. Ševčenka]]. Zaradi aktivnega raziskovanja ukrajinske kulture še danes velja za enega pomembnejših pobudnikov slovensko-ukrajinskih kulturnih stikov, med drugim je na pobudo [[Janez Evangelist Krek|Janeza Evangelista Kreka]] ustanovil društvo Zaporoška Sič, prek katerega je objavljal pod psevdonimom Bajda Kazak.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj so Slovenci leta 1905 vedeli o Ukrajini? Ukrajinsko vprašanje in njegov avtor – slovenski »kаzak« Bajda|url=https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3844/4220?inline=1|website=ojs.inz.si|accessdate=2024-07-14|language=sl|first=|last=}}</ref> Na njegovi rojstni hiši v Štanjelu je bil leta 2010 postavljen doprsni kip Ševčenka.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kultura/vilenica/ukrajino-in-kras-je-povezal-josip-abram|title=Ukrajino in Kras je povezal Josip Abram|date=2017-09-06|accessdate=2024-05-13|website=primorske.svet24.si|publisher=Primorske novice|last=Mezinec|first=Petra}}</ref> Kasneje je kot [[vikar]] služboval tudi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], [[Bukovica|Bukovici]], [[Orehovlje, Miren - Kostanjevica|Orehovljah]], [[Obloke|Oblokah]], kjer je preživel tudi [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. V Bukovici je krstil tudi kasnejšega slikarja [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]]. Po vojni je bil duhovnik v [[Most na Soči|Sv. Luciji]] in Pevmi, kjer je obnovil obe cerkvi, kateri je po njegovem naročilu poslikal slikar [[Tone Kralj]]. Umrl je v Ljubljani leta 1938. Njegov bronast portretni kip (glava s klobukom) je postavljen v jedru vasi [[Štanjel]], na rojstni hiši ob vodnjaku (kipar [[Mirsad Begić]]). ==Dela== * Vmeščenje Valuka za gorotanskega kneza in vojvoda pri Gospé Sveti na Koroškem okoli l. 620 po Kr. rojstvu s staroslovenskim poganskim obrednim praznikom / z uporabo slovenskih, zlasti pa ukrajinskih narodnih obrednih pesmi sestavil Jos. Abram ; pevske točke priredil z uporabo ukrajinskih narodnih napevov Vinko Vodopivec. V Ljubljani : Slovenska straža, 1914 * Dr Janez Ev. Krek : 1865-1917 / za desetletnico njegove smrti napisal Trentar. Gorica : "Goriška straža", 1928 * Zlatorog. V Ljubljani : Založba Drama, 1934 * Moja Trenta. zbral in uredil Jožko Kragelj. Nova Gorica : Branko, 1997 * Kobzar: faksimile Abramovih prevodov pesnika, pisatelja in slikarja Tarasa Ševčenka. Ljubljana: Družina, 2007 (prvič objavljeno leta 1907) * Planinski cvet / Josip Abram Trentar ; izbor besedil in spremna beseda Jožko Kragelj. Celje: Društvo Mohorjeva družba : Celjska Mohorjeva družba, 2005 == Sklici == {{sklici}} ==Viri in literatura== * {{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |title=Planinski cvet |year=2005 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celje}} * {{SloBio}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Jože Abram}} * [http://www2.arnes.si/~ahevka/Sevcenko.htm Jože (Josip) Abram: Spremna beseda k prevodom pesnika, pisatelja in slikarja Tarasa Ševčenka (1907)] * {{SloBio|id=124954|avtor=Vovko Andrej|ime=Abram Jože|vir=NSBL}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Abram, Jože}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski planinci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] gy88db5utrbrbs66hjkt8lsz6hr965b Seznam slovenskih biokemikov 0 182937 6753297 6752440 2026-09-20T21:50:40Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6753297 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[biokemik]]ov''' in '''[[Biotehnologija|biotehnologov]]''' ter [[Molekularna genetika|molekularnih genetikov]]/biologov. (Glej tudi [[seznam slovenskih farmacevtov]]) {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Veronika Abram]] ([[1943]]-) * [[Tomaž Accetto]] * [[Jure Ačimović]] * Špela Alič *[[Gregor Anderluh]] (1969-) *[[Janez Jurij Arnež]] *Franc Avbelj (195_-) *[[Gorazd Avguštin]] (1961-) *[[Herta Avsec]] (1938-) == B == * [[Jožefa Babnik]] ([[1935]]-2024) * [[Katarina Bačnik]]? * [[Majda Bagar Povše]]? *[[Jože Balažic]] *[[Dunja Bandelj]] *[[Urška Batista]] ? *[[Tadej Battelino]] (1966-) *[[Andrej Bavdek]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Apolonija Bedina Zavec]] ? *[[Leon Bedrač]] * [[Igor Belič]] ([[1919]]-1997) *[[Dušan Benčina]] (1946-2016) *[[Mojca Benčina]] * [[Jelka Bergant-Dolar]] ([[1920]]-2003) * [[Aleš Berlec]] * [[Marin Berovič]] ([[1951]]-) * Maja Bjelošević Žiberna * [[Tanja Blagus]] *[[Urška Blaznik]] (1970-)? *[[Marta Blinc]] (1904-2000) *[[Bojana Boh]] [[Podgornik]] (1960-) * [[Borut Božič (*1959)|Borut Božič]] (1959-) *[[Tomaž Bratkovič]] (1978-) *[[Urban Bren]] (1980-) * [[Katja Breskvar]] ([[1944]]-) *[[Jože Brzin]] ([[1947]]-) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]-[[1999]]) * [[Anja Bubik]] * [[Metka Budihna|Metka V. Budihna]] ([[1937]]-) *[[Matej Butala]] (1979-) *[[Elena Bužan]] (UP) == C == *[[Ksenija Cankar]]? *[[Simon Caserman]] *[[Avrelija Cencič]] (1964-2012) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962-) *[[Mirko Cevec]] *[[Blaž Cigić]] *[[Aleksa Cimerman]] ([[1933]]-2017) *[[Saša Comino]] (1960-2005) * [[Vladimir Cotič]] ([[1934]]-) == Č == * [[Janez Čadež]] ? * [[Marija Čarman-Kržan]] ([[1936]]-) *[[Maja Čemažar]] (1968-) *[[Darko Černe]] (1962 -) *[[Urh Černigoj]]? * [[Bronislava Črešnar]] ([[1950]]-2024) == D == *[[Mateja Dermastia]] (1968-) *[[Matjana Didek-Brumec]] *[[David Dobnik]] *[[Pavel Dolar]] (1915-1995) *[[Marko Dolinar]] (1961-) *[[Bojan Doljak]] (1974-) *[[Vita Dolžan]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]-1995) *[[Peter Dovč]] (1958-) *[[Katja Drobnič]] (1960-) * [[Marinka Drobnič-Košorok]] ([[1953]]-) == E == * [[Tina Eleršek]]? * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925-2004) * [[Mladen Est]] (1924-2025) == F == * *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (1925-2004) *[[Jadran Faganeli]] (1950-) *[[Igor Ferlan]] (1948-) *[[Metka Filipič]] (1954-) *[[Klementina Fon Tacer]] (197?-) *[[Jožefa Friedrich]] ([[1950]]-) *[[Miha Furlan]] (1934-) == G == * [[Vladimira Gaberc-Porekar]] ([[1948]]-) * [[Aleš Gašparič]] * [[Lenart Girandon]] *[[Damjan Glavač]] (1956-) *[[Lidija Gobec]] *[[Simona Golič Grdadolnik]] * [[Marko Goličnik]] ([[1973]]-) *[[Rastko Golouh]] *[[Gregor Gomišček]] (1957-) (biofizik) *[[Maksimilijan Gorenjak]] *[[Tjaša Goričan]] *[[Borut Gosar]], agronom?'''/'''biotehnolog (zdravilne rastline, analitika zdravilnih učinkovin (HPLC …) podjetnik (dr.zn.) *[[Miklavž Grabnar]] (1936-2025) (molekularni genetik) *[[Žiga Graf]] (1901 - 1938) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Andrej Gregori]] *[[Marjan Gros]] (1934-) * [[Zoran Grubič]] ([[1948]]-) *[[Kristina Gruden]] (1969-) (molekularna biologinja) * [[Franc Gubenšek]] ([[1937]]-[[2010]]) * [[Gregor Gunčar]] *[[Nina Gunde Cimerman]] (1958-) == H == * [[Iva Hafner Bratkovič]] (1978-) * [[Blagajana Herzog Velikonja]] * [[Marija Holcar]] * [[Evgenija Homšak]] * [[Simon Horvat]] (1963-) * [[Jana Hrovatin Kralj]] (1940-) * [[Petra Hudler]] (1976-) *[[Tamara Hudnik-Plevnik]] ([[1923]]-2012) == I == * [[Tatjana Irman Florjanc]] ([[1945]]-) == J == * [[Polona Jamnik]] * [[Jurij Jan]] ([[1932]]-2020) *[[Branka Javornik Cregeen]] (1953-) *[[Salvislav Jenčič]] (1891-1968) *[[Zala Jenko Pražnikar]] *[[Roman Jerala]] (1962-) *[[Matjaž Jeras]] (1958-) *[[Niko Jesenovec]] (1928-1993) *[[Zala Jevnikar]] [[Rojnik]] * [[Kristijan Jezernik]] ([[1948]]-) * [[Ivana Jovčevska]] == K == *[[Ljubica Kamarić]] (1924-) ? *[[Domen Kampjut]] *[[Maša Kandušer]]? *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Nataša Karas Kuželički]] *[[Marko Karlovšek]] (1947-) *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] ([[1935]]-) *[[Andreja Kavčič]]? *[[Rok Keber]] (1982-) ? * [[Jurkica Kidrič]] ([[1939]]-) * [[Marjetka Kidrič]] ([[1945]]-) *[[Rihard Klemen]] (1902-1998) *[[Sonja Klemenc]] (1960-) *[[Marina Klemenčič]] *[[Miomir Knežević]] *[[Darko Kocjan]] *[[Vojč Kocman]] *[[Polona Kogovšek]] *[[Nadja Kokalj Vokač]] *[[Ira Koković]] *[[Katja Kolar]]? *[[Anja Kolarič]]? *[[Jelena Komar]]-[[Kansky]] (1925-2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]-) * [[Veno Kononenko]] (1988-) *[[Zdravko Kopitar]] (1933-) *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Peter Korošec]] *[[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] (1959-) *[[Maja Kovač]] (1949-) *[[Vida Kovačič]] (1920-2016) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924]]-2001) * [[Jaka Kragelj]] * [[Boris Krajnc]] (1913-1948/50?) *[[Nace Kranjc]] (1990-) *[[Nada Kraševec]] *[[Hana Krečič Stres]] *[[Samo Kreft]] (1972-) * [[Igor Kregar]] ([[1937]]-2017) *[[Miha Kremser]] (1946-1998) *[[Danijela Krgović]] *[[Blaž Krhin]] *[[Igor Križaj]] (1963-) *[[Mladen Krsnik]] (1971-2020) *[[Mojca Kržan]] *[[Robert Kuhelj]] *[[Klara Kuret]] == L == * [[Tamara Lah Turnšek]] ([[1947]] -) * [[Duško Lainšček]] * [[Aleš Lapanje]] (molekularni mikro-biolog) * [[Savo Lapanje]] ([[1925]] - [[1997]]) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967-) *[[Miha Lavrič]] *[[Tina Lebar]] * [[Drago Lebez]] ([[1922]]-2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945 -) *[[Brigita Lenarčič]] (1958 -) * [[Helena Marija Lenasi|Helena (Marija) Lenasi]] ([[1945]] -) * [[Helena Lenasi]] (1971-) *[[Metka Lenassi]] (1978-) *[[Peter Lenče]] (1910-1999) *[[Jana Lukač Bajalo]] (1944 -) == M == * [[Peter Maček]] ([[1952]] -) *[[Gregor Majdič]] (1967-) *[[Damjan Makuc]] (1978-) *[[Ines Mandič Mulec]] (1960-) *[[Mateja Manček Keber]] (1976-) *[[Janja Marc]] (1962-) *[[Darja Marolt Presen]] *Aleš Maver *[[Janez Mavri]] (1962-) *[[Ines Medved]] *[[Nataša Mehle]]? * [[Viktor Menart]] ([[1951]]-[[2007]]) * [[Ivan Merzel]] * Maja Meško * Pika Meško Brguljan *[[Svetozar Milićev]] (1934-2001) *[[Ana Mitrović]] *[[Miha Modic]] *Barbara Možina *[[Ivka Marija Munda]] (1927-2009) == N == * [[Srdjan Novaković]] *[[Gregor Novinec]] *[[Marko Novinec]] == O == *[[Nives Ogrinc]] ? (1964-) *[[Ilija Gasan Osojnik Černivec]] *[[Joško Osredkar]] (1955-) == P == * [[Miloš Pavlič]] ([[1923]]-2014) * Anja Pavlin * [[Miha Pavšič]] *[[Andrej Perdih]] (1980-) *[[Marko Perdih]]? *[[Ana Petelin]] (1978-) *Borut Peterlin (1963-) ? *[[Špela Peternel]] *Špela Petrič ? *[[Daniel Petrovič]] (1963-) *[[Uroš Petrovič]] (1973-) *([[Tihomir Pinter]] 1938−2024)? fotograf *[[Nada Pipan]] ([[1928]]-2020) *[[Breda Pirc]] (r. [[Kolenc]]) (1921-2016) * [[Sergej Pirkmajer]] *[[Jure Piškur]] (1960-2014) (molekularni biolog) *[[Janez Plavec]] (1962-) *[[Tina Vida Plavec]]? * [[Ana Plemenitaš]] ([[1952]]-) *[[Helena Podgornik]] (1967-) *[[Zdravko Podlesek]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967-) *[[Jure Pohleven]] (1979-) *[[Mario Poljak]] *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965-) * [[Tatjana Popovič]] ([[1950]]-) * [[Mladen Porekar]] (1930-2018) * [[Uroš Potočnik (biokemik)|Uroš Potočnik]] (1969-) *[[Lev Premru]] (1931-2005) *[[Vladimir Premru]] (1902-1949) *[[Marija Prezelj]] (1948-) *[[Vasja Progar]] (1986-) *[[Jože Pungerčar]] (1960-) == R == * [[Uroš Rajčević]]? * [[Peter Raspor]] (1954-) *[[Metka Ravnik Glavač]] (1957-) *[[Katja Rebolj]] (1979-) *[[Metka Renko]] ([[1951]]-) * [[Riko Repič]] ([[1910]]-[[2003]]) *[[Tadeja Režen]] *[[Karin Rižner]]? *[[Boris Rogelj]] *[[Aleš Rotar ]]? (1960-) *[[Damjana Rozman]] (1960-) == S == * [[Maks Samec]] ([[1881]]-[[1964]]) * [[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) ? * [[Primož Schauer]] (1932–1984) ? *[[Simon Sedej]] ? *[[Bojan Sedmak]] (1952-) *[[Jurij Senegačnik]] (1922-2018) *[[Leon Senčič]] (1958-) *Emanuela Senjor *[[Kristina Sepčić]] *[[Gregor Serša]] (1956-) *[[Milan Skitek]] (1955-) *[[Urška Slapšak]] (1989-) *[[Sonja Smole Možina]] (1963-) *[[Jaka Sočan]] *[[Helena Sočič]] (1923-2017) *[[Janez Spindler]] (1925-2000) *[[Jernej Stare]] *[[Matjaž Stenovec]]? * [[Maksimiljan Sterle]] ([[1946]]-) *[[Vekoslava Stibilj]]? *[[Jurij Stojan]] (1956-) *[[Katja Stopar]] (1980) ? *[[Ludovik Strauch]] (1927-2018) *[[Mojca Stražišar]] (r. Špolar) (1960-) *[[Marko Strbad]] *[[Blaž Stres]] (1974-) *[[Evgen Strmecki]] (1916-2010) *[[Dušan Stucin]] ([[1915]]-[[1976]]) *[[Robert Suhadolnik]] (1925–2016) *[[Alojzij Suhar]] ([[1935]]-2020) *[[Jurij Svete]] (1962-) *[[Saša Svetina]] ([[1935]]-) == Š == *[[Jože Šauta]] (1923-2002) *Slava Šebek *[[Anton Štalc]] ([[1940]]-) *[[Petra Štefanič Anderluh]] *[[Aleš Štrancar]] (1962-) *[[Borut Štrukelj]] (1961-) == T == *[[Ajda Taler Verčič]] *[[Nataša Teran]] *[[Janja Trček]] (1969-) *[[Boris Turk]] (1964-) *[[Dušan Turk]] (1959-) *[[Tom Turk]] (1959-) *[[Valentina Turk]] ? *[[Vito Turk]] ([[1937]]-) == U == * [[Jernej Ule]] (1976-) ? *Urleb *[[Mateja Urlep]] == V == * [[Gordon Vehar]] (ZDA) * [[Alja Videtič Paska]] *[[Neli Vintar]] *[[Irma Virant Klun]] *[[Ivan Vrhovec (biokemik)|Ivan Vrhovec]] (1943-) == Z == * [[Jelka Zabavnik Piano]] (1960-) * [[Velislava Zalokar]] (1927-2017) *[[Marija Zelenik Blatnik]] ([[1934]]-) *[[Urška Zelenko]] *[[Robert Zorec]] (1958-) * [[Matjaž Zorko]] ([[1947]]-) * Andrej Zupan *[[Irena Zupanič Pajnič]] == Ž == * [[Marija Žakelj Mavrič]] ([[1948]]-) * [[Jana Žel]] (1958-) *[[Darja Žgur Bertok]] (1954-) *[[Nika Žibrat]] *[[Kristina Žumer]] (1980-) ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih biologov]], [[seznam slovenskih kemikov]], [[seznam slovenskih farmacevtov]]) * [[Slovensko biokemijsko društvo]] {{seznami narodov po poklicu|biokemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Biokemiki]] [[Kategorija:Slovenski biokemiki|*]] trj60yek42xc8dwpa7w6wa7f17xf99x Janko Janša 0 193059 6753341 6615912 2026-09-21T08:21:52Z ~2026-44996-51 264415 6753341 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Janko Janša''', [[slovenci|slovenski]] [[smučarski tek|smučarski tekač]] in [[kolesar]] * [[19. julij]] [[1900]], [[Mojstrana]], + 4.5.1990 Joško?? Janša je za [[Kraljevina SHS|Kraljevino SHS]] nastopil na [[Zimske olimpijske igre 1928|Zimskih olimpijskih igrah]] [[1928]] v [[Sankt Moritz]]u, kjer je nastopil v teku na 18 (40. mesto) in 50 [[kilometer|km]] (29. mesto). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem tekaču}} {{DEFAULTSORT:Janša, Janko}} [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Smučarski tekači Zimskih olimpijskih iger 1928]] fv3a43siof050ngrss80s49w4fj6jbx 6753347 6753341 2026-09-21T09:04:38Z Sporti 5955 pp 6753347 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Janko Janša''', [[slovenci|slovenski]] [[smučarski tek|smučarski tekač]] in [[kolesar]] * [[19. julij]] [[1900]], [[Mojstrana]], + 4.5.1990 Janša je za [[Kraljevina SHS|Kraljevino SHS]] nastopil na [[Zimske olimpijske igre 1928|Zimskih olimpijskih igrah]] [[1928]] v [[Sankt Moritz]]u, kjer je nastopil v teku na 18 (40. mesto) in 50 [[kilometer|km]] (29. mesto). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem tekaču}} {{DEFAULTSORT:Janša, Janko}} [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Smučarski tekači Zimskih olimpijskih iger 1928]] e307rddksjtebcthikb7bpzsn0j0umg 6753348 6753347 2026-09-21T09:05:43Z Sporti 5955 {{cn}} 6753348 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Janko Janša''', [[slovenci|slovenski]] [[smučarski tek|smučarski tekač]] in [[kolesar]] * [[19. julij]] [[1900]], [[Mojstrana]], † [[4. maj]] [[1990]]{{cn}}. Janša je za [[Kraljevina SHS|Kraljevino SHS]] nastopil na [[Zimske olimpijske igre 1928|Zimskih olimpijskih igrah]] [[1928]] v [[Sankt Moritz]]u, kjer je nastopil v teku na 18 (40. mesto) in 50 [[kilometer|km]] (29. mesto). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem tekaču}} {{DEFAULTSORT:Janša, Janko}} [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Smučarski tekači Zimskih olimpijskih iger 1928]] r6njaixlrk8lvo5snzrbuq5dlmynieq Seznam kitajskih filozofov 0 195652 6753294 6617062 2026-09-20T21:25:35Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6753294 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Kitajcev|Kitajska|kitajskih}} '''Seznam kitajskih filozofov'''. Zapisi imen so poslovenjeni iz [[pinjin|pinjina]], če ni drugače navedeno za ustaljena slovenjena imena v prevodih del kitajskih filozofov ter za redkejše izjeme zapisane zgolj v [[Wade-Giles]]ovem zapisu. == B == * [[Ban Džao]] == C == * [[Cai Yuanpei]] (1868–1940) == Č == * [[Cheng Hao|Čeng Hao]] (1032 - 1085, [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Song|Song]]) * [[Cheng Yi|Čeng Ji]] (1033 - 1107, [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Song|Song]]) * [[Čuang Ce]] [Zhuangzi], (369-286, ([[Zgodovina Kitajske#Dinastija Džou|Džou]]) == F == * [[Fazang]] (643 - 712, [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Tang|Tang]]) * [[Feng Joulan]] (1895–1990) == H == [[Slika:Zhu xi.jpg|thumb|[[Ču Hsi]] (Zhu Xi) ]] * [[Han Feizi]], (280 pr. n. št. - 233 pr. n. št., [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Džou|Džou]]) * [[Hu Qiaomu|Hu Čiaomu]]/Hu Qiaomu (1912 - 1992) == J == * [[Jin Guantao]] (1947) == K == * [[Konfucij]] [Kong Fuzi], (551 pr. n. št. - 479 pr. n. št., [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Džou|Džou]]) == L == * [[Laodzi]] (6. ali 4. stol. pr. n. št, [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Džou|Džou]]) *[[Li Da]] (1890-1966) * [[Linji Džišuan]], [jap.: Rinzai Gigen]], (810 - 866, [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Tang|Tang]]) * [[Liu An]] (179 pr. n. št. - 122 pr. n. št., [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Hanov|Han]]) * [[Lu Džjujuan]] = Lu Šjangšan * [[Li Zehou]] (1930–2021) == M == * [[Mao Cetung]] (1893–1976) * [[Mencij]] [Mengzi; lat.: Mencius], (371 pr. n. št. - 289 pr. n. št., [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Džou|Džou]]) * [[Modzi]] [lat.: Micius], (480 pr. n. št. - 381 pr. n. št., [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Džou|Džou]]) == S == [[Slika:RinzaiGigen.jpg|thumb|[[Linji Jišuan]] (Rinzai Gigen) ]] * [[Sengdzhao]] (384 - 414, [[Zgodovina Kitajske#Obdobje treh držav|obdobje treh dinastij]]) * [[Sunzi|Sundzi]] [Sun Tzu]<ref>Wade-Giles</ref> == Š == * [[Šao Jong]] (1012 - 1077, [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Song|Song]]) * [[Šuandzang]] * [[Šundzi]] (3. stol. pr. n. št., [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Džou|Džou]]) == V == * [[Vang Čong]] (27-90, [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Hanov|Han]]) * [[Vang Jangming]] (1472 - 1529, [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Ming|Ming]]) == Z == * [[Džu Ši]] (1130 - 1200, [[Zgodovina Kitajske#Dinastija Song|Song]]) == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Filozofija]] * [[Zgodovina Kitajske]] {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Kitajski filozofi|*]] [[Kategorija:Seznami filozofov|Kitajci]] 1ovosntqmkydxwzlyfh45p57je5hhqe Seznam ganskih filozofov 0 196039 6753352 5717626 2026-09-21T09:07:52Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6753352 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Ganci|ganskih]] [[filozof]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Gancev|Gana|ganskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Anton Wilhelm Amo]] (1703 - 1756) * [[Kwame Anthony Appiah]] (1954 -) * [[Kofi Awoonor]] (1935 - 2013) (literat) == D == * [[William Edward Burghardt Du Bois]] (1868 - 1963) == N == * [[Kwame Nkrumah]] (1909 - 1972) == W == * [[Kwasi Wiredu]] (1931 - 2022) {{seznami narodov po poklicu|filozofov}} [[Kategorija:Seznami Gancev|Filozofi]] [[Kategorija:Ganski filozofi|*]] mh4hrpza59o166w3bvx2bd00ig3hq0b Rendez-Vous 0 197318 6753122 6744956 2026-09-20T12:30:31Z ~2026-50671-10 266061 /* */ Popravki črkovanja 6753122 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Rendez-Vous | Background = group_or_band | Img = Rendez-vous 1984.jpg | Img_capt = Rendez-Vous 1984 | Genre = [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1983−1988 2019− | Label = [[Jugoton]], [[ZKP RTV Ljubljana]], [[Megaton Records]] | Past_members = [[Božidar Wolfand-Wolf]] (vokal, kitara)<BR>[[Miro Čekeliš]] (vodja, avtor, co-avtor, bobni)<BR>[[Željko Mevželj]] (bas kitara)<BR>[[Goran Šarac]] (klaviature, vokal) | Associated_acts = [[ Božidar Wolfand-Wolf]], [[Pop Design]], [[Miran Rudan]], [[Novi fosili]] }} '''Rendez-Vous''' (tudi Randez-Vous) je bila [[Slovenija|slovenska]] [[pop glasba|pop]] [[skupina|glasbena skupina]], delujoča v osemdesetih letih 20. stoletja. Zasedbo je leta 1983 po prihodu iz tujine, kjer je igral s tujimi zasedbami, ustanovil [[Miro Čekeliš]], pred tem član skupine [[Hazard (skupina)|Hazard]]. Božidar Wolfand, ki je kariero začel po klubih v Nemčiji, in njegov prijatelj bobnar Miro Čekeliš sta pristopila k znanemu hrvaškemu aranžerju Matu Došanu, ki ju je predstavil skladatelju [[Đorđe Novković|Đorđu Novkoviću]] – ta je bil takoj navdušen in jima ponudil svojo pesem ''Oh ne, Cherie''. Leta 1984 je skupina, ki so jo sestavljali kitarist in pevec [[Božidar Wolfand-Wolf]], bobnar [[Miro Čekeliš]], klaviaturist [[Goran Šarac]] in basist [[Željko Mevželj]] nastopila na [[Jugoslovanski izbor za Pesem Evrovizije 1984|izboru za jugoslovansko pesem Evrovizije]] v Skopju, kjer so s pesmijo ''Oh ne, Cherie,'' katere avtor besedila je ravno Miro Čekeliš, zasedli tretje mesto. Kot gostja se jim pridružila Avstralka [[Lisa Dovel]] (takrat Elizabeth Reja), ki je v Ljubljani študirala slovenščino. Največji hiti prvotne zasedbe in njihovega prvega albuma z naslovom ''Randez-Vous'' iz leta 1984 so bili: ''Oh ne, Cherie'', ''Prvi rendez-vous'' in ''Goodbye Michelle''. Na prvem albumu je bila večina pesmi v srbohrvaškem jeziku, ker je projekt bil namenjen jugoslovanskemu trgu, dve pesmi pa sta bili v angleščini. Istočasno so pripravili tudi kaseto s slovenskimi in srbohrvaškimi izvedbami. Avtorji so bili [[Vladimir Kočiš-Zec]] iz [[Novi fosili|Novih fosilov]], [[Andrej Šifrer]] in [[Zrinko Tutić]], aranžer in producent pa je bil Mate Došen.<ref>Grupa Rendez-Vous: Njihova pesma "Oh, ne Cherie" konkuriše za pop hit godine!, Studio, Zagreb, november 1984</ref>. V tej zasedbi so izdali tudi tri male gramofonske plošče, eno od teh je v angleščini izdala švicarska založba Gold Records. Imeli so tudi pogodbo z znano založbo Ariola Music, vendar je projekt zaradi slabše angleške dikcije padel v vodo. Pomladi leta 1985 sta [[Božidar Wolfand-Wolf]] in [[Lisa Dovel]] zapustila skupino. Prvi pevec v planu je bil [[Ivan Hudnik]], ki pa je že bil član skupine [[12. nadstropje]], kot vokalist se je za nekaj mesecev priključil [[Branko Jovanovič - Brendi]], s katerim so posneli pesmi ''Ne laži mi'' in ''U stolici za ljuljanje''. Kratek čas je v skupini prepevala tudi [[Helena Blagne]].<ref>{{navedi revijo |last1=Javornik |first1=Sonja |year=1999 |title=Zlati Miran |journal=Stop |volume=32 |issue=4 |pages=72}}</ref> Jeseni istega leta pa se je vzpostavila nova zasedba. Pridružila sta se pevec in kitarist [[Miran Rudan]] ter klaviaturist in saksafonist [[Miki Šarac]]. Čekeliš je menil, da je Rudan bolj primeren kot vokalist, zato je Brendi skupino zapustil in ustanovil [[Don Juan (glasbena skupina)|Don Juan]]. Rendez-Vous so v novi postavi posneli drugi album z naslovom ''Debela dekl'ca'', ki je postala ena od njihovih največjih uspešnic z nešteto poznejšimi predelavami - pri pesmi sta kot gosta sodelovala [[Martin Žvelc]] (harmonika) in [[Igor Ribič]], ki je dal glas besedi »dekl'ca«. Poleg te je zelo velik uspeh doživela tudi pesem Ostani moja, ne odhajaj. Leta 1986 sta skupino zapustila brata Šarac, skupina pa je posnela tretji album ''Zelena je moja dolina'', pri katerem sodeluje tudi [[Grega Forjanič]]. Najbolj znane skladbe s tega albuma poleg naslovne ''[[Zelena je moja dolina (pesem)|Zelena je moja dolina]]'', katere besedilo je prispeval vodja skupine Miro Čekeliš, so ''Vesela Francika'', ''Mrtvo listje'' in ''Sve su žene glumice''. Leta 1988 je skupina izdala zadnji, četrti album ''Shopping in Graz'' s skladbami, kot so naslovna ''[[Shopping in Graz]]'', ''Johnny, Johnny še si živ'', ''Srce si njemu dala'', ''Šestnajst let'' in ''Pozabljen sem''. Leta 1988 je Miran Rudan zaradi občutka stagnacije in "želje po več" zapustil Rendez-Vous in se pridružil skupini [[Pop Design]], s čimer je zasedba Rendez-Vous razpadla. Navadno so izdali veliko gramofonsko ploščo v srbohrvaškem, kaseto pa v slovenskem jeziku. Kot edini slovenski glasbeniki so nastopili stadionu Crvene zvezde v Beogradu (1987)<ref>[https://www.prlekija-on.net/lokalno/20496/legendarni-rendez-vous-bodo-nastopili-po-31-ih-letih.html Legendarni Rendez-Vous bodo nastopili po 31-ih letih, '' Prlekija-on.net'', marec 2019]</REF>. So najuspešnejša slovenska pop skupina vseh časov, saj so vse albume prodali v zlati ali platinasti nakladi, 1985 pa so bili najbolj prodajana slovenska skupina leta. Najpomembnejši pisec pesmi skupini je bil [[Đorđe Novković]]. 1988 so na Zagrebfestu nastopili s skladbo [[Zrinko Tutić|Zrinka Tutića]] in [[Rajko Dujmić|Rajka Dujmića]], sicer avtorja skladb [[Novi fosili|Novih fosilov]]. V postavi Miran Rudan, Željko Mevželj, Miro Čekeliš in Martin Žvelc so ponovno nastopili v decembru 2007 v oddaji [[Na zdravje]] na [[TV Slovenija]]. Izvedli so skladbi ''Zelena je moja dolina'' in [[Debela dekl'ca (pesem)|Debela dekl'ca]]. Marca 2019 so se v postavi Miran Rudan, Željko Mevželj, Miro Čekeliš in Grega Forjanič priložnostno združili za prireditev ''Moč glasbe nas združuje'' v [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu v Slovenskih goricah]]. ==Zasedba== Originalna zasedba so bili: * [[Božidar Wolfand-Wolf]] (1983–1984) (vokal, kitara) * [[Miro Čekeliš]] (1983–1988) (bobni) * [[Željko Mevželj]] (1983–1988) (bas kitara) * [[Goran Šarac]] (1983–1985) (klaviature, vokal) V skupini so sodelovali še: * [[Miran Rudan]] (1984–1988) (vokal, kitara) * [[Miki Šarac]] (1985) (klaviature, saksofon ) * [[Branko Jovanovič - Brendi]] (1984) (vokal, kitara) * [[Grega Forjanič]] (1986–1988) (klaviature, kitara in spremljevalni vokal) * [[Lisa Dovel]] (1984) (takrat Elizabeth Reja) (gostja) * [[Igor Ribič]] (klaviature, vokalni vložki) * [[Martin Žvelc]] (harmonika) (gost) * [[Helena Blagne]] (spremljevalni vokali) (gostja pri duetu ''Neka nose hladne kiše'') ==Festivali== Jugovizija: * 1984 – Oh ne, Cherie (3. mesto) Zagrebfest: * 1988 – Kondukter MESAM (Međunarodni sajam muzike): * 1984 – Zadnja suza na tvom licu ==Diskografija== ====Uspešnice==== {| class="wikitable" |- ! '''''Ime''''' ! '''''Leto''''' |- |[[Oh ne, Cherie]] |1984 |- |Goodbye Michelle |1984 |- |Ne laži mi | |- |Ostani moja, ne odhajaj |1985 |- |Prvi rendez-vous |1984 |- |[[Debela dekl'ca]] |1985 |- |[[Zelena je moja dolina]] |1986 |- |[[Shopping in Graz]] |1988 |} ====Albumi==== Velike plošče (12˝): * 1984 - Rendez-Vous (Goodbye Michelle) (Hrvaška verzija albuma) (ZKP RTVL) * 1985 - Rendez-Vous (Debela djevojka) (Hrvaška verzija albuma) (ZKP RTVL) (RTV Ljubljana LD1348) (LP) * 1986 - Zelena je moja dolina (Hrvaška verzija albuma) (ZKP RTVL) * 1988 - Rendez-Vous (Shopping in Graz) (Hrvaška verzija albuma) (Jugoton) Kasete: * 1984 - Rendez-Vous (Goodbye Michelle) (ZKP RTVL)(RTV Ljubljana LD1218) * 1985 - Rendez-Vous (Debela dekl'c) (ZKP RTVL) * 1986 - Zelena je moja dolina (ZKP RTVL) * 1988 - Rendez-Vous (Shopping in Graz) (Jugoton) * 1988 - Rendez-Vous (Shopping in Graz) (Hrvaška verzija albuma) (Jugoton) Male plošče (SP, EP) (7˝): * 1984 - Oh ne, Cherie / Tako osamljen sem (ZKP RTVL) * 1984 - Jedna suza na tvom licu / Za mene nemaš vremena (ZKP RTVL) * 1985 - Good-Bye Michelle / Don't Miss Your Rendez-Vous (Gold Records) Zgoščenke: * 1990 - Rendez-Vous (ZKP RTVL) * 1998 - Best of Rendez-Vous (Megaton) * 2006 - Uspešnice (ZKP RTVS) Pesmi, ki niso bile izdane na nobenem albumu/singlici (neizdane, festivalske, kompilacijske...): * 1984 - I Am Lonely Boy (angleška verzija pesmi Tako osamljen sem) * 1984 - U stolici za ljuljanje == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Discogs artist|1323634}} {{normativna kontrola}} [[kategorija:slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1983]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 1988]] [[Kategorija:Glasbene skupine, obujene leta 2019]] ch50zfdow6a3pojhuy36nx8bf22kehd Bonifacio 0 226485 6753112 6734545 2026-09-20T12:15:57Z Erardo Galbi 166658 6753112 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Občine Francije|Občina]]| arrondissement=Sartène| canton=Bonifacio| INSEE=2A041| postal code=20169| mayor=Jean-Charles Orsucci| term=2008-2014| intercommunality=/| elevation m=70| elevation min m=0| elevation max m=340| area km2=138,36 | coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} '''Bonifacio''' ([[korziščina|korziško]] ''Bunifaziu'') je [[naselje]] in [[Občine Francije|občina]] v [[Francija|francoskem]] [[seznam francoskih departmajev|departmaju]] [[Corse-du-Sud]] [[seznam francoskih regij|regije]] - [[otok]]a [[Korzika|Korzike]]. Leta 2009 je naselje imelo 2.919 prebivalcev. == Geografija == [[Slika:Bonifazio 44.JPG|thumb|left|175px|Mesto na previsu nad zalivom]] Bonifacio leži na skrajnem jugu Korzike in severni obali [[Bonifacijski preliv|Bonifacijskega preliva]], ki ločuje Korziko in [[Sardinija|Sardinijo]]. Mesto je zgrajeno na koncu globokega fjorda, ki je najboljše in edino pristanišče na jugu Korzike. Občina Bonifacio na severozahodu meji na kanton Fifari in na severovzhodu na kanton Porto-Vecchio. Meja občine poteka približno od zaliva Golfe de Ventilegne na zahodu do zaliva Golfu di Sant'Amanza na vzhodu. Obala med omenjenima točkama je dolga okrog 75&nbsp;km. Proti severu vodita dve avtocesti: N198 po vzhodni in N196 po zahodni obali otoka.<ref>{{navedi splet|title=France, le trésor des régions: Département: Corse-du-sud|url=http://tresordesregions.mgm.fr/Mdir.php?p=cant.php&region=94&cl=Bonifacio|accessdate=2008-05-06|archive-date=2007-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20071101031931/http://tresordesregions.mgm.fr/Mdir.php?p=cant.php&region=94&cl=Bonifacio|url-status=dead}} {{Fr icon}}.</ref> Otočje Lavezzi leži v francoskem delu ''morskega naravnega rezervata Bouches de Bonifacio'' (Bonifacijski preliv), ki si ga Francija od leta 1993 deli z Italijo in meri 794,6&nbsp;km<sup>2</sup>.<ref>le Parc international marin des bouches de Bonifacio.</ref> V prelivu je bil najprej prepovedan samo prevoz nevarnih snovi, leta 1999 pa so natančno določili meje parka in v zaščito vključili divje ptice, ribe in druge živali in rastline in naravo kot tako.<ref>{{navedi splet|title=Décret du 23 septembre 1999 portant création de la réserve naturelle des Bouches de Bonifacio (département de la Corse-du-Sud)|url=http://admi.net/jo/19990924/ATEN9970056D.html|accessdate=2008-05-06|archive-date=2009-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090511020839/http://admi.net/jo/19990924/ATEN9970056D.html|url-status=dead}} {{Fr icon}}</ref> Južna obala Korzike v okolici Bonifacia je zgrajena iz belega [[sediment]]nega [[kreda|krednega]] [[apnenec|apnenca]], iz katerega je narava izklesala nenavadne skulpture. Malo bolj proti severu apnenec zamenja [[granit]] iz katerega sta zgrajena Korzika in Sardinija. Pristanišče Bonifacio je zgrajeno v zalivu Bonifacio, ki je podoben fjordu. Na jugu ga od odprtega morja ločuje 1500 m dolg in 200 m širok rt. V prazgodovini je bila gladina morja nižja in Sardinija in Korzika sta bili med seboj povezani s kopnom, zaliv Bonifacio pa je bil del doline, ki je peljala proti korziškemu višavju. Voda v zalivu je globoka okrog 3,5 m, kar je bilo več kot dovolj za stare ladje in manjša sodobna plovila. Mesto Bonifacio je sestavljeno iz dveh delov: ''Vieille ville'' (Staro mesto) in ''Haute Ville'' (Gornje mesto), ki je zgrajeno na rtu znotraj citadele. Citadela je bila zgrajena v 9. stoletju, ko je bilo ustanovljeno mesto. Kasneje je bila večkrat prezidana in obnovljena in je bila do pred kratkim administrativno središče francoske [[tujska legija|tujske legije]]. Danes je muzej. Večina prebivalcev je včasih živela v ''Haute ville'', kjer so bili dobro zavarovani pred sovražnikom. Marina in novejši deli mesta so zgrajeni na ravnici na koncu zaliva. Zgornji del mesta in del obzidja so zgrajeni na vrhu pečine kakšnih 70 metrov nad morjem. Pečino je spodjedlo morje, tako da izgleda, da so zgradbe na samem robu pečine zgrajene na previsu. == Uprava == Bonifacio je sedež istoimenskega kantona, vključenega v okrožje [[Sartène]]. Pod ozemlje občine spada otočje Lavezzi, skupina majhnih granitnih otočkov v Bonifacijskem prelivu. == Zgodovina == === Prazgodovinsko obdobje === V bližini mesta sta dve pomembni prazgodovinski najdišči: staro jamsko zavetišče Araguina-Sennola pri vasi Capello ob cesti N96 malo severno od Bonifacia in grobišče Vasculacciu, ki je še malo bolj severno v bližini Figarija. Araguina-Sennola je žensko grobišče in najdišče znamenite Bonifacijske gospe. Grobišče je iz leta okrog 6570 pr. n. št. in spada v pozni [[mezolitik]] ali zgodnji [[neolitik]]. Drugo najdišče pripada megalitski kulturi srednjega neolitika. Razporeditev obeh najdišč in široka raba [[kremen]]a iz kamnolomov na Monte Arci na [[Sardinija|Sardiniji]] kaže na to, da je bil Bonifacijskem zaliv že v prazgodovini izhodišče poti v notranjost Korzike. === Rimsko obdobje === Edini zapis iz rimskega obdobja o skrajnem jugu Korzike je delo geografa [[Ptolemaj]]a.<ref>Ptolemaj, ''Zemljepisno navodilo'', III. knjiga, II. poglavje.</ref> Ptolemaj je zapisal koordinate Rta Marianum in samega mesta, ki sta na karti vrisana na skrajnem jugu Korzike. Pri naštevanju ljudstev z vzhodne obale otoka omenja, da so Subasani ([[Antična Grčija|antični Grki]] Soubasanoi) "še bolj proti jugu". Kasneje se niti mesto niti rt nista več omenjala in do njiju ni peljala nobena rimska cesta. Edina uradna cesta, Via Corsica, je povezovala rimska tabora Mariana in Aleria na vzhodni obali in je segala na jug do Pallasa ([[Antoninijev itinerar]]).<ref>{{navedi knjigo|first=Gustav|last=Parthey|first2=Moritz |last2=Pinder|title=Itinerarium Antonini Augusti et Hierosolymitanum|location=Berolini|publisher=impensis Frederici Nicolai|date=1848|pages=39–40}}</ref> Poti in ceste so verjetno vodile še bolj proti jugu, vendar za Rimljane očitno niso bile kdove kako pomembne. Pomorski promet preko Bonifacijskega preliva med Sardinijo in Korziko je bil mnogo bolj pomemben od cestnega prometa, zato je imelo odlično pristanišče v Bonifaciju zelo pomembno vlogo. Ptolemajev Rt Marianum je zato verjetno današnji Cap Pertusato na skrajnem jugu Korzike, kakšnih 9&nbsp;km vzhodno od pristanišča, mesto Marianum pa je verjetno mesto Bonifacio.<ref>{{navedi knjigo|first=Gillian|last=Price|title=Walking on Corsica|publisher=Cicerone Press Limited|date=2004|isbn= 185284387X|location=Milnthorpe|pages=149–150}}</ref> Možno je tudi, da so Marianum rimske ruševine iz 1. stoletja n. št. na bližnji peščini Piantarella pri vasi Ciappili zahodno od Bonifacia. Ruševine so verjetno ostanki rimske vile. Ker je obala na tistem mestu zelo primerna za rekreacijo, za pristanišče pa sploh ne, je vila verjetno pripadala kakšnemu bogatemu meščanu Bonifacija oziroma Marianuma. === Toskansko obdobje === [[Slika:Bonifacio Torrione.jpg|thumb|left|Il Torrione]] Korziko je leta 469 zavzel [[Vandali|vandalski]] kralj Gejzerik, leta 534 pa je ponovno pripadla [[Bizantinsko cesarstvo|(Vzhodnemu) Rimskemu cesarstvu]]. Leta 725 so jo zasedli [[Langobardi]], katere je leta 774 pregnal [[Karel Veliki]] in otok predal [[papež]]u [[Papež Hadrijan I.|Hadrijanu I.]], ki se je najbolj pritoževal nad germanskim pustošenjem otoka. Leta 806 so otok začeli naskakovati [[Mavri]] iz [[Španija|Španije]] in ga za nekaj časa tudi obdržali, dokler ni papež leta 828 obrambo Korzike prepustil mejnemu grofu [[Toskana|Toskane]], močne države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetege rimskega cesarstva]], ki je uradno spadala v [[Zgodovina Italije|Italijansko kraljestvo]].<ref>{{cite encyclopedia|title=Corsica|encyclopedia=Encyclopedia Britannica|date=1911}}</ref> Današnje mesto je bilo ustanovljeno kot trdnjava, ki so jo leta 828 poimenovali po Bonifaciju II. Toskanskemu. Bonifacij II. je vodil pomorsko odpravo proti [[Saraceni|Saracenom]] v [[Severna Afrika|Severni Afriki]] in na povratku zgradil neosvojivo trdnjavo in pomorsko oporišče, od koder bi Toskana lahko branila svoje najbolj zahodne meje. Večji del sedanje citadele naj bi bil zgrajen v 9. stoletju in kasneje, okrogli stolp Il Torrione, ki stoji na najvišjem delu citadele, pa je prav gotovo del prvotne citadele iz 9. stoletja. == Zanimivosti == V bližini je nekaj lepih plaž, ki so poleti priljubljene turistične destinacije, in dva genoveška stolpa: Torra di Sant' Amanza in Torra di Sponsaglia. == Slavni meščani == V Bonifaciju sta bila rojena: * [[Tommaso Maria Zigliara]] (1833-1893), rimskokatoliški kardinal, teolog in filozof in * filmska zvezda [[Marie-José Nat]]. == Pobratena mesta == * [[Morzine]] ([[Haute-Savoie]]); ==Reference== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Bonifacio}} * [http://www.bonifacio.fr/ Uradna stran] {{fr}} * [http://www.bonifaciocorsica.net/ Bonifacio] {{-}} {{Corse-du-Sud communes}} [[Kategorija:Naselja departmaja Corse-du-Sud]] {{normativna kontrola}} lmaxv3tc8knfnu9afubqmcvg63wkqx8 Andrew Norman 0 230487 6753109 6721344 2026-09-20T12:13:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753109 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Andrew Norman | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = | Professional = 2001–2010, 2011/12, 2013–2015 | High ranking = 42 ([[Svetovna snuker lestvica 2007/08|2007/08]]) | Prize money = 121.043 [[Funt šterling|GBP]]<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Andrew Norman - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Andrew-Norman/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 April 2015}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | High break = 133 <small>([[2006 Grand Prix (snuker)|2006 Grand Prix kvalifikacije]])</small> | Century break = 27<ref name="cuetracker"/> | Best finish = Osmina finala:<small>([[Grand Prix 2005 (snuker)|Grand Prix 2005]], [[Grand Prix 2006 (snuker)|Grand Prix 2006)]]</small> | Ranking wins = | Other wins = 1 | World champ = }} '''Andrew Norman''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[27. junij]] [[1980]], [[Yeovil]], [[Somerset (grofija)|Somerset]], [[Anglija]]. ==Kariera== Norman živi v [[Bristol]]u. Najboljša do sedaj je bila zanj sezona [[Snuker 2006/07|2006/07]], po kateri je dosegel tudi najvišjo uvrstitev na jakostni lestvici v karieri: 42. mesto. V tej sezoni in nekaterih prej in kasneje je bil znan po zelo konstantnih predstavah, njegova najboljša dosežka na jakostnih turnirjih sta dve osmini finala na turnirju [[Grand Prix (snuker)|Grand Prix]], v letih [[Grand Prix 2005 (snuker)|2005]] in [[Grand Prix 2006 (snuker)|2006]]. V sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]] ni bil najbolj uspešen, saj si je s skromnimi predstavami priboril le 74. mesto na svetovni jakostni lestvici v sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]]. ==Zasebno življenje== Norman včasih med poletjem dela kot voznik poltovornjaka za svojega sponzorja, dostavno podjetje Hills Delivery. ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-7959.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.onqpromotions.co.uk/players/AndrewNorman.html Profil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110818024421/http://www.onqpromotions.co.uk/players/AndrewNorman.html |date=2011-08-18 }} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Norman, Andrew}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] sfyrfqqu0o3gutny87jz0blan48qdem Andrew Higginson 0 230488 6753107 6718276 2026-09-20T12:10:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Andrew Higginson | Image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Anglija}} | Nickname = Widnes Warrior | Professional = 1996–1999, 2000–2004, 2006– | High ranking = 18 <small>(oktober–november 2011 in maj–julij 2012)</small><ref>{{navedi splet|title=Issued after the Players Tour Championship 2011 – Event 7 |date=11 October 2011 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/6b/90/0,,13165~168043,00.pdf |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |format=PDF |accessdate=1 January 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141213034305/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/6b/90/0%2C%2C13165~168043%2C00.pdf |archivedate=13 December 2014 |df=dmy }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Issued after the Players Tour Championship 2011 – Event 8 |date=25 October 2011 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/cb/91/0,,13165~168395,00.pdf|work=World Snooker|publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|format=PDF|accessdate=1 January 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Issued after the Players Tour Championship 2011 – Event 9 |date=14 November 2011 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/ec/93/0,,13165~168940,00.pdf|work=World Snooker|publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|format=PDF|accessdate=1 January 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Official World Snooker Ranking List for the 2012/2013 Season |date=8 May 2012 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/1d/b0/0,,13165~176157,00.pdf |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |format=PDF |accessdate=1 January 2013 |url-status=dead |archiveurl=http://www.webcitation.org/69tDLWozD?url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/1d/b0/0%2C%2C13165~176157%2C00.pdf |archivedate=13 August 2012 |df=dmy }}</ref> | Prize money = [[Funt šterling|£]]579.307<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Andrew Higginson - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Andrew-Higginson/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=16 April 2015|archive-date=2017-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821213227/http://cuetracker.net/players/andrew-higginson/career-total-statistics|url-status=dead}}</ref> | High break = [[Maximum Break|147]] <small>([[2007 Welsh Open (snuker)|2007 Welsh Open]])</small> | Century break = 123<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=8 November 2015|archive-date=2019-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190618022226/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Best finish = Runner-up <small>([[2007 Welsh Open (snuker)|2007 Welsh Open]])</small> | Ranking wins = | Minor wins = 1 | Other wins =1 | World champ = }} '''Andrew Higginson''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[13. december]] [[1977]], [[Cheshire]], [[Anglija]]. Higginson prebiva v [[Widnes]]u. Najbolj je poznan po uvrstitvi v finale jakostnega turnirja [[Welsh Open 2007 (snuker)|Welsh Open 2007]], na katerem je nastopil kot velik avtsajder, saj je bil dotlej praktično neznan. V karieri je doslej zaslužil nekaj več kot 500.000 £. <ref name="cuetracker"/> ==Začetki== Po povprečni amaterski karieri se je Higginson pridružil profesionalcem v sezoni [[Snuker 2000/01|2000/01]], potem ko je v drugorazrednem tekmovanju Challenge Tour osvojil drugo mesto in si tako priboril mesto v svetovni karavani. V karavani je ostal pet sezon in nato iz nje izpadel, v tem času je beležil dokaj povprečne rezultate. Mesto v karavani si je znova priboril za sezono [[Snuker 2006/07|2006/07]], kar mu je uspelo z drugim mestom na seriji turnirjev Pontins' International Open Series (PIOS), kot se je tedaj imenovalo drugorazredno tekmovanje Challenge Tour. ==Preboj== Higginson se je na turnirju [[Malta Cup 2007]] z zmago proti [[Steve Davis|Stevu Davisu]] s 5-4 prebil v osmino finala, kjer se je srečal s [[Ken Doherty|Kenom Dohertyjem]] in izgubil z 2-5. Že na naslednjem jakostnem turnirju v sezoni, turnirju [[Welsh Open 2007 (snuker)|Welsh Open 2007]], pa je prikazal zelo opazen dvig forme in tudi prvič v karieri dosegel [[niz 147 točk]]. Na turnirju je po vrsti izločil [[Allister Carter|Allisterja Carterja]] (5-1), [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]] (5-3), [[Michael Judge|Michaela Judga]] (5-1) in [[Stephen Maguire|Stephena Maguireja]] (6-3), s čimer si je zagotovil mesto v finalu. Tam se je pomeril z [[Neil Robertson (snuker)|Neilom Robertsonom]] in tesno izgubil, izid je bil 8-9. Higginson je sicer že zaostajal z 2-6, a nato povedel z 8-6, kar pa ni bilo dovolj za zmago, saj je Robertson osvojil zadnje tri frame. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/6373893.stm Robertson osvojil epski finale v Walesu] {{ikona en}}</ref> Ker je v sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]] nastopal v drugorazrednem tekmovanju, se je z nastopom v finalu Welsh Opena zapisal v zgodovino športa kot prvi nepostavljeni igralec po [[Terry Griffiths|Terryju Griffithsu]], ki se je prebil v finale katerega od jakostnih turnirjev. Griffithsu je dosežek uspel leta 1979, ko je tudi slavil v finalu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1979|Svetovnega prvenstva]]. Higginson je prejel denarno nagrado 20.000 [[Funt šterling|GB£]] za njegov niz 147 točk, 2000 GB£ za najvišji niz turnirja in še 17.500 GB£ za igranje v finalu, s čimer mu je turnir skupaj v denarnico nanesel spodbudnih 39.500 GB£. ==Poznejša kariera== Kljub odlični sezoni si Higginson ni uspel zagotoviti mesta na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2007|Svetovnem prvenstvu]], saj je v 3. krogu kvalifikacij izpadel proti [[Ricky Walden|Rickyju Waldenu]], ki je slavil z 10-9. Odlična dosežka s turnirjev Welsh Open in Malta Cup sta mu na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] prinesla skok na 44. mesto, v seštevku ene sezone pa je držal celo 24. mesto. To je pomenilo, da bi si vsaj s približno podobno uspešnimi predstavami v sezoni [[Snuker 2007/08|2007/08]] zagotovil mesto med najboljšimi 32 igralci sveta, vendar mu to ni uspelo, saj se je v celotni sezoni na glavni del jakostnih turnirjev uvrstil le enkrat - znova na turnirju [[Welsh Open 2008 (snuker)|Welsh Open]]. <ref>[https://web.archive.org/web/20110605002627/http://www.sportinglife.com/snooker/news/story_get.cgi?STORY_NAME=snooker%2F08%2F02%2F10%2FSNOOKER_Welsh_Nightlead.html Higginson išče težko verjetno ponovitev rezultatov] {{ikona en}}</ref> V sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]] se je nato uspel uvrstiti na glavni del turnirja [[Grand Prix 2008 (snuker)|Grand Prix]], na katerem je izpadel v prvem krogu proti [[Mark Selby|Marku Selbyju]], ki je slavil z izidom 5-0. <ref>[http://www.mirror.co.uk/sport/more-sport/snooker/2008/10/14/mark-selby-breezes-past-andrew-higginson-115875-20802371/ Mark Selby ponižal Andrewa Higginsona] {{ikona en}}</ref> Ob koncu sezone se je nato prvič v karieri prebil skozi sito kvalifikacij za nastop na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovnem prvenstvu]], porazil je [[Jamie Jones (snuker)|Jamieja Jonesa]] in [[Michael Judge|Michaela Judga]]. <ref>[http://prosnookerblog.com/players/andrew-higginson/ Profil na Pro Snooker Blog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110423052452/http://prosnookerblog.com/players/andrew-higginson/ |date=2011-04-23 }} {{ikona en}}</ref> Ob svojem debiju na prvenstvu se je v prvem krogu pomeril s kasnejšim finalistom [[Shaun Murphy (snuker)|Shaunom Murphyjem]] in se izkazal za zelo žilavega tekmeca, saj je v dvoboju že vodil s 7-6<ref>[http://www.runcornandwidnesweeklynews.co.uk/runcorn-widnes-sport/other-sports/2009/04/22/snooker-west-bank-star-andrew-higginson-beaten-by-2005-world-champion-shaun-murphy-on-crucible-debut-55368-23446975/ Andrew Higginson debitiral proti Shaunu Murphyju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110727022149/http://www.runcornandwidnesweeklynews.co.uk/runcorn-widnes-sport/other-sports/2009/04/22/snooker-west-bank-star-andrew-higginson-beaten-by-2005-world-champion-shaun-murphy-on-crucible-debut-55368-23446975/ |date=2011-07-27 }} {{ikona en}}</ref>, a na koncu izgubil z 8-10. <ref>[http://www.guardian.co.uk/sport/2009/apr/22/snooker-murphy-higginson-fu Murphy prebrodil zdravstvene težave in ženine strahove ter domov poslal Fuja] {{ikona en}}</ref> ==Osvojeni turnirji== ===Amaterski turnirji=== *North West prvenstvo - 1998, 1999 *Merseyside mladinsko prvenstvo - 1997 *North West prvenstvo dvojic - 1996 *North West mladinsko prvenstvo - 1995 ==Sklici== {{Commonscat}} {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Higginson, Andrew}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] f8cnokz2um8cfsu0n7udxswjm6wukja Andrew Pagett 0 232516 6753111 6733869 2026-09-20T12:14:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753111 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Andrew Pagett |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Wales}} | Nickname = The Welsh Wizard<ref name="Big Interview">{{navedi novice| url = http://snookerscene.blogspot.com/2011/04/big-interview-andrew-pagett.html | title = The Big Interview: Andrew Pagett | publisher = Snooker Scene | date = 12 April 2011 | accessdate = 12 April 2011 | location=}}</ref> | Professional = 2003–2005, 2008/09, 2010–2012, 2013–2015 | High ranking = 70 <small>(junij-julij 2011, oktober 2011)</small><ref>{{navedi splet|title=Rankings after PTC1 2011 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/80/80/0,,13165~163968,00.pdf |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |format=PDF |accessdate=1 January 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130928215440/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/80/80/0%2C%2C13165~163968%2C00.pdf |archivedate=28 September 2013 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Issued after the Players Tour Championship 2011 – Event 7 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/6b/90/0,,13165~168043,00.pdf |date=11 October 2011 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |format=PDF |accessdate=31 December 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141213034305/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/6b/90/0%2C%2C13165~168043%2C00.pdf |archivedate=13 December 2014 |df=dmy }}</ref> | Prize money= [[funt šterling|£]]51.272<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Andrew Pagett – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Andrew-Pagett/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=14 April 2015|archive-date=2017-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170902182542/http://cuetracker.net/players/andrew-pagett/career-total-statistics|url-status=dead}}</ref> | High break= 112 <small>([[Euro Players Tour Championship 2010/11 – Event 4#Century breaks|MIUS Cup 2010]])</small> | Century break = 5<ref name="cuetracker"/> | Best finish= Med najboljšimi 32 <small>([[World Snooker Championship 2011|World Championship 2011]], [[Welsh Open 2014 (snuker)|Welsh Open 2014]], [[Indian Open 2015]])</small> | Ranking wins= | Other wins= | World champ= }} '''Andrew Pagett''', [[valižani|valižanski]] igralec [[snuker]]ja, * [[25. april]] [[1982]], [[Newport]], [[Wales]]. Pagett je postal profesionalec leta 2003. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/player_list-9248.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://prosnookerblog.com/players/andrew-pagett/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Pagett, Andrew}} [[Kategorija:Valižanski igralci snukerja]] dgybki1vbn4o3lmyofdt6ezmygqi9d2 Uporabnik:Yerpo/Osebno 2 236463 6753356 6678008 2026-09-21T09:21:38Z Yerpo 8417 posodobitev 6753356 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} __NOTOC__ {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|We are all liable to error, but we love the truth, and speak only what at the time we think to be the truth; and ought not take offence when proved to be in error, since the error is not intentional, but be a little humbled, and so turn the correction of the error to good account.}} <div align="right"><small>— [[Michael Faraday]], pismo [[Carlo Matteucci|C. Matteucciju]], [[1855]]</small></div> |} {| cellspacing="0" cellpadding="0" width="243px" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right;" |- bgcolor="#8CAED8" | align=center colspan="2" | '''[[Wikipedija:Uporabniška polja|Življenje v škatlah]]''' |- | colspan="2" | {{uporabnik sl-EU}} |- | colspan="2" | {{userbox | border-c = lightgreen | id = [[Image:P biology yellow.png|40px]] | id-c = lightgreen | info = Uporabnik je '''[[entomologija|entomolog]]'''. | info-c = white | info-fc = {{{info-fc|black}}} | info-s = {{{info-s|8}}} }} |- | colspan="2" | {{user fox}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik PC}} |- | colspan="2" | {{User wi-3}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik knjigoljub}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik ZF}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik enoknižje}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik foto}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik Uni-LJ|dr}} |- bgcolor="#8CAED8" ! colspan="2" | Videl države |- | width="80px" style="padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | '''Živel v''' | style="padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | {{ikonazastave|Italija}}&nbsp;{{ikonazastave|Slovenija}}&nbsp;{{ikonazastave|SFR Jugoslavija}} |- | style="padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | '''Teden+''' | style="padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | {{ikonazastave|Črna gora}}&nbsp;{{ikonazastave|Grčija}}&nbsp;{{ikonazastave|Hrvaška}}&nbsp;{{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;{{ikonazastave|Kenija}}&nbsp;{{ikonazastave|Nemčija}}&nbsp;{{ikonazastave|Nizozemska}}&nbsp;{{ikonazastave|Portugalska}}&nbsp;{{ikonazastave|Švedska}}&nbsp;{{ikonazastave|ZDA}}&nbsp;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} |- | style="padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | '''Nekaj dni''' | style="padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | {{ikonazastave|Avstrija}} {{ikonazastave|Francija}} {{ikonazastave|Litva}} {{ikonazastave|Madžarska}} {{ikonazastave|Poljska}} {{ikonazastave|Romunija}} {{ikonazastave|Srbija}} {{ikonazastave|Švica}} {{ikonazastave|Tunizija}} |- | style="padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | '''Nekaj ur''' | style="padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Češka}} {{ikonazastave|Danska}} {{ikonazastave|Liechtenstein}} {{ikonazastave|Vatikan}} |- | style="padding-left:4px" |'''Načrti/želje''' | style="padding-left:5px" | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} {{ikonazastave|Tajska}} {{ikonazastave|Romunija}} |} Doc. dr. '''[[Jernej Polajnar|Jernej]]''', [[biolog]], specializiran za vibracijsko [[komunikacija živali|komunikacijo]] [[žuželke|žuželk]]. Na slovenski Wikipediji registriran od 9. marca 2007, administrator od 16. maja 2008, birokrat od 10. septembra 2009. Enkrat maja 2015 presegel število 100.000 urejanj na tem projektu, 16. maja 2024 pa 200.000 urejanj (vključno z izbrisanimi urejanji). Poleg slovenske Wikipedije prispevam v opaznejši meri še na angleški Wikipediji, Zbirki in Wikipodatkih (skupno [https://xtools.wmcloud.org/globalcontribs/Yerpo čez 300.000 urejanj] na vseh projektih). Iz [[Posebno:Prispevki/Yerpo|seznama mojih prispevkov]] najbrž kaj dosti ni možno ugotovit o meni, vsaj ne neposredno (razen seveda, da sem [[Wikipedija:Wikiholik|Wikiholik]]). Včasih se tematika mojih urejanj menja iz minute v minuto. Med vrsticami pa je moja motivacija precej ... naključna zadeva. Nekaj zanimanj poleg mojega osnovnega je navedenih spodaj, na teh področjih največ urejam. Poleg tega imam rad, da so stvari urejene, zato dostikrat klikam po [[Posebno:ZadnjeSpremembe|seznamu zadnjih sprememb]] in vzdrževalnih kategorijah – z [[:Kategorija:Članki, ki so potrebni čiščenja|neurejenimi]], [[:Kategorija:Nanoškrbine|zelo kratkimi]], [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|nujnimi]] ipd. članki ter urejam/razširjam, kar mi pade pod kurzor. Nenazadnje pa mi je v teh letih projekt prirasel k srcu, zato po svojih močeh pomagam, da ostane čist in uporaben (posebej alergičen na oglaševanje ''press''). Poleg tega se ukvarjam v zakulisju z nekaj malega organizacije in promocijo v širši javnosti. Moje sodelovanje je seveda prostovoljno in brez plačila, a sem mnenja, da čisti [[altruizem]] ne obstaja, samo različna vrednotenja, kaj je to povračilo. Teh je mnogo, čeprav niso materialna ali neposredna. S prispevanjem treniram pisanje v poljudnem slogu, kar mi koristi pri poklicu. Z iskanjem literature in posredovanjem znanja se učim tudi sam in dobim motivacijo, da berem o stvareh, o katerih sicer ne bi. Odkar sem začel s sodelovanjem se je posledično precej povečala moja [[Uporabnik:Yerpo/Knjižnica|knjižnica]] in resneje sem se lotil fotografije. Nimam tudi nič proti, če mi kdo pokaže, da je opazil moje delo in da [[Uporabnik:Yerpo/Vitrina#Priznanja|mu je všeč]]. == Organizacijske aktivnosti == * [[slika:Wikipedians of Slovenia User Group.svg|20px]] [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Wikipedians of Slovenia User Group]] – pobudnik, soustanovitelj in en od predstavnikov * [[slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|20px]] [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]: glavni organizator [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|2019]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|2020]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|2021]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|2022]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|2023]] * [[slika:CEE Spring Logo CEE-t2.svg|20px]] [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad v Sloveniji]]: glavni organizator [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015|2015]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|2020]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|2021]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|2022]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|2023]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|2024]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|2025]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|2026]] == Interesi == {{stolpci|2| * [[biologija]] ** [[komunikacija živali]] – [[biotremologija]], [[bioakustika]] ** [[entomologija]] ** [[ornitologija]] ** [[fiziologija|fiziologija živali]] ** [[imunologija]] * [[tehnika]] ** [[3D-tiskanje]] ** [[digitalni fotoaparat]]i ** [[računalništvo]] *** [[računalniška igra|računalniške igre]] *** [[splet]] * zabava ** [[znanstvena fantastika]] in [[fantazija]] ([[knjiga|knjige]], [[film]], [[anime]]) ** [[Namizna igra|namizne igre]] *** [[igra igranja vlog|igre igranja vlog]] *** [[igra na deski|igre na deski]] ** [[glasba]] *** [[ska]] *** [[rock]] * [[geografija]] ** [[Slovenija]] ** [[Daljni vzhod]] - ([[Jugovzhodna Azija|Jugo]])[[Vzhodna Azija|vzhodna Azija]] ** [[velemesto|velika mesta]] }} == Splet razen Wikipedije == * [https://journals.uni-lj.si/NaturaSloveniae Natura Sloveniae - revija za terensko biologijo] ttgg9tydpfeandmptohzv89l5t0yslh 6753358 6753356 2026-09-21T09:29:24Z Yerpo 8417 pp 6753358 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} __NOTOC__ {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|We are all liable to error, but we love the truth, and speak only what at the time we think to be the truth; and ought not take offence when proved to be in error, since the error is not intentional, but be a little humbled, and so turn the correction of the error to good account.}} <div align="right"><small>— [[Michael Faraday]], pismo [[Carlo Matteucci|C. Matteucciju]], [[1855]]</small></div> |} {| cellspacing="0" cellpadding="0" width="243px" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right;" |- bgcolor="#8CAED8" | align=center colspan="2" | '''[[Wikipedija:Uporabniška polja|Življenje v škatlah]]''' |- | colspan="2" | {{uporabnik sl-EU}} |- | colspan="2" | {{userbox | border-c = lightgreen | id = [[Image:P biology yellow.png|40px]] | id-c = lightgreen | info = Uporabnik je '''[[entomologija|entomolog]]'''. | info-c = white | info-fc = {{{info-fc|black}}} | info-s = {{{info-s|8}}} }} |- | colspan="2" | {{user fox}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik PC}} |- | colspan="2" | {{User wi-3}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik knjigoljub}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik ZF}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik enoknižje}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik foto}} |- | colspan="2" | {{Uporabnik Uni-LJ|dr}} |- bgcolor="#8CAED8" ! colspan="2" | Videl države |- | width="80px" style="padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | '''Živel v''' | style="padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | {{ikonazastave|Italija}}&nbsp;{{ikonazastave|Slovenija}}&nbsp;{{ikonazastave|SFR Jugoslavija}} |- | style="padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | '''Teden+''' | style="padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | {{ikonazastave|Črna gora}}&nbsp;{{ikonazastave|Grčija}}&nbsp;{{ikonazastave|Hrvaška}}&nbsp;{{ikonazastave|Japonska}}&nbsp;{{ikonazastave|Kenija}}&nbsp;{{ikonazastave|Nemčija}}&nbsp;{{ikonazastave|Nizozemska}}&nbsp;{{ikonazastave|Portugalska}}&nbsp;{{ikonazastave|Švedska}}&nbsp;{{ikonazastave|ZDA}}&nbsp;{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} |- | style="padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | '''Nekaj dni''' | style="padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | {{ikonazastave|Avstrija}} {{ikonazastave|Francija}} {{ikonazastave|Litva}} {{ikonazastave|Madžarska}} {{ikonazastave|Poljska}} {{ikonazastave|Romunija}} {{ikonazastave|Srbija}} {{ikonazastave|Švica}} {{ikonazastave|Tunizija}} |- | style="padding-left:4px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | '''Nekaj ur''' | style="padding-left:5px; border-bottom: 1px #8CAED8 solid" | {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Češka}} {{ikonazastave|Danska}} {{ikonazastave|Liechtenstein}} {{ikonazastave|Vatikan}} |- | style="padding-left:4px" |'''Načrti/želje''' | style="padding-left:5px" | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} {{ikonazastave|Tajska}} |} Doc. dr. '''[[Jernej Polajnar|Jernej]]''', [[biolog]], specializiran za vibracijsko [[komunikacija živali|komunikacijo]] [[žuželke|žuželk]]. Na slovenski Wikipediji registriran od 9. marca 2007, administrator od 16. maja 2008, birokrat od 10. septembra 2009. Enkrat maja 2015 presegel število 100.000 urejanj na tem projektu, 16. maja 2024 pa 200.000 urejanj (vključno z izbrisanimi urejanji). Poleg slovenske Wikipedije prispevam v opaznejši meri še na angleški Wikipediji, Zbirki in Wikipodatkih (skupno [https://xtools.wmcloud.org/globalcontribs/Yerpo čez 300.000 urejanj] na vseh projektih). Iz [[Posebno:Prispevki/Yerpo|seznama mojih prispevkov]] najbrž kaj dosti ni možno ugotovit o meni, vsaj ne neposredno (razen seveda, da sem [[Wikipedija:Wikiholik|Wikiholik]]). Včasih se tematika mojih urejanj menja iz minute v minuto. Med vrsticami pa je moja motivacija precej ... naključna zadeva. Nekaj zanimanj poleg mojega osnovnega je navedenih spodaj, na teh področjih največ urejam. Poleg tega imam rad, da so stvari urejene, zato dostikrat klikam po [[Posebno:ZadnjeSpremembe|seznamu zadnjih sprememb]] in vzdrževalnih kategorijah – z [[:Kategorija:Članki, ki so potrebni čiščenja|neurejenimi]], [[:Kategorija:Nanoškrbine|zelo kratkimi]], [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|nujnimi]] ipd. članki ter urejam/razširjam, kar mi pade pod kurzor. Nenazadnje pa mi je v teh letih projekt prirasel k srcu, zato po svojih močeh pomagam, da ostane čist in uporaben (posebej alergičen na oglaševanje ''press''). Poleg tega se ukvarjam v zakulisju z nekaj malega organizacije in promocijo v širši javnosti. Moje sodelovanje je seveda prostovoljno in brez plačila, a sem mnenja, da čisti [[altruizem]] ne obstaja, samo različna vrednotenja, kaj je to povračilo. Teh je mnogo, čeprav niso materialna ali neposredna. S prispevanjem treniram pisanje v poljudnem slogu, kar mi koristi pri poklicu. Z iskanjem literature in posredovanjem znanja se učim tudi sam in dobim motivacijo, da berem o stvareh, o katerih sicer ne bi. Odkar sem začel s sodelovanjem se je posledično precej povečala moja [[Uporabnik:Yerpo/Knjižnica|knjižnica]] in resneje sem se lotil fotografije. Nimam tudi nič proti, če mi kdo pokaže, da je opazil moje delo in da [[Uporabnik:Yerpo/Vitrina#Priznanja|mu je všeč]]. == Organizacijske aktivnosti == * [[slika:Wikipedians of Slovenia User Group.svg|20px]] [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Wikipedians of Slovenia User Group]] – pobudnik, soustanovitelj in en od predstavnikov * [[slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|20px]] [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments|Wiki Loves Monuments v Sloveniji]]: glavni organizator [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|2019]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|2020]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|2021]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|2022]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|2023]] * [[slika:CEE Spring Logo CEE-t2.svg|20px]] [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad v Sloveniji]]: glavni organizator [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2015|2015]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2020|2020]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|2021]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|2022]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|2023]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|2024]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|2025]], [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025|2026]] == Interesi == {{stolpci|2| * [[biologija]] ** [[komunikacija živali]] – [[biotremologija]], [[bioakustika]] ** [[entomologija]] ** [[ornitologija]] ** [[fiziologija|fiziologija živali]] ** [[imunologija]] * [[tehnika]] ** [[3D-tiskanje]] ** [[digitalni fotoaparat]]i ** [[računalništvo]] *** [[računalniška igra|računalniške igre]] *** [[splet]] * zabava ** [[znanstvena fantastika]] in [[fantazija]] ([[knjiga|knjige]], [[film]], [[anime]]) ** [[Namizna igra|namizne igre]] *** [[igra igranja vlog|igre igranja vlog]] *** [[igra na deski|igre na deski]] ** [[glasba]] *** [[ska]] *** [[rock]] * [[geografija]] ** [[Slovenija]] ** [[Daljni vzhod]] - ([[Jugovzhodna Azija|Jugo]])[[Vzhodna Azija|vzhodna Azija]] ** [[velemesto|velika mesta]] }} == Splet razen Wikipedije == * [https://journals.uni-lj.si/NaturaSloveniae Natura Sloveniae - revija za terensko biologijo] 9a3aivdvnmfv8wwtkvcc726n2ocbe3x Gaspar Melchor de Jovellanos 0 242903 6753336 6519672 2026-09-21T08:04:03Z Doncsecz~slwiki 9581 6753336 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Gaspar Melchor de Jovellanos |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> |occupation = <!-- WD --> |spouse = |parents = |children = }} '''Gaspar Melchor de Jovellanos''' (rojen kot '''Gaspar Melchor de Xove y Llanos'''), [[Španci|španski]] [[filozof]], [[pisatelj]], [[akademik]] in [[politik]], * [[5. januar]] [[1744]], [[Gijón]], [[Španija]], † [[27. november]] [[1811]], [[Navia, Asturija|Navia]]. == Življenjepis == Po študiju [[pravo|prava]] je delal na sodiščih v [[Sevilla|Sevilli]] in [[Madrid]]u. Med letoma 1790 in 1797, ko je neuspešno posredoval v prid onečaščenega prijatelja, so ga izgnali iz Madrida in je odšel v domačo Asturijo. Tam je ustanovil Asturski inštitut za pospeševanje kmetijske, industrijske, družbene in izobraževalne reforme ter 1795 dokončal svoje najpomembnejše delo ''Informe en el expedinente de ley agraria'' (slov. ''Poročilo o izvedbi agrarnega zakona''), v katerem si je prizadeval za agrarno reformo v [[Španija|Španiji]] na [[liberalizem|liberalnih]] gospodarskih načelih. Leta 1797 se je vrnil v javno življenje in zavrnil mesto [[veleposlanik]]a v [[Rusija|Rusiji]], sprejel pa je položaj pravosodnega ministra. S svojimi političnimi pogledi, predvsem z nasprotovanjem [[Španska inkvizicija|inkviziciji]] in zagovarjanjem odcepitve španske narodne cerkve od [[Rim]]a, je spodbudil svoj politični padec in internacijo na [[Majorka|Majorko]] leta 1801. Ko so ga leta 1808 izpustili, je zavrnil delo za francoske okupatorje in se zavezal domoljubni stranki. Bil je glavni predstavnik španskega [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] v 18. stoletju. Zapustil je precej literarnih del – najbolj znani sta [[tragedija]] ''Pelayo'' in [[komedija]] ''El delicuente honrado'' (slov. ''Častni prestopnik''). Med drugim je prevedel prvo knjigo [[John Milton|Miltonovega]] ''Izgubljenega raja''. == Sklici == {{sklici}} == Viri == <div class="references-small"> * Polt, John Herman Richard. (1971). ''Gaspar Melchor De Jovellanos''. Irvington Publishers. ISBN 978-0829017403 </div> {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{politician-stub}} {{philosopher-stub}} {{DEFAULTSORT:de Jovellanos, Gaspar Melchor}} [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski politiki]] [[Kategorija:Španski filozofi]] [[Kategorija:Ministri za pravosodje Španije]] [[Kategorija:Razsvetljenski filozofi]] [[Kategorija:Člani Kraljeve španske akademije]] [[Kategorija:Španski akademiki]] [[Kategorija:Asturijci]] jue8aa0dhal9xykxa6l3fkqlhtxsp12 Marko Žerovnik 0 245409 6753186 6752979 2026-09-20T13:59:51Z ~2026-50162-02 265801 dodano 6753186 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba|home_town=Komenda (od leta 1976)}} '''Marko Žerovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], tematski [[kartograf]] * [[19. april]] [[1932]], [[Mengeš]]. == Življenje in delo == Marko Žerovnik je diplomiral leta 1971 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1962 je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|Študentsko Prešernovo nagrado]] in doktoriral leta 1988 na [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Zagrebu|prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu]]. Delal je kot kartograf na [[Oddelek za geografijo Filozofske fakltete v Ljubljani|oddelku za geografijo FF v Ljubljani]] (1959-67), nato na [[Geodetski inštitut Slovenije|Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo]]. Od leta 1971 do 1979 je vodil kartografski oddelek pri [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU]]. V letih 1984-92 je bil samostojni kulturni delavec, 1992-94 pa ravnatelj [[Center srednjih šol, Domžale|Centra srednjih šol v Domžalah]]. Ukvarjal se je s teoretsko in aplikativno kartografijo; ilustriral je več geografskih učbenikov, priročnikov in znanstvenoraziskovalnih del z grafičnimi in kartografskimi ponazorili. Izdelal je stenski, turistični in ročni zemljevid Slovenije, mestna načrta Ljubljane (1966) in Maribora (1967), planinski zemljevid Julijskih Alp in druge tematske karte. V strokovnih edicijah je objavil več člankov; za potrebe občin [[Občina Komenda|Komenda]], [[Občina Kamnik|Kamnik]] in [[Občina Mengeš|Mengeš]] pa demografske študije. V samozaložbi je izdal več knjig, potopisov in pesniških zbirk. '''<big>Učbeniki</big>''' '''S kartografskimi prikazi je ilustriral:''' * Zemljepis za 6. razred osnovnih šol (1962) {{COBISS|ID=326985}} * Zemljepis za 7. razred osnovnih šol (Sovjetska zveza in neevropske zemljine) (1985) {{COBISS|ID=35172096}} * Zemljepis za 8. razred osnovnih šol (1965) {{COBISS|ID=4093441}} * Obča geografija: priročnik za gimnazije in druge srednje šole (1967) {{COBISS|ID=38754304}} * Regionalna geografija za 3. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in priročnik) (1969) {{COBISS|ID=334921}} * Regionalna geografija za 2. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in pri priročnik) (1972) {{COBISS|ID=7126017}} * A Jugoszláv SZSZK a mi hazánk: társadalmi ismeretek a kétnyelvű általános iskolá 5.osztálya számára = Naša domovina SFR Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5.razred (1984) {{COBISS|ID=38053632}} *Naša domovina SFRJ Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5. razred (1984) {{COBISS|ID=38052096}} *La nostra patria - la RSF di Jugoslavia: conoscenza della società per la V classe della scuola elementare (1984) {{COBISS|ID=38028032}} *Atlas prirode i društva za 3. i 4. razred osnovne škole (1985) {{COBISS|ID=24204034}} === Vaje === *''Vaje iz geografije: za gimnazije in druge srednje šole''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1968, 1. ponatis 1969) {{COBISS|ID=36020269}} === Šolski atlas === * Moj prvi šolski atlas za 3. in 4. razred osnovne šole (1972) {{COBISS|ID=251238912}} * Moj prvi šolski atlas za 3., 4. in 5 razred osnovne šole (1983) {{COBISS|ID=19428352}} === Zemljevidi === * Načrt Ljubljane 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=100821760}} * Načrt Maribora 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=35874561}} * Julijske Alpe 1 : 75.000 (1968) {{COBISS|ID=39424257}} * Socialistična republika Slovenije 1 : 500.000 (1970) {{COBISS|ID=115109888}} * Stenski zemljevid Slovenije 1 : 150.000 (1982) {{COBISS|ID=21579}} * Turistični zemljevid Slovenije 1 : 300.000 (1983) {{COBISS|ID=561725}} * Ročni zemljevid Slovenije 1 : 500.000 (1998) {{COBISS|ID=72577024}} * Padavinska karta - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119130627}} * Reliefni tipi - zemljevid - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119132419}} === Knjige === * Geografija: naš planet, njegovi prebivalci in njegovo prebivalstvo (1969) {{COBISS|ID=13529861}} * Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda: Glavarjeva družba (1992) {{COBISS|ID=28304384}} * V iskanju zavetja - Vsem žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=46962176}} * V iskanju zavetja - Zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=11884}} * Vodnik po Komendi in okolici (1996) {{COBISS|ID=49817344}} * Občina Komenda - Življenje od kamene dobe do danes (2002) {{COBISS|ID=116171776}} * Ivan Selan - Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa (2012) {{COBISS|ID=260968704}} * Po trnovi poti (2014) {{COBISS|ID=272260608}} * Delo srca, poti sveta : življenje in delo dr. Angelce Žerovnik (2026) {{COBISS|ID=272574467}} * Spoznavanje kartografije v izobraževalnem sistemu {{COBISS|ID=290972931}} === Potopisi in pesniške zbirke === * Potovanja - Doživljanje sveta iz prve roke (2016) {{COBISS|ID=283560192}} * Opojnost gora (2017) {{COBISS|ID=291572224}} * ''Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (''1961) {{COBISS|ID=20329826}} * ''Odmev tišine'' (2018) {{COBISS|ID=295190016}} * ''Poezija cvetja in življenja'' (2018) {{COBISS|ID=297454848}} * ''Utrinki: od vasi do vasi v občini Komenda'' (2019) {{COBISS|ID=301169920}} * ''Poezija cvetja in življenja: II. del'' (2019) {{COBISS|ID=302088192}} * ''Poezija Gorenjske'' (2020){{COBISS|ID=26786819}} * ''Moja pot'' (2021) {{COBISS|ID=75040771}} * ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}} * ''Jugozahodna Slovenija z Ljubljano: zgodbe v rimah'' (2022) {{COBISS|ID=118888195}} * ''Sprehod po Sloveniji: zgodbe v rimah'' (2023) {{COBISS|ID=159538179}} * ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}} * ''Severni Pakistan: med Patani, Hunzi in Kalaši (2024)'' {{COBISS|ID=203162371}} * Potovanje po spominu: Jemen in Eritreja (2025) {{COBISS|ID=217358851}} * Kenija in Tanzanija: zibelka človeštva (2025) {{COBISS|ID=228133635}} * Sulawesi: na še aktivnem vulkanu Mahawu (2025) {{COBISS|ID=238828803}} * S pesmijo skozi čas : dogodki med leti 1929 do 1946 (2025) {{COBISS|ID=247826179}} * Kitajska : od vzhoda do zahoda z izhodom v Kirgizijo (2025) {{COBISS|ID=253999875}} * Wenezuela: kjer mafija obvladuje oblast (2026) {{COBISS|ID=259803651}} === Strokovni članki === *Problemski pristop k izdelavi tematskih kartografskih grafičnih prikazov (1984)  {{COBISS|ID=18280802}} *Kreiranje otroškega atlasa kot slikanice (1989)  {{Cobiss|ID=34393344}} *Sodelovanje otrok pri izdelavi otroškega atlasa (1989)  {{COBISS|ID=111920896}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) {{COBISS|ID=73535488}} *Geografski oris župnije Komenda (1992) {{COBISS|ID=431789}} *Moje sodelovanje z Ivanom Selanom (1992)  {{COBISS|ID=432301}} *Narodove in narodnostne spremembe (1996)  {{COBISS|ID=2997090}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Zemljevid Slovenije ima v glavi (2005) {{COBISS|ID=10396470}} *Sulawesi, otok iskrivih oči in raznolike narave (2006)  {{COBISS|ID=33231202}} *V zrcalu kamene dobe - Papua Nova Gvineja (2007) {{COBISS|ID=35461730}} *Umrl je Ivan Selan (1902-1981) - Geografski vestnik (letnik 54, 1982) {{COBISS|ID=4486966}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana, Komenda (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) 73535488{{COBISS|ID=73535488}} *Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (1961) {{COBISS|ID=20329826}} '''<big>Demografske študije</big>''' * Demografsko geografska problematika osnovnega šolstva v Komendi, Krajevna skupnost Komenda (1990) * Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik: študijska analiza in program preoblikovanja občine Kamnik v predlagane nove občine - posebej za sedanjo občino Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina, Izvršni svet skupščine občine Kamnik (1994) * Demografski kazalci za potrebe šolskega okoliša Komenda - Moste, Oddelek za družbene dejavnosti v občini Kamnik (1997) * Geografski elementi in Faktorji v prostorskem načrtu občine Komenda, Občina Komenda (1999) * Demografija in strokovne podlage za planske potrebe občine Mengeš za obdobje 2000 - 2020, Občina Mengeš (2000) * Občina Komenda 1994 - 2004: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2005) * Demografska študija o predšolskih otrocih v občini Komenda v obdobju 2008 - 2025, Občina Komenda (2008) * Občina Komenda 2004 - 2019: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2020) === Druge dejavnosti === Soustanovitelj Aplence, Glasila občine Komende (1992) Pobudnik postavitve spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare v Komendi (1995) Ustanovitelj spominske sobe znamenitega kartografa Ivana Selana v Komendi (2002) === Študij === *Diplomsko delo: Predstavitev kartografske obdelave nekaterih demografskih pojavov na primeru ljubljanske regije za leto 1961 (1971) {{COBISS|ID=14631010}} *Magistrsko delo: Preučevanje o aplikaciji kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik (1980) {{COBISS|ID=6499682}} *Doktorska disertacija: Koncepcija in aplikacija kartografije v izobraževalnem sistemu (1988) {{COBISS|ID=7828992}} == Priznanja == * Študentska Prešernova nagrada, Univerza v Ljubljani (31. januar 1962) * Priznanje za spontano pomoč in sodelovanje v Občini Komenda, Komenda (15. maj 2001) * Zlata plaketa za odmevno strokovno, raziskovalno, aplikativno, pedagoško in organizacijsko delo na področju slovenske geografije in društvene dejavnosti, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana (9. maj 2002) * Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015) * Zlati bralec, častni član Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, kot eden najstarejših aktivnih članov knjižnice (23. april 2024) * Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno aktivno zvestobo Gorniškemu klubu dr. Henrik Tuma (23. oktober 2025) * Plaketa Slovenskega gorniškega kluba "Skala" ob 30. obletnici postavitve križa na Škrlatici, 2740 m (19. september 2026) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerovnik, Marko}} [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Slovenski kartografi]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] 9zmx56uf8q3fkw1rqkp4ua6c08gxow8 Miha Ribarič 0 270357 6753350 6751609 2026-09-21T09:07:05Z Sporti 5955 /* vrh */ {{cn}} 6753350 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|death_date=16.09.2026{{cn}}|death_place=Ljubljana}} '''Miha Ribarič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politolog]], * [[27. januar]] [[1934]], [[Ljubljana]]<ref name=":0">{{Navedi knjigo|url=https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/ribaric-spomini---vzorec.pdf?sfvrsn=2|title=Spomini: Slovenija-Jugoslavija|last=Ribarič|first=Miha|publisher=Fakulteta za družbene vede|year=2015|isbn=978-961-235-727-6|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref> == Življenje in delo == Po končani Srednji klasični gimnaziji v Ljubljani se je leta 1952 vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto v Ljubljani]] in diplomiral leta 1957.<ref name=":0" /> Leta 1974 je pod mentorstvom [[Gorazd Kušej|Gorazda Kušeja]] magistriral iz političnih ved na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/957021|title=Poslanski mandat v političnem sistemu meščanske družbe : magistrsko delo|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20211008182847/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/957021|url-status=dead}}</ref> Naziv doktorja političnih znanosti je na isti fakulteti dosegel leta 1978 z disertacijo z naslovom "Delegatski sistem kot sredstvo integracije dela in politike", ki jo je pripravil pod mentorstvom [[Adolf Bibič|Adolfa Bibiča]].<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/973917|title=Delegatski sistem kot sredstvo integracije dela in politike : doktorska disertacija|language=sl|accessdate=2021-10-08|archive-date=2021-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20211008182851/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/973917|url-status=dead}}</ref> Leta 1956 se je sprva zaposlil kot sodnik na [[Okrajno sodišče v Celju|Okrajnem sodišču v Celju]], nato v [[Okrajno sodišče v Trbovljah|Trbovljah]], kasneje je delal v glavnem odboru [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|SZDL]], 1967-74 v [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščini SR Slovenije]], 1975-82 na Ustavnem sodišču SRS ter 1986-90 na izvršnem svetu Skupščine SRS. Po letu 1990 oz. osamosvojitvi je opravljal delo svetovalca Predsedstva oz. [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] za ustavnopravne zadeve do leta 2002, ko se je upokojil.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/miha-ribaric-slovenija-je-imela-v-jugoslaviji-vecjo-moc-kot-jo-imamo-zdaj-v-evropski-uniji.html|title=Miha Ribarič: Slovenija je imela v Jugoslaviji večjo moč, kot jo imamo zdaj v EU|newspaper=www.delo.si|accessdate=2017-07-20|archive-date=2017-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20170921000819/http://www.delo.si/sobotna/miha-ribaric-slovenija-je-imela-v-jugoslaviji-vecjo-moc-kot-jo-imamo-zdaj-v-evropski-uniji.html|url-status=dead}}</ref> Ob delu je se raziskovalno ukvarjal a problematiko [[Politični sistem|političnega sistema]] in [[Ustavno pravo|ustavnega prava]], prav tako je bil na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|FSPN]] 1986 izvoljen v naziv [[Redni profesor|rednega profesorja]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SGF1RBPR/889681f8-3ae7.../PDF|title=Predsednik republike in človekove pravice|date=|accessdate=2017-07-20|website=www.dlib.si|publisher=Teorija in praksa, letnik 29, 7-8|last=RIbarič|first=Miha}}</ref> za politični sistem; v 80. letih je predaval kot zunanji sodelavec na tej in na Pravni fakulteti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042555853|title=Volitve kralja {{!}} Dnevnik|accessdate=2017-07-20|website=www.dnevnik.si|archive-date=2017-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20170921000328/https://www.dnevnik.si/1042555853|url-status=dead}}</ref> Je avtor knjig ''Temelji delegatskega sistema'' (1977) in ''Delegatski skupščinski sistem'' (s Cirilom Ribičičem, 1983). Leta 2004 je soustanovil [[Politik|politično]] društvo [[Forum 21]] in postal član upravnega odbora tega političnega društva.<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref> == Odlikovanja in nagrade == Leta [[2002]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za požrtvovalno delo v dobro slovenske države«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821235633/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Ribarič, Miha}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] [[Kategorija:Slovenski politologi]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 40210vprlf6w863g63t7v982wfkua50 Georges-Eugène-Alphonse Cartier 0 286524 6753135 5928875 2026-09-20T13:10:27Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6753135 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Georges-Eugène-Alphonse Cartier |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Georges-Eugène-Alphonse Cartier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. februar]] [[1877]], † [[2. junij]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Cartier/Georges-Eug%C3%A8ne-Alphonse/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cartier, Georges-Eugène-Alphonse}} [[Kategorija:Rojeni leta 1877]] [[Kategorija:Umrli leta 1960]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] di3ip4zaydcmfynva887jazysenfilk 6753149 6753135 2026-09-20T13:15:12Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 10 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753149 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Georges-Eugène-Alphonse Cartier |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Georges-Eugène-Alphonse Cartier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. februar]] [[1877]], † [[2. junij]] [[1960]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Cartier/Georges-Eug%C3%A8ne-Alphonse/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cartier, Georges-Eugène-Alphonse}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mavricija in Lazarja]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] ixs981t56odz2a6krokoupa8w6a0m4z Jean-Emile Casanoue 0 286525 6753364 5930894 2026-09-21T09:47:26Z Engelbert 76895 pp 6753364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean-Emile Casanoue |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean-Emile Casanoue''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[23. avgust]] [[1888]], † [[13. december]] [[1955]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Casanoue/Jean-%C3%89mile/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Casanoue, Jean-Emile}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] j85djflpeyjm6wblc3gx43icb66ra9g Henri-Frédéric-Paul Casseville 0 286526 6753365 5930046 2026-09-21T09:51:55Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6753365 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Frédéric-Paul Casseville |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1947]] |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Frédéric-Paul Casseville''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. december]] [[1891]], † [[15. februar]] [[1962]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Casseville/Henri-Fr%C3%A9d%C3%A9ric-Paul/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Casseville, Henri-Frédéric-Paul}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 91gbudqg6nwor8z0ey4edlt6dawl945 Hercog 0 289575 6753137 5529845 2026-09-20T13:11:33Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6753137 wikitext text/x-wiki '''Hercog''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 389 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Drago Hercog]] (*1950), elektrotehnik * [[Miha Hercog]], glasbenik, producent, televizijski komentator *[[Polona Hercog]] (*1991), teniška igralka == Glej tudi == * priimek [[Herzog (priimek)|Herzog]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hercog}} {{priimek}} 7ek3k75gek4z6bft5p2hjw4ibdqhptc Jurečič 0 292028 6753373 6497100 2026-09-21T10:20:51Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani nosilci priimka */ 6753373 wikitext text/x-wiki '''Jurečič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljala 301 oseba. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Jurečič]], [[Mitja Jurečič]] (&oče [[Jože Jurečič]]), [[Ansambel Pogum]] * [[Bern Jurečič]], astrolog * [[Boštjan Jurečič]] (*1969), slikar in kulturni novinar (TV) * Enej Jurečič, plesalec * [[Hilda Jurečič]] (1932 - 2011), fimska maskerka * [[Ivo Jurečič]] (1924 - 2006), arhitekt, statik (Vurnikov učenec) * [[Jasna Jurečič]] (1955 - 2014), pisateljica, novinarka * [[Jožko Jurečič]] - Koko (1950 - 1978), jamar * [[Milko Jurečič]], violinist * [[Samo Jurečič]] (*1962), slikar (um.i. "[[Samorastniki|Samo]]") * [[Silva Jurečič Košir]] (1920 - 2013), učiteljica, slikarka * [[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930 - 2014), biolog * [[Valt Jurečič|Valt F. Jurečič]], heraldik in veksikolog * [[Žiga Jurečič]] (*1995), nogometaš * [[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' ''(ZDA)'' == Glej tudi == * priimke [[Jurčič]], [[Jurič]], [[Juričič]], [[Jurjevčič]], [[Jurjevič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jurečič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] buqbnk9g0aayte29ew6e0rvkjvq8ic2 6753375 6753373 2026-09-21T10:23:22Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6753375 wikitext text/x-wiki '''Jurečič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljala 301 oseba. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Jurečič]], [[Mitja Jurečič]] (&oče [[Jože Jurečič]]), [[Ansambel Pogum]] * [[Bern Jurečič]], astrolog * [[Boštjan Jurečič]] (*1969), slikar in kulturni novinar (TV) * Enej Jurečič, plesalec * [[Hilda Jurečič]] (1932 - 2011), fimska maskerka * [[Ivo Jurečič]] (1924 - 2006), arhitekt, statik (Vurnikov učenec) * [[Jasna Jurečič]] (1955 - 2014), pisateljica, novinarka * [[Jožko Jurečič]] - Koko (1950 - 1978), jamar * [[Milko Jurečič]], violinist * [[Samo Jurečič]] (*1962), slikar (um.i. "[[Samo]]") * [[Silva Jurečič Košir]] (1920 - 2013), učiteljica, slikarka * [[Stane Jurečič|Stane (Stanislav) Jurečič]] (1930 - 2014), biolog * [[Valt Jurečič|Valt F. Jurečič]], heraldik in veksikolog * [[Žiga Jurečič]] (*1995), nogometaš * [[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' ''(ZDA)'' == Glej tudi == * priimke [[Jurčič]], [[Jurič]], [[Juričič]], [[Jurjevčič]], [[Jurjevič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jurečič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8j1elc1ascw1tbf9t9j79fpcgklzmq7 Kukavica (priimek) 0 296025 6753300 4817389 2026-09-20T22:13:43Z ~2026-44996-51 264415 6753300 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Kukavica}} '''Kukavica''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Igor Kukavica]] (*1964), matematik *[[Ludvik Kukavica]] (1908 - ?), politični/sindikalni aktivist, partizan, pesnik == Glej tudi == * priimke [[Kukovica]], [[Kukovec]]... == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kukavica}} {{priimek|Kukavica}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 32s7e1cngyj3aw7t497z9j8535z66yu 6753302 6753300 2026-09-20T22:16:44Z ~2026-44996-51 264415 6753302 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Kukavica}} '''Kukavica''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Igor Kukavica]] (*1964), matematik *[[Ludvik Kukavica]] (1908 - 1982), politični/sindikalni aktivist, partizan, pesnik == Glej tudi == * priimke [[Kukovica]], [[Kukovec]]... == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kukavica}} {{priimek|Kukavica}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] aq6697swnrbsuzz8nxnqf93yrkp4gs2 Ribarič 0 305439 6753382 6488664 2026-09-21T10:40:09Z ~2026-45085-22 264465 6753382 wikitext text/x-wiki '''Ribarič''' [ríbarič] je [[priimek]] več znanih [[Slovenke|Slovenk]] in [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] (*1960), ekologinja, političarka, predavateljica * [[Elvis Ribarič]] (*1972), nogometaš * [[Irina Milisav Ribarič]], profesorica ZF UL * [[Lea Ribarič]] (1974&ndash;1994), alpska smučarka * [[Marijan Ribarič]] (1932&ndash;2022), fizik, matematik, univerzitetni profesor, zaslužni član [[Institut "Jožef Stefan"|IJS]] * [[Mateja Ribarič]], kustosinja Šolskega muzeja * [[Miha Ribarič]] (1934&ndash;2026), pravnik, politolog * [[Miho Ribarič]] (1895&ndash;1976), profesor * [[Neža Ribarič]], eksperimentalna fizikčarka delcev, dvigovalka uteži * [[Primož Ribarič]], ''meteorolog, ekolog'' * [[Samo Ribarič]], medicinec patofiziolog, univerzitetni profesor MF * [[Slobodan Ribarič]] * [[Vera Ribarič]], igralka hazene po 1. svetovni vojni * [[Vladimir Ribarič]] (1928&ndash;2002), geofizik, seizmolog, univerzitetni profesor, poljudni publicist == Glej tudi == * [[Josip Ribarić]] (1880&ndash;1954), hrvaški filolog, jezikoslovec, dialektolog * priimka [[Ribič (priimek)|Ribič]] in [[Ribičič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Ribarič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] eypnlfn6u5xjx91pzvlbvh3f5vdijc7 Plovdiv 0 306725 6753105 6726182 2026-09-20T12:08:43Z Erardo Galbi 166658 6753105 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Plovdiv | native_name = Пловдив | nickname = | motto = | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] | image_skyline = Plovdiv view.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Plovdiv-coat-of-arms.svg | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = | map_caption = |pushpin_map = Bulgaria | pushpin_map_caption = Geografska lega Plovdiva v Bolgariji |coordinates_region = BG | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{BGR}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[Oblast Plovdiv|Plovdiv]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Plovdiv|Plovdiv]] | leader_title = | leader_name = |established_title = Ustanovitev |established_date = 4000 BC | established_title2 = | established_date2 = | area_magnitude = |area_total_km2 = 101,98 | population_as_of = 1. februar 2023 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=PDV22 Prebivalstvo 2023]</ref> | population_note = | population_total = 340000 |population_density_km2 = auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 |latd=42 |latm=9 |latNS=N |longd=24 |longm=45 |longEW=E |elevation_m = 164 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 4000 | area_code = (+359) 032 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = PB | footnotes = }} '''Plovdiv''' ({{jezik-bg|Пловдив}}) je drugo največje mesto v [[Bolgarija|Bolgariji]] in središče [[Oblast Plovdiv|oblasti Plovdiv]]. Mesto leži v osrednji južni Bolgariji, severno od gorovja [[Rodopi]]. Plovdiv slovi po svojem starem mestnem jedru, ki je ena glavnih turističnih destinacij v državi. V Plovdivu je univerza Paisija Hilendarskega. Leta 2022 je mesto imelo 367.000, v širšem urbanem območju pa preko pol milijona prebivalcev. ==Ime== [[Slika:Teritoriul onomastic al elementului dava - Sorin Olteanu.jpg|thumb|left|Staroveška naselja z imeni s korenom ''deva''; ime Plovdiv naj bi se razvilo iz Populdeva]] [[Slika:Thraciae-veteris-typvs.jpg|thumb|left|Karta, ki Plovdiv opisuje kot ''Philippopolis, que et Poneropolis, Duloupolis, Eumolpiada, item Trimontium, at que Pulpudena'']] Plovdiv je imel v svoji dolgi zgodovini številna imena. [[Numizmatika|Numizmatične]] raziskave<ref>[http://www.archaeologicalmuseumplovdiv.org/_m1709/The%20Collection ''Arheološki muzej Plovdiv'']. Pridobljeno 30. avgusta 2016.</ref><ref>[http://sofiaculture.com/obekti/index.php?idxP=4&pT=2&wT=37 ''За някои имена на Пловдив''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304213507/http://sofiaculture.com/obekti/index.php?idxP=4&pT=2&wT=37 |date=2016-03-04 }}. Pridobljeno 30. avgusta 2016.</ref> so pokazale, da bi prestolnica Odrinskega kraljestva Odrissa (grško <small>{{jezik-el2|ΟΔΡΥΣΣΑ}}</small>, [[Latinščina|latinsko]] {{aut|Odrifa}}) lahko bila Plovdiv ali [[Odrin]] ([[Turščina|turško]] Edirne). Teopomp<ref>[http://heml.mta.ca/lace/sidebysideview2/8316488 Theopompi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160630065827/http://heml.mta.ca/lace/sidebysideview2/8316488 |date=2016-06-30 }}.</ref> v 4. stoletju pr. n. št. omenja mesto z imenom ''Poneropolis'' (<small>{{jezik-el2|ΠΟΝΗΡΟΠΟΛΙΣ}}</small>, 'mesto malopridnežev'), kamor naj bi [[Filip II. Makedonski]] po osvojitvi naselil 2000 mož – lažnih tožnikov in prič, lizunov, pravnikov in drugih lopovov.<ref>[https://books.google.bg/books?id=OrJ0CgAAQBAJ&pg=PA202#v=onepage&q&f=false Plinij Starejši].</ref> Po [[Plutarh]]u se je mesto tako imenovalo zato, ker je kralj v njem naselil s skupino lopovov in potepuhov.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A2008.01.0292%3Asection%3D10 Plutarh, ''De curiositate''].</ref> Ime je morda na pol legendarno in mesto v resnici sploh ni obstajalo, tako kot Dulon polis (grško <small>{{jezik-el2|ΔΟΥΛΩΝ ΠΟΛΙΣ}}</small>, mesto sužnjev)<ref>[https://books.google.bg/books?id=LwjgAAAAMAAJ&pg=PA191#v=onepage&q&f=false ''Fragmenta''].</ref> in morda ''Moihopolis'' (<small>{{jezik-el2|ΜΟΙΧΟΠΟΛΙΣ}}</small>, 'mesto prešuštnikov'). Mesto je dobilo ime ''[[Filipopolis]]'' (<small>{{jezik-el2|ΦΙΛΙΠΠΟΠΟΛΙΣ}}</small> [pilpopolis], sodobno grško {{jezik-el2|Φιλιππούπολη|Filippoupoli}} [filpupoli], se pravi Filipovo mesto, iz grškega ''Filipos'' – ljubitelj konj, najverjetneje v čast makedonskega kralja Filipa II.<ref>[https://www.questia.com/read/1E1-Plovdiv/plovdiv ''Plovdiv''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304090405/https://www.questia.com/read/1E1-Plovdiv/plovdiv |date=2016-03-04 }}.</ref> ali morda [[Filip V. Makedonski|Filipa V.]].<ref name=ref11>[http://www.archaeologicalmuseumplovdiv.org/_m1709/The%20Collection ''Arheološki muzej Plovdiv''].</ref><ref name=ref18>Kamen Kolev. [http://www.desant.net/show-news/32250/ ''Двадесет и четирите имена на древния Пловдив''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305022530/http://www.desant.net/show-news/32250/ |date=2016-03-05 }}.</ref> Slednjo možnost prvi omenja [[Polibij]] v 2. stoletju pr. n. št. v zvezi z njegovim vojnim pohodom.<ref name=ref11/><ref name=ref18/> Plutarh in [[Plinij Starejši]] sta ''Filipopolis'' istovetila z nekdanjim ''Poneropolisom''.<ref>Plinij Starejši. [https://books.google.bg/books?id=OrJ0CgAAQBAJ&pg=PA202#v=onepage&q&f=false ''18. poglavje: Trakija in Egejsko morje''].</ref> [[Strabon]] je naselje Filipa II. opisal kot »najbolj grešno in hudobno«, tako kot Kabile,<ref>Strabon. [https://books.google.bg/books?id=K_1EAQAAIAAJ&pg=PA492#v=onepage&q&f=false ''Geografija''].</ref> medtem ko je [[Ptolemaj]] trdil da sta ''Filipopolis'' in ''Poneropolis'' različni mesti. Staro ime mesta je bilo ''Kendrisia'' (<small>{{jezik-el2|ΚΕΝΔΡΕΙϹΕΙΑ}}</small>), kar dokazujejo najstarejše najdbe,<ref name="Zgodovina Plovdiva">[http://www.plovdiv.bg/en/about-plovdiv/history/ ''Zgodovina Plovdiva''].</ref> ki omenjajo, da je kralj Bejtis, svečenik sirske boginje, prinesel darila kendriškemu Apolonu,<ref>''Ἀπόλλωνι Κενδρισῳ Βειθυς Κοτυος ἱερεὺς Συρίας θεᾶς δῶρον ἀνε''.</ref> božanstvu, ki se je pod lokalnimi imeni častilo tudi v drugih mestih. Na kasnejših rimskih novcih je ime, ki morda nastalo iz imena tračanskega boga Kendrisa, katerega so enačili z [[Apolon]]om,<ref>[http://cngcoins.com/Coin.aspx?CoinID=62054 ''Classical Numizmatic Group inc''].</ref> cedrovega gozda, ki ga omenjajo antični avtorji ali iz imena tračanskega plemena.<ref name=ref18/><ref name="Zgodovina Plovdiva"/> Ime ''Tiberias'', ki ga je mesto domnevno imelo v 1. stoletju, je dobilo po rimskem cesarju [[Tiberij]]u, katerega vazal je bilo tudi Odrijsko kraljestvo.<ref>[http://www.academia.edu/5373164/Philippopolis_Thrace_I-VII_c._ ''Philippopolis, Thrace (I-VII c.)''].</ref> Plinij v 1. stoletju omenja, da so Rimljani po zasedbi Trakije mesto preimenovali v ''Trimontium'', kar pomeni 'Trije hribi' oziroma 'Mesto na treh hribih'. Včasih se je po rimskih družinah imenovalo tudi ''Ulpia'', ''Flavia'' in ''Julia''. Amijan Marcelin je v 4. stoletju zapisal, da je mesto stari ''Eumolpias/Eumolompiada'' (latinsko {{aut|Evmolpias, Evmolpiada}}).<ref>[https://books.google.bg/books?id=8i5EAAAAcAAJ&pg=PA140#v=onepage&q&f=svetofalse ''De re nummaria antiqua, opera quae extant universa''], Том 3.</ref> Ime, ki je kronološko najstarejše, je dobilo po mitološkem tračanskem kralju Evmolpu, sinu [[Pozejdon]]a<ref>[https://books.google.bg/books?id=JYuNyzOxyAkC&pg=PA289#v=onepage&q&f=false ''A Classical Dictionary'']</ref> ali [[Jupiter (mitologija)|Jupitra]],<ref>Mikalson, Jon D. (2010). ''Ancient Greek religion'' (2. izdaja.). Chichester, West Sussex, U.K.: Wiley-Blackwell. str. 57. ISBN 9781444358193.</ref> ki je mesto ustanovil okrog leta 1200 pr. n. št.<ref>Alicia Morales Ortiz, Cristóbal Pagán Cánovas, Carmen Martínez Campillo (uredniki). ''The Teaching of modern greek in Europe''. Editum, str. 64. ISBN 84-8371-938-X..</ref> ali 1350 pr. n. št.<ref>[https://books.google.bg/books?id=Tl4sAQAAIAAJ&q=1350+evmolpias&dq=1350+evmolpias&hl=bg&sa=X&ved=0CCEQ6AEwAGoVChMI_LOMiJXsxgIViNwsCh3wjAGI ''Plovdivska enciklopedija''],</ref> ali po evlompejah, devicah v [[Vesta|Vestinih]] templjih.<ref>''Zgodovina Plovdiva''.</ref> V 6. stoletju je Jordanes zapisal, da se je mesto nekoč imenovalo ''Polpudeva'' (latinsko {{aut|Pvlpvdeva}}), potem pa ga je Filip Arabski po sebi preimenoval v ''Filipopolis''.<ref>[https://books.google.bg/books?id=JBYMAQAAMAAJ&dq=%E2%80%9EPulpudeva+quae+nunc+Philippopolis%22+%28Rom.+221%29%3B+et+%E2%80%9EPhilippus+%28Arabs&focus=searchwithinvolume&q=Philippus+%28 ''Arabs Thracia''], Tom. 4.</ref> Kasnejša imena so najverjetneje ustni prevodi tračanskega imena<ref>[http://www.plovdiv.bg/en/about-plovdiv/history/ ''History''.] Plovdiv Municipality.</ref> in drugih imen. Besedi ''Philip + deva'' (mesto) in Plovdiv vsebujeta enake soglasnike in imata podoben zven, vendar nimata istega porekla kot na primer Odrin in Adrianapolis. Ime ''Pulpudeva'', ki v tračanščini pomeni »jezero mesto«, je zato verjetno predhodnik imena nekega drugega mesta.<ref name=ref18/> Bolgarsko ime, ki se je razvilo iz tračanskega ''Pulpudeva'', se je začelo pojavljati v 9. stoletju.<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0006%3Aalphabetic+letter%3DP%3Aentry+group%3D4%3Aentry%3Dphilippopolis-2 ''Philipopolis or Eumolpia or Trimontium (Plovdiv）Bulgaria''].</ref> Glasilo se je ''Papaldiv'', ''Papaldin'', ''Plo(v)div'', ''Pladiv'', ''Pladin'', ''Plapdiv'' in ''Plovdin'',<ref>Theodora Dragostinova. [https://books.google.si/books?id=eUjV1Fd3W8oC&pg=PT333&dq=plovdiv+thracian++neolithic&hl=bg&ei=MUcsTt7IB43CswbHz9ycDA&sa=X&oi=book_result&ct=result&redir_esc=y#v=onepage&q=plovdiv%20thracian%20%20neolithic&f=false ''Between Two Motherlands: Nationality and Emigration Among the Greeks of Bulgaria, 1900–1949'']. Cornell University Press, 2011, ISBN 0-8014-4945-6,underline remark # 47.</ref> s čimer je izgubilo svojo vsebino. Bolgarska različica ''Plovdiv'' je začela prevladovati po drugi svetovni vojni.<ref>[https://www.britannica.com/place/ ''Plovdiv'']. Encyclopaedya Britannica.</ref> Križarji so mesto imenovali ''Prineople'', ''Sinople'' in ''Finepople'',<ref name=ref18/> Turki pa ''Filibe''. Ime ''Filibe'', ki je popačenka imena Filip, se je v dokumentih prvič pojavilo leta 1448.<ref>[https://books.google.bg/books?hl=bg&id=7WEXAQAAIAAJ&dq=%D0%9F%D1%8A%D0%BF%D1%8A%D0%BB%D0%B4%D0%B8%D0%BD&focus=searchwithinvolume&q=%D1%84%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%B1%D0%B5][[Славяните и славянската филология]].</ref> ==Zgodovina== ===Stari vek=== [[Slika:Roman Trimontium(Phillipopolis).JPG|left|200px|thumb|Karta znanih delov rimskega mesta na karti sodobnega Plovdiva]] V Plovdivu so odkrili sledi naselja in [[nekropola|nekropole]] iz nove [[Kamena doba|kamene dobe]],<ref>Darik.</ref> fino lončenino<ref>''Plovdiv: New ventures for Europe's oldest inhabited city''. The Courier. Januar-februar 2010.</ref> in predmete za vsakdanjo rabo, ki kažejo, da je bila naselbina zgrajena konec 4. tisočletja pr. n. št..<ref>Детев, П.. ''Разкопки на Небет тепе в Пловдив'', ГПАМ '''5''' (1963): 27–30.</ref><ref>Ботушарова, Л.. ''Стратиграфски проучвания на Небет тепе'', ГПАМ '''5''' (1963): 66–70.</ref> [[Tračani|Tračanske]] nekropole so iz 3.-2. tisočletja pr. n. št., tračansko mesto pa je bilo zgrajeno med 2. in 1. tisočletjem pr. n. št..<ref>''Archeological investigation of Plovdiv''. European Capital of Culture for 2019.</ref> Mesto je bilo trdnjava neodvisnega lokalnega tračanskega plemena Besi.<ref>Елена Кесякова; Александър Пижев; Стефан Шивачев; Недялка Петрова (1999). ''Книга за Пловдив''. Пловдив: Издателство „Полиграф“. str. 20–21. ISBN 954-9529-27-4.</ref> Med vladavino [[Ahemenidsko cesarstvo|perzijskega]] vladarja [[Darej I.|Dareja I. Velikega]] je bilo leta 516 pr. n. št. vključeno v Ahemenidsko cesarstvo.<ref>Simon Hornblower, Antony Spawforth. ''The Oxford Classical Dictionary'', str. 1514. ISBN 0-19-860641-9.</ref> Leta 492 pr. n. št. je [[Trakija|Trakijo]] ponovno podjarmil ahemenidski general Mardonij. Postala je perzijska vazalna država, kar je obstajala do leta 479 pr. n. št. in začetka vladavine [[Kserkses I.|Kserksesa I.]].<ref>Dimitri Romanoff. ''The orders, medals, and history of the Kingdom of Bulgaria'', str. 9.</ref> Mesto je bilo vključeno v [[Odriško kraljestvo]] (460 pr. n. št.-46 n. št.), ki je bilo tračanska plemenska zveza. Kraljestvo je leta 342 pr. n. št. podjarmil [[Filip II. Makedonski]]<ref>''История на България'', Том 1, Издателство на БАН, София, 1979, str. 206.</ref> in odstavil tračanskega kralja. Deset let kasneje je Sevt III. Odriški ponovno ustanovil tračansko kraljestvo, ki je bilo pod makedonsko suverenostjo. Kraljestvo je nastalo po, recimo, uspešnem uporu proti [[Aleksander Makedonski|Aleksandru Makedonskemu]], ki se je končal niti z zmago niti s porazom.<ref>A. B. Bosworth. ''Conquest and Empire: The Reign of Alexander the Great''. Cambridge University Press, str. 12.</ref> Odriško kraljestvo se je postopoma otreslo makedonske nadoblasti, mesto pa so med selitvijo v Vzhodno Evropo, verjetno v 270. letih pr. n. št., uničili [[Kelti]].<ref>''Bulgaria''. University of Indiana. 1979. str. 4.</ref> Leta 183 pr. n. št. je mesto osvojil [[Filip V. Makedonski]], vendar so ga kmalu zatem ponovno osvojili Tračani. Leta 72 pr. n. št. je mesto osvojil rimski general Mark Lukul, vendar so ga kmalu ponovno osvojili Tračani. Leta 46 n. št. ga je cesar [[Klavdij I.|Klavdij]]<ref>Dimitrov, B. (2002). ''The Bulgarians – the first Europeans''. Sofija: University press "St Climent of Ohrid". str. 17. ISBN 954-07-1757-4.</ref> dokončno vključil v [[Rimsko cesarstvo]]. Bil je metropola province Trakije in v poznem 1. stoletju dobil status mesta.<ref>''История на България'', Том 1, Издателство на БАН, София, 1979, str. 307.</ref> Trimontij je bil pomembno cestno križišče, za katero je Lucijan dejal, da je »največje in najlepše od vseh mest«. Četudi ni bil glavno mesto province Trakije, je bil največje in najpomembnejše mesto v provinci.<ref>Lenk, B. – RE, 6 A, 1936 col. 454 sq.</ref> in kot tako tudi sedež Tračanske zveze.<ref>''Римски и ранновизантийски градове в България'', str. 183.</ref> V tistem času je skozi mesto potekala ''Via Militaris'' (ali ''Via Diagonalis''), najpomembnejša rimska vojaška cesta na [[Balkan]]u.<ref>''Cultural Corridors of South East Europe/Diagonal Road''. Association for Cultural Tourism.</ref><ref>Николов, Д.. ''Нови данни за пътя Филипопол-Ескус'', София, 1958, str. 285.</ref> [[Slika:Roman Theatre Plovdiv.jpg|sličica|Antično gledališče v Plovdivu]] Rimsko obdobje je bilo obdobje rasti in kulturne odličnosti.<ref>Dimitrov, B. (2002). ''The Bulgarians – the first Europeans''. Sofija: University press "St Climent of Ohrid". str. 18–19. ISBN 954-07-1757-4.</ref> Ostanki stavb kažejo, da je bilo živahno cvetoče mesto s številnimi javnimi stavbami, svetišči, kopališči, gledališči in stadionom in edino v Bolgariji z vodovodnim sistemom in kanalizacijo. Trimontij je leta 179 dobil še drugo obzidje. Mesto se je dotlej razširilo s treh hribov tudi v dolino. Deli obzidja so se ohranili in so velika turistična zanimivost. Doslej so izkopani samo manjši deli antičnega mesta.<ref>PlovdivCity.net. Pridobljeno dne 10. novembra 2007.</ref> Leta 250 so mesto do tal požgali [[Goti]] pod poveljstvom vladarja Kniva. Po pisanju Amijana Marcelina je večina od 100.000 meščanov umrla ali bila ujeta.<ref>Елена Кесякова; Александър Пижев; Стефан Шивачев; Недялка Петрова (1999). ''Книга за Пловдив''. Пловдив: Издателство „Полиграф“. str. 47–48. ISBN 954-9529-27-4.</ref> Mesto je za okrevanje potrebovalo nekaj stoletij, potem pa so ga leta 441-442 ponovno opustošili, tokrat [[Atila|Atilovi]] [[Huni]], leta 471 pa še Goti Teodorika Strabona.<ref>''Roman Plovdiv: History''.</ref> ===Srednji vek=== V drugi polovici 6. stoletja so celo tračansko ozemlje naselili [[Slovani]]. Naselitev je bila očitno mirna, saj ni nobenih zapisov o kakšnih napadih.<ref>Dimitrov, B. (2002). ''The Bulgarians – the first Europeans''. Sofija: University press "St Climent of Ohrid". str. 25. ISBN 954-07-1757-4.</ref> Z ustanovitvijo Bolgarije leta 681 se je Trimontij preimenoval v [[Filipopolis]] in postal pomembna obmejna trdnjava [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Leta 812 ga je osvojil bolgarski kan [[Krum]], regija pa je bila v celoti vključena v [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] šele leta 834 med vladavino kana [[Malamir]]ja.<ref>Andreev, J.. ''The Bulgarian Khans and Tsars'' (Blgarskite hanove i tsare, Българските ханове и царе), Veliko Trnovo, 1996, str. 66. ISBN 954-427-216-X.</ref> Leta 855–856 ga je za nekaj časa osvojilo Bizantinsko cesarstvo, potem pa so ga Bizantinci vrnili [[Boris I. Bolgarski|Borisu I. Bolgarskemu]].<ref>V. Gjuzelev (1988). ''Medieval Bulgaria, Byzantine Empire, Black Sea, Venice, Genoa''. Centre Culturel du Monde Byzantin. Verlag Baier, str. 130.</ref><ref>''Bulgarian Historical Review'' (2005). United Center for Research and Training in History. Publishing House of the Bulgarian Academy of Sciences '''33''' (1-4): 9.</ref> Iz Filipopolisa se je začel po Bolgariji širiti vpliv dualitične cerkvene doktrine, ki je postala osnova za [[Bogumili|bogumilsko]] [[Herezija|herezijo]]. Mesto je ostalo pod bolgarsko oblastjo verjetno do leta 970,<ref>Делев. ''Българската държава и общество при управлението на цар Петър'', История и цивилизация за 11. клас, 2006.</ref> čeprav ga v času bizantinskega cesarja [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII.]] v 10. stoletju omenjajo kot mesto v bizantinski Makedonski témi (osmanska upravna enota). Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da je Filipopolis leta 969, ko ga je opustošil [[Kijevska Rusija|ruski]] vladar [[Svjatoslav I. Kijevski]] in nataknil na kol 20.000 meščanov, spadal v Bizantinsko cesarstvo.<ref>John V.A. Fine Jr.. ''The Early Medieval Balkans'', Ann Arbor, 1983.</ref> Pred ruskim pokolom in po njem njim so Bizantinci v mesto naseljevali pavličanske heretike iz [[Sirija|Sirije]] in [[Armenija|Armenije]], da bi branili bizantinsko mejo z Bolgari. Aime de Varennes je leta 1180 omenil, da v mestu prepevajo bizantinske pesmi, ki opevajo dejanja Aleksandra Velikega in njegovih prednikov, ki so se zgodila več kot 1300 let pred tem.<ref>Vacalopoulos, Apostolos E.. ''Origins of the Greek Nation''. New Brunswick, New Jersey: Rutgers University Press, 1970, str. 22.</ref> [[File:Monument of Khan Krum in Plovdiv.jpg|left|thumb|250px|Spomenik kana Kruma, prvega bolgarskega vladarja, ki je osvojil Plovdiv]] Bizantinsko oblast je prekinila [[tretja križarska vojna]] (1189-1192), v kateri je na pohodu v [[Sveta dežela|Sveto deželo]] Filipopolis osvojil sveti rimski cesar [[Friderik I. Barbarossa]]. Za guvernerja Filipopolske téme je bil leta 1196 imenovan Ivanko, ki je v letih 1198-1200 mesto odcepil od Bizantinskega cesarstva in ga združil z Bolgarijo. Leta 1204 je po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] mesto pripadlo [[Latinsko cesarstvo|Latinskemu cesarstvu]]. Njegovo vladavino je pred svojo smrtjo leta 1207 dvakrat prekinil [[Kalojan|Kalojan Bolgarski]].<ref>''Агенция Фокус – Цар Калоян получава корона, скиптър и знаме от кардинал Лъв''. Pridobljeno 17. novembra 2007.</ref> Njegovega naslednika Borila so leta 1208 v bitki pri Filipopolisu porazili Latinci ([[Franki]]).<ref>J. Andreev. ''The Bulgarian Khans and Tsars'' (Balgarskite hanove i tsare, Българските ханове и царе), Veliko Trnovo, 1996, str. 180 ISBN 954-427-216-X.</ref> Pod latinsko oblastjo je bil prestolnica Vojvodine Filipopolis, v kateri je vladal Renier de Trit, kasneje pa Gerard de Strem, ki je bil morda vazal Bolgarije ali [[Beneška republika|Beneške republike]]. Vojvodino je leta 1230 dokončno osvojil [[Ivan Asen II.]], mesto pa je morda osvojil že prej.<ref>Fine, John v.a. ''The Late Medieval Balkans''. str. 125. ISBN 978-0-472-08260-5.</ref> Plovdiv so po nekaterih podatkih ponovno osvojili Bizantinci, po letu 1300 pa je bil v posesti Teodore Svatoslave Bolgarske. Leta 1322 ga je osvojil Jurij Terter II. Bolgarski,<ref>J. Andreev. ''The Bulgarian Khans and Tsars'' (Balgarskite hanove i tsare, Българските ханове и царе), Veliko Trnovo, 1996, str. 253. ISBN 954-427-216-X.</ref> neuspešno ga je oblegal [[Andronik III. Paleolog]], potem pa je leta 1323 s pogodbo ponovno prišel pod bizantinsko oblast. Leta 1344 so ga Bizantinci s še osmimi drugimi mesti prepustil Bolgariji pod regentstvom [[Ivan V. Paleolog|Ivana V. Paleologa]] kot nagrado za podporo Aleksandra Bolgarskega v bizantinski državljanski vojni 1341–1347.<ref>J. Andreev. ''The Bulgarian Khans and Tsars'' (Balgarskite hanove i tsare, Българските ханове и царе), Veliko Trnovo, 1996, str. 272. ISBN 954-427-216-X.</ref> ===Osmansko cesarstvo=== Leta 1364 so Plovdiv osvojili [[Osmansko cesarstvo|Osmani]] pod poveljstvom Lala Šakin paše.<ref>Andreev, J.. ''The Bulgarian Khans and Tsars'' (Balgarskite hanove i tsare, Българските ханове и царе), Veliko Trrnovo, 1996, str. 274 ISBN 954-427-216-X.</ref><ref name="ref71">Evgeni Dinchev in drugi (2002). ''Пътеводител България''. София: ТАНГРА ТанНакРа ИК, str. 139. ISBN 954-9942-32-5.</ref> Po drugih podatkih je bil v turški posesti od [[Bitka na Marici|bitke na Marici]] leta 1371, po kateri so meščani in bolgarska vojska pobegnili in pustili mesto brez obrambe. Begunci so se naselili v Stanimaki. Med osmanskim medvladjem je mesto leta 1410 zasedel Musa Çelebi in pobil in izgnal njegove prebivalce. Plovdiv je bil središče [[Rumelija|Rumelijskega ejaleta]] (1364-1443), središče [[sandžak]]a v Rumelijskem ejaletu (1443-1593), središče sandžaka v Silistrskem ejaletu (1593-1826), središče sandžaka v Adrianopelskem ejaletu (1826-1867) in središče sandžaka v Odrinskem ejaletu (1867–1878). V tem obdobju je bil poleg [[Carograd]]a, [[Odrin]]a in [[Solun]]a eno od glavnih gospodarskih središč. Bogatejši meščani so si zgradili čudovite hiše, od katerih nekatere še stojijo v arhitekturnem rezervatu Stari Plovdiv. ====Prebujanje narodne zavesti==== [[Slika:St. Bogoroditza plovdiv.jpg|200px|thumb|right|Marijina cerkev]] V osmanskem obdobju se je mesto imenovalo ''Filibe''. Bilo je središče bolgarskega narodnega gibanja in ohranilo položaj glavnega središča bolgarske kulture in običajev. Filibe je opisan kot mesto, v katerem so živeli [[Turki]], [[Bolgari]], helenizirani Bolgari, [[Armenci]], [[Judje]], [[Vlahi]], [[Arvaniti]], [[Grki]] in [[Romi]]. V 16.-17. stoletju se je v njem naselilo znatno število [[Sefardski Judje|sefardskih Judov]] in manjše število Armencev iz Galicije (Galatija v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]]). Pavličani so prestopili v krščanstvo ali zgubili svojo identiteto. Z ukinitvijo [[Stara cerkvena slovanščina|stare cerkvene slovanščine]] kot jezika Bolgarske cerkve in popolne odprave Cerkve leta 1767 je bil uveden miletski sistem, doktrina etnične delitve po veri, v katerem so bili krščanski in muslimanski Bolgari predmet helenizacije oziroma poturčenja. Večina Bolgarov se je popolnoma ali delno helenizirala, vendar bolj v kulturnem kot etničnem smislu. Proces helenizacije je trajal do 1830 leta. Leta 1870 je bila ponovno ustanovljena Bolgarska pravoslavna cerkev. Po popisu gospodarstev in lastnikov/najemnikov v središču Plovdiva sredi 19. stoletja, ki sta ga opravila bolgarski in grški letopisec Čenčev in Liberatos, je bilo od 358/421 gospodarstev 141/118 bolgarskih, kar pomeni 39,4 / 33,7 %.<ref>Graecomans.</ref><ref>Detrez, Raymon (2003). ''Relations between Greeks and Bulgarians: The Gudilas of Plovid''. Aldershot, England: Ashgate. str. 34,36. ISBN 978-0-7546-0998-8.</ref> Po statistikah bolgarskih in grških avtorjev v mestu ni bilo Turkov, po drugih ocenah pa so bili meščani večinoma Turki.<ref>R. Roth, R. Beachy, urednika (2007). ''Who ran the cities? City elites and urban power structures in Europe and North America, 1750-1940''. Aldershot [u.a.]: Ashgate. str. 189–190. ISBN 9780754651536.</ref> Filibe je imel pomembno vlogo v borbi za neodvisnost Cerkve, ki je bila po mnenju nekaterih avtorjev nekakšna mirna buržoazna revolucija pod vodstvom Najdena Gerova, Valkoviča, Joakima Grueva in celih družin. Leta 1836 je bila odprta prva bolgarska šola, z otvoritvijo šole Svetega Cirila in Metoda leta 1850 pa se je začelo obdobje modernega posvetnega šolstva. 11. maja 1858 se je prvič praznoval Dan svetega Cirila in Metoda, ki je kasneje postal državni praznik in se zaradi reforme koledarja od leta 1916 praznuje 24. maja. Leta 1858 se je božični obred v Marijini cerkvi prvič po osmanski okupaciji opravil v [[Bolgarščina|bolgarskem jeziku]]. Do leta 1906 sta bila v mestu bolgarski in grški škof. Leta 1868 se je šola razširila na prvo [[Klasična gimnazija|klasično gimnazijo]], na kateri se je šolalo več intelektualcev, politikov in duhovnih voditeljev.<ref>Bilinis, Alex. ''The Eagle has two Faces. AuthorHouse''. str. 73. ISBN 1-4567-7870-6.</ref> Mesto so po več ur trajajoči bitki za Filipololisu 17. januarja 1878 osvojili [[Rusi]] pod poveljstvom Aleksandra Buraga.<ref>Evgeni Dinchev in drugi (2002). ''Пътеводител България''. София: ТАНГРА ТанНакРа ИК. str. 139. ISBN 954-9942-32-5.</ref> Mesto je bilo od maja do oktobra tistega leta središče Začasne ruske uprave v Bolgariji. Po ruskem popisu prebivalstva je imel Filibe 24.000 prebivalcev, od tega 45,4 % Bolgarov, 23,1 % Turkov in 19,9 % Grkov. ===Vzhodna Rumelija=== [[Slika:Plovdiv 1885 the graphic 3.jpg|thumb|right| [[Nebet tepe]], risba iz ''The Graphic'', London, 1885]] [[Slika:Plovdiv 1885 the graphic 1.jpg|thumb|left|Taat Tepe z guvernerjevo palačo in reko Marico v ostredju, risba iz The Graphic, London, 1885]] S [[Sanstefanski mir|Sanstefansko mirovno pogodbo]], podpisano 3. marca 1878, je bila ustanovljena Kneževina Bolgarija s tistim delom ozemlja, na katerem je prevladovalo bolgarsko prebivalstvo. Za prestolnico in sedež začasne ruske vlade so kot najbolj živahno in največje mesto izbrali Plovdiv.<ref name=ref76>''Очерци из историята на Пловдив'', str. 80 – Космополитен град. Махали и квартали в ново време.</ref> [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Avstro-Ogrska]] pogodbe nista priznala. Vojna se je končala z [[Dunajski kongres|Dunajskim kongresom]], na katerem so osvobojene dele Osmanskega cesarstva razdelili na več delov. Od Bolgarije so odcepili Avtonomno pokrajino Vzhodno Rumelijo z glavnim mestom Plovdiv. Osmansko cesarstvo ji je napisalo ustavo in imenovalo njenega guvernerja.<ref>Ministry of Foreign Affairs, History and Geography Archived copy at WebCite, 20. april 2006.</ref> Spomladi 1885 je Zahari Stojanov v Plovdivu ustanovil Tajni bolgarski centralni revolucionarni komite, ki je začel aktivno propagirati združitev Bolgarije in Vzhodne Rumelije. 5. septembra je več sto oboroženih upornikov iz Goljamo Konareja (sedaj Saedinenje) vkorakalo v Plovdiv in v noči na 6. september pod vodstvom Danaila Nikolaeva prevzela oblast v mestu in odstavila generalnega guvernerja Gavrila Krasteviča. Ustanovljena je bila začasna vlada pod predsedstvom Georgija Stranskega in razglašena splošna mobilizacija.<ref>Andreev, J. ''The Bulgarian Khans and Tsars'' (Balgarskite hanove i tsare, Българските ханове и царе), Veliko Trnovo, 1996, str. 322 ISBN 954-427-216-X.</ref> Po porazu Srbov v srbsko-bolgarski vojni sta Bolgarija in Turčija dosegli dogovor, po katerem sta Kneževina Bolgarija in Vzhodna Rumelija dobili skupno vlado, parlament, državno upravo in vojsko. 6. september se zdaj praznuje Dan združitve in Dan Plovdiva. ===Novejša zgodovina=== Po združitvi je Plovdiv postal drugo največje in najpomembnejše mesto v državi za Sofijo. Prvo železnico, ki ga je povezovala z osmansko prestolnico Carigrad ({{lang-tr|Istambul}}), je dobil leta 1874. Leta 1888 je dobil tudi povezavo s Sofijo. Leta 1892 je bil prireditelj Prvega bolgarskega sejma z mednarodno udeležbo, ki se je razvil v Mednarodni plovdivski sejem. Po osvoboditvi je dobil tudi prvo pivovarno. Na začetku 20. stoletja se je razvil v pomembno industrijsko in trgovsko središče s proizvodnjo svetil in predelavo živil. Leta 1927 se je začela elektrifikacija mesta. V trgovino, industrijo in bančništvo so začeli investirati nemški, francoski in belgijski investitorji. Leta 1939 je v industriji, predvsem v predelavi živil in tobaka in izvozu sadja, delalo 16.000 obrtnikov in 17.000 delavcev. Leta 1943 je plovdivski nadškof in kasneje bolgarski patriarh Ciril rešili 1.500 Judov pred deportacijo v koncentracijska taborišča. Leta 1944 je mesto bombardiralo zavezniško letalstvo. 4. maja 1953 so stavkali delavci Tobačnega depota. 6. aprila je mesto dobilo prvo trolejbusno progo in sredi 1950. let hotel Trimontsium. V 1960. In 1970. Letih se je razcvetelo gradbeništvo in mesto je dobilo več sodobnih predmestij. Začela so se izkopavanja antičnih ostankov in popolna obnova Starega mesta. V 1900. Letih je bilo zgrajeno športno središče Plovdiv, v katerem sta največji stadion in največji kanal za veslanje v Bolgariji. Plovdiv je bil tudi rojstni kraj Bolgarskega gibanja za demokratske reforme, ki je leta 1989 imelo dovolj podpore, da je prišlo v vlado. V Plovdivu so bile leta 1981, 1985 in 1991 posebne [[Svetovna razstava|Svetovne razstave]]. == Geografija == [[File:Plovdiv3.jpg|left|thumb|200x200px|Pogled na hrib Nebet tepe]] [[File:Plovdiv balkan-1-.jpg|left|200px|thumb|Pogled na Plovdiv s Staro planino v ozadju]] Plovdiv leži na bregovih reke [[Marica|Marice]], jugovzhodno od bolgarske prestolnice [[Sofija|Sofije]]. Mesto je v južnem delu Plovdivske nižine, aluvialne nižine, ki tvori zahodni del Zgornjetrakijske nižine. Od tod se na severozahodu dvigajo vrhovi Sredne gore, na vzhodu Čirpansko višavje in na jugu [[Rodopi]].<ref>{{navedi knjigo |title=Пътеводител България |publisher=ТАНГРА ТанНакРа ИК |location=София |page=145 |language=bg |isbn=954-9942-32-5 |year=2002 |author=avtori Evgeni Dinchev ...|display-authors=etal}}</ref> Prvotno se je Plovdiv razvijal južno od Marice, širitev čez reko pa je potekala šele v zadnjih 100 letih. Sodobni Plovdiv pokriva površino 101 km², kar je manj kot 0,1 % celotne površine Bolgarije. Je najgosteje naseljeno mesto v Bolgariji, s 3769 prebivalci na km². Znotraj ožjega mesta je šest [[sienit]]nih gričev. V začetku 20. stoletja je bilo sedem sienitnih gričev, a je bil eden (Markovo tepe) porušen. Trije od njih se imenujejo Trihribovje ({{lang-bg|Трихълмие|Trihalmie}}), drugi se imenujejo Hrib mladosti ({{lang-bg|Младежки хълм|Mladezhki halm}}), Hrib osvoboditeljev ({{lang-bg|Хълм на освободителите|Halm na osvoboditelite}}) in hrib Danov ({{lang-bg|Данов хълм|Danov halma}}).<ref>{{navedi splet |url=http://www.milarodino.com/bg/13_centuries/city/plovdiv/ |archive-url=https://archive.today/20120904074310/http://www.milarodino.com/bg/13_centuries/city/plovdiv/ |archive-date=4 September 2012 |title=Седемте чудеса на България – Пловдив |publisher=Milarodino.com |access-date=7 January 2011 }}</ref> === Podnebje === Plovdiv ima vlažno subtropsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa'') s precejšnjimi vplivi vlažne celine. Obstajajo štirje različni letni časi z velikimi temperaturnimi skoki med letnimi časi. Poletje (od sredine maja do konca septembra) je vroče, zmerno suho in sončno, julij in avgust pa imata povprečno najvišjo temperaturo 33 °C (91 °F). Plovdiv včasih doživi zelo vroče dni, ki so značilni za notranjost države. Poletne noči so mile. Jesen se začne konec septembra; dnevi so dolgi in zgodaj jeseni relativno topli. Do septembra noči postanejo hladne. Prva zmrzal se običajno pojavi do novembra. Zima je običajno mrzla in sneg je pogost. Povprečno število dni s snežno odejo v Plovdivu je 15. Povprečna globina snežne odeje je 2 do 4 cm, največja pa običajno 6 do 13 cm, vendar nekatere zime pokritost lahko doseže 70 cm ali več. Povprečna januarska temperatura je –0,4 °C. Pomlad se začne marca in je hladnejša od jeseni. Sezona zmrzali se konča marca. Sredi pomladi so dnevi blagi in relativno topli. Povprečna relativna vlažnost zraka je 73 % in je najvišja decembra 86 %, najmanjša pa avgusta 62 %. Skupna količina padavin je 540 mm in je dokaj enakomerno porazdeljena skozi vse leto. Najbolj namočena meseca v letu sta maj in junij s povprečno količino padavin 66,2 mm, najbolj suh mesec pa je avgust s povprečno količino padavin 31 mm. V mestu prevladujejo blagi vetrovi (0 do 5 m/s) s hitrostjo vetra do 1 m/s, kar predstavlja 95 % vseh vetrov v letu. V hladnejših mesecih so megle pogoste, zlasti ob bregovih Marice. Povprečno je v letu 33 dni z meglo.<ref>[http://new.plovdiv.bg/files/OPR_END.pdf Общински план за развитие на Пловдив 2005 – 2013 г.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120214084451/http://new.plovdiv.bg/files/OPR_END.pdf |date=14 February 2012 }}, посетен на 10 ноември 2007 г.</ref> ==Glavne zanimivosti== {{glavni|Staro mesto Plovdiv}} V mestu je več kot 200 arheoloških najdišč,<ref>Balabanov, G. (2005). ''This is Bulgaria''. Sofija. str. 371. ISBN 954-91672-1-6.</ref> od katerih je 30 najdišč nacionalnega pomena. V mestu sta kar dve rimski gledališči, ostanki srednjeveškega obzidja in stolpov, turška kopališča in mošeje. Dobro je ohranjena mestna četrt iz obdobja prebujanja narodne zavesti s čudovitimi hišami, cerkvami in ozkimi tlakovanimi ulicami. V mestu so tudi številni muzeji, galerije in druge kulturne ustanove. Plovdiv je izhodišče za izlete v okolico, na primer v [[samostan Bačkovo]] 30&nbsp;km južno od mesta, smučarsko središče Pamporovo 90&nbsp;km južno in terme Hisarja banja, Krasnovo in Strelča na severu.<ref>Balabanov, G. (2005). ''This is Bulgaria''. Sofija. str. 395. ISBN 954-91672-1-6.</ref> ===Rimsko mesto=== [[Rimsko gledališče v Filipopolisu]] na griču [[Nebet tepe]] je verjetno najbolj znan antični spomenik v Bolgariji.<ref>''Античен театър – Пловдив, информация за градове, региони, забележителности''. PureBulgaria. 9. april 2009. Pridobljeno 8. julija 2009.</ref> Zgrajeno je bilo v 2. stoletju med vladavino cesarja [[Trajan]]a. Avditorij je razdeljen na dva dela s po 14 vrstami, ločenimi z vodoravnim prehodom. Gledališče je sprejelo do 7000 obiskovalcev.<ref>''The Ancient theatre''. Ideabg.com. Pridobljeno 7. januarja 2011.</ref> Oder s tremi prizorišči je bil okrašen s [[friz]]i, okrajki in kipi. Gledališče, ki so ga preučevali, konzervirali in restavrirali od leta 1968 do 1984,<ref>Evgeni Dinchev in drugi (2002). ''Пътеводител България''. София: ТАНГРА ТанНакРа ИК. str. 140. ISBN 954-9942-32-5.</ref> je še vedno dejavno in gosti ''Verdijev festival'' in ''Mednarodni folklorni festival''. Rimski [[Odeon v Filipopolisu|Odeon]] je bil restavriran leta 2004.<ref>''The Roman odeon''.</ref> Zgrajen je bil v 2.-5. stoletju in ima 350 sedežev. Zgrajen je bil kot ''[[bulevterij]]'' – sejno mesto mestnega sveta – in bil kasneje preurejen v gledališče. Pomemben spomenik iz antičnega obdobja je [[Stadion v Filipopolisu]].<ref>''The Ancient stadium of Philippopolis''.</ref> Zgrajen je bil v 2. stoletju med vladavino rimskega cesarja [[Hadrijan]]a. Pri gradnji so se zgledovali po stadionu v Delfih. Dolg je približno 240 in širok 50 metrov in je lahko sprejel do 30.000 gledalcev. Atletska tekmovanja je organizirala Generalna skupščina province Trakije. Njim v čast je kraljeva kovnica v [[Filipopolis]]u kovala novce s podobo cesarja ne prednji in atletskih tekmovanj na stadionu na zadnji strani. Ohranjen je majhen del severnega dela stadiona s 14 vrstami sedežev. Največji del stadiona leži pod glavno ulico in sosednjimi stavbami. [[Rimski forum, Plovdiv|Rimski forum]] se je začel graditi v 1. stoletju med vladavino cesarja [[Vespazijan]]a in se dokončal v 2. stoletju. Meril je 11 hektarjev in bil obdan s trgovinami in javnimi stavbami. V antiki je bil stičišče glavnih mestnih ulic.<ref>''The Roman Odeon''.</ref> Arheološki kompleks [[Domus Eirene]] je v južnem delu Trimontija. V njem so ostanki javnih stavb in zasebnih hiš premožnih meščanov iz 3. in 4. stoletja. Irena je krščansko ime za Penelopo, devico iz Megadona, ki se je v 2. stoletju spreobrnila v krščanstvo. V kompleksu so tudi barviti [[mozaik]]i z geometrijskimi vzorci in človeškimi podobami.<ref>''Eirene Archaeological complex''.</ref> Na enem od gričev [[Nebet tepe]] so ostanki prve naselbine iz 12. stoletja pr. n. št., ki je zrasla ob tračanskem Eumolpiasu, enem od prvih mest v južni Evropi. Za mogočnim obzidjem so izkopali ostanke templja in palače. Najstarejši del trdnjave je zgrajen iz velikih blokov [[sienit]]a, zato jo imenujejo tudi ''kiklopska zgradba''. <center><gallery mode="packed-hover" caption="Antični spomeniki"> Slika: Bulgaria Bulgaria-0785 - Roman Theatre of Philippopolis (7432772486).jpg|Antično gledališče Slika: The Stadium of Philippopolis.jpg|Rimski stadion Slika: Odeon plovdiv.jpg|Odeon Slika: Plovdiv forum panorama.jpg|Forum Slika: Bazilika golyama2.jpg|Velika bazilika Slika: Small_basilica.jpg|Mozaiki v Mali baziliki Slika: Ulca.jpg|Vzhodna mestna vrata Slika: Round tower plovdiv.jpg|Okrogli obrambni stolp iz 3. stoletja Slika: Nebet1.jpg|Antični vodni rezervoar na Nebet tepe Slika: Wodo.jpg |Akvadukt Slika: Nebet3.jpg|Obzidje na Nebet tepe </gallery></center> === Muzeji in zaščitena območja === [[Arheološki muzej Plovdiv]] je bil ustanovljen leta 1882 kot Ljudski muzej Vzhodne Rumelije.<ref>[http://www.archaeologicalmuseumplovdiv.org/_bg/?id=main&prm=welcome Archaeological Museum Plovdiv] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20061018015407/http://www.archaeologicalmuseumplovdiv.org/_bg/?id=main&prm=welcome |date=18 October 2006 }}</ref> Leta 1928 so muzej preselili v stavbo iz 19. stoletja na trgu Saedinenie, ki jo je zgradil plovdivski arhitekt Josef Schnitter. Muzej vsebuje bogato zbirko tračanske umetnosti. Trije razdelki »Prazgodovina«, »Antika« in »Srednji vek« vsebujejo dragocene artefakte od [[paleolitik]]a do zgodnjega osmanskega obdobja (15.–16. stoletja). Znameniti [[Zaklad iz Panagjurišta]] je del muzejske zbirke.<ref>[http://www.archaeologicalmuseumplovdiv.org/_bg/?id=collection&prm=thracian Archaeological Museum Plovdiv – Panagyurishte treasure]. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20081006141314/http://www.archaeologicalmuseumplovdiv.org/_bg/?id=collection&prm=thracian |date=6 October 2008 }}</ref> Regionalni zgodovinski muzej Plovdiv<ref>{{navedi splet |url=http://historymuseumplovdiv.com/?lang_id=2 |title=Plovdiv Regional Historical Museum |publisher=Historymuseumplovdiv.com |access-date=7 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110317200133/http://historymuseumplovdiv.com/?lang_id=2 |archive-date=17 March 2011 }}</ref> je bil ustanovljen leta 1951 kot znanstveni in kulturni inštitut za zbiranje, shranjevanje in raziskovanje zgodovinskih dokazov o Plovdivu in okolici od 16. do 20. stoletja. Razstava je postavljena v treh stavbah. Regionalni etnografski muzej v Plovdivu je bil slovesno odprt leta 1917. 14. oktobra 1943 so ga preselili v hišo v starem mestnem jedru. Leta 1949 je bila Mestna hiša-muzej preurejena v Ljudski narodopisni muzej, leta 1962 pa prenovljena. Predmetov je več kot 40.000. Naravoslovni muzej je bil slovesno odprt leta 1955 v stari stavbi mestne občine Plovdiv, zgrajeni leta 1880. Je med najpomembnejšimi muzeji v državi z bogatimi zbirkami v oddelkih za paleontologijo, mineralogijo in botaniko. Obstaja več prostorov za divje živali in vsebuje največji sladkovodni akvarij v Bolgariji s 40 vrstami rib. Ima zbirko mineralov iz Rodopov. Muzej letalstva je bil ustanovljen 21. septembra 1991 na ozemlju letalske baze Krumovo 12 km jugovzhodno od mesta. Muzej ima 59 letal ter razstave v zaprtih prostorih in na prostem. [[Staro mesto Plovdiv|Staro mestno jedro Plovdiva]] je zgodovinsko zavarovan, znan po bolgarskem renesančnem arhitekturnem slogu. Staro mestno jedro pokriva območje treh osrednjih gričev (''Трихълмие, Trihalmie''). Skoraj vsaka hiša v starem mestnem jedru ima svojo značilno zunanjost in notranjost. <gallery mode="packed-hover" class="center" caption="Staro mesto"> File:Old town Plovdiv2.jpg|Balabanova hiša File:Old town3.jpg|Lamartinova hiša File:Old town14.jpg|Cerkev sv. Konstantina in Helene File:Klianti.jpg|Klianti hiša File:Old town Plovdiv.jpg|Staro mesto File:Old town of Plovdiv.jpg|Ulica v starem mestu File:Bulgaria Bulgaria-0743 - Plovdiv Regional Ethnographic Museum (7432394622).jpg|Regionalni etnografski muzej File:Old town Plovdiv4.jpg|Staro mesto File:Old town Plovdiv1.jpg|Staro mesto - Plovdiv File:Old town georgiadi.jpg|Regionalni zgodovinski muzej File:Casa Hindliyan - 01 (5641181670).jpg|Hindlijanova hiša File:Old town hisar kapia.jpg|Hisarska vrata z etnografskim muzejem </gallery> === Cerkve, mošeje in templji === Obstajajo številne cerkve iz 19. stoletja, ki večinoma sledijo značilnemu vzhodnopravoslavnemu slogu gradnje. To so cerkve svetega Konstantina in svete Helene, svete Marine, svete Nedelje, svete Petke in svete Matere božje. Ker je mesto že dolgo zbirališče pravoslavnih kristjanov, je Plovdiv obkrožen z več samostani, ki so ob vznožju Rodopov, kot so ''Sv. Jurij'', ''Sv. Kozma in Damjan'', ''Sv. Kirik in Julita'' (Ulita). Ostajajo dobri primeri poznosrednjeveške pravoslavne arhitekture in ikonografskih mojstrovin, značilnih za to regijo. V Plovdivu so tudi rimskokatoliške stolnice, največja je stolnica sv. Ludvika. Obstaja več sodobnih baptističnih, metodističnih, prezbiterijanskih in drugih protestantskih cerkva, pa tudi apostolskih cerkva starejšega sloga. V Plovdivu sta iz časa osmanske vladavine ostali dve mošeji. [[Mošeja Džumaja]] velja za najstarejšo evropsko mošejo zunaj mavrske Španije. Sefardska sinagoga Plovdiv je na ulici Car Kalojan 13 v ostankih majhnega dvorišča v nekdanji veliki judovski četrti. Izhaja iz 19. stoletja in je eden najbolje ohranjenih primerov tako imenovanih sinagog v ''osmanskem slogu'' na Balkanu. Po besedah ​​avtorice Ruth E. Gruber je notranjost sinagoge v Plovdivu »skriti zaklad ... veličasten, čeprav dotrajan, izbruh barv«. Na sredini stropa, ki ima bogato poslikano kupolo, visi izjemen lestenec iz beneškega stekla. Vse površine so prekrite z dovršenimi geometričnimi vzorci v mavrskem slogu v nekoč svetlo zelenih in modrih barvah. Zvitki [[Tora|Tore]] so shranjeni v pozlačenem Aron-ha-Kodešu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.heritageabroad.gov/projects/bulgaria2.html |title=Synagogue of Plovdiv, Bulgaria |publisher=Heritageabroad.gov |date=5 October 2009 |access-date=14 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907192519/http://www.heritageabroad.gov/projects/bulgaria2.html |archive-date=7 September 2009 }}</ref> == Gospodarstvo == Čeprav leži sredi bogate kmetijske regije, se je gospodarstvo Plovdiva od začetka 20. stoletja preusmerilo iz kmetijstva v industrijo. Predelava hrane, tobak, pivovarstvo in tekstil so bili stebri industrijskega gospodarskega premika. Med komunistično vladavino se je mestno gospodarstvo razširilo in v njem je prevladovala težka industrija. Po padcu komunizma leta 1989 in propadu bolgarskega planskega gospodarstva so zaprli številne industrijske komplekse; nadaljevala se je proizvodnja svinca in cinka, strojev, elektronike, motornih tovornjakov, kemikalij in kozmetike. Plovdiv je gospodarska prestolnica Bolgarije, saj ima največje gospodarstvo v državi in ​​od leta 2014 prispeva 7,5 % k bolgarskemu BDP.<ref name="nsi">https://web.archive.org/web/20140119050340/http://www.nsi.bg/bg/content/11420/%D0%BE%D0%B1%D0%BB%D0%B0%D1%81%D1%82-%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B4%D0%B8%D0%B2 NSI (in Bulgarian)</ref> Leta 2014 je v regiji delovalo več kot 35 tisoč podjetij, ki so ustvarili delovna mesta za 285.000 ljudi. Prednosti Plovdiva so osrednja geografska lega, dobra infrastruktura in velika poseljenost. Plovdiv ima mednarodno letališče, terminal za intermodalni transport, več povezav z avtocesto Trakia (povezuje Sofijo in Burgas), bližino avtoceste Marica (glavni koridor v Turčijo) ter dobro razvito cestno in železniško infrastrukturo, kar je vse vodilo k razvoju mesto kot vodilno mesto v smislu industrijske proizvodnje v Bolgariji. Podjetje Toplofikatsiya Plovdiv, ustanovljeno leta 1970, zagotavlja proizvodnjo električne energije in toplote ter distribucijo toplote za Plovdiv. Gospodarstvo Plovdiva ima dolgoletno tradicijo v proizvodnji, trgovini, prometu, komunikacijah in turizmu. Poleg industrijskega razvoja Plovdiva je v zadnjih letih prišlo do znatnega porasta v sektorju storitev IT in zunanjega izvajanja ter v zadnjih 5 letih vsako leto dvomestno povečanje turistične rasti v mestu. == Čast == Po mestu je poimenovan asteroid (mali planet) 3860 Plovdiv. Odkrila sta ga belgijski astronom Eric W. Elst in bolgarska astronomka Violeta G. Ivanova 8. avgusta 1986. Plovdiv Peak (1040 m) na otoku Livingston na [[Južni Shetlandski otoki|južnih Shetlandskih otokih]] na Antarktiki je prav tako poimenovan po Plovdivu. == Glej tudi == * [[seznam mest v Bolgariji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.plovdiv.bg/ Spletni portal] {{Evropska prestolnica kulture}} {{Geografski položaj |Center = Plovdiv |Sever = [[Hisarja]] |Severovzhod = [[Rakovski]] |Vzhod = [[Sadovo]] |Jugovzhod = [[Asenovgrad]] |Jug = |Jugozahod = [[Peruštica]] |Zahod = [[Stambolijski]] in [[Pazardžik]] |Severozahod = [[Saedinenie, Oblast Plovdiv|Saedinenie]] }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plovdiv| ]] [[Kategorija:Mesta v Bolgariji‎]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Bolgariji]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] fvnfxe288etohvz2k26m1de0qwxcm45 Semis 0 307516 6753121 6309461 2026-09-20T12:30:14Z Erardo Galbi 166658 6753121 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Vecchi 009.jpg|thumb|right|300px|Ulita semisa s podobo Pegaza]] [[Slika: Semisse.jpg|thumb|right|300px|]] '''Semis''' ({{lit|polovica}}) je bila starorimska [[merska enota]]. Kot masna enota je meril polovico libre (163,7 g), kot dolžinska enota pa polovico pesa (148 mm), kot ploskovna enota pa polovico iugera (1260 m<sup>2</sup>). ==Kovanec== Semis je bil majhen [[bron]]ast rimski kovanec, veden pol [[as (rimski kovanec)|asa]]. V [[Rimska republika|Rimski republiki]] je bil označen s črko S (kot ''semis'') ali šestimi pikami, ki so pomenile maso 6 [[unča (kovanec)|unč]] (''unicae''). Na nekaterih kovancih je bila na lični strani doprsna podoba [[Saturn]]a, na zadnji strani pa ladijski kljun. Prvi kovanci so se, tako kot drugi kovanci Rimske republike, začeli kovati malo pred [[Druga punska vojna|drugo punsko vojno]] (218–204 pr. n. št.). V [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] so se kovali občasno do vladavine cesarja [[Hadrijan]]a (vladal 117–138). ==Vrednosti rimskih kovancev== * [[aureus]] (zlato), 25 denarijev (srebro) * [[denarij]], 4 sesterci (medenina) * [[sesterc]], 2 dupondija (medenina) * [[dupondij]], 2 asa (baker/bron) * [[as (rimski kovanec)|as]], 2 semisa (medenina) * semis, 2 [[kvadrans]]a (baker/bron) ==Vira== {{kategorija v Zbirki|Semis|semis}} * {{navedi knjigo |author=M.H. Crawford |year=1985 |title=Coinage and money under the Roman Republic : Italy and the Mediterranean economy. |publisher=London : Methuen |isbn=0-416-12300-7 |cobiss=1167968 |pages=}} * Zehnacker, Hubert (1973), ''Moneta : recherches sur l’organisation et l’art des émissions monétaires de la République romaine (289-31 av. J.-C.)'' , Rome : École française de Rome, Pariz: diffusion de Boccard, 1973. {{Rimski kovanci}} [[Kategorija:Denar]] [[Kategorija:Rimski kovanci]] [[Kategorija:Enote za maso]] [[Kategorija:Enote za dolžino]] [[ca:Llista de monedes romanes#Semis]] el3z49o91s36cqckv50mksj4yo580sb Seznam slovenskih pravnikov 0 337268 6753381 6752832 2026-09-21T10:39:16Z ~2026-45085-22 264465 /* R */ 6753381 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–) *[[Filip Abram]] (1835–1903) *[[Josip Abram]] (1832–1907) *[[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) *[[Matej Accetto]] (1974–) *[[Zdenka Adamič]] (1910–1997) *[[Juro Adlešič]] (1884–1968) *[[Josip Agneletto]] (1884–1960) *[[Jakob Ahačič]] *[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–) *[[Matjaž Ambrož]] (1977–) *[[Mihael Ambrož]] (1808–1864) *[[Borut Ambrožič]] (1970–) *[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) *[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984) *[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–) *[[Pavel Apovnik]] (1935–) *[[Metka Arah]] * [[France Arhar]] (1948–) *[[Andrej Auersperger Matić]] *[[Matej Avbelj]] (1980–) *([[Viktor Avbelj]])? == B == * [[Janko Babnik]] (1861–1927) *?? [[Bajec]] - zvezni sodnik? *[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974) *[[Franc Bajlec]] (1902–1991) *[[Vlado Balažic|Vlado (Vladimir) Balažic]] *[[Vilko Baltič]] (1878–1959) *[[Andrej Baraga]] (1965–2022) *[[Samo Bardutzky]] * [[Lovro Baš]] (1849–1924) * [[Fran Baša]] (1901–1972) *[[Milan Baškovič]] (1929–2024) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021) * [[Aleš Bebler]] (1907–1981) * [[Peter Bekeš]] (1946–2015) *[[Ivan Bele]] (1902–1983) *[[Ivan Bele]] (1937–2019) *[[Marjan Bele]] (1906–1944?) *[[Nataša Belopavlovič]] (1949–) * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo (Ivan) Benkovič]] (1875–1943) *[[Jaromir Beran]] (1909–2002) *[[Andrej Berden]] (1949–) *[[Katarina Bergant]] *[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–) *[[Jože Bernik]] (1924–2011) *[[Katarina Bervar Sternad]] (1975–) *[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968) *[[Nina Betetto]] (1962–) * [[Božidar Bežek]] (1866–1935) *[[Rupert Bežek]] (1858–1903) *([[Adolf Bibič]] 1933–1996) *([[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963) * [[Josip Bitežnik]] (1891–1960) *[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008) *Dušan Blaganje? *[[Matej Blatnik]] *[[Ivan Blažir]] (1820–1866) *[[Lovro Bogataj]] (1889–1967) *[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–) * [[Rado Bohinc]] (1949–) * [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) *[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) * [[Borut Bohte]] (1932–2024) *[[Jožica Boljte Brus]] (1953–) * [[Jože Boncelj]] (1911–1986) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) *[[Marko Bošnjak]] (1974–) *[[Ana Božič Penko]] * [[Anton Božič]] (1876–1933) * [[Mirko Božič]] (1884–?) * [[Erika Braniselj]] (?—2013) *[[Borut Bratina]] (1957–) * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989) * [[Franc Anton Breckerfeld]] ( *[[Janko Brejc]] (1869–1934) *[[Mihael Brejc]] (1947–) *[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964) *[[Stana Brezar]] (1916–1994) *[[Barbara Brezigar]] (1953–) *[[Jaka Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] (1886–1958) *[[Igor Breznik]] (1917–1945) *[[Janez Breznik]] (1942–) *[[Borut Brezovar]] *[[Nejc Brezovar]] (1983–) *[[Boštjan Brezovnik]] (1976–) *([[Milan Brglez]] 1967–) * [[Arnošt Brilej]] (1891–1953) *[[Jože Brilej]] (1910–1981) *[[Franci Brinc]] (1935–) *[[Martin Briški]] (1914–1993) *[[Maja Brkan]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984) * [[Anton Brumen]] (1857–1930) * [[Marko Brus]] (1966–) *[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–) *([[Bojko Bučar]] 1951–) * [[France Bučar]] (1923–2015) *[[Janez Bučar]] (1822–1859) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Julij Bučar ml.]] (1889–1974) * [[Pavel Budin]] (1952–2000) *[[Bojan Bugarič]] (1965–) *[[Miha Butina]] (1907–1980) == C == *[[Pavle Car]] *[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943) *[[Bernard Cek]] *[[Nina Cek]] *[[Edvard Centrih]] (1933–1998) *[[Božo Cerar]] (1949–) *[[Miroslav Cerar]] (1939–) *[[Miro Cerar ml.]] (1963–) *[[Zdenka Cerar]] (1941–2013) *[[Matej Cigale]] (1819–1889) *[[Stojan Cigoj]] (1920–1989) *[[Rafael Cijan]] (1935–2015) * [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717) * [[Etbin Henrik Costa]] (1832–1875) *[[Dušan Cotič]] (1922–2015) *[[Blaž Crobath]] (1797–1848) *[[Josip Cugmus]] (1884–1960) *[[Katica Cukjati]] (1949–2016) *[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017) == Č == *([[Tomaž Čas]]) *[[Janez Čebulj]] (1957–) *[[Aleksander Čeferin]] (1967–) *[[Emil Čeferin]] (1912–1997) *[[Peter Čeferin]] (1938–) *[[Rok Čeferin]] (1964–) *[[Darko Černej]] (1906–1990) *[[Samo Červek]] (1969–) *[[Janko Česnik]] (1932–) *([[Gorazd Čibej]]) *[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022) *[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874) *[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894) * [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948) * [[Vida Čok]] (1931–2023) * [[Anton Čop]] (1786–1865) *[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845) *[[Uroš Čop]] *[[Kristina Čufar]] *[[Matej Čujovič]] (1976–) == D == *[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.) *[[Viktor Damjan]] (1915–1981) *[[Janko Debelak]] (1868–1925) *[[Slavko Debelak]] (1947–2013) - odgovoren za "izbris" *[[Ivan Dečko]] (1859–1908) *[[Mitja Deisinger]] (1942–2026) *Vladimir Dejan (1954) * [[Jože Dekleva]] (1899–1969) * [[Anton Delak]] (1927–2002) *[[Drago Demšar]] (1942–2017) *[[Jožef Anton Demšar]] (1709–1770) *[[Franjo Derenčin]] (1906–1963) * [[Josip Dermastia]] (1879–1952) * [[Marijan Dermastia]] (1911–1971) *[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914) *[[Edvard Dev]] (1834–1917) *[[Miroslav Dev]] * [[Oskar Dev]] (1868–1932) *[[Silvo Devetak]] (1938–) *[[Aljoša Dežman]] *[[Zlatan Dežman]] (1951–) *[[Avgust Dimitz]] (1827–1886) *[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002) *[[Tina Divjak]] (1981–) *[[Karel Dobida]] (1896–1964) *[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977) *[[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961) *([[Bojan Dobovšek]] 1962–) *[[Albin Dobrajc]] (1908–1980) *[[Polonca Dobrajc]] *[[Alojz Dobravec]] (1811–1871) *[[Helga Dobrin]] *[[Tanja Dobrin]] (r. [[Pirc]]) *[[Tone Dolčič]] (1954–2022) *[[Bojan Dolenc]] (1949–) *[[Jurij Dolenc]] (–) *[[Matija Dolenc]] (1810–1876) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) *[[Mile Dolenc]] *[[Pavel Dolenc]] (1942–2018) *[[Ščitomir Dolenc]] (1873–1946) *[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858) *[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839) *[[Josip Doljak]] (1820–1861) *[[Karlo Doljak]] (Karol/Carlo Doliac) (1805–1898) *[[Janez Gregor Dolničar]] (1655–1719) *[[Matej Dolničar]] (1908–1991) *[[Janko Dolžan]] (1883–1949) *[[Silvester Domicelj]] (1868–1938) *[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961) *Fran Dominko (1870–1921) *[[Miha Dominko]] *[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851) *[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) *[[Brigita Domjan Pavlin]] *[[Danilo Dougan]] (1909–1993) *[[Gašper Dovžan]] (1976–) *[[Mojca Drčar Murko]] (1942–) *[[Simona Drenik Bavdek]] (1975–) *[[Katja Drnovšek]] *[[Eneja Drobež]] *[[Anton Drobnič]] (1928–2018) *[[Lidija Drobnič]] (1931–2021) *[[Živa Drol Novak]] *[[Gregor Dugar]] *[[Jana Dular]] *[[Marijan Dular]] (1910–2005) *[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980) *[[Uroš Dular]] (1941–) == Đ == * [[Miodrag Đorđević (sodnik)|Miodrag Đorđević]] (1955–) == E == *[[Erik Eberl]] (1885–1947) *[[Stevo Eberl]] (1938–1985) *[[Andrej Ekart]] *[[Fran Eller]] (1873–1956) *[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756) *[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690) *[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723) *[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759) *[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716) *[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847) *[[Anže Erbežnik]] (1976–) *[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?) *[[Karl Erjavec]] (1960–) *[[Tina Eržen]] (1971–) *[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987) == F == *[[Mohor Fajdiga]] *[[Peter Falatov]] (1939–2020) *[[Aleksander Fatur]] (1878–1946) *[[Julij Felaher]] (1895–1969) *[[Aleš Ferčič]] *[[Josip Ferfolja]] (1880–1958) *[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927) *[[Boštjan Ferk]] (1979–) *[[Petra Ferk]] *[[Andrej Ferlinc]] *[[Maja Ferlinc]] *[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945) *[[Veronika Fikfak]] *[[Katja Filipčič]] *Filipec *[[Ludvik Filipič]] (1850–1911) *[[Boris Filli]] (1931–2011) *[[Mirko Finderle]] (1918–2012) *[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–) *[[Božidar Fink]] (1920–2013) *[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994) *[[Peter Fister]] (1759–1800) * [[Zvonko Fišer]] (1949–) *[[Benjamin Flander]] *[[Janvid Flere]] (1914–1996) *[[Slavko Flis]] (1922–2002) *[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709) *[[Vladimir Foerster]] (1868–1942) *[[Josip Fon (pravnik)|Josip Fon]] (1865–1925) *[[Valentina Franca]] *[[Tanja Frank Eler]]  *[[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] (1922–2009) *[[Katja Franko]] Aas *[[Anton Gašper Frantar]] (1948–2021) *[[Franc Friškovec]] (? –1993) *[[Anton Furlan (pravnik)|Anton Furlan]] (1867 - ?) *[[Boris Furlan]] (1894–1957) *[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973) *[[Harij Furlan]] (1965–) == G == *Milko Gaber *[[Aleš Galič]] (1968–) *[[Damjan Gantar]] (196?–) *[[Pavle Gantar (pravnik)]] *[[Milan Gaspari]] (1933–2001) *[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002) *[[Franci Gerbec]] *[[Josip Gerdešič]] (1834–1914) *[[Ivan Geršak]] (1838–1911) *[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908) *[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]]) *[[Lev Geržinič]] (1916–2012) *[[Vladimir Glaser]] (1894–1975) *[[Franc Glavan]] (1927–) *[[Anton Globočnik]] (1825–1912) *[[Viktor Globočnik]] (1852–1898) *[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939) *[[Rupko Godec]] (1925–2022) *[[Franc Godeša]] (1934–) *[[Gregor Godeša]] *[[Anton Gogola]]/Gogala (1780–1841) *[[Ivan Gogala]] ([[Gogola]]) (1850–1901) *[[Jože Gogala]] (1916–2011) *[[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko) Gogala]] (1919–2015) *[[Adolf Golia]] (1889–1976) *[[Gustav Golia]] (1879–1947) *[[Ludvik Golia]] (1846–1908) *[[Vladimir Golia]] (? –1966) *[[Matija Golob]] (1922–[[1995]]) *[[Peter Golob]] (1964–) *[[Alojz Goričan]] (1888–1968) *[[Jože Goričar (diplomat)|Jože (Josip) Goričar]] (1873–1955) *[[Jože Goričar]] (1907–1985) *[[Anton Gorjup]] (1812–1883) *[[Mitja Gorjup]] (1943–1977) *[[Miloš Gorkič]] (1922–2020) *[[Primož Gorkič]] (1979/80–)? *[[France Goršič]] (1877–1967) * [[Andrej Gosar]] (1887–1970) *[[Andrej Gostiša]] (1821–1875) *[[Lana Katarina Gotvan]] *[[Franc Grad]] (1948–) *[[Alojz Gradnik]] (1882–1967) *[[Božo Grafenauer]] (1950–) *[[Barbara Granda]] (1982–) *[[Luka Grasselli]] *[[Mirko Grasselli]] (1874–1950) *[[Neža Grasselli]] *[[Peter Grasselli]] (1841–1933) *[[Mateja Grašek]] *[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886) *[[Florijan Gregorič]] (1883–1963) *Jože Gregorič (1933–2011) *[[Gustav Gregorin]] (1860–1942) *[[Matevž Grilc]] (1946–) *[[Peter Grilc]] (1961–) *[[Roland Grilc]] *[[Vatroslav Grill]] (1899–1976) *[[Davorin Gros]] (1897–1989) *[[Josipina Grosman|Josipina (Fini) Grosman]] (r. [[Ahačič]]) (1908–1980) *[[Karol Grossmann]] (1864–1929) *[[Vladimir Grosman]] (1905–1992) *[[Jurij Groznik]] (generalni državni odvetnik) *[[Igo Gruden]] (1893–1948) *[[Ludvik Gruden]] (1903–1974) *[[Matjaž Gruden]] (1965–) *[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922) == H == * [[Henrik Haas]] (1864–1925) * [[Lovro Hacin]] (1886–1946) * [[Miha Hafner]] (1986–) * [[Ferenc Hajós]] (1935–) * [[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848) * [[France Hočevar]] (1913–1992) * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714) * Mirko Hočevar * [[Beti Hohler]] (1981–) * [[Ivan Hojnik]] (1884–1939) * [[Janja Hojnik]] (1979–) * [[Borut Holcman]] ( * [[Danijela Horvat]] * [[Mitja Horvat]] (1961–) * [[Vladimir Horvat]] (1958–) * [[Juro Hrašovec]] (1858–1957) * [[Jakob Hren]] (1830–1924) * [[Ivan Milan Hribar]] (1875–1909) * [[Stane Hribar]] (1907–2003)? * [[Svetozar Hribar]] (1909–1996) * [[Jože Hribernik]] (1938–) * [[Tone Hribovšek]] (1935–) * [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931) * [[Jožko Humar]] (1914–2008) * [[Silva Humer]] == I == * [[Albin Igličar]] (1947–) *[[Marko Ilešič]] (1947–2024) *[[Meta Ilešič]] (r. [[Žužek]]) (1921–2022) *[[Mirko Ilešič]] (1950–1999) *[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012) *[[Larisa Istenič]] *[[Blaž Ivanc]] *[[Tjaša Ivanc]] *[[Šime Ivanjko]] (1938–) == J == *[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–) *[[Irena Jager Agius]] *[[Matjaž Jager]] *[[Nina Ana Jäger]] *[[Klemen Jaklič]] (1975–) *[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924) *[[Jožef Jakopič]] (1841–1894) *[[Vid Jakulin]] (1960–) *[[Peter Jambrek]] (1940–) *[[Jernej Jan]] (1935–2010) *[[Martin Jančar]] *[[Franc Jančigaj]] (1878–1945) *[[Breda Janežič]] (1948–1995) *[[Konrad Janežič]] (1867–1945) *[[Alojz Janko]] (1943–2019) *[[Frančišek Jarc]] (1891–1978) *[[Mihail Jasinski]] (1862–1935) *[[Milena Jazbec Lamut]] *[[Andraž Jeglič]] (1865–1937) *[[Barbara Jelčić]] (1940–) *[[Tone Jelen]] (1916–2013) *[[Celestin Jelenc]] (1884–1968) *[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805) *[[Alenka Jelenc Puklavec]] (1940–2022) *[[Dušan Jelušič]] (1920–1998) *[[Mihael Jenčič]] (1946–) *[[Marjan Jenko]] (1913–2006) *[[Simon Jenko]] (1835–1869) *[[Hinko Jenull]] (1952–) *[[Janko Jeri]] (1927–2002) *[[Maks Jerič]] (1885–1949) *[[Tone Jerovšek]] (1941–) * [[Miro Jeršič]] (1902–1981) *[[Rok Jesenko]] (1880–1966) *[[Aleksander Jevšek]] (1961–) *[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015) *[[Savin Jogan]] (1937–) *[[Albin Juhart]] (1893–1972) *[[Jože Juhart]] (1906–1967) *[[Miha Juhart]] (1963–) *[[Ilja Jurančič]] (1929–2006) *[[Vladimir Jurančič]] (1927–) *[[Josip Jurca]] (1884–1963) *[[Peter Juren]] (1930–2021) *[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik) * [[Joso Jurkovič]] (1888–1940) *[[Margerita Jurkovič]] *[[Franc Jurtela]] (1853–1926) *[[Ivan Justin]] (1930–) *[[Alojzij Juvan]] (1886–1960) *[[Friderik Juvančič]] (1873–1947) == K == *[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705) *[[Zdravko Kalan]] (1906–1992) *[[Marko Kambič]] (1963–) *[[Miha Kambič]] (1888–1981) *[[Mitja Kamušič]] (1924–1994) *[[Zoran Kanduč]] (1962–) *[[Jakob Kandut]] (1913–1996) *[[Josip Karlovšek]] (1867 – 1950) *[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806) *[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) *[[Andreja Katič]] (1969–) *[[Igor Kaučič]] (1954–) *[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–) *[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923) *[[Josip Kavčič|Josip (Jožef) Kavčič]] (1821–1903) *[[Matija Kavčič]] (1802–1863) *[[Vladimir Kavčič]] (1932–2024) *[[Ivan Kavčnik (pravnik)|Ivan Kavčnik]] (1858–1922) *[[Mirko Kejžar]] (1897–1943) *[[Tamara Kek]] *[[Tomaž Keresteš]] (1972/3?–) *[[Robert Kermavner]] (1876–1927) *[[Janko Kersnik]] (1852–1897) *[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937) *[[Jožef Kersnik]] (1823–1877) *[[Ana Kerševan]] (1979–) *[[Erik Kerševan]] (1974–) *[[Peter Keršič]] (1881–1948) *[[Ciril Keršmanc]] ( *[[Urška Kežmah]] *[[Milan Kiauta]] (1909–1987) *[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–) *[[Ksenija Klampfer]] (1976–) *[[Marta Klampfer]] (1953–2016) *[[Goran Klemenčič]] (1972–) *[[Nada Klemenčič]] (1939–) *[[Tone Klemenčič]] (1913–2001) *[[Josip Klepec]] (1887?–1938) *[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994) *[[Rok Kljajič]] *[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–) *([[Klemen Klun]] 1971–) *[[Bojana Kmetec Rošic]] *[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?) *[[Rajko Knez]] (1969–) *[[Rihard Knez]] (1919–1993) *[[Aleš Kobal]] (1971–) *[[Miloš Kobal]] (1926–2018) * [[Božo Kobe]] (1913–1951) *[[Peter Kobe]] (1916–1995) *[[Gorazd Kobler]] (1949–2022) *[[Marijan Kocbek]] (1957–) *[[Jurij Koce]] (1902–1992) *[[Boris Kocijančič]] (1909–1968) * [[Janez Kocijančič]] (1941–2020) *[[Rudi Kocjančič]] (1939–2024) *[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–) *[[Andreja Kokalj]] *[[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) *[[Črtomir Kolenc]] (1914–2001) *[[Riko Kolenc]] (1916–2001) *[[Lidija Koman Perenič]] (1945–) *[[Gojmir Komar]] (1931–2002) *[[Milan Komar]] (1921–2006) *[[Danilo Komavli]] (1881–1967) *[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897) *[[Polonca Končar]] (1947–) *[[Mateja Končina Peternel]] (1966–) *[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988) * [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872) *[[Rok Koren]] (1962–2021) * [[Boštjan Koritnik]] (1979–) *[[Damjan Korošec]] (1968–) *[[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Viktor Korošec]] (1899–1985) *[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–) *[[Mirko Koršič (sodnik)|Mirko Koršič]] (1880–1934) *[[Mirko Koršič]] (1914–1981) *[[Milan Korun]] (1886–1962) *[[Branko Korže]] *[[Albert Kos]] (1913–1947) *[[Anton Kos-Cestnikov]] (1837–1900) *[[Drago Kos]] (1961–) *[[Marjan Kos]] *[[Franc Kosar]] (1823–1894) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[Vida Kosi]] (1921–2021) * [[Bogomir Kostanjevec|Bogomir (Mirko) Kostanjevec]] (1911–2012) * Karel Košenina * [[Alenka Košir]] (1975–) * [[Borut Košir]] (1954–) *[[Fedor Košir]] (1908–1972) *[[Milan Kosterca]] (1929–2014) *Josip Kotnik ? *[[Sonja Kotnik]] (1956–) *[[Mitja Kovač]] *[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–) * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996) *[[Blaž Kovačič Mlinar]] *[[Maša Kovič Dine]] *[[Boris Kovšca]] (1932–2022) *[[Jože Kozina]] (1960–) *[[Miha Kozinc]] (1952–) *[[Peter Kozler]] (1824–1879) *[[Andreja Krabonja]] *[[Dragana Kraigher Šenk]] (1937–1985) *[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943) *[[Nada Kraigher]] (1911–2000) *[[Vito Kraigher]] (1911–1945) *[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–) *[[Jožef Krajnc]] (1821–1875) *[[Milko Krajnc]] (1883–1965) *Anton Krajšek *[[Suzana Kraljič]]/Kraljić *[[Jerca Kramberger Škerl]] *[[Albert Kramer]] (1882–1943) *[[Irena Kranjc]] (1961–) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (1949–) *[[Marko Kranjc]] (1888–1977) *[[Vesna Kranjc]] (1956–) *[[Ivan Kranjec]] *[[Katarina Krapež]] *[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978) *[[Vladimir Kreč]] (1923–1999) *[[Viljem Krejči]] (1890–1962) * [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942) *[[Miha Krek]] (1897–1969) *[[Anton Kremžar]] (1867–1927) *[[France Kremžar]] (1883–1954) *[[Barbara Kresal]] (1969–) *[[Katarina Kresal]] (1973–) *[[Katarina Kresal Šoltes]] (1966–) *[[Marija Krisper Kramberger|Marija Krisper-Kramberger]] (1946–) *[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931) *[[Andrej Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–2023) * [[Matevž Krivic]] (1942–) *[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) *[[Vladimir Krivic]] (1914–1996) *[[Anton Kržišnik]] (1890–1973) *[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999) *[[Mojca Kucler Dolinar]] (1972–) *[[Milan Kučan]] (1941–) *[[Anton Kuder]] (1870–1944) *[[Alenka Kuhelj]] (1942–) *[[Angelo Kukanja]] (1905–1977) *[[Bojan Kukec]] (1952–2011) *[[Vladimir Kukman]] (1902–1982) *[[Damjan Kukovec]] (1977–) *[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951) *[[Janko Kuster]] (1925–1998) *Josip Kušar (1865–1913) * [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) * [[Radoslav Kušej]] (1875–1941) * [[Bojana Kvas]] *[[Jožef Kovač]] (1965-) == L == *[[Peter Laharnar]] (1858–1932) *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977) *[[Vid Lajovic]] (1917–1977) *[[Rok Lampe]] (1973–) *[[Ivan Lamut]] (1879–1937) *Lamut *[[Stanko Lapajne]] (1878–1941) *[[Štefan Lapajne]] (1855–1912) *[[Fran Lasič]] (1864?–1944) *[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944) *[[Stojan Lasič]] *[[Janko Lavrič]] (1900–1971) *[[Jože Lavrič]] (1903–1973) *[[Karel Lavrič]] (1818–1876) *[[Roman Lavtar]]? *[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–) *[[Viktor Lednik]] *[[Milan Lemež]] (1891–1971) *[[Janez Lenarčič]] (1967–) *[[Stane Lenardič]] (1918–2008) *[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926) *[[Tina Lesar]] *[[Josip Leskovar]] (1875–1965) *[[Jernej Letnar Černič]] *[[Vladimir Levec]] (1877–1904) *[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34) *[[Miloš Levičnik]] (1913—1994) *[[Jože Levstik]] (1908–1987) *[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817) *[[Franjo Lipold]] (1885–1970) *[[Martina Lippai]] *[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926) *[[Franc Lokar|France Lokar]] (1890–1966) *[[Tomaž Longyka]] *[[Martin Lorbar]] (1922–2004) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) *[[Franc Lubej]] (1898–1985) *[[Marjana Lubej]] (1945–2021) *[[Jožef Luckmann]] (1760–1803) *[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Janez Lukač]] (1931–2013) *[[Miroslav Lukan]] (1875–1939) *[[Jožef Lukman]] (1760–1803) *[[Ivan Lulik]] (1888–1947) *[[Aleksander Lunaček]] (1896–1969) *[[Andrej Luschin]] (1807–1879) *[[Arnold Luschin]] (1841–1932) *[[Karmen Lutman]] == M == * [[Viktor Maček]] (1903–1983) * [[Danilo Majaron]] (1859–1931) *[[Ferdinand Majaron]] (1903–1986) *[[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948) *[[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] (1933–) *[[Martin Malnerič]] (1885–1958) *[[Pavel Marc]] (1902–1997) *[[Tadeja Marinič]] *([[Boštjan Markič]] 1934–1994) *[[Stane Markič]] (1928–2013) *[[Rudolf Marn]] (1875–1947) *[[Robert Marolt]] (1969–) *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945) *Ivan Martelanc (1938) *[[Benjamin Marušič]] (1914–1981) * [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964) *[[Tomaž Marušič]] (1932–2011) *[[Kornelija Marzel]] *[[Branko Masleša]] *[[Martin Matek]] (1860–1930) *[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–) *[[Anton Mažgon]] (1812–1849) *Anže Mediževec *[[Ervin Mejak]] (1899–1989) *[[Karel Mejak]] (1910–1994) *[[Vera Mejak]] (1943–) *[[Jelka Melik]] (1951–) *[[Maja Menard]] *[[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Jože Mencinger]] (1941–2022) *[[Arne Mavčič]] (1948–) *[[Božidar Merc]] (1951–) *[[Peter Merc]] *[[Janez Metelko]] *[[Špelca Mežnar]] (1976–) *[[Tina Mežnar]] (1982–) *[[Mojca Mihelj Plesničar]] *[[Franc Miklavčič]] (1921–2008) *[[Tomaž Miklavčič]] *([[Franc Miklošič]]) *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] ([[1886]]–[[1965]]) *[[Anton Milavec]] *[[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Janez Milčinski]] (1913–1993) * [[Henrik Mislej]] (1801–1863) * [[Luka Mišič]] (1986?–) *[[Jernej Mlakar]] (1924–1982) *([[Zdravko Mlinar]] 1933–) *[[Heli Modic|Heli(odor) Modic]] (1906–1985) *[[Milojka Modrijan]] (1945–) *[[Fran Mohorič]] (1866–1928) *[[Ivan Mohorič]] (1888–1980) *[[Jakob Mohorič]] (1888–1976) *[[Monald Koprski]] (1208–1278)? *[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901) *[[Miroslav Mozetič]] (1950–) *[[Damjan Možina]] (1975–) *[[Dijana Možina Zupanc]] *[[Anton Mrak]] (1883–1961) *[[Miroslav Muha]] (1878–?) *[[Breda Mulec]] (1975–) * [[Avgust Munda]] (1886–1971) *[[Franc Munda]] (1831–1914) *[[Jakob Munda]] (1849–1926) *[[Jasna Murgel]] (1970–) *[[Ivo Murko]] (1909–1984) *[[Vladimir Murko]] (1906–1986) *[[Viktor Murnik]] (1874–1964) *[[Aleksij Mužina]] (1980? -) == N == * [[Ivan Nabernik]] (1842–1915) * [[Andrej Naglič]] (1978–) *[[Matjaž Nahtigal]] (1968–) *[[Matjaž Nanut]] (1969–2022) *[[Marko Natlačen]] (1886–1942) *[[Anton Nemec]] (1903–1988) *[[Janez Nemec]] (1912–2001) *[[Živa Nendl]] *[[Sebastian Nerad]] (197?–) *[[Aleš Novak]] (1974–) *[[Anton Novak]] (1956–) *[[Barbara Novak]] (1969–) *[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011) *[[Darja Novak Krajšek]] *[[Fran Novak]] (1877–1944) *[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–) *[[Janže Novak]] (1893–1934) *[[Maja Novak]] (1960–) *[[Marko Novak]] (1967–) *[[Mitja Novak]] (1947–) *[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–) == O == *[[France Oblak]] (1845–po?1917) *[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858) *[[Josip Oblak]] (1883–1956) *[[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951) *[[Marjan Oblak]] (1926–2008) * [[Janez Obreza]] *[[Miran Ocepek]] (1950–) *[[Fran Ogrin]] (1880–1958) *[[Albin Ogris]] (1885–1959) *[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883) *[[Stanko Ojnik]] (1932–2012) *[[Ivan Okretič]] (1860–1931) *[[Jožef Orel]] (1797–1874) *[[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] (1886–1973) *[[Damjan Orož]] (1975–) *[[Stanko Osterc]] (1909–1983) *[[Matej Oštir]] *Jakob Otrin (1908-1987) *[[Kristina Ožbolt]] == P == * [[Anton Pace]] (1851–1923) * [[Jože Pacek (politik)]] *[[Josip Pajk]] *[[Silverij Pakiž]] *[[Anton Panjan]] *[[Franc Papež]] (1838–1929) *[[Oton Papež]] (1867–1940) *[[Viktor Papež]] (1943–) *[[Marko Engelbert Paradeiser]] *[[Andrej Parma]] (1973-) *[[Viktor Parma]] (1858–1924) *[[Ingo Paš]] (1941–2021) * [[Marijan Pavčnik]] (1946–) * [[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *Blaž Pipp (1967-) *[[Tomaž Pavčnik]] *[[Miloš Pavlica]] (1950–) *[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *[[Martin Pavlič]] (1894–1979) *[[Peter Pavlič]] (1912–1991)? *[[Stane Pavlič]] (1914–1996) *[[Jože Pavličič]] (1916–2001) * [[Marko Pavliha]] (1962–) *[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]]) *[[Janez Pečar]] (1924–2021) *[[Mirko Pečarič]] *[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955) *[[Martin Pegius]] (~1523–1592) *[[Igo Pehani]] (1886–1942) *F. A. Pelzhoffer *[[Jerneja Penca]] *[[Boštjan Penko]] (1961–) *[[Anton Perenič]] (1941–) *[[Lojze Peric]] (1909–1999) *[[Ljudevit Perič]] (1884–1926) * [[Ivan Perne]] (1889–1933) *[[Franc Pernek]] (1938–) *[[Jože Pernuš]] (1916–1997) *[[Milan Peroci]] (1922–2006) *[[Nina Peršak]] (1975–) *[[Blaž Peršin]] (1961–) *[[Milan Petek Levokov]] *[[Bogdan Petelin]] (1895–1954) *[[Stanko Peterin]] (1913–1998) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Dragan Petrovec]] (1952–) *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] (1930–2010) *[[Nataša Pirc Musar]] (1968–) *[[Fedor Pirkmajer]] (1919–1996) *[[Otmar Pirkmajer]] (1888–1971) *[[Jakob Pirnat]] (1847–1924) *[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996) *[[Rajko Pirnat]] (1951–) *[[Andrej Pirš (pravnik)|Andrej Pirš]] (1941–) *[[Lojze Piškur]] (1908–1982) * [[Leonid Pitamic]] (1885–1971) * [[Karel Pivk]] (1916–1967) ? *[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000) *[[Konrad Plauštajner]] (1941–2022) *[[Nina Plavšak]] (1960–) *[[Leopold Plenčič]] (1749–1830) *[[Ivan Ples]] (1886–1958) *[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]]) *[[Karel Pleško]] (1834–1899) *[[Senko Pličanič]] (1963–) *[[Jakob Ploj]] (1830–1899) *[[Mirko Ploj]] (1956–) * [[Miroslav Ploj]] (1862–1944) * [[Oton Ploj]] (1861–1947) *[[Tanja Poberžnik]] ([[1956]]–[[2018]]) *[[Janez Pogorelec]] (1964?–) *[[Peter Podgorelec]] *[[Karel Podgornik]] (1878–1962) *[[Bojan Podgoršek]] *[[Jernej Podlipnik]] *[[Klemen Podobnik]] (1975–) *[[Jasna Pogačar]] (1953–) *[[Peter Pogačar]] (1973–) *[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991) *[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888) *[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) *[[Marjan Pogačnik (sodnik)]] *[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979) *[[Miha Pogačnik]] (1970–) *[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]] *[[Janez Pogorelec]] *[[Klemen Pohar]] *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–) *[[Ana Polak Petrič]] (1978–) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975) * [[Janko Polec]] (1880–1956) *[[Julij Polec]] (1852–1941) *[[Svetozar Polič]] (1916–2011) *[[Vasilij Polič]] (1940–2023) * [[Zoran Polič]] (1912–1997) * [[Andra Pollak|Andra M. Pollak]] (1958–)(vrhovna sodnica v Kanadi) * [[Carlo Porenta]] (1814–1898) * [[Nataša Posel]] (1976–) *[[Jernej Potočar]] *[[Jožef Potočnik]] (1753–1808) *[[Miha Potočnik]] (1907–1995) *[[Ivo Potokar]] (1899–1945) *[[Miran Potrč]] (1938–2023) *[[Anton Požar]] (1861–1933) *[[Danilo Požar]] (1914–2005) *[[Dušan Požar]] (1928–2006?) *[[Mojca Prelesnik]] (1968–) *[[Saša Prelič]] *[[Janez Premk]] (1939–2017) *[[Boris Premrov]] (1906–1976) *[[Branko Premrov]] *[[Dragan Premrov]] (1912–1989) *[[Branko Premrou]] (1909–1986) *[[Miroslav Premrou]] (1871–1944) *[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957) *[[Ljuba Prenner]] (1906–1977) *Marko? Prepeluh *[[Ivan Presker]] (1857–?) *[[France Prešeren]] (1800–1849) *Janez Krstnik Prešeren *[[Jakob Prešern]] (1888–1975) *[[Josip Pretnar]] (1891–1969), *[[Stojan Pretnar]] (1909–1999) *[[Matej Pretner]] (1858–1944) *[[Valentin Prevec]] (19.stol.) *Janez Prijatelj (1947--) *[[Marko Prijatelj]] (1952–) *[[Andreja Primec]] *[[Karlo Primožič]] (1939–2020) *[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976) *[[Tone Prosenc]] (1932–2024) *[[Jerneja Prostor]] *[[Boris Puc]] (1907–1975) *[[Dinko Puc]] (1879–1945) *[[Igor Puc]] (1906–1975) *[[Janko Pučnik]] (1957–) *[[Dušan Puh starejši]] (1922–) *[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001) *[[August B. Pust]] (1938–) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936) == R == *[[Rado Race]] (1960–) *[[Zvezdan Radonjić]] (1961–) *[[Aleksander Radovan]] (1926–1993) *[[David Raišp]] *[[Barbara Rajgelj]] (1975–) *[[Štefan Rajh]] (1876–?) *[[Anton Rak]] (1803–1864) *[[Iztok Rakar]] (1974–) *[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758) *[[Marko Rakovec]] (mednarodni) *[[Mojca Ramšak Pešec]] *[[Marko Rančigaj]] *[[Andraž Rangus]] *[[Alojzij Rant]] (1874–1943) *[[Franc Rapoc]] (1842–1882) *[[Franc Rapotec]] (1887–1976) *[[Vinko Rapotec]] (1889–1960) *[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949) *[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928) *[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954) *[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009) *[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901) *[[Andrej Razdrih]] (1952–) *[[Radoslav Jakob Razlag]] (1826–1880) *[[Joahim Ražem]] (1886–1966) *[[Anton Rebek]] (1857–1934) *[[Josip Regali]] (1880–1960) * [[Franc Regally|Fran(c) Regally]] (1870–1924) * ''[[Urša Regvar]]?'' * [[Matevž Reiser]] (1830–1895) * [[Otmar Reiser]] ([[1792]]–[[1868]]) * [[Albert Rejec]] (1899–1976) * [[Katja Rejec Longar]] *[[Franc Rekar]] (1866–1950) *[[Alojzij Remec]] (1886–1952) *[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020) *[[Anton Remic]] (1748–1801) *[[Anton Rems]] (1932–2019) *[[Martina Repas]] *[[Franc Repič]] (1758–1812) *[[Borut Režek]] (1922–1971) *[[Josip Režek]] (1883–1966) *[[Miha Ribarič]] (1934–2026) *[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874) * [[Ciril Ribičič]] (1947–) *[[Nevenka Rihar]] *[[Vesna Rijavec]] (1958–) *Ivan Robnik *[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–2024) *[[Anton Rogina]] (1862–1944) *[[Anton Rojc]] (1820–1876) *[[Aleš Rosina]] (1937–2010) *[[Franjo Rosina]] (1863–1924) *[[Igor Rosina]] (1900–1969) *[[Jožef Rosina]] (1810–1889) *[[Anton Rous]] (1939–[[2024]]) *[[Jože Rovan]] (1923–2009) *[[Jernej Rovšek]] (1951–) *[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–) *Bor(ivoj) Rozman ? *[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837) *[[Vilko Rozman]] (1912–2006) *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970) *[[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942) *[[Matija Rulitz]] (1805–1880) *[[Jože Ruparčič]] *[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?–) *[[Slavko Rupel]] (1921–2002) *[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003) *[[Vlado Rupnik]] (1899–1970) *[[Josip Rus]] (1893–1985) *[[Luka Rus]] (1767–1836) *[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941) *[[Miloš Rybář]] (1928–1995) *[[Otokar Rybář]] (1865–1927) *[[Vladimir Rybář]] (1894–1946) == S == *[[Štefan Sagadin]] (1878–1947) *[[Andrej Saje]] (1966–) *[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008) *[[Ivan Sajovic]] (1884–1954) *[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961) *[[Stanko Sajovic]] (1890–1963) *[[Nataša Samec Berghaus]] *[[Ana Samobor]] *[[Vasilka Sancin]] (1979–) *[[Jožef Savinšek]] (1831–1920) *[[Dušan Savnik]] (1919–1975) *[[Teodor Sbrizaj]] (1899–1980) *[[Franc Schaubach]] (1881–1954) *[[Dolfe Schauer]] (1902–1953) *[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884) *[[Nina Scortegagna Kavčnik]] *[[Josip Sedej]] (1899–1977) *[[Jernej Sekolec]] (1948–) *[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866) *[[Polona Selič Zupančič]] *[[Liljana Selinšek]] *[[Simon Seljak]] (1815–?) *[[Dušan Semolič]] (1947–) *[[Darja Senčur Peček]] (1965–) *[[Bogomil Senekovič]] (1880–1924) *[[Ivan Senekovič]] (1884–1956) *[[Davorin Senjor]] (1882–1960) *[[Janko Sernec (starejši)|Janko Sernec]] (1834–1909) * [[Janko Sernec (mlajši)|Janko Sernec]] (1881–1942) *[[Josip Sernec]] (1844–1925) *[[France Sever]] (1897–1985) *[[Tina Sever]] (1981–) *[[Avgust Sfiligoj]] (1902–1985) *[[Teofil Simčič]] (1902–1997) *[[Ivan Simič]] (1959–) *[[Vladimir Simič]] (1950–) *([[Iztok Simoniti]] 1948–) *[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977) *[[Franc Skaberne]] (1877–1951) *[[Hugo Skala]] (?–1963) *[[Artur Skedl]] (1860–1923) *[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868) *[[Anton Skobir]] (1923–2004?) *[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) *[[Dušan Skok]] (1940–2005) *[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) * [[Anton Skumovič]] (1864–1952) *[[Franc Slabe]] (1931–2005) *[[Leon Slak]] *[[Karel Slanc]] (1851–1916) * [[Stanislav Slatinek]] (1958–) *[[Edvard Slavik]] (1865–1931) *[[Slavoj Slavik]] (1896–1945) *[[Simon Slokan]] *[[Ivan Slokar]] (1884–1970) *[[Rudolf Smersu]] (1905–1998) *[[Albin Smole]] (1883–1968) *[[Alojz Snoj]] (1946–) *[[Janez Snoj]] (1934–2005) *[[Franc Sok]] (1905–1978) *[[Gvido Soklič]] (1894–1970) *[[Janez Nepomuk Sorčan]] (1737–1804) *[[Jadranka Sovdat]] (1960–) *[[Evgenij Spektorski]] (1875–1951) *[[Ana Srovin Coralli]] *[[Gojko Stanič]] (1940–) *[[Ana Stanič]] *[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942) *[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978) *[[Jože Stanovnik]] (1898–1983) *[[Jernej Stante]] (1900–1966) *[[Milan Stante]] (1916–2016) *[[Egon Stare]] (1882–1959) *(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969) *[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922) *[[Miloš Stare]] (1905–1984) *[[Danijel Starman]] (1940–2014) *[[Janez Starman]] (1971–) *[[Marko Starman]] (1969–) *[[Franc Stegenšek]] (1889–1969) *[[Henrik Stepančič]] (1864–1940) *[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) *[[Henrik Steska]] (1880–1960) * [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884) * [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929) *[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–) *[[Borut Stražišar]] *[[Grega Strban]] (1972?–) *[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–2024) *[[Majda Strobl]] (1920–1997) *[[Boris Strohsack]] (1929–1997) *[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016) *[[Anja Strojin Štampar]] (1973–) *[[Gregor Strojin]] *[[Josip Suchy]] (1869–1941) *[[Jože Suhadolc]] (1914–1987) *[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999) *[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902) *[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873) *[[Viktor Sušnik]] *[[Pavle Svete]] (1933–2021) *[[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Lev Svetek]] (1914–2005) * [[Matej Svetel]] (1934–2009) *[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987) *[[Rok Svetlič]] (1973–) *[[Andrej Svetličič]] (1974–) == Š == *[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928) *[[Jasna Šegan]] *[[Jože Šegedin]] (1911–1973) *[[Alenka Šelih]] (1933–) *[[Rudi Šelih]] (1929–2024) *[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969) *[[Miha Šepec]] (1955?/1974–) *[[Miha Šercer]] *[[Marija Šeruga Trplan]] *Boris Šetina (1933-) *Metoda Šetina (1934-2014) *[[Vida Šibenik]] (1944–2020) *[[Senka Šifkovič Vrbica]] *[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) *[[Marjan Šiftar]] (1950–) *[[Janez Šinkovec]] (1928–2016) *[[Janez Šinkovec (mlajši)|Janez Šinkovec]] (1949–) *[[Ludvik Šivic]] (1859–1939) *[[Silvo Šivic]] (1909–1982) *[[Ignacij Škarja]]? (1760–1837) *[[Ivan Škarja]] (1879–1941) *[[Vladimir Škerlak star.]] (1909–2002) *[[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] (1914–1998) *Ivan Škerlj (1848–1932) *[[Milan Škerlj]] (1875–1947) *[[Drago Šketa]] (1969–) *[[Bojan Škof]] (1958–) *[[Bojan Škrk]] (1924–2003) *[[Mirjam Škrk]] (1947–2026) *[[Boštjan Škrlec]] (1971–) *[[Katja Škrubej]] (1971–) *[[Albin Šmajd]] (1904–1946) *[[Leopold Šmalc]] (1895–1971) *[[Konrad Šmid]] (1886–1954) *Lojze Šmid (1902–1969) *[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016) *[[Boris Šnuderl]] (1926–2020) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) *[[Štefan Šoba]] (1913–?) *[[Igor Šoltes]] (1964–) *[[Ivan Šorli]] (1853–1932) *[[Ivo Šorli]] (1877–1958) *[[Marko Šorli]] (1946–) *[[Tjaša Šorli]] *[[Tomo Šorli]] (1881–1923) *[[Bojan Špicar]] (1914–2008) *[[Ciril Špindler]] (1902–1975) *[[Primož Šporar]] (1971–) *[[Tilen Štajnpihler Božič]] *[[Boris Štefanec]] (1954–) *[[Katja Štemberger]] *[[Ivo Štempihar]] (1898–1955) *[[Juri Štempihar]] (1891–1978) *[[Valentin Štempihar]] (1851–1921) *[[Franjo Štiblar]] (1947–) *[[Stanko Štor]] (1890–1967) *[[Rudi Štravs]] (1953–) *[[Jožko Štrukelj]] (1928–2009) *Miha Štrukelj (1935–2023) *[[Milan Štrukelj]] (?–2025)? *[[Dušan Štrus]] (1979–) *[[Anton Štuhec]] (1884–1948) *[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885) *[[Leon Štukelj]] (1898–1999) *[[Miha Štukelj]] (1935–2023) *[[Lovro Šturm]] (1938–2021) *[[Milica Šturm]] (1939–) *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016) *[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–) *[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984) *[[Peter Šuler]] *[[Janko Šuman]] (1867–1945) *[[Staša Šuster]] (1920–2021) *[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925) *[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–) *[[Anton Švigelj]] (1868–1954) == T == *[[Vlado Tance]] *[[Tjaša Tanko]] *[[Đorđe Tasić]] (1892–1943) *[[Ivan Tavčar]] (1851–1923) *[[Maruša Tekavčič Veber]] *[[Aleksander Ternovec]] (1935–2012) *[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913) *[[Damijan Terpin]] (1963–) *[[Andraž Teršek]] (1975–) *[[Ana Testen]] *[[Anton Testen]] (1909–1997) *[[Franc Testen]] (1948–) *[[Bojan Tičar]] (1965–) *[[Luka Tičar]] *[[Lovro Toman]] (1827–1870) *[[Anton Tomažič]] (1950–) *[[Luka Martin Tomažič]] *[[Egon Tomc]] (1913–1969) *[[Matej Tominc]] (1790–1832) *[[Janez Tominec]] (1914–1980) *Janez Tominec (1924–2019) *[[Anka Tominšek]] (1935–) *[[Fran Tominšek]] (1868–1943) *[[Stanko Tominšek]] (1895–1961) *[[Teodor Tominšek]] (1902–1996) *[[Zora Tominšek Polak]] (1904–1975) *[[Anton Tomšič]] (1842–1871) *[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976) *[[Stanko Tomšič]] (1901–1945) *([[Tone Tomšič]] 1910–1942) *[[Vida Tomšič]] (1913–1998) *[[Frane Tončič]] (1893–1978) *[[Josip Tonkli]] (1834–1907) *[[Jurij Toplak]] (1977–) *[[Ludvik Toplak]] (1942–) *[[Janez Toplišek]] (1941–2019) *[[Albin Torelli]] (1898–1973) *([[Niko Toš]] 1934–) *[[Peter Toš]] (1939–2022) *[[Miha Trampuž]] (1950–) * [[Boštjan Tratar]] (1973–) *[[Jože Tratnik]] (1941–) *[[Maja Tratnik]] *[[Matjaž Tratnik]] (1957–) *[[Vladimir Travner]] (1886–1940) *[[Franc Trenz]] (1851–1921) *[[Drago Tribnik]] (1912–2009) *[[Katja Triller Vrtovec]] (1979–) *[[Karel Triller]] (1862–1926) *[[Duša Trobec Bučan]] (1958–) *[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991) *[[Gorazd Trpin]] (1951–) *[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964) *[[Verica Trstenjak]] (1962–) *[[Boris Tuma]] (1909–1945) *[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961) * [[Henrik Tuma]] (1858–1935) *[[Boštjan J. Turk]] (1967–) *[[Robert Turk (pravnik)|Robert Turk]] *[[Danilo Türk]] (1952–) *[[Mirko Tušek]] (1918–2007) == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982) *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (1936–) *[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012) *[[Boris Uderman]] (1915–1987) *[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862) *[[Matija Urankar]] *Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku) *[[Anton Urbanc]] (1895–1956) *[[Peter Urbanc]] (1924–2016) *[[Cveto Uršič]] (1956–) *[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926) == V == *[[Boštjan Valenčič]] *[[Vlado Valenčič]] (1903–1999) *[[Sebastijan Valentan]] (1983–) *[[Dejan Valentinčič]] (1987–) *[[Luigi Varanelli]] *[[Ivan Vasič]] (1882–1967) *[[Katarina Vatovec]] *[[Miloš Vauhnik]] (1895–1983?) *[[Lado Vavpetič]] (1902–1982) *[[Bojan Vavtar]] (1958–) *[[Andrej Veble]] (1887–1979) *[[Urška Velikonja]] (1978–) *[[Gregor Velkaverh]] (1952–) *[[Miha Velkavrh]] (1952–) *[[Ivan Vencajz]] (1844–1913) *[[Vanja Verdel Kokol]] *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Fran Vesej (odvetnik)|Fran Vesel]] (1894–1954) *[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884) *[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–) *[[Tomaž Vesel]] (1967–) *[[Oton Vidic]] (1867–1944) *[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021) *[[Jure Vidmar]] - ''Maastricht'' - ''prof. medn. prava'' *[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996) *[[Fran Vidovič]] (1879–1951) *[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955) *[[Joža Vilfan]] (1908–1987) *[[Marjeta Vilfan]] *[[Sergij Vilfan]] (1919–1996) *[[Gregor Virant]] (1969–) *[[Franc Višnikar]] (1848–1914) *[[Ana Vlahek]] (1979/80–) *[[Patrick Vlačič]] (1970–) *[[Janez Vlaj]] *[[Stane Vlaj]] (1946–2014) *[[Fran Vodopivec]] (1879–1930) *[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930) * [[Katja Vodopivec]] (1917–2012) * [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982) *[[Zvone Vodovnik]] (1952–) *[[Božo Vodušek]] (1905–1978) *[[Valens Vodušek]] (1912–1989) *[[Žiga Vodušek]] (1913–2014) *[[Lojze Vogrič]] (1902–1987) *[[Andrej Vojska]] (1828–1903) *[[Matej Vojska]] *[[Edvard Volčič]] (1858–1911) *[[Andrej Volkar]] "Hrabroslav" (1847–1930) *[[Alojzij Voršič]] (1888–1973) *[[Josip Voršič]] (1903–1945) *[[Rudi Vouk]] (1965–) *[[Viktor Vovk]] (1893–1968) *[[Helena U. Vrabec]] *[[Edvard Vračko]] (1898–1984) *[[Janko Vrančič]] (1889–1959) *[[Mateja Vraničar Erman]] (1965–) * [[Branko Vrčon]] (1907–1990) * [[Ivo Vrečer]] (1898–1978) * [[Josip Vrečko]] (1856–1931) *[[Renato Vrenčur]] *[[Lojze Vrtačnik|Alojzij (Lojze) Vrtačnik]] (1884–1964) *[[Ivan Vrtačnik]] (?–1947) *[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018) *[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981) *[[Svetozar Vuga]] - Žarko (1914–?) *[[Martina Vuk]] (1979–) == W == * [[Nana Weber]] *[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–) * [[Petra Weingerl]] *[[Jurij Kornelij Weinzerle]] (16./17.stol.) *[[Fran Windischer]] (1877–1955) *[[Andrej Winkler]] (1825–1916) *[[Janez Winkler]] (1927–2023) *Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684) *[[Miha Wohinz]] (1930–2011) == Z == *[[Bojan Zabel]] (1930–2023) *[[Mojca Zadravec]] *[[Dean Zagorac]] ? *[[Saša Zagorc]] (1977–) *Drago Zajc (star.) (1912–1944) *[[Drago Zajc]] ml. (1938–2023) *[[Katarina Zajc|Katarina (Katra) Zajc]] (1967–) *[[Marjan Zajec]] (1905–1985) *[[Aleš Zalar]] (1961–) *[[Boštjan Zalar]] *[[Drago Zalar]] (1909–2000) *[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]]) *[[Roman Završek]] *[[Aleš Završnik]] (1977–) *[[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[Josip Zdolšek]] (1876–1932) *[[Ksenija Zeilhofer Orehek]] *[[Sabina Zgaga Markelj]] *[[Miša Zgonec Rožej]] *[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman) *[[Andraž Zidar]] (1971–) *[[Barbara Zobec]] (1955–) *[[Ivan Zobec]] (1890–1979) *[[Jan Zobec]] (195#–) *[[Živko Zobec]] (1926–1988) *[[Vinko Zorc]] (1893–1971) *[[Igor Zorčič]] (1978–) *[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986) *[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–) *[[Ferdinand Zupančič]] (?–1873) * [[Karel Zupančič]] (1934–) * [[Mihael Zupančič]] (1973–) * [[Jernej Zupanec]] (1810–1898) * [[Franci Zwitter]] (1913–1994) == Ž == *[[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] (1915–?) *[[Jožef Žabkar]] (1914–1984) *[[Mitja Žagar]] (1961–) *[[Ciril Žakelj]] (1914–1979) *[[Martin Žalik]] (1914–1969) *[[Vesna Žalik]] *[[Ciril Žebot]] (1914–1989) *[[Vid Žepič]] *[[Gregor Žerjav]] (1882–1929) *[[Matija Žgur]] *[[Mirko Žgur]] (1912–1983) *[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002) *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] (1949–) *[[Danijel Žibret]] (1967–) *[[Alojz Žigon]] (?–1964), predsednik SNČ *[[Anton Žigon]] (1828–1882) *[[Janko Žirovnik mlajši]] (1880–1960) *[[Neda Žirovnik]] ([[Neda Pogačnik]])? (1914–1979) * [[Stanislav Žitko]] (1896–1970) *[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585) *[[Ignacij Žitnik]] (1857–1913) *[[Ciril Žižek]] (1890–1974) *[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938) *[[Mirko Žlender]] (1924–2005) *[[Otokar Žlindra]] (?–1977) *[[Josip Žmavec]] (1874–?) *[[Boris Žnidarič]] (1948–) *[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–) *Anton Žnideršič (1896–1980) *[[Ivan Žolger]] (1867–1925) *[[Josip Žontar]] (1895–1982) *[[Danila Žorž]] (1979–) *[[Bruna Žuber]] (1989–) *[[Anton Žun]] (1907–1978) *[[Uroš Žun]] (1903–1977) *[[Valentin Žun]] (1873–1918) *[[Franc Župnek]] (1860–1938) *[[Jurij Žurej]] *[[Ivan Žužek]] (1924–2004) *[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995) *[[Leopold Žužek]] (1877–1927) *[[Drago Žvab]] (1927–1988) *[[Rok Žvelc]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|*]] ccmw8ra9piyxwwgugajvrzwuyi5bzjv Okraj Velikovec 0 343678 6753238 6378540 2026-09-20T17:21:18Z Moson81 179107 popravak poveznica 6753238 wikitext text/x-wiki {{Infobox Bezirk in Österreich |Bezirkskennzahl = 208 |Verwaltungssitz = [[Velikovec]] |Fläche = 907,49 |KFZ = VK |Bezirkshauptmann = |Webseite = www.bh-voelkermarkt.ktn.gv.at }} '''Okraj Velikovec''' ([[nemščina|nemško]] ''Bezirk Völkermarkt'') je upravni okraj v [[Avstrija|avstrijski]] zvezni deželi [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]]. Zavzema ozemlje tik ob meji s [[Slovenija|Slovenijo]] in geografsko približno sovpada z dolino [[Podjuna|Podjune]]. Okraj Velikovec je skupaj z okraji [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]], [[Okraj Beljak-dežela|Beljak-dežela]] in [[Okraj Šmohor|Šmohor]] del tradicionalno [[slovenščina|slovensko]] govorečega, danes dvojezičnega ozemlja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]], kjer živi avtohtona [[Koroški Slovenci|slovenska narodna skupnost]]. == Upravna delitev == Okraj Velikovec je razdeljen na 13 občin, od tega sta dve mestni občini, tri pa trške. == Podatki o občinah == Tabela prikazuje osnovne podatke o občinah v okraju Velikovec. Podatki o številu prebivalcev se nanašajo na 1. januar leta 2012.<ref>Metadaten Einwohnerzahl AT-2</ref> {| class="wikitable sortable" ! Občina<br />([[slovenščina|slovensko]])!! Občina<br />([[nemščina|nemško]])!! class="unsortable" | Grb!! class="unsortable" | Lega!!Prebivalcev!! Površina!! Gostota prebivalstva!! class="unsortable" | Sodni okraj!! class="unsortable" | Regija!! class="unsortable" | Tip |- | [[Bistrica pri Pliberku]] | Feistritz ob Bleiburg | [[Slika:Wappen at feistritz-ob-bleiburg.png|100px]] | [[Slika:Feistritz_ob_Bleiburg_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 2110 | 54,19 km2 | 39 preb./km2 | [[Pliberk]] | [[Podjuna]] | Trška občina |- | [[Djekše]] | Diex | [[Slika:Wappen at diex.png|100px]] | [[Slika:Diex_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 810 | 54,79 km2 | 15 preb./km2 | [[Velikovec]] | [[Svinška planina]] | Občina |- | [[Dobrla vas]] | Eberndorf | [[Slika:Wappen at eberndorf.png|100px]] | [[Slika:Eberndorf_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 5919 | 67,81 km2 | 87 preb./km2 | [[Velikovec]] | [[Podjuna]] | Trška občina |- | [[Galicija (Koroška)|Galicija]] | Gallizien | [[Slika:Wappen at gallizien.png|100px]] | [[Slika:Gallizien_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 1796 | 46,72 km2 | 38 preb./km2 | [[Železna Kapla]] | [[Podjuna]] | Občina |- | [[Globasnica]] | Globasnitz | [[Slika:Wappen at globasnitz.png|100px]] | [[Slika:Globasnitz_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 1628 | 38,33 km2 | 42 preb./km2 | [[Pliberk]] | [[Podjuna]] | Občina |- | [[Grebinj]] | Griffen | [[Slika:Wappen at griffen.png|100px]] | [[Slika:Griffen_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 3551 | 74,86 km2 | 47 preb./km2 | [[Velikovec]] | [[Svinška planina]] | Trška občina |- | [[Pliberk]] | Bleiburg | [[Slika:Wappen at bleiburg (gaertner).png|100px]] | [[Slika:Bleiburg_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 3899 | 69,75 km2 | 56 preb./km2 | [[Pliberk]] | [[Podjuna]] | Mestna občina |- | [[Ruda, Koroška|Ruda]] | Ruden | [[Slika:Wappen at ruden.png|100px]] | [[Slika:Ruden_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 1552 | 42,39 km2 | 37 preb./km2 | [[Velikovec]] | [[Podjuna]] | Občina |- | [[Suha, Koroška|Suha]] | Neuhaus | [[Slika:Wappen at neuhaus (kaernten).png|100px]] | [[Slika:Neuhaus_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 1107 | 36,36 km2 | 30 preb./km2 | [[Pliberk]] | [[Podjuna]] | Občina |- | [[Škocjan v Podjuni]] | Sankt Kanzian am Klopeiner See | [[Slika:Wappen at st-kanzian-am-klopeiner-see.png|100px]] | [[Slika:Sankt_Kanzian_am_Klopeiner_See_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 4342 | 41,08 km2 | 106 preb./km2 | [[Velikovec]] | [[Podjuna]] | Občina |- | [[Velikovec]] | Völkermarkt | [[Slika:Wappen at voelkermarkt.png|100px]] | [[Slika:Völkermarkt_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 11109 | 137,44 km2 | 81 preb./km2 | [[Velikovec]] | [[Podjuna]] | Mestna občina |- | [[Železna Kapla - Bela]] | Eisenkappel - Vellach | [[Slika:Wappen at eisenkappel-vellach.png|100px]] | [[Slika:Eisenkappel-Vellach_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 2401 | 199,43 km2 | 12 preb./km2 | [[Železna Kapla]] | [[Karavanke]] | Trška občina |- | [[Žitara vas]] | Sittersdorf | [[Slika:Wappen at sittersdorf.png|100px]] | [[Slika:Sittersdorf_im_Bezirk_VK.png|130px]] | 2084 | 45,05 km2 | 46 preb./km2 | [[Železna Kapla]] | [[Podjuna]] | Občina |- |} == Spletne povezave == * [http://www.bh-voelkermarkt.ktn.gv.at/ Spletna stran okraja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040323235326/http://www.bh-voelkermarkt.ktn.gv.at/ |date=2004-03-23 }} == Sklici == {{sklici|1}} {{Okraji Koroške (zvezna dežela)}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Okraji Koroške (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Okraj Velikovec| ]] [[Kategorija:Okraji v Avstriji|Velikovec]] gh4zybvmz0ftyypjtgmg94bbv9fqhit Airbus A220 0 361780 6753245 6751469 2026-09-20T17:47:46Z Nareto 77605 /* */ 6753245 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name =Airbus A-220 (BD-500) |image =Air France, F-HZUG, Airbus A220-300.jpg |caption =Air France A220-300 }}{{Infobox aircraft type |type =[[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega |national origin ={{CAN}} in<br> {{USA}} |manufacturer =[[Bombardier Aerospace]] Mirabel [[Québec]] [[Kanada]] od leta 2013 in<br> [[Airbus]] Mobile [[Alabama]] [[ZDA]] od leta 2018 |first flight =16.9.2013 |introduction =15.7.2016 - SWISS |retired = |status =v uporabi |primary user =[[Delta Air Lines]]<br>airBaltic<br>ITA Airways<br>[[Air France]]<br>[[Lufthansa|Lufthansa group - SWISS]]<br>[[Croatia Airlines]] |more users =<!--up to three more. please separate with <br/>.--> |produced = |number built =532 julij 2026<br>1106 naročenih |unit cost =A220-100 65 milijonov EUR <br> A220-300 75 milijonov EUR |variants with their own articles= |program cost=razvojni stroški 2008-2015<br>5.4 milijarde dolarjev|designer=[[Bombardier Aerospace]]}} |} '''Airbus A220''' ali '''BD-500''' (do leta 2018 BD - Bombardier Aerospace Cseries, nadimek: Canada Airbus) je [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotorno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo]] regionalnega, kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja [[Airbus]] (natančneje ACLP Airbus Canada Limited Partnership). A220-300 je težak dobrih 70 ton z dosegom 6300 km in eno izmed redkih potniških letal v celoti razvito v 21.stoletju ter grajeno zelo sodobno v primerjavi z letali, ki so bila zasnovana pred 50 leti. Letalo je bilo razvito v [[Kanada|Kanadi]]. A220-300 v zrak emitira 5,7 tonCO₂/h kar je 25% CO₂ manj kot primerljivo letalo A319ceo z 7,6 tonCO₂/h in 10% manj CO₂ kot letalo A319neo z 6,3 tonCO₂/h. Zaradi sodobnejšega dizajna, večje učinkovitosti, je A220 postal eno ključnih letal v regionalnem linijskem potniškem letalskem prometu za dekarbonizacijo letalskega prometa v [[Evropska unija|evropski uniji]] v 2020ih in 2030ih. Uradna EASA num. EASA.IM.A.570 certifikacijska oznaka: * BD-500-1A10 (A220-100) in * BD-500-1A11 (A220-300) Za [[Načrt leta|ICAO Flight Plan]] (tudi za Flightradar24) sta designatorja BCS - Bombardier C Series: * BCS1 (CS100 oz. A220-100) * BCS3 (CS300 oz. A220-300) Velikost trga za tip letala A220 je ocenjena na 2000 do 4000 letal v 20 letih proizvodnje, v preteklosti je bilo v tem sektorju v uporabi dobrih 8000 letal (1800 Boeing 727, 1700 Embraer E-Jet, 1400 A319ceo, 1200 McDonnell Douglas MD-80, 900 DC-9, 900 CRJ700, 400 British Aerospace Avro RJ, 300 Sud Aviation Caravelle, 150 Boeing 717). Letala A220 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 2 lokacijah: Mirabel, [[Montréal|Montreal]], Kanada in Mobile city, [[Alabama]], ZDA. Program A220 se je začel leta 2008. Razvoj je naredilo [[kanada|kanadsko]] podjetje [[Bombardier Aerospace]] in naredilo prvih sedem letal leta 2016. Leta 2018 je program kupil Airbus, saj je kapaciteta potnikov enaka kot pri A319, vendar je A220 občutno bolj ekonomičen. Različice letala so A220-100 125-sedežnik in A220-300 150-sedežnik, Airbus in stranke so nakazale razvoj v smeri A220-500, ki pa še ni bil realiziran in cilja na 175 sedežev. <ref>{{navedi splet|url=http://www.tc.gc.ca/eng/civilaviation/standards/standards-reg-standards-special-3186.htm |title=List of Approved Special Conditions - Airworthiness |author=Transport Canada}}</ref> Kupci so nad letalom navdušeni in presega njihova pričakovanja, predvsem kar se tiče porabe goriva. Letalo konkurira podobno velikim [[Boeing 737|Boeing 737-600]], [[Boeing 737 MAX|Boeing 737 MAX 7]], [[Embraer E-Jet|Embraer E-jets]], [[Airbus A319]]. Po konfiguraciji kabine je najbolj podobno [[McDonnell Douglas MD-80|MD-87]] in [[Boeing 717]]. A220 porabi 20% manj goriva od konkurence. <ref>[http://www.nytimes.com/2008/07/14/business/worldbusiness/14air.html?scp=1&sq=bombardier&st=nyt A New Bombardier Jet Draws Only Tepid Demand] Jet New York Times, July 14, 2008.</ref> A220 odlikujejo širši sedeži na pram A320, širša okna, 20-25% manjša poraba goriva na pram konkurenčnim letalom. {| class="wikitable" |+Primerjava letala !Parameter/ tip !A220-300 !A319neo !A319ceo !B737 MAX7 |- |Sedeži |150 |150 |150 |153 |- |Največja hitrost MMO |0.82 |0.82 |0.82 |0.82 |- |MTOM |70,9 t |75,5 t |75,5 t |90,0 t |- |Max pristajalna teža |61,0 t |63,9 t |62,5 t |66,0 t |- |Uporabna masa UL |33,9 t |32,5 t |34,5 t |45 t |- |OEW prazen |37 t |43 t |41 t |45 t |- |Dolžina |38,7 m |33,84 m |33,84 m |35,56 m |- |Rapon kril |35,1 m |34,10 m |34,10 m |35,92 m |- |Višina |11,5 m |11,76 m |11,76 m |12,29 m |- |Pristajalna dolžina |1510 m |1480 m |1360 m |1500 m |- |Vzletna dolžina |1900 m |2150 m |1850 m |2100 m |- |Platfon leta |FL410 |FL390 |FL390 |FL410 |- |Tlak kabine |6000 ft |7300 ft |8000 ft |8000 ft |- |Poraba goriva |2.3 kg/km |2.4 kg/km |2.93 kg/km |2.51 kg/km |- |Emitacija CO₂ na uro |5688 kgCO₂/h |6320 kgCO₂/h |7584 kgCO₂/h |6636 kgCO₂/h |- |Izkustvena poraba goriva |1800 kg/h |2000 kg/h |2400 kg/h |2100 kg/h |- |Dolet |6300 km |6950 km |6 940 km |7040 km |- |Motorji |PW1500G |CFM56-5, V2500-A5 |CFM LEAP-1A, PW1100G |CFM LEAP-1B |- |Potisk motorjev |98-108,6 kN |98-120 kN |107 kN |119–130 kN |} == Mejniki == * 12. julij 2008 začetek programa novega ozkotrupnega letala CSeries v Bombardier Aerospace * konec 2011 prejeto 100 naročilo letala * 16. september 2013 prvi let prototipa CS100 v Mirabile Kanadi, kjer je tudi prva tovarna letal * 31. oktobra 2014 CS100 pridobi TCCA Transport Canada Civil Aviation certifikat CS-25 num. A-236 * 27. februar 2015 prvi let prototipa CS300 * 17. december 2015 CS300 pridobi TCCA certifikat CS-25 num. A-236 in zaključen je razvoj v vrednosti $5.4 miljarde dolarjev * 15. junij 2016 letalo CS100 (1A10) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570 <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.easa.europa.eu/en/downloads/20964/en|title=TYPE CERTIFICATE DATA SHEET num. EASA.IM.A.570 for BD-500 1A10 & 1A11 Airbus Canada Limited Partnership|date=20.2.2026|website=European Union Aviation Safety Agency}}</ref> * 15. julij 2016 prvi komercialni let CS100 pri družbi Swiss Global Air Lines ZRH Zurich - CDG Charles de Gaulle * 7. oktober 2016 letalo CS300 (1A11) pridobi EASA type certifikat EASA.IM.A.570<ref name=":0" /> * 14. december 2016 prvi komercialni let CS300 pri družbi AirBaltic TIX Riga - AMS Schiphol * 10. junij 2018 Airbus odkupi večinski del programa CSeries in ga preimenuje CS Serijo v Airbus A220 * 5. december 2018 A220 družina pridobi EASA certifikat za CAT IIIB Autoland * 24. decembra 2018 prejeto 500 naročilo letala A220 * 14. januar 2019 A220 pridobi odobritev ETOPS 180 * 29. novembra 2019 dostavljeno 100 naročeno letalo A220 * 12. februar 2020 Airbus in provinska vlada Québec postaneta edina lastnika programa A220 * 19. maj 2020 odprtje druge tovarne za proizvodnjo letal A220 v ZDA, Mobile, Alabama * 6. oktober 2020 pričetek proizvodje poslovne variante A220 ACJ * julij 2023 prejeto 1000 naročilo Airbusa A220 * 2023 Airbus prične razpravo o razširitvi družine na A220-500 na 175 potnikov zaradi pritiska Air France in Korea Air, ki bi radi kupili varianto A220 s kapaciteto vsaj 170 sedežev * 2024 po koronska strategija prevetri letalski trg in velike družbe uporabljajo ali imajo naročene A220: Delta, Air France, ITA Airways, Air Canada, Qantas, JetBlue, Korea Air, letalo se izredno dobro prime na ameriškem in evropskem trgu * 2025 letalske družbe začnejo menjati tipe letal A318, A319, E190, B737-700 z A220-300 * 10. aprila 2026 dostavljeno 500 naročeno letalo A220 * 2026 močno skočijo naročila za varčen A220 zaradi energetske krize kot posledica Iranske vojne [[Slika:EGLF_-_Airbus_A220-300_-_C-FFDO_(42631601965).jpg|sličica|Airbus A220 Kanada]] [[Slika:Airbus_A220-300.jpg|sličica|Airbus A220-300]] [[Slika:JetBlue_A220_interior.jpg|sličica|A220 kabina letala]] [[Slika:AirBaltic Bombardier CS300 maintenance (33093274721).jpg|sličica|Airbus A220 - Cockpit]] [[Slika:Bombardier_CS100_at_Brussels_Airport_(25013445373).jpg|sličica|Airbus A220 ima zelo velika okna]] [[Slika:Bombardier_CS100_(23354893672).jpg|sličica|A220-100 potniška kabina]] [[Slika:JetBlue_A220_cabin.jpg|sličica|A220 kabina]] ==Tehnične specifikacije (Airbus A220)== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Posadka | colspan="2" | 2 |- ! Kapaciteta potnikov | 130 (max) 125 (1-razred, gosto) <br /> 110 (1-razred)<br /> 108 (2-razreda) | 160 (max) <br/> 150 (1-razred, gosto) <br/> 135 (1-razred)<br/> 130 (2-razreda) |- ! Dolžina | {{convert|35,0|m|ft|abbr=on}} | {{convert|38,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Razpon kril | colspan="2" | {{convert|35,1|m|ft|abbr=on}} |- ! Površina kril | colspan="2" | 112,3 m2 |- ! Višina | colspan="2" | {{convert|11,5|m|ft|abbr=on}} |- ! Premer trupa | colspan="2" | {{convert|3,7|m|ft|abbr=on}} |- ! Širina kabine | colspan="2" | {{convert|3,28|m|in}} |- ! Višina kabine | colspan="2" | {{convert|2,11|m|in}} |- ! Dolžina kabine | {{convert|23,7|m|ft}} | {{convert|27,5|m|ft}} |- ! Prostor za tovor | 23,7 m3 | 31,6 m3 |- ! Maks. vzletna teža (MTOW) | 63.1 t (139,000 lb) | 70.9 t (156,000 lb) |- ! Maks. tovor (skupno) | 15.1 t (33,300 lb) | 18.7 t (41,200 lb) |- !Gorivo | colspan="2" |21,918 L (5,790 US gal) |- ! Dolet | 3,600 nmi (6,700 km; 4,200 mi) |3,400 nmi (6,300 km; 3,900 mi) |- ! Maks. hitrost | colspan="2" | [[Machovo število|Mach]] 0,82 (870&nbsp;km/h, 470 [[Vozel (enota)|kn]], 541&nbsp;mph) |- ! Potovalna hitrost | colspan="2" | Mach 0,78 (828&nbsp;km/h, 447 kn, 514&nbsp;mph) |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1463|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1890|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1356|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1494|m|ft|abbr=on}} |- ! Največja višina letenja | colspan="2" | 41,000 ft (12,500 m) |- ! Motorji | colspan="2" | 2× [[Pratt & Whitney PW1000G|Pratt & Whitney PW1500G]] |- ! Potisk motorjev | PW1519G: 88 kN (20,000 lb) PW1521G: 98 kN (22,000 lb) PW1524G: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G: 108.5 kN (24,400 lb) | PW1521G-3: 98 kN (22,000 lb) PW1524G-3: 108.5 kN (24,400 lb) PW1525G-3: 108.5 kN (24,400 lb) |- !ICAO tip |BCS1 |BCS3 |} Specifikacije za urbane operacije iz kratkih stez v središčih mest npr. London City ali Toronto City letališč {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !colspan="3"| Urbane Operacije |- !width=250| ||width=200| A220-100 || width="200" | A220-300 |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|53060|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|58967|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. pristajaln teža | {{convert|49895|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|55111|kg|lb|abbr=on}} |- ! Maks. tovor (samo tovor) | {{convert|3629|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|4853|kg|lb|abbr=on}} |- ! Makjs, tovor (skupaj) | {{convert|13676|kg|lb|abbr=on}} | {{convert|16284|kg|lb|abbr=on}} |- ! Dolet | colspan="2" | {{convert|3148|km|nmi|abbr=on}} |- ! Vzletna razdalja pri MTOW | {{convert|1219|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1524|m|ft|abbr=on}} |- ! Pristajalna razdalja pri MLW | {{convert|1341|m|ft|abbr=on}} | {{convert|1448|m|ft|abbr=on}} |- |} *''Notes:'' Data are preliminary and may change. *''Sources:'' Bombardier Aerospace<ref name=cseries_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b10e44.pdf|title=Bombardier CSeries brochure|author=Bombardier|date=June 2013|accessdate=2 November 2013}}</ref><ref name=CS100_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_7a1759.pdf|title=Bombardier CS100|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}</ref><ref name=CS300_file>{{navedi splet|url=http://media.bombardiercms.com/cseries/medias/cseries/galleries/cseries_download_high_en_b654d1.pdf|title=Bombardier CS300|author=Bombardier|date=March 2013|accessdate=7 March 2013}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Bombardier_CS_page">{{navedi splet|url=http://cseries.com/info/en/|title=Bombardier CSeries page|publisher=Bombardier.com}}</ref> and ''Pratt & Whitney''<ref>{{navedi splet|url=http://www.pw.utc.com/Content/Press_Kits/pdf/ce_pw1500g_pCard.pdf|title=PurePower PW1500G Engine for the Bombardier CSeries|author=Pratt & Whitney|accessdate=18 December 2012}}</ref> ==Glej tudi== *[[Novejša potniška letala]] ==Sklici in literatura== {{sklici|1}} {{Potniška letala}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Bombardier CSeries}} *[http://cseries.com/en/ Bombardier CSeries stran] *[http://www.flycseries.com/ Bombardier CSeries Virtual Kokpit] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217042351/http://flycseries.com/ |date=2014-12-17 }} [[Kategorija:Potniška letala]] nnnv3ahp16xe4ouy21jzx2fxf4ei4n8 Angelika Mlinar 0 378592 6753120 6636084 2026-09-20T12:29:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753120 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|name=Angelika Mlinar|honorific-suffix=[[Evroposlanec|MEP]]|image=<!-- WD -->|office=[[Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije|Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije]]|term_start=[[19. december]] [[2019]]|term_end=[[13. marec]] [[2020]]|constituency=|birth_name=Angelika Rosa Mlinar|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|party='''''{{flag|Austria|name=Avstrijska}}:'''''<br />[[NEOS – Nova Avstrija]]<br />'''''{{flag|Slovenia|name=Slovenska}}:''''' <br>[[Gibanje Svoboda]]<br />'''''{{flag|EU}}:'''''<br />[[ALDE]]|spouse=|children=|alma_mater={{unbulleted list|[[Univerza v Salzburgu]]|[[American University]]}}|website=|termstart1=[[1. julij]] [[2014]]|office1=[[Evroposlanec|Evropska poslanka]]|termend1=[[2019]]|constituency1=[[Avstrija]]|predecessor=[[Iztok Purič]]<br>[[Alenka Bratušek]] v. d.|primeminister=[[Marjan Šarec]]|successor=[[Zvone Černač]]}}'''Angelika Rosa Mlinar''', [[Avstrijci|avstrijska]] [[pravnica]], [[političarka]] in [[podjetnik|podjetnica]] ter [[Koroški Slovenci|koroška Slovenka]], * [[29. junij]] [[1970]], [[Žitara vas]], [[Okraj Velikovec]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]], [[Avstrija]]. == Življenjepis == V politiko se je podala kot vodja kampanje [[Rudi Vouk|Rudija Vouka]] za parlamentarne volitve 2008, kjer je stranka prejela 1,5 % glasov. Med majem 2009 in julijem 2010 je bila generalna sekretarka [[Narodni svet koroških Slovencev|Narodnega sveta koroških Slovencev]]. Leta 2009 je postala tudi predstavnica stranke [[Liberalni forum]]. Na listi stranke je bila oktobra 2010 izvoljena v dunajski deželni parlament. Na državnozborskih volitvah leta 2013 je bila izvoljena za poslanko v [[Parlament Avstrije|zveznem parlamentu]], ko je Liberalni forum nastopil v zavezništvu s stranko [[NEOS - nova Avstrija]]. Januarja 2014 sta se stranki združili v [[NEOS]], Mlinarjeva pa je postala podpredsednica poslanske skupine. V parlamentu je poslanca nagovarjala tudi v slovenščini. Med leti 2006 in 2014 je v Ljubljani vodila podjetje za podjetniško in poslovno svetovanje, ki ga je zaradi slabega poslovanja zaprla. Od 2005 pa se je nekaj let ukvarjala tudi s proizvodnjo piškotov – ''Angelski keksi'' so sloneli na lokalnih avstrijskih biološko pridelanih surovinah in surovinah dobavljenih po načelih pravične trgovine.<ref>[http://www.podjetnik.si/clanek/angelikini-angelski-keksi-20071511 Angelikini angelski keksi]{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, ''Podjetnik'' 15. november 2007</ref> Tudi to podjetje je zaradi slabih poslovnih rezultatov zaprla. [[Slika:Hans Harrer, Angelika Mlinar-4321 (12880646164).jpg|levo|sličica|204x204_pik|[[Hans Harrer]] in Angelika Mlinar.]] === Evropska poslanka === Februarja 2014 je bila kot prva na listi stranke NEOS izvoljena v [[Evropski parlament]], kjer je bila članica [[ALDE|Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]]. Na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v evropski parlament leta 2019]] je sprejela vabilo za mesto nosilke liste slovenske stranke [[Stranka Alenke Bratušek|Stranke Alenke Bratušek]].<ref>{{Navedi splet|title=Angelika Mlinar bo nosilka SAB-ove liste za evropske volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/angelika-mlinar-bo-nosilka-sab-ove-liste-za-evropske-volitve/483989|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-20|language=sl}}</ref> Lista je prejela 19.369 glasov (4,02 %), kar ni zadostovalo za [[Evroposlanec|poslansko mesto]], kljub temu, da bi, če bi šteli le preferenčni glasovi, Mlinarjeva bila izvoljena.<ref>{{Navedi splet|title=Trije mandati za SDS-SLS, po dva za SD in LMŠ in en za NSi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/trije-mandati-za-sds-sls-po-dva-za-sd-in-lms-in-en-za-nsi/489204|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-20|language=sl}}</ref> S prejetimi 15.311 je namreč zasedla sedmo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Če bi šteli le preferenčni glasovi, bi bila sestava slovenskih evroposlancev precej drugačna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/evropske-volitve-2019/ce-bi-steli-le-preferencni-glasovi-bi-bila-sestava-slovenskih-evroposlancev-precej-drugacna/489278|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-20|language=sl}}</ref> === Ministrica za kohezijo === Sredi novembra [[2019]] je Stranka Alenke Bratušek, da bo na mesto kohezijskega ministra v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi Republike Slovenije]] predlagala Angeliko Mlinar.<ref>{{Navedi splet|title=SAB bo za novo kohezijsko ministrico predlagal Angeliko Mlinar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sab-bo-za-novo-kohezijsko-ministrico-predlagal-angeliko-mlinar/505367|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-20|language=sl}}</ref> Ker je bila Mlinarjeva samo državljanka Avstrije, ministrski položaj pa lahko zasede le državljan Slovenije,<ref>{{Navedi splet|title=Ministrsko kandidaturo Mlinarjeve bi lahko zakomplicirala Avstrija|url=https://www.dnevnik.si/1042914605|website=Dnevnik.si|accessdate=2019-12-12|language=sl|archive-date=2019-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20191212224308/https://www.dnevnik.si/1042914605|url-status=dead}}</ref> je vlada na seji 12. decembra 2019 ugotovila, da obstaja interes Slovenije za sprejem Angelike Mlinar v državljanstvo. Na podlagi tega mnenja in ob izpolnjevanju ostalih zakonsko določenih pogojev je ministrstvo za notranje zadeve Mlinarjevi v skladu s 13. členom zakona o državljanstvu, ki govori o izredni naturalizaciji iz nacionalnih razlogov izdalo odločbo o državljanstvu,<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ugotavlja, da obstaja nacionalni interes za sprejem Mlinarjeve v državljanstvo|url=https://www.dnevnik.si/1042916782/slovenija/vlada-ugotavlja-da-obstaja-nacionalni-interes-za-sprejem-mlinarjeve-v-drzavljanstvo|website=Dnevnik.si|accessdate=2019-12-12|language=sl|archive-date=2019-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20191212151852/https://www.dnevnik.si/1042916782/slovenija/vlada-ugotavlja-da-obstaja-nacionalni-interes-za-sprejem-mlinarjeve-v-drzavljanstvo|url-status=dead}}</ref> ob tem je z dovoljenjem avstrijske države ostala tudi državljanka Avstrije. Pristojna parlamentarna odbora – za zadeve Evropske unije in gospodarstvo – sta kandidatko zavrnila.<REF>Kandidatka za kohezijsko ministrico Angelika Mlinar brez podpore pristojnih odborov DZ, ''STA'', 17. december 2019</REF> 19. decembra 2019 jo je Državni zbor po dolgi razpravi potrdil s 44 glasovi proti 43. Za njeno imenovanje so glasovale vse koalicijske stranke, z izjemo poslanca [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]-a [[Robert Polnar|Roberta Polnarja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-poziva-k-podpori-mlinarjeve-kandidatka-je-z-duso-in-srcem-slovenka/509608|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-12-19}}</ref> Glavni argumenti proti imenovanje Mlinarjeve na mesto kohezijske ministrice, so bili skopi odgovori na predstavitvi pred odbori ter izjava Mlinarjeve, v kateri je na vprašanje, kaj bo storila, če ob dodelitvi slovenskega ne bo smela obdržati avstrijskega državljanstva dejala, da avstrijskega ne namerava vrniti. V državnem zboru je bila na mesto ministrice za razvoj, strateške projekte in kohezijo potrjena 19. decembra 2019. Na položaju je sicer ostala le 13. marca 2020, ko je mandat predčasno končala vlada Marjana Šarca. Septembra leta 2023 se je uspešno prijavila na razpis za mesto v ekipi na predstavništvu Slovenije pri Združenih narodih (ZN) v New Yorku v času dvoletnega članstva v Varnostnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=V slovenski ekipi v New Yorku bo tudi Angelika Mlinar|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-slovenski-ekipi-v-new-yorku-bo-tudi-angelika-mlinar|website=www.delo.si|accessdate=2024-12-16|language=sl}}</ref> == Zasebno == Z družino živi na [[Dunaj|Dunaju]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} *[http://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_83123/ Profil] na straneh avstrijskega parlamenta {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Mlinar, Angelika}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Avstrijski pravniki]] [[Kategorija:Avstrijski poslanci]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Avstrije]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Salzburgu]] [[Kategorija:Ministri brez resorja Republike Slovenije]] 4qjoljxw8uwcupb9llkbtq31ycmlhu1 Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6753380 6752464 2026-09-21T10:37:46Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6753380 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] ktzj16rm0rjyjzc15kdmveq69pcdhxy 6753383 6753380 2026-09-21T10:41:49Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6753383 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] cnzq8f4fpxs4g9u3agzck9qjk3bz50y Big Brother Slovenija (3. sezona) 0 412001 6753104 6733616 2026-09-20T12:07:27Z Scorpio9090 263967 6753104 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Big Brother Slovenija 2015 | slika = [[Slika:Big_Brother_2015_logo.png|300px|right|Logotip Big Brother 2015]] | naslov = Logotip Big Brother | žanr = TV Show / reality show | čas_trajanja = 60 minut (v živo 120 minut) | avtor = Pro Plus | skladatelj = / | glavni_igralci = Ana Maria Mitič (3.sezona)<br> Stanovalci hiše Big brother | država = {{SLO}} | jezik = slovenski | število_predvajanih sezon = 3 | število_predvajanih epizod = 106 oddaj, v živo iz hiše 190 oddaj | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = / | režiser = / | lokacija snemanja = Beograd - Košutnjak (Srbija) | čas_snemanja = 105.dni | produkcijska_hiša = Emotion Production<br>Pro Plus | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = [[Kanal A]] | začetek/konec = 6. marec 2015 - 19. junij 2015 }} Big Brother Slovenija 2015 je tretja sezona Slovenskega Big Brotherja, ki se je predvajala na Kanalu A. To je prva civilna sezono Big Brotherja, da zrak v Sloveniji od leta 2008. Po sedmih letih predah redne serije so se odločili, da Big Brother spet vrnejo na slovensko televizijo. Čeprav se je sezona začela 6. marca 2015 in končala 19. junija 2015, so trije stanovalci vstopil v hišo dan pred začetkom. Te trije stanovalci so živeli v skrivni sobi, s tem da stanovalci za njih niso vedeli. Voditeljica oddaje je to sezono [[Ana Maria Mitič]]. Zaradi nasloni proračunskih to sezono v hiši se ne nahaja v Sloveniji. Šov so snemali v srbiji kjer se nahaja hiša srbskega Velikega Brata. Zmagovalka sezone je bila [[Pia Filipčič]]. == Opis == Big Brother v tokratni sezoni pripravil različne skrivnosti in prva skrivnost je bila že takoj na začetku Elitni del hiše oz. skrivna soba kamor so se dan pred uradnim začetkom vselili trije stanovalci (Tina,Tomaž in Pia). Oni so odločali kar se bo dogajalo v prvem tednu, v drugem tednu kdo bo elita in v tretjem tednu v hiši Big brotherja imeli so pa tudi pregled kaj se dogaja v hiši 24 ur na dan. Že dan pred vselitvijo so morali odločiti kdo od 12 stanovalcev bo tisti, ki bo spal v sobi z dvema pogradoma ti. soba za zaposlene. Za te tri stanovalce ni smel izvedeti nihče. Po prvem tednu se jim je pridružil Tibor, elitni del pa je zapustil Tomaž. Za Tomažem je pa teden kasneje elito zapustila Tina. Pia in Tibor sta ostala v elitnem delu še en teden. Dokler so bili v eliti so imeli imuniteto. Skrivnost je bila razkrita 37 dan. Prostori Elite so se pojavljali tudi v nadaljevanju sezone: 6 teden je morala kot edina stanovalka v sklopu naloge delati v prostorih skrivne naloge, na koncu sedmega tedna dan pred vselitvijo lažnih stanovalcev iz smetišča, v sklopu tedenske naloge EU Trojka oz. kriza so imeli Ana, Mitja in Tomaž možnost biti v elitnem delu in opazovati druge stanovalce in odločati katere ukrepe bodo uveljavili v hiši do konca naloge. V desetem tednu je bil v elitnih prostorih postavljen radio, V začetku 13 tedna ko sta David in Ana Mari prespala noč v eliti in v 14 tednu ko sta Mitja in Pia morala v eliti popiti čim več koktelov in stanovalce prepričati, da sta trezna s tem sta stanovalcem priborila žur. Soba za zaposlene se pa je v enajstem tednu spremenila v pisarno za potrebo naloge. Druga skrivnost je bilo lažno smetišče 44 dan je Big Brother stanovalcem naznanil, da niso sami, da obstaja še ena hiša ti. smetišče. Čez teden so se morali stanovalci boriti proti drugim stanovalcem v različnih igrah za obstanek v hiši. V boju so zmagali stanovalci. 50 dan so bili objavljeni razultati tedenske naloge kjer so stanovalci zmagali. Še isti dan so se pa je vselilo ''lažnih'' pet stanovalcev smetišča Martin, A.J.(Ana Jeler), Franc, Tina in Mitja. Skrivnost je bila razkrita 105 dan. Tretja skrivnost so pa bili VIP stanovalci. Trije slavni stanovalci (Vlado Pilja (glasbenik), Suzana Jakšič (1. sezona Big Brother Slovenija, Kmetija Slavnih) in Soraja - Sara Vučelić {{flagicon|Srbija}}) so se vselili 85 dan. Oni so morali stanovalce z različnimi dejanji in provokativnimi besedami provocirati in jih prepričati, da se enako kot oni borijo za glavno nagrado kar je laž. Skrivnost je bila razkrita 105 dan. Glasovanje je v prvih petih tednih potekalo normalno (stanovalci so nominirali-gledalci izločali). Za šest tednov se je glasovanje spremenilo (Gledalci nominirajo - stanovalci izločajo). V trinajstem tednu se je glasovanje povrnilo v prvotno. Prvič v slovenskem Big Brotherju so bili boji za starešino hiše. Starešina je imel privilegij ''veta'' (s tem je lahko rešil enega od nominirancev) in imel je dvojne točke pri nominacijah. == Stanovalci tretje sezone == {| class="wikitable" ! Teden<br>izločitve ! Tekmovalec ! Kraj |- style="font-weight: bold;" bgcolor="#FFDEAD" | Zmagovalka | Pia Filipčič | [[Koper]] |- | 15 | Ana Mari Panker | [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] |- | 15 | Tomaž Jeraj | [[Brezovica]] |- | 15 | Sebastjan Burnar | [[Ivančna Gorica]] |- | 15 | Ana Hrovat | [[Mislinija]] |- | 15 | Mitja Valant | [[Drevernik]] |- | 14 | Martin Flis | [[Krško]] |- | 13 | David Vrbnjak | [[Štore]] |- | 11 | Franc Rozman | [[Izola]] |- | 10 | Tibor Baiee | [[Ljubljana]] |- | 9 | Ana Jeler (A.J) | [[Piran]] |- | 8 | Nina Golub | [[Maribor]] |- | 7 | Sebastjan Zajc (Zajc) | [[Moravče]] |- | 6 | Darja Vrbnjak | [[Štore]] |- | 6 | Tina Lukić | [[Maribor]] |- | 5 | Žiga Puconja | [[Ljubljana]] |- | 4 | Marko Ubiparip | [[Ljubljana]] |- | 3 | Dijana Branilović (Didi) | [[Jesenice]] |- | 2 | Ksenija Kranjec | [[Slovenj Gradec]] |} == Nominacijska lestvica == Prvi stanovalec, ki je napisan je dobil 2. točki za izselitev, drugi pa je dobil 1 točko za izselitev. {| class="wikitable" style="font-size:80%; text-align:center; margin-left: auto; margin-right: auto" ! style="width: 6%;" | ! style="width: 6%;" | 1 teden ! style="width: 5%;" | 2 teden ! style="width: 6%;" | 3 teden ! style="width: 6%;" | 4 teden ! style="width: 6%;" | 5 teden ! style="width: 5%;" | 6 teden ! style="width: 6%;" | 7 teden ! style="width: 5%;" | 8 teden ! style="width: 5%;" | 10 teden ! style="width: 6%;" | 11 teden ! style="width: 6%;" | 12 teden ! style="width: 6%;" | 13 teden ! style="width: 5%;" | 14 teden ! style="width: 5%;" | 15 teden ! style="width: 10%;" colspan="2" | Finale |- ! Pia |bgcolor="CCFF99" colspan=2|''{{nowrap|Skrivna<br>Soba}}'' || bgcolor="CCFF99" | Nina/Zajc<br>Dijana/Tina || style="background:#FBF373; text-align:center" | Marko<br>Zajc || David<br>Tomaž || David<br>Darja || Zajc<br>Sebastjan || style="background:#959FFD; text-align:center" | David<br>Nina || Franc<br>David || David<br>Franc || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || Sebastjan<br>David || Vlado<br>Ana Mari || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#73FB76; text-align:center" colspan="2" | '''Zmagovalka'''<br>(106 dni) |- ! Ana Mari |Sebastjan <br>Ana H||style="background:#FBF373;" | Imuniteta||Nina/Zajc<br>Dijana/Tina || style="background:#FBF373;" | Tina<br>Nina || style="background:#FBF373;" | Ana H<br>Tomaž || Nina<br>Daria || Nina<br>Zajc || Nina<br>Pia || Franc<br>David || Franc<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || Martin<br>Sebastjan || Vlado<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#D1E8EF; text-align:center" colspan="2" | '''Drugo mesto'''<br>(106 dni) |- ! Tomaž |bgcolor="CCFF99"|''{{nowrap|Skrivna<br>Soba}}''||style="background:#FBF373;" |Imuniteta|| Dijana/Tina<br>Žiga/Marko || Marko<br>Nina || Pia<br>Zajc || Nina<br>David || Nina<br>Zajc || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Pia<br>Nina || style="background:#FBF373; text-align:center" | Tibor<br>Frnac || style="background:#FBF373; text-align:center" | David<br>Franc || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#FBF373; text-align:center" | Ana Mari<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | Suzana<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#FBF373; text-align:center" colspan=2 | '''Tretje mesto'''<br>(106 dni) |- ! Sebastjan |Marko<br>Ana H || style="background:#FBF373;" |Imuniteta || Nina/Zajc<br>Dijana/Tina || style="background:#FBF373;" | Darija<br>Marko || Žiga<br>Tomaž || Darja<br>David ||style="background:#959FFD; text-align:center" | Nina<br>Zajc || Pia<br>Nina || Franc<br>Tibor || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Franc<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || Ana Mari<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | Vlado<br>Ana Mari || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#FBF373; text-align:center" colspan=2 | '''Četrto mesto'''<br>(106 dni) |- ! Ana H |Marko<br>Sebastjan|| style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || Dijana/Tina<br>Žiga/Marko || Žiga<br>Marko || Žiga<br>Darija || Darja<br>David || Zajc<br>Sebastjan || David<br>Nina || style="background:#FBF373; text-align:center" | Tibor<br>Franc || style="background:#FBF373; text-align:center" | David<br>Franc || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#FBF373; text-align:center" | Ana Mari<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | Vlado<br>Ana Mari || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="2" | ''Izseljena''<br>(105 dni) |- ! Mitja |colspan="7"|''Ni ga bilo<br>v hiši || style="background:#FBF373;" | Nina<br>Pia || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Tibor<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | David<br>Martin || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Ana Mari<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | Soraja<br>Ana Mari || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="2" | ''Izseljen''<br>(105 dni) |- ! Soraja | colspan="11" |''Ni je bilo<br> v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | ''Gost'' || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | Vlado<br>Ana Mari || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="2" | ''Izseljena''<br>(105 dni) |- ! Suzana | colspan="11" |''Ni je bilo<br> v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | ''Gost'' || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | Vlado<br>Ana Mari || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="2" | ''Izseljena''<br>(105 dni) |- ! Martin |colspan="7"|''Ni ga bilo<br>v hiši || style="background:#FBF373;" | Nina<br>David || style="background:#FBF373; text-align:center" | David<br>Tibor || style="background:#959FFD; text-align:center" | Franc<br>David || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij'' || David<br>Ana Mari || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Vlado<br>Ana Mari || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="3" | ''Izseljen''<br>(99 dni) |- ! Vlado | colspan="11" |''Ni ga bilo<br> v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | ''Gost'' || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | Pia<br>Ana Mari || style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="3" | ''Izseljen''<br>(99 dni) |- ! Franc | colspan="7" |''Ni ga bilo<br>v hiši ''|| style="background:#FBF373;" | David<br>Nina || style="background:#959FFD; text-align:center" | Tibor<br>David || style="background:#959FFD; text-align:center" | David<br>Martin || colspan="6" style="background:#fa8072; text-align:center" | ''Izseljen''<br>(78 dni) |- ! Tibor |Ana H<br>Sebastjan || bgcolor="CCFF99" |''{{nowrap|Skrivna<br>Soba}}''|| bgcolor="CCFF99" | Nina/Zajc<br>Dijana/Tina || style="background:#FBF373;" | Tina<br>Zajc || Tomaž<br>Zajc || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | Darja<br>Nina || Nina<br>Zajc || Nina<br>Pia || style="background:#959FFD; text-align:center" | Franc<br>David || colspan="7" style="background:#fa8072; text-align:center" | ''Izseljen''<br>(71 dni) |- ! Ana J | colspan="7" |''Ni je bilo<br> v hiši ''|| style="background:#FBF373;" | David<br>Nina | colspan="8" |''Odšla''<br>(62 dni) |- ! Nina |Žiga<br>Dijana|| style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij''||Žiga/Marko<br>Dijana/Tina || Žiga<br>Marko || Žiga<br>Tomaž || style="background:#959FFD; text-align:center" | David<br>Darja || style="background:#959FFD; text-align:center" | Zajc<br>Sebastjan || style="background:#959FFD; text-align:center" | David<br>Pia | colspan="8" |''Izseljena''<br>(57 dni) |- ! Zajc |Ksenija<br>Tibor|| style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij''||Žiga/Marko<br>Dijana/Tina || Marko<br>Tomaž || David<br>Tomaž || Darja<br>David || style="background:#959FFD; text-align:center" | Sebastjan<br>Nina || colspan="9" style="background:#fa8072; text-align:center" | ''Izseljen''<br>(50 dni) |- ! Darja |Nina<br>Ana H|| style="background:#FBF373;" | Imuniteta ||Dijana/Tina<br>Žiga/Marko || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominirala''|| Nina<br>Ana H || style="background:#959FFD; text-align:center" | Nina<br>David || colspan="10" style="background:#fa8072; text-align:center" | ''Izseljena''<br>(43 dni) |- ! Tina | colspan="2" bgcolor="CCFF99" |''{{nowrap|Skrivna<br>Soba}}''|| style="background:#FBF373;" |Nina/Zajc<br>Ana H/David || Zajc<br>Marko || style="background:#FBF373;" | Pia<br>Tomaž || colspan="11" style="background:#FFCCFF; text-align:center" | ''Odšla''<br>(39 dni) |- ! Žiga |Sebastjan <br>Ana H|| style="background:#FBF373;" |Imuniteta||Nina/Zajc<br>Tomaž/Darija || Tomaž<br>Nina || Tomaž<br>Nina || colspan="11" style="background:#fa8072; text-align:center" | ''Izseljen''<br>(36 dni) |- ! Marko | Ana H<br>Žiga|| style="background:#FBF373;" |Imuniteta ||Nina/Zajc<br>Tomaž/Darija || Tomaž<br>Nina || colspan="12" style="background:#fa8072; text-align:center" | ''Izseljen''<br>(29 dni) |- !Dijana |Ana H<br>Nina|| style="background:#FBF373;" |Imuniteta||Nina/Zajc<br>Ana H/David|| colspan="13" style="background:#fa8072; text-align:center" | ''Izseljena''<br>(22 dni) |- ! Ksenija | David<br>Sebastjan || style="background:#CCCCCC; text-align:center" | ''Ni nominacij''|| colspan="14" style="background:#fa8072; text-align:center" | ''Izseljena''<br>(15 dni) |- | colspan="17" bgcolor="black" | |- ! Nominirani | Zajc<br>Tibor<br>Žiga|| Ana H<br>Ksenija<br>Nina<br>Zajc || Nina<br>Zajc<br>Dijana<br><s>Tina</s><br>Žiga<br>Marko|| Marko<br>Tina<br>Tomaž || Tomaž<br>Žiga<br>David<br>Pia<br>Zajc<br>Nina || Nina<br>Darja<br>David || Nina<br>Zajc<br>Sebastjan || '''Nina'''<br>'''David'''<br>Tomaž<br><small>starešina</small><br>'''Pia''' || '''Frnac'''<br>Mitja<br><small>v finalu</small><br>'''David'''<br>Ana H<br><small>v Finalu</small><br>Sebastjan<br><small>rešen od<br>starešine</small><br>Martin<br><small>najdena<br>imuniteta</small><br>'''Tibor''' || '''Franc'''<br>Sebastjan<br><small>starešina</small><br>'''David'''<br>'''Martin''' <small>4. mesto</small> || style="background:darkgrey;" | || Ana Mari<br>David<br>Martin || Vlado<br>Ana Mari<br>Suzana<br>Martin<br>Soraja<br>Pia || Ana H<br>Ana Mari<br>Mitja<br>Pia<br>Sebastjan<br>Tomaž || colspan="2" | Ana Mari<br>Pia<br>Sebastjan<br>Tomaž |- ! Odhodi | colspan="5" |''nihče'' || style="background:#fcf" | '''Tina''' || colspan="2" | ''nihče'' || colspan="8" | ''nihče'' |- ! rowspan="4" | Izločitve | rowspan="4" style="background:#00FFFF; text-align:center" | '''Tibor'''<br /><small>3 od 3<br />točk za<br>v elito</small> | rowspan="4" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Ksenija'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | rowspan="4" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Dijana'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | rowspan="4" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Marko'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | rowspan="4" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Žiga'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | rowspan="4" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Darja'''<br /><small> 14 od 33 <br />točk za izselitev</small> | rowspan="4" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Zajc'''<br /><small> 14 of 30 <br />točk za izselitev</small> | rowspan="4" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Nina'''<br />18 od 42<br /><small>točk za izselitev</small> | rowspan="4" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Tibor'''<br /><small> 13 od 33 <Br>točk za izselitev</small> | rowspan="4" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Franc'''<br /><small> 13 od 30 <br />točk za izselitev</small> | rowspan="4" style="background:darkgrey; text-align:center" | | rowspan="4" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''David'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | rowspan="2" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Vlado'''<br /><small>Največ glasov<Br>za izselitev</small> | rowspan="1" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Ana H'''<br /><small>za zmago<br>(5. mesto)</small> | colspan="2" rowspan="2" style="background:#fa8072; text-align:center" | '''Sebastjan''' <br />za zmago<br /><small>(4. mesto)</small> |- | style="background:#fa8072; text-align:center" |'''Mitja'''<br /><small>za zmago<br>(6 mseto)</small> |- | style="background:#fa8072; text-align:center" rowspan="2" | '''Martin'''<br /><small>Največ glasov<br />za izselitev</small> | style="background:#fa8072; text-align:center" |'''Soraja''' | style="background:#FBF373; text-align:center" rowspan="2" colspan="1" | '''Tomaž''' <br />za zmago<br /><small>(3. mesto)</small> | style="background:#D1E8EF; text-align:center" rowspan="2" colspan="1" | '''Ana Mari''' <br />za zmago<br /><small>(2. mesto)</small> |- | style="background:#fa8072; text-align:center" |'''Suzana''' |- ! Preživel |'''Žiga'''<br>'''Zajc'''||'''Nina'''<br>'''Zajc'''<br>'''Ana H'''||'''Nina'''<br>'''Žiga'''<br>'''Zajc'''<br>'''Marko'''|| '''Tina'''<br>'''Tomaž''' || '''Nina'''<br>'''Pia'''<br>'''Tomaž'''<br>'''David'''<br>'''Zajc''' || '''Nina'''<br><small>10 od 33 točk<br>za izselitav</small><br>'''David'''<br><small>9 od 33 točk<br>za izselitav</small> || '''Nina'''<br><small>11 od 30 točk<br>za izselitav</small><br>'''Sebastjan'''<br><small>5 od 30 točk<br>za izselitav</small> || '''David'''<br><small>13 od 42 točk<br>za izselitav</small><br>'''Pia'''<br><small>11 od 42 točk<br>za izselitav</small> || '''Franc'''<br><small>12 od 33 točk<br>za izselitav</small><br>'''David'''<br><small>8 od 33 točk <br>za izselitav</small> || '''David'''<br><small>11 od 30 točk<br>za izselitav</small><br>'''Martin'''<br><small>6 od 30 točk <br>za izselitav</small> || style="background:darkgrey;"| || '''Martin'''<br>'''Ana Mari''' || '''Suzana'''<br>'''Pia'''<br>'''Soraja'''<br>'''Ana Mari''' || colspon="2" | '''Ana Mari'''<br>'''Pia'''<br>'''Sebastjan'''<br>'''Tomaž''' || style="background:#73FB76; text-align:center" colspan="2" | '''Pia''' <br />'''Zmagovalka'''<br /><small></small> |} === Število nominacij === {| class="wikitable" style="font-size:80%; text-align:center; margin-left: auto; margin-right: auto" |- ! style="width: 6%;" | ! style="width: 5%;" | 1. teden ! style="width: 5%;" | 2. teden ! style="width: 5%;" | 3. teden ! style="width: 5%;" | 4. teden ! style="width: 5%;" | 5. teden ! style="width: 5%;" | 6. teden ! style="width: 5%;" | 7. teden ! style="width: 5%;" | 8. teden ! style="width: 5%;" | 9. teden ! style="width: 5%;" | {{nowrap|10. tedne}} ! style="width: 5%;" | 11. teden ! style="width: 5%;" | 13. teden ! style="width: 5%;" | {{nowrap|14 teden}} ! style="width: 5%;" | {{nowrap|15 teden}} ! style="width: 5%;" | {{nowrap|Finale}} ! style="width: 5%;" | Skupaj |- ! Pia | style="background:#cf9;" colspan="3"|- || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 4 || 0 || 0 || style="background:#959FFD;"| 11 || 0 || 0 || 0 || 0 || 2 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#73FB76; text-align:center" | '''Zmagovalka''' || style="background:#73FB76; text-align:center" | 17 |- ! Ana Mari | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 8 || 9 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#D1E8EF; text-align:center" | '''Drugo mesto''' || style="background:#D1E8EF; text-align:center" | 17 |- ! Tomaž | style="background:#cf9;" | - || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0|| 2 || 5 || 10 || 0 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | '''Tretje mesto''' || style="background:#FBF373; text-align:center" | 17 |- ! Sebastjan | 7 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 5 || 0 || style="background:#959FFD;"| 6 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || 4 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | '''Četrto mesto''' || style="background:#FBF373; text-align:center" |22 |- ! Ana H | 10 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 2 || 0 || 3 || 0 || 0 || style="background:#FBF373; text-align:center"|0 || style="background:#FBF373; text-align:center"|0 || style="background:#FBF373; text-align:center" |0 || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljena'' || style="background:salmon"| 15 |- ! Mitja |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 0 |- ! Soraja |colspan="11"|''Ni v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 0 || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 2 || style="background:#AFEEEE; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljena'' || style="background:salmon"| 2 |- ! Suzana |colspan="11"|''Ni v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 0 || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 2 || style="background:#AFEEEE; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljena'' || style="background:salmon"| 2 |- ! Martin |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || style="background:#959FFD;"| 6 || 4 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 2 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="2"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 12 |- ! Vlado |colspan="11"|''Ni v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 0 || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 16 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="2"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 16 |- ! David | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 2 || 0 || 4 || style="background:#959FFD;"| 9 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#959FFD;"| 13 || 0 || style="background:#959FFD;"|6||style="background:#959FFD;"| 11 || 11 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="3"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 56 |- ! Franc |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" |0 || style="background:#959FFD;"|13 || style="background:#959FFD;"| 12||style="background:#959FFD;"| 13 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="4"| ''Izseljen''|| style="background:salmon"|38 |- ! Tibor | 1 || style="background:#cf9;" colspan="2"| - ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 0 || style="background:#959FFD;"| 13 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="5"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 14 |- ! Ana J |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FFCCFF; text-align:center;" colspan="7"| ''Odšla'' ||style="background:#FFCCFF"| 0 |- ! Nina | 1 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 16 || 2 || 4 || style="background:#959FFD;"|10 ||style="background:#959FFD;"|11 || style="background:#959FFD;"|18 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="7"| ''Izseljena''|| style="background:salmon"| 62 |- ! Zajc | 1 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 ||16 ||4 ||4 ||0 ||style="background:#959FFD;"| 14||style="background:salmon; text-align:center;" colspan="8"| ''Izseljen''||style="background:salmon"| 38 |- ! Darja |0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0|| 2|| style="background:#ccc; text-align:center;"| 4||1 || style="background:#959FFD;"| 14||style="background:salmon; text-align:center;" colspan="9"| ''Izseljena''||style="background:salmon"| 21 |- ! Tina | style="background:#cf9;" colspan="2"|-||style="background:#FBF373; text-align:center" | 14 ||3 ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0||style="background:#FFCCFF; text-align:center;" colspan="10"| ''Odšla'' || style="background:#FFCCFF"|17 |- ! Žiga | 3|| style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 ||8 || 4|| 6||style="background:salmon; text-align:center;" colspan="10"|''Izseljen''||style="background:salmon"|21 |- ! Marko |4||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 ||8 ||12 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="11"| ''Izseljen''||style="background:salmon"|24 |- ! Dijana |1 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 14|| style="background:salmon; text-align:center;" colspan="12"| ''Izseljena''||style="background:salmon"|15 |- ! Ksenija | 4|| style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="13"| ''Izseljena'' ||style="background:salmon"|4 |} {| class="wikitable" style="float:right" ! Barva ! Pomen barve v nominacijski lestvici |- !style="background:#00FFFF; text-align:center" colspan="1" | | Izseljen v Elito |- !style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="1" | | Izločen z odločitvijo gledalcev |- !style="background:#FFCCFF; text-align:center" colspan="1" | | Prostovoljno odstopil/a od tekmovanja |- !style="background:#CCFF99; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalci živijo v skrivni sobi v Elitnem delu hiše |- !style="background:#FBF373; text-align:center" colspan="1" | | Tekmovalec ima imuniteto |- !style="background:#CCCCCC; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalci so bili nominirani po nalogi in ni bilo nominacij<br>oz. stanovalec ni seml nominiral. |- !style="background:#E3C0FF; text-align:center" colspan="1" | | Starešina hiše, pri nominacija ima dvojne točke<br>in lahko reši nekoga nominacij |- !style="background:#959FFD; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalci so nominirani iz strani gledalcev |- !style="background:#AFEEEE; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalec je bil v hiši prisoten kot VIP gost |} '''Opombe:''' * 1. teden Big Brother je naredil lažne nominacije. Nato so morali stanovalci Elitnega (skrivna soba) dela hiše nominirati tri stanovalce. Nominirali so Sebastjana B., Tiborja in Žigo. Nihče ni vedel, da nebo nihče zapustil hišo Big Brother. Elita se je morala odločiti kdo od njih bo odšel k navadnim stanovalcem in kdo od nominiranih pride k eliti. Odločili so se, da iz elite odhaja Tomaž v elito pa Tibor. * 2.teden Stanovalci so dobili nalogo ''Elitna družba'' na začetku je bil v elitni družbi smo Tomaž, ki je izbral še dva člana to sta bila Ana Mari in David. Ti trije so še isti dan določili še Darijo. Vsak dan se je k Elitni Družbi pridružil še en član najprej Žiga nato Dijana za njo je prišel Marko in kot zadnji član Sebastjan B.. Vsak, ki je prišel v elito je dobil imuniteto. Tako so na koncu tedna (torek) ostali še štirje, ki so nominirani. To so Ana, Ksenija, Nina in Sebastjan Z.. Stanovalci v elitnem delu so morali izbrati kdo gre v hišo Big Brother samo med Tino in Pijo. Odločili so se, da gre Tina. * 3.teden Stanovalci so nominirali po parih. In so tako nominirali Štirje stanovalci. Prvemu paru sta bili namenjeni 2 točki, drugemu pa 1 točka. Nominirala sta tudi Tibor in Pia 2. točki sta dala Nini in Zajcu in eno točko Tini in Dijani. Stanovalci niso vedeli da ima Tina imuniteto in če jo v primeru nominirajo ne bo nominirana. * 4.teden Nominacije so potekale normalno samo Darija ni smela nominirati zaradi kršenja pravil glede nominacij. * 5.teden Ta teden sta imeli imuniteto Ana Mari in Tina zaradi zmaga pri prejšnji tedenski nalogi. *6.teden Čez teden so gledalci odločali kdo naj ostane v hiši. trije kateri so dobili najmanj glasov so bili nominirani. Stanovalci so morali nominirali kdo od treh nominiranih naj zapusti hišo. Tina je prostovoljno zapustila hišo Big Brother. Tibor je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij ni izkoristil. Tibor je pa imel tudi dvojne nominacije. *7.teden Tudi ta teden gledalci nominirajo in stanovalci izločajo. Big Brother je naredil lažno nalogo z lažnimi stanovalci in lažno hišo ''smetišče'' kjer naj bi živeli že od začetka šova proti katerim se čez teden borijo tisti kateri bodo zmagali bodo ostali v hiši, tisti, ki izgubijo pa zapustijo šov. David je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij ni izkoristil. David je pa imel tudi dvojne nominacije. *8.teden Ta teden so tudi nominirali gledalci. Tomaž je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij je izkoristil in rešil samega sebe. Tomaž je pa imel tudi dvojne nominacije. *9.teden Tomaž je dobil ponudbo, da dobi 5.000€ a mora prepričati še nekoga, ki bo imel preostalih 5.000€. Izbral je Ano. Imela sta tri možnosti. Prva možnost da vzameta 1.000€ in ostanejo 3 dni brez hrane in se prehranjujejo z vitaminskimi napitki. Druga možnost, da vzameta vsak po 5.000€ in ostanejo cel teden z vitaminskimi napitki. Tretja možnost pa je bila, da ne vzameta denarja. Denar sta vzela. Tomaž, Ana in Mitja so v tedenski nalogi postali trojka in so imel denar s katerim so lahko razpolagali sami. Ana Mari je postala starešina in je imela privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij ni izkoristila. Ana Mari je pa imela tudi dvojne nominacije. *10.teden Tomaž, Ana in Mitja so si kupili vstopnico za v finale s celotnim denarjem, ki jim je preostal. Mitja je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Mitja je pa imel tudi dvojne nominacije. Na vroči stol so se najprej usedli Franc Mitja in oseba x (tako je BB poimenoval Davida, kateri ni vedel da je prav on oseba x). Mitja si je kupil vstopnico v finale in je odšel iz stola za njim je bila Ana, ki je prav tako kupila finale. Za Ano se je usedel na stol Sebastjan katerega je rešil starešina Mitja. Nato je prišel na vroči stol Martin, ki je pa našel imuniteto tako da je za njem na stol prišel Tibor. *11.teden Sebastjan B. je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij je izkoristil in rešil samega sebe. Sebastjan B. je pa imel tudi dvojne nominacije. *12.teden Mitja je spet postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Mitja je pa imel tudi dvojne nominacije. Ta teden ni nihče izpadel iz tekmovanja so se pa vselili trije VIP gostje. Vlado Pilja (glasbenik), Suzana Jakšič in Soraja - Sara Vučelić {{flagicon|Srbija}}. Nominacije so potekale za 13. teden nominirani so bili Ana Mari, David in Martin. Starešina privilegij, da lahko nekoga reši ni izkoristil. *13. teden Martin je postal starešina in je imel dvojne nominacije. Privilegija ''veta'' ne bo imel saj je bil izbran od stanovalcev. Potekale so zadnje nominacije Ana, Mitja in Tomaž so imeli imuniteto do finala. Sebastjan pa je izkoristil svojo imuniteto, ki mu jo je v 6. oz. 7. tednu dala Ana Mari, s tem se je uvrstil direktno v finale. Nominirani so bili lahko VIP stanovalci. Nominirani so bili vsi razen tistih kateri so bili že uvrščenih v finale. *14. teden Dva stanovalca od nominiranih sta odšla Vlado in Martin. V Finale so prišli zraven Ane, Mitje, Tomaža in Sebastjana B še Pia in Ana Mari. *15. teden V zadnje tednu so bili nominirani vsi stanovalci. Dan prej pred super finalom sta bili razkriti skrivnosti stanovalcev iz smetišča in VIP stanovalcev. Suzana in Soraja sta bili izseljeni iz hiše. Še isti večer sta se morala iz hiše izseliti še dva stanovalca, ki sta imela najmanj glasov za zmago to sta bila Mitja in Ana. V super finalu so ostali Ana Mari, Pia, Sebastjan B in Tomaž. V superfinalu je najprej zapustil hišo Sebastjan B, nato je hišo Big Brother zapustil zadnji moški v hiši Tomaž. Zadnji dve stanovalki sta ostali Ana Mari in Pia. Voditeljica Ana Marija Mitić je stanovalkama zadnjič rekla, da naj vstaneta in razglasia je da je zmagovalka Pia. Pia je prva ženska zmagovalka Big Brotherja Slovenija. == Naloge == {| class="wikitable" |- ! Teden !! Naloga!! opravljena/neopravljena |- |1|| Hotel Big Brother || bgcolor="green"| opravljena |- |2|| Elitna družba || bgcolor="green"| opravljena |- |3|| Pari || bgcolor="green"| opravljena |- |4|| Big Brother song contest (Big Brother pevsko tekmovanje) || bgcolor="green"| opravljena |- |5|| Turneja po Sloveniji || bgcolor="red"| neopravljena |- |6|| Delo v tovarni || bgcolor="green"| opravljena |- |7|| Lažni boj z drugo hišo || bgcolor="green"| opravljena |- |8|| Gledališče || bgcolor="green"| opravljena |- |9|| Kriza || bgcolor="green"| opravljena |- |10|| Radio Big Brother || bgcolor="red"| neopravljena |- |11|| Zavod za zaposlovanje || bgcolor="green"| opravljena |- |12|| Poroka || bgcolor="green"| opravljena |- |13|| Preživetje v naravi || bgcolor="green"| opravljena |- |14|| Dom upokojencev || bgcolor="red"| neopravljena |} === Hotel Big Brother === V prvi nalogi so se stanovalci delili na ''Goste'' in ''uslužbence''. Po nekaj dnevih je elita premešala vloge. {|class="wikitable sortable" style="text-align:center; font-size:90%; " |- ! Stanovalec ! Dan 3&ndash;5 ! Dan 5&ndash;6 |- ! Ana | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! Ana Mari | style="background:powderblue" | Uslužbenka | style="background:gold" | Gost |- ! Darja | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! David | style="background:powderblue" | Uslužbenec | style="background:powderblue" | Uslužbenec |- ! Dijana | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! Ksenija | style="background:powderblue" | Uslužbenka | style="background:powderblue" | Uslužbenka |- ! Marko | style="background:gold" | Gost | style="background:powderblue" | Uslušbenec |- ! Nina | style="background:gold" | Gost | style="background:powderblue" | Uslužbenka |- ! Pia | colspan="2" style="background:#CCFF99" | Skrivna soba |- ! Sebastjan B | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! Sebastjan Z | style="background:powderblue" | Uslužbenec | style="background:gold" | Gost |- ! Tibor | style="background:powderblue" | Uslužbenec | style="background:gold" | Gost |- ! Tina | colspan="2" style="background:#CCFF99" | Skrivna soba |- ! Tomaž | colspan="2" style="background:#CCFF99" | Skrivna Soba |- ! Žiga | style="background:gold" | Gost | style="background:powderblue" | Uslužbenec |- |} === Pari === V tretjem tednu so stanovalce razdelili po parih. Pari morajo početi iste stvari(Jesti, piti, oditi spat...).Te pare je določila Elita. Čez teden pari tekmujejo za najbolj ''idealen par'', ki na koncu tedna dobi imuniteto. {|class="wikitable sortable" style="text-align:center; font-size:90%; " |- ! Stanovalec 1 ! Stanovalec 2 |- |bgcolor="#C71585"|Dijana |bgcolor="#C71585"| Tina |- |bgcolor="#7B68EE"|Ana |bgcolor="#7B68EE"|David |- |bgcolor="#FFFF00"|Ana Mari |bgcolor="#FFFF00"|Sebastjan B |- |bgcolor="#1E90FF"|Marko |bgcolor="#1E90FF"|Žiga |- |bgcolor="#7CFC00"|Nina |bgcolor="#7CFC00"|Sebastjan Z |- |bgcolor="#FF7F50"|Darja |bgcolor="#FF7F50"|Tomaž |- |} === Big Brother pevsko tekmovanje === Stanovalci so se čez teden pripravljali na nastop, ki so ga imeli v petek 3.4. v oddaji v živo. Po telefonskem glasovanju gledalcev sta bili zmagovalki Ana Mari in Tina, ki sta si priborili imuniteto. {|class="wikitable sortable" style="text-align:center; font-size:90%; " |- ! Stanovalci ! Nastop ! Mesto |- style="background:gold;" ||Ana Mari & Tina ||Rhianna and Kanye West ||1 |- style="background:silver;" ||Pia ||Jennifer Lopez ||2 |- bgcolor="bronze" ||Žiga ||Pink ||3 |- ||Ana & David ||Blues Brothers ||4 |- |Nina |Magnifico |5 |- |Darja, Sebastjan B, Tibor |Elton John, Axl Rose, Freddie Mercury |6 |- |Marko, Sebastjan Z, Tomaž |Sestre |7 |} ==Predvajanje== PON ob 21.00,21.20 ali 21.30 (90 minut)<br> TOR - ČET ob 20.00,21.30 ali po fimu (90 minut)<br> PET ob 20.00 - 22.00 oddaja v živo (izpadanje) (120 min)<br> SOB in NED ob 20.00, po moto gp ali po filmu (90 minut)<br> Skupaj 106 oddaj ===V živo iz hiše Brother=== Gledalci so med tednom si lahko na kratko ogledali kaj se dogaja v hiši brezplačno. PON - PET V živo iz hiše Big Brother ob 16.00 (30 min) in ob 17.45 (15 min) od 9. marca do 29. marca<br> PON - PET v živo iz hiše Big Brother ob 13.00 (30 min) in ob 16.15 (15 min) od 29. marca do 19. junija (2x 75 oddaj = 150 oddaj)<br> SRE V živo iz hiše Big Brother ob 23.00 oz. po dnevni oddaji (30 min ali 2x 15 min) (25 oddaj)<br> PET V živo iz hiše Big Brother ob 22.00 oz. po oddaji v živo (30 min) (15 oddaj) <br> Skupaj 190 oddaj {{Big Brother Slovenija}} [[Kategorija:Big Brother Slovenija|*]] baw4la3lldudlfka5f32cfhg2hibefl San Di Ego 0 415245 6753155 6556555 2026-09-20T13:30:53Z Jure Anžič 250901 /* Diskografija */ Dodana vsebina 6753155 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = San Di Ego | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = Ljubljana, Slovenija | genre = {{hlist|[[rock]]|[[hard rock]]}} | years_active = 2013–danes | label = [[Dallas Records]] | associated_acts = | website = [http://www.sandiego.si/ sandiego.si] | current_members = Matic Nareks<br>Matic Ajdič<br>Mitja Kobal<br>Jure Doles | past_members = Sergej Škofljanec<br>Martin Rozman | module = | module2 = | module3 = }} '''San Di Ego''' (pisano tudi '''San Di EGO''') je slovenska [[rock]] skupina, ki deluje od začetka leta 2013. ==Zgodovina== Kmalu po ustanovitvi je izšel njihov prvi singel »Zadnji cent«, za katerega so posneli tudi videospot. Marca 2013 se je odvil predstavitveni koncert benda v ljubljanskem [[Orto bar|Orto baru]]. Kot singli so sledili: ljubezenska balada »Sonce je tam, kjer si ti«, priredba uspešnice skupine Bee Gees »Stayin' Alive«, »Domina«, »Izbrisani« in »To je to (za ta denar)«. Slednji je napovedal njihov albumski prvenec ''San Di Ego'', ki je izšel 27. oktobra 2014. 2015 so predstavili v živo posneti videospot za »Sonce je tam, kjer si ti«, aprila pa izdali priredbo [[Aleksander Mežek|Mežkove]] »Julije«, ki je bila [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na [[Val 202|Valu 202]]. Poleti 2014 so nastopili na festivalu Pivo in cvetje v [[Laško|Laškem]], 2015 pa so bili predskupina [[Šank rock|Šank Rocka]] na njihovem »comeback« koncertu v [[Križanke|Križankah]]. 27. februarja 2016 so s skladbo »Brez tebe« [[Nino Ošlak|Nina Ošlaka]] in Igorja Pirkoviča sodelovali na [[EMA 2016|Emi]]. Septembra 2016 so objavili priredbo »Touch Me« Samanthe Fox. Ta se jim je prihodnje leto pridružila na odru Piva in cvetja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-v-80-letih-je-z-njo-navdusevala-seksapilna-samantha-fox-zdaj-je-dobila-rockersko-preobleko.html|title=V 80 letih je z njo navduševala seksapilna Samantha Fox, zdaj je dobila rockersko preobleko |accessdate=3. 5. 2023 |date=26. 9. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/san-di-ego-samantha-nas-je-najprej-posteno-prestrasila.html|title=San Di Ego – Samantha nas je najprej pošteno prestrašila |accessdate=3. 5. 2023 |date=17. 7. 2017 |format= |work= }}</ref> Marca 2017 so izdali svojo drugo ploščo ''Doktor za rock'n'roll'', tretja z naslovom ''Zdaj je čas'' pa je sledila tri leta pozneje. Tako kot prva sta tudi ti dve izšli pri založbi Dallas Records. Po izidu tretjega albuma je skupino (nekje maja) najprej zapustil basist Martin Rozman, ki ga je nadomestil Mitja Kobal.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/san-di-ego-z-novim-basistom/ |title=San Di Ego z novim basistom |accessdate=3. 5. 2023 |date=25. 8. 2020 |format= |work= |archive-date=2023-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230503172153/https://www.rocker.si/san-di-ego-z-novim-basistom/ |url-status=dead }}</ref> Leta 2021 se je od njih poslovil tudi vokalist Sergej Škofljanec, novi pevec pa je postal Matic Nareks. Prvi singel, ki so ga posneli z njim, so bile »Vse besede« in je izšel avgusta.<ref>{{navedi splet |url=https://dallas.si/san-di-ego-vse-besede/ |title=SAN DI EGO – VSE BESEDE |accessdate=4. 5. 2023 |date=25. 8. 2021 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=_QvJZppM5OY|title=RADIOaktivno: San di Ego – Vse besede (07.09.2021) |accessdate=3. 5. 2023 |date=7. 9. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 2022 so sodelovali na [[Melodije morja in sonca 2022|41. Melodijah morja in sonca]] (»Človek mora imeti sanje«). ==Člani== ;Trenutni * Matic Nareks − vokal * Matic Ajdič − električna kitara, spremljevalni vokal * Mitja Kobal − bas kitara, spremljevalni vokal * Jure Doles − bobni ;Nekdanji * Sergej Škofljanec – vokal, akustična kitara, klavir * Martin Rozman – bas kitara, spremljevalni vokal ==Diskografija== ;Studijski albumi: * 2014: ''[[San Di Ego (album)|San Di Ego]]'' * 2017: ''Doktor za rock'n'roll'' * 2020: ''Zdaj je čas'' * 2023: ''Na drugi strani strahu' ' ;Live albumi: * 2021: ''[[Prešerna noč v Vrbi]]''(z [[Aleksandrom Mežek|Aleksandrom Mežkom]] ;Singli {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Naslov !! Album |- | rowspan="3"|2013 || Zadnji cent || rowspan="6" style="text-align:center"|''San Di Ego'' |- | Sonce je tam, kjer si ti |- | Stayin' Alive |- | rowspan="3"|2014 || Domina |- | Izbrisani |- | To je to (za ta denar) |- | rowspan="2"|2015 || Julija || ''Doktor za rock'n'roll'' |- | Pompin || style="text-align:center"|''San Di Ego'' |- | rowspan="2"|2016 || Brez tebe || rowspan="5"|''Doktor za rock'n'roll'' |- | Touch Me |- | rowspan="2"|2017 || Doktor za rock'n'roll |- | Gledam tvoje slike <small>(z [[Aleksander Mežek|Aleksandrom Mežkom]])</small> |- | rowspan="2"|2018 || Nisem svetnik |- | Dancing Queen || rowspan="8" style="text-align:center"|''Zdaj je čas'' |- | rowspan="3"|2019 || Zdaj je čas |- | Osamljeno dekle |- | Anita ni nikoli |- | rowspan="4"|2020 || Na rob sveta |- | Včasih jočem, ko sem sam |- | Ti |- | 30 |- | 2021 || Vse besede || rowspan="6" style="text-align:center"|— |- | rowspan="4"|2022 || Ob meni lepa |- | Ko je ni zraven mene |- | Človek mora imeti sanje |- | Kaj pa ti veš, kaj je rock n roll |- | 2023 || Na drugi strani strahu |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/znana-imena-nastopajocih-na-izboru-ema-2016/382636 |title=Znana imena nastopajočih na izboru EMA 2016 |accessdate=24. 2. 2016 |date=5. 1. 2016 |format= |work=MMC}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/ema/san-di-ego-pred-emo-rock-se-zivi/386053 |title=San Di EGO pred Emo: Rock še živi! |accessdate=24. 2. 2016 |date=23. 2. 2016 |format= |work=MMC}} * {{navedi splet |url=https://www.facebook.com/SanDiEgoBand/info/?tab=page_info |title=About |accessdate=24. 2. 2016 |date= |format= |work=Facebook}} * {{navedi splet |url=http://www.sandiego.si/band |title=Band |accessdate=24. 2. 2016 |date= |format= |work=sandiego.si |archive-date=2016-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160302191619/http://www.sandiego.si/band |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/podkast/notice/173250839/174606596 |title=San Di EGO – Zdaj je čas |accessdate=4. 5. 2023 |date=4. 4. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/san-di-ego-zdaj-je-cas-2020/ |title=SAN DI EGO: ‘Zdaj je čas’ (2020) |accessdate=26. 2. 2020 |date=25. 2. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://evrovizija.com/mms-2022-san-di-ego-gre-za-fante-ki-dihajo-rock-n-roll/ |title=MMS 2022: San Di EGO – gre za fante, ki dihajo rock ‘n’ roll |accessdate=4. 5. 2023 |date=3. 7. 2022 |format= |work= }} == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] 7wxf5rjfaxm192vf0j7v6s1uk752s8g 6753157 6753155 2026-09-20T13:31:30Z Jure Anžič 250901 /* Diskografija */ Popravek črkovanja 6753157 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = San Di Ego | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = Ljubljana, Slovenija | genre = {{hlist|[[rock]]|[[hard rock]]}} | years_active = 2013–danes | label = [[Dallas Records]] | associated_acts = | website = [http://www.sandiego.si/ sandiego.si] | current_members = Matic Nareks<br>Matic Ajdič<br>Mitja Kobal<br>Jure Doles | past_members = Sergej Škofljanec<br>Martin Rozman | module = | module2 = | module3 = }} '''San Di Ego''' (pisano tudi '''San Di EGO''') je slovenska [[rock]] skupina, ki deluje od začetka leta 2013. ==Zgodovina== Kmalu po ustanovitvi je izšel njihov prvi singel »Zadnji cent«, za katerega so posneli tudi videospot. Marca 2013 se je odvil predstavitveni koncert benda v ljubljanskem [[Orto bar|Orto baru]]. Kot singli so sledili: ljubezenska balada »Sonce je tam, kjer si ti«, priredba uspešnice skupine Bee Gees »Stayin' Alive«, »Domina«, »Izbrisani« in »To je to (za ta denar)«. Slednji je napovedal njihov albumski prvenec ''San Di Ego'', ki je izšel 27. oktobra 2014. 2015 so predstavili v živo posneti videospot za »Sonce je tam, kjer si ti«, aprila pa izdali priredbo [[Aleksander Mežek|Mežkove]] »Julije«, ki je bila [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na [[Val 202|Valu 202]]. Poleti 2014 so nastopili na festivalu Pivo in cvetje v [[Laško|Laškem]], 2015 pa so bili predskupina [[Šank rock|Šank Rocka]] na njihovem »comeback« koncertu v [[Križanke|Križankah]]. 27. februarja 2016 so s skladbo »Brez tebe« [[Nino Ošlak|Nina Ošlaka]] in Igorja Pirkoviča sodelovali na [[EMA 2016|Emi]]. Septembra 2016 so objavili priredbo »Touch Me« Samanthe Fox. Ta se jim je prihodnje leto pridružila na odru Piva in cvetja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-v-80-letih-je-z-njo-navdusevala-seksapilna-samantha-fox-zdaj-je-dobila-rockersko-preobleko.html|title=V 80 letih je z njo navduševala seksapilna Samantha Fox, zdaj je dobila rockersko preobleko |accessdate=3. 5. 2023 |date=26. 9. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/san-di-ego-samantha-nas-je-najprej-posteno-prestrasila.html|title=San Di Ego – Samantha nas je najprej pošteno prestrašila |accessdate=3. 5. 2023 |date=17. 7. 2017 |format= |work= }}</ref> Marca 2017 so izdali svojo drugo ploščo ''Doktor za rock'n'roll'', tretja z naslovom ''Zdaj je čas'' pa je sledila tri leta pozneje. Tako kot prva sta tudi ti dve izšli pri založbi Dallas Records. Po izidu tretjega albuma je skupino (nekje maja) najprej zapustil basist Martin Rozman, ki ga je nadomestil Mitja Kobal.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/san-di-ego-z-novim-basistom/ |title=San Di Ego z novim basistom |accessdate=3. 5. 2023 |date=25. 8. 2020 |format= |work= |archive-date=2023-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230503172153/https://www.rocker.si/san-di-ego-z-novim-basistom/ |url-status=dead }}</ref> Leta 2021 se je od njih poslovil tudi vokalist Sergej Škofljanec, novi pevec pa je postal Matic Nareks. Prvi singel, ki so ga posneli z njim, so bile »Vse besede« in je izšel avgusta.<ref>{{navedi splet |url=https://dallas.si/san-di-ego-vse-besede/ |title=SAN DI EGO – VSE BESEDE |accessdate=4. 5. 2023 |date=25. 8. 2021 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=_QvJZppM5OY|title=RADIOaktivno: San di Ego – Vse besede (07.09.2021) |accessdate=3. 5. 2023 |date=7. 9. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 2022 so sodelovali na [[Melodije morja in sonca 2022|41. Melodijah morja in sonca]] (»Človek mora imeti sanje«). ==Člani== ;Trenutni * Matic Nareks − vokal * Matic Ajdič − električna kitara, spremljevalni vokal * Mitja Kobal − bas kitara, spremljevalni vokal * Jure Doles − bobni ;Nekdanji * Sergej Škofljanec – vokal, akustična kitara, klavir * Martin Rozman – bas kitara, spremljevalni vokal ==Diskografija== ;Studijski albumi: * 2014: ''[[San Di Ego (album)|San Di Ego]]'' * 2017: ''Doktor za rock'n'roll'' * 2020: ''Zdaj je čas'' * 2023: ''Na drugi strani strahu' ' ;Live albumi: * 2021: ''[[Prešerna noč v Vrbi]]''(z [[Aleksander Mežek|Aleksandrom Mežkom]] ;Singli {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Naslov !! Album |- | rowspan="3"|2013 || Zadnji cent || rowspan="6" style="text-align:center"|''San Di Ego'' |- | Sonce je tam, kjer si ti |- | Stayin' Alive |- | rowspan="3"|2014 || Domina |- | Izbrisani |- | To je to (za ta denar) |- | rowspan="2"|2015 || Julija || ''Doktor za rock'n'roll'' |- | Pompin || style="text-align:center"|''San Di Ego'' |- | rowspan="2"|2016 || Brez tebe || rowspan="5"|''Doktor za rock'n'roll'' |- | Touch Me |- | rowspan="2"|2017 || Doktor za rock'n'roll |- | Gledam tvoje slike <small>(z [[Aleksander Mežek|Aleksandrom Mežkom]])</small> |- | rowspan="2"|2018 || Nisem svetnik |- | Dancing Queen || rowspan="8" style="text-align:center"|''Zdaj je čas'' |- | rowspan="3"|2019 || Zdaj je čas |- | Osamljeno dekle |- | Anita ni nikoli |- | rowspan="4"|2020 || Na rob sveta |- | Včasih jočem, ko sem sam |- | Ti |- | 30 |- | 2021 || Vse besede || rowspan="6" style="text-align:center"|— |- | rowspan="4"|2022 || Ob meni lepa |- | Ko je ni zraven mene |- | Človek mora imeti sanje |- | Kaj pa ti veš, kaj je rock n roll |- | 2023 || Na drugi strani strahu |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/znana-imena-nastopajocih-na-izboru-ema-2016/382636 |title=Znana imena nastopajočih na izboru EMA 2016 |accessdate=24. 2. 2016 |date=5. 1. 2016 |format= |work=MMC}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/ema/san-di-ego-pred-emo-rock-se-zivi/386053 |title=San Di EGO pred Emo: Rock še živi! |accessdate=24. 2. 2016 |date=23. 2. 2016 |format= |work=MMC}} * {{navedi splet |url=https://www.facebook.com/SanDiEgoBand/info/?tab=page_info |title=About |accessdate=24. 2. 2016 |date= |format= |work=Facebook}} * {{navedi splet |url=http://www.sandiego.si/band |title=Band |accessdate=24. 2. 2016 |date= |format= |work=sandiego.si |archive-date=2016-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160302191619/http://www.sandiego.si/band |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/podkast/notice/173250839/174606596 |title=San Di EGO – Zdaj je čas |accessdate=4. 5. 2023 |date=4. 4. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/san-di-ego-zdaj-je-cas-2020/ |title=SAN DI EGO: ‘Zdaj je čas’ (2020) |accessdate=26. 2. 2020 |date=25. 2. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://evrovizija.com/mms-2022-san-di-ego-gre-za-fante-ki-dihajo-rock-n-roll/ |title=MMS 2022: San Di EGO – gre za fante, ki dihajo rock ‘n’ roll |accessdate=4. 5. 2023 |date=3. 7. 2022 |format= |work= }} == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] ro438s7bwpat38f9i6uondtjpb05nkc 6753158 6753157 2026-09-20T13:31:53Z Jure Anžič 250901 /* Diskografija */ Popravek črkovanja 6753158 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = San Di Ego | image = | image_size = | landscape = | alt = | caption = | background = group_or_band | alias = | origin = Ljubljana, Slovenija | genre = {{hlist|[[rock]]|[[hard rock]]}} | years_active = 2013–danes | label = [[Dallas Records]] | associated_acts = | website = [http://www.sandiego.si/ sandiego.si] | current_members = Matic Nareks<br>Matic Ajdič<br>Mitja Kobal<br>Jure Doles | past_members = Sergej Škofljanec<br>Martin Rozman | module = | module2 = | module3 = }} '''San Di Ego''' (pisano tudi '''San Di EGO''') je slovenska [[rock]] skupina, ki deluje od začetka leta 2013. ==Zgodovina== Kmalu po ustanovitvi je izšel njihov prvi singel »Zadnji cent«, za katerega so posneli tudi videospot. Marca 2013 se je odvil predstavitveni koncert benda v ljubljanskem [[Orto bar|Orto baru]]. Kot singli so sledili: ljubezenska balada »Sonce je tam, kjer si ti«, priredba uspešnice skupine Bee Gees »Stayin' Alive«, »Domina«, »Izbrisani« in »To je to (za ta denar)«. Slednji je napovedal njihov albumski prvenec ''San Di Ego'', ki je izšel 27. oktobra 2014. 2015 so predstavili v živo posneti videospot za »Sonce je tam, kjer si ti«, aprila pa izdali priredbo [[Aleksander Mežek|Mežkove]] »Julije«, ki je bila [[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]] na [[Val 202|Valu 202]]. Poleti 2014 so nastopili na festivalu Pivo in cvetje v [[Laško|Laškem]], 2015 pa so bili predskupina [[Šank rock|Šank Rocka]] na njihovem »comeback« koncertu v [[Križanke|Križankah]]. 27. februarja 2016 so s skladbo »Brez tebe« [[Nino Ošlak|Nina Ošlaka]] in Igorja Pirkoviča sodelovali na [[EMA 2016|Emi]]. Septembra 2016 so objavili priredbo »Touch Me« Samanthe Fox. Ta se jim je prihodnje leto pridružila na odru Piva in cvetja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/video-v-80-letih-je-z-njo-navdusevala-seksapilna-samantha-fox-zdaj-je-dobila-rockersko-preobleko.html|title=V 80 letih je z njo navduševala seksapilna Samantha Fox, zdaj je dobila rockersko preobleko |accessdate=3. 5. 2023 |date=26. 9. 2016 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/san-di-ego-samantha-nas-je-najprej-posteno-prestrasila.html|title=San Di Ego – Samantha nas je najprej pošteno prestrašila |accessdate=3. 5. 2023 |date=17. 7. 2017 |format= |work= }}</ref> Marca 2017 so izdali svojo drugo ploščo ''Doktor za rock'n'roll'', tretja z naslovom ''Zdaj je čas'' pa je sledila tri leta pozneje. Tako kot prva sta tudi ti dve izšli pri založbi Dallas Records. Po izidu tretjega albuma je skupino (nekje maja) najprej zapustil basist Martin Rozman, ki ga je nadomestil Mitja Kobal.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rocker.si/san-di-ego-z-novim-basistom/ |title=San Di Ego z novim basistom |accessdate=3. 5. 2023 |date=25. 8. 2020 |format= |work= |archive-date=2023-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230503172153/https://www.rocker.si/san-di-ego-z-novim-basistom/ |url-status=dead }}</ref> Leta 2021 se je od njih poslovil tudi vokalist Sergej Škofljanec, novi pevec pa je postal Matic Nareks. Prvi singel, ki so ga posneli z njim, so bile »Vse besede« in je izšel avgusta.<ref>{{navedi splet |url=https://dallas.si/san-di-ego-vse-besede/ |title=SAN DI EGO – VSE BESEDE |accessdate=4. 5. 2023 |date=25. 8. 2021 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.youtube.com/watch?v=_QvJZppM5OY|title=RADIOaktivno: San di Ego – Vse besede (07.09.2021) |accessdate=3. 5. 2023 |date=7. 9. 2021 |format= |work= }}</ref> Leta 2022 so sodelovali na [[Melodije morja in sonca 2022|41. Melodijah morja in sonca]] (»Človek mora imeti sanje«). ==Člani== ;Trenutni * Matic Nareks − vokal * Matic Ajdič − električna kitara, spremljevalni vokal * Mitja Kobal − bas kitara, spremljevalni vokal * Jure Doles − bobni ;Nekdanji * Sergej Škofljanec – vokal, akustična kitara, klavir * Martin Rozman – bas kitara, spremljevalni vokal ==Diskografija== ;Studijski albumi: * 2014: ''[[San Di Ego (album)|San Di Ego]]'' * 2017: ''Doktor za rock'n'roll'' * 2020: ''Zdaj je čas'' * 2023: ''Na drugi strani strahu'' ;Live albumi: * 2021: ''[[Prešerna noč v Vrbi]]''(z [[Aleksander Mežek|Aleksandrom Mežkom]] ;Singli {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Naslov !! Album |- | rowspan="3"|2013 || Zadnji cent || rowspan="6" style="text-align:center"|''San Di Ego'' |- | Sonce je tam, kjer si ti |- | Stayin' Alive |- | rowspan="3"|2014 || Domina |- | Izbrisani |- | To je to (za ta denar) |- | rowspan="2"|2015 || Julija || ''Doktor za rock'n'roll'' |- | Pompin || style="text-align:center"|''San Di Ego'' |- | rowspan="2"|2016 || Brez tebe || rowspan="5"|''Doktor za rock'n'roll'' |- | Touch Me |- | rowspan="2"|2017 || Doktor za rock'n'roll |- | Gledam tvoje slike <small>(z [[Aleksander Mežek|Aleksandrom Mežkom]])</small> |- | rowspan="2"|2018 || Nisem svetnik |- | Dancing Queen || rowspan="8" style="text-align:center"|''Zdaj je čas'' |- | rowspan="3"|2019 || Zdaj je čas |- | Osamljeno dekle |- | Anita ni nikoli |- | rowspan="4"|2020 || Na rob sveta |- | Včasih jočem, ko sem sam |- | Ti |- | 30 |- | 2021 || Vse besede || rowspan="6" style="text-align:center"|— |- | rowspan="4"|2022 || Ob meni lepa |- | Ko je ni zraven mene |- | Človek mora imeti sanje |- | Kaj pa ti veš, kaj je rock n roll |- | 2023 || Na drugi strani strahu |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/znana-imena-nastopajocih-na-izboru-ema-2016/382636 |title=Znana imena nastopajočih na izboru EMA 2016 |accessdate=24. 2. 2016 |date=5. 1. 2016 |format= |work=MMC}} * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/ema/san-di-ego-pred-emo-rock-se-zivi/386053 |title=San Di EGO pred Emo: Rock še živi! |accessdate=24. 2. 2016 |date=23. 2. 2016 |format= |work=MMC}} * {{navedi splet |url=https://www.facebook.com/SanDiEgoBand/info/?tab=page_info |title=About |accessdate=24. 2. 2016 |date= |format= |work=Facebook}} * {{navedi splet |url=http://www.sandiego.si/band |title=Band |accessdate=24. 2. 2016 |date= |format= |work=sandiego.si |archive-date=2016-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160302191619/http://www.sandiego.si/band |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=https://val202.rtvslo.si/podkast/notice/173250839/174606596 |title=San Di EGO – Zdaj je čas |accessdate=4. 5. 2023 |date=4. 4. 2019 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rocker.si/san-di-ego-zdaj-je-cas-2020/ |title=SAN DI EGO: ‘Zdaj je čas’ (2020) |accessdate=26. 2. 2020 |date=25. 2. 2020 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://evrovizija.com/mms-2022-san-di-ego-gre-za-fante-ki-dihajo-rock-n-roll/ |title=MMS 2022: San Di EGO – gre za fante, ki dihajo rock ‘n’ roll |accessdate=4. 5. 2023 |date=3. 7. 2022 |format= |work= }} == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] 2qizc5y9v4au1se58zlev13bpuvgcnp Alergija 0 419727 6753298 6610863 2026-09-20T21:53:23Z TadejM 738 dodano infopolje 6753298 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition | name = Alergija | synonyms = | image = Hives2010.JPG | caption = [[Urtike]] so pogost alergijski simptom. | field = [[imunologija]] | symptoms = [[alergijski konjunktivitis|rdeče oči]], srbeč izpuščaj, bruhanje, [[rinoreja|izcedek iz nosu]], [[kratka sapa]], otekanje, [[kihanje]] in kašelj | complications = | onset = | duration = | types = [[alergijski rinitis|seneni nahod]], [[alergija na hrano]], [[atopijski dermatitis]], [[alergijsks astma]], [[anafilaksija]]<ref name=NIH2015Types/> | causes = [[genetika|genetski]] in okoljski dejavniki<ref name=Kay2000/> | risks = | diagnosis = na podlagi simptomov, [[kožni vbodni test|kožnega vbodnega testa]], [[preiskava krvi|krvnih preiskav]]<ref name=NIH2012pdf/> | differential = [[intoleranca za hrano]], [[zastrupitev s hrano]]<ref name=Bah2012/> | prevention = zgodnja izpostavljenost potencialnim alergenom<ref name=Sic2014/> | treatment = izogibanje znanim alergenom, zdravila, [[imunoterapija]]<ref name=NIH2015Imm/> | medication = [[kortikosteroidi|steroidi]], [[histaminski antagonist|antihistaminiki]], [[adrenalin (zdravilo)|adrenalin]], [[stabilizator mastocitov|stabilizatorji mastocitov]], [[antilevkotrien]]i<ref name=NIH2015Imm/><ref name=Review09/><ref>{{cite journal | vauthors = Finn DF, Walsh JJ | title = Twenty-first century mast cell stabilizers | journal = British Journal of Pharmacology | volume = 170 | issue = 1 | pages = 23–37 | date = September 2013 | pmid = 23441583 | pmc = 3764846 | doi = 10.1111/bph.12138 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = May JR, Dolen WK | title = Management of Allergic Rhinitis: A Review for the Community Pharmacist | journal = Clinical Therapeutics | volume = 39 | issue = 12 | pages = 2410–2419 | date = December 2017 | pmid = 29079387 | doi = 10.1016/j.clinthera.2017.10.006 | doi-access = free }}</ref> | prognosis = | frequency = pogosta<ref name=NIH2015Epi/> | deaths = }} '''Alergija''' je motnja [[Imunski sistem|imunskega sistema]], za katero so značilne pretirane reakcije, ki jih nosijo posamezna [[Protitelo|protitelesa]] (reaginski test ali IgE), na običajno neškodljive snovi, kot je [[cvetni prah]]. ==Zgodovina== Pojem "[[alergija]]" je bil uveden leta [[1906]], s katerim sta prva [[Dunaj|dunajska]] pediatra [[Clemens von Pirquet]] in [[Béla Schick]] opazovala, kako ima lahko [[imunski sistem]] tudi škodljivo vlogo pri spremenjenih odzivih po dajanju heterolognega seruma ali cepiva proti [[Črne koze|črnim kozam]] za terapevtske namene. [[Pirquet]] in [[Schick]] sta poimenovala ta pojav "alergija", iz grških besed ἄλλος, kar pomeni "drugo", in ἔργον, kar pomeni »delo« <ref>Von Pirquet C. (1906). "Allergie". ''Munch Med Wochenschr'' '''53''': 1457</ref>. Sprva so bile vse oblike preobčutljivosti razvrščene kot alergije, ker so mislili, da jih povzroči spremenba aktiviranega imunskega sistema. Kasneje je postalo jasno, da je vpletenih veliko različnih mehanizmov bolezni, ki imajo v skupnem nenormalno aktivacijo imunskega sistema. Leta [[1963]] sta [[Philip Gell]] in [[Robin Coombs]] predlagala nov sistem razvrščanja, ki je predvideval štiri vrste preobčutljivostne reakcije, znane kot nenavadni razred od I do IV <ref>Gell PGH, Coombs RRA. (1963). ''Clinical Aspects of Immunology''. London: Blackwell</ref>. S to novo klasifikacijo je bil izraz "alergija" rezerviran samo za tip I preobčutljivosti. == Simptomi == Za alergije so značilni vnetni odzivi na alergene; lokalni ali sistemski. Značilni so naslednji [[Simptom|simptomi]]: - nos: kihanje in otekanje nosne sluznice (alergični rinitis) - oči: rdečica in srbenje veznice (alergijski konjunktivitis). Skoraj vedno je to spremljevalni pojav alergijskega [[rinitisa]] - spodnje dihalne poti: draženje, bronhokonstrikcija, napadi astme - koža: alergijski dermatitis, kot je ekcem, urtikarija, nevrodermitis (delno) in kontaktni dermatitis Sistemski alergični odziv se imenuje tudi "anafilaksija": glede na stopnjo resnosti, lahko povzroči kožne reakcije, bronhokonstrikcijo, edem, hipotenzijo, vse do anafilaktičnega šoka z možnim pojavom kome, včasih smrtonosno ==Diagnosticiranje== Za alergijske reakcije so odgovorna "IgE" [[Protitelo|protitelesa]]. Običajo so prisotna pri vseh ljudeh. Za ugotavljanje prisotnosti teh protiteles se opravi krvni test. Visoka raven IgE protiteles v krvi kaže na alergijo, vendar je možna tudi pri ljudeh, ki niso alergični. Glavni test za diagnozo alergije je kožni test "[[Prick test]]." To je preiskava pri keteri pridejo pacijenti v stik z minimalno količino različnih alergenov (po navadi na podlahti), stiki alergenov in kože pa se tudi zbodejo s posebno iglo. Če ima pacient aktivna protitelesa IgE na določen alergen, bo opaziti rdečico, oteklino in srbečico - kar pa tudi pomeni, da je bolnik alergičen na dano snov. Druga raziskava pa uporablja tudi test "Rast" ([[Radio Allergo Sorbent Test]]), ki išče IgE neposredno v krvnem obtoku. Test z obliži, pa se uporablja za diagnozo alergijskega kontaktnega dermatitisa. Ta se izvede z lepljenjem obližev na kožo, na katerih so različni alergeni (po navadi na hrbtni del med lopaticama), za nekaj dni. == Povečanje števila alergij == Število skupnih alergij v zadnjih desetletjih se povečuje. Obstaja več hipotez o tem (globalnem) fenomenu. Sedaj je lažje odkriti vse vzroke, saj človeštvo namenja veliko pozornosti tem boleznim. Pred časom bi se alergije obravnavale kot nepomembne bolezni, z vidika vseh pomembnih zdravnikov. '''higiensko predpostavka''' V današnjem času "drži vodo" predpostavka, da je v državah z visokimi higijenskimi standardi manj obolevanj z različnimi boleznimi, vključno z alergijami. Otroci v državah z visokimi higienskimi standardi imajo boljši in močnejši imunski sistem od tistih v revnih državah. Po 2. svetovni vojni se je v državah Zahoda, močno povečalo število [[Astmatik|astmatikov]] in pljučnih bolnikov. Zakaj, če pa so življenjski pogoji zelo ugodni, bolj kot kjerkoli drugje na svetu? Znanstveniki pravijo, da lahko odgovor leži v nezadostnem razvoju imunskega sistema v otroštvu, zaradi prečistega okolja. '''povečana poraba kemikalij''' Po 2. svetovni vojni, se je večina škodljivih [[Kemikalija|kemikalij]] uporabljala brez posebnih kliničnih preskusov. Ali pa morda najbolj krivo to, da se kakovost zraka občutno poslabšuje poslabšuje, iz leta v leto? Švedski raziskovalci so ugotovili tudi, da so mnogi otroci alergičnani na vsaj eno sestavine plastičnih igrač. Ne glede na to, katera teorija je najbolj pravilna, je treba poudariti, da vsak človek različno reagira na zunanje dražljaje. Pogosto pa drži, da imajo ljudje, ki so občutljivi na cvetni prah dreves, tudi navzkrižne reakcije z različnimi vrstami sadja in zelenjave. Edina stvar, ki jo lahko z gotovostjo trdimo, je seznam alergenov. Tu so nekatere od njih: * [[cvetni prah]] * rž * breza * zdravila * penicilin * [[Lokalni anestetik|lokalni anestetiki]] * lešniki * sezam * [[Morski sadež|morski sadeži]] * soja * mleko * čebelji pik * lasje * pršice == Zdravljenje == Večina alergij se zdravi z zdravili, ki blažijo ali preprečujejo nastanek alergijskih [[Simptom|simptomov]], vendar to niso zdravila za alergijske bolezni. Ta antialergična sredstva so glede na klinično obliko in resnosti bolezni v različnih dozirnih oblikah (tabletah, nosnih sprejev, astme sprejev, kapljic za [[oči]], [[Krema|krem]], mazil in injekcij). Ta sredstva delimo tudi glede na različno časovno pojavljanje alergij, proti katerim jih uporabljamo (akutno, stalno, oziroma preventivna uporaba sredstev). Primeri aktivnih snovi uporabljenih pri antialergijskih zdravilih: * [[Antihistaminik|antihistaminiki]] (npr. [[loratadin]]) * adrenalin (za hude reakcije) * [[Glukokortikoid|glukokortikoidi]] (npr. [[prednizon]]) * stabilizatorji [[Mastocit|mastocitov]] (npr. [[kromolin natrij]]) * [[P2-agonist|p2-agonisti]] (npr. [[salbutamol]]) * [[Antagonist|antagonisti]] receptorjev [[Levkotrien|levkotrienov]] (npr. [[montelukast]]) * [[teofilin]] - humanizirana monoklonska omalizumab protitelesa ([[Xolair]]), uporabljena pri primerih s hudo alergijsko astmo V nekaterih primerih lahko alergije privedejo do hudih akutnih primerov anafilaktičnega šoka, so smrtno nevarni in zahtevajo nujne medicinske ukrepe: * uporabo antihistaminikov intravenozno * uporabo [[adrenalin]] intramuskularno in intravenozno * uporabo [[Glukokortikoid|glukokortikoidi]] Za bolnike, pri katerih je znano, da so v nevarnosti, da lahko doživijo [[anafilaktični šok]] (npr. alergije zaradi pikov žuželk)), obstoja tudi v "set nujne prve pomoči" z antihistaminskimi in kortikosteroidnimi zdravili, inhalacijskim sredstvom in tudi adrenalinski avto-injektor (adrensko pero). ==Viri== {{sklici}} ==Glej tudi== [[Kategorija:Alergologija]] {{normativna kontrola}} n1uzac65p8g00a8gr0virgpzvufsnd1 Dubrave, Gradiška 0 423102 6753290 6572523 2026-09-20T20:58:30Z ~2026-50678-88 266087 /* */ 6753290 wikitext text/x-wiki '''Dubrave''' so [[naselje]] v občini [[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]], [[Bosna in Hercegovina]]. ==Deli naselja== Dubrave. ==Prebivalstvo== {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="6" | Pregled števila prebivalcev po letih |- | [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] |- | - || - || - || 1.880 || 2.362 || 2.581 |- |} {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="3" | Narodna sestava prebivalstva po letih |- | [[1971]]<ref>{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1971/pdf/G19714001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1971. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1981]]<ref>{{navedi splet| url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G1981/pdf/G19814001.pdf |title=Nacionalni sastav stanovništva SFR Jugoslavije 1981. |work=stat.gov.rs}}</ref> || [[1991]]<ref name="Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991.">{{navedi splet|url=http://www.fzs.ba/Dem/Popis/nacionalni%20sastav%20stanovnistva%20po%20naseljenim%20mjestima%20bilten%20234.pdf|title=Nacionalni sastav stanovništva Republike Bosne i Hercegovine 1991.|work=fzs.ba|accessdate=2016-08-07|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305040829/http://www.fzs.ba/Dem/Popis/nacionalni%20sastav%20stanovnistva%20po%20naseljenim%20mjestima%20bilten%20234.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | {{Tortni diagram | caption=skupaj: 1.880 | label1 = [[Muslimani]] 1.814 | value1 = 96,48 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 29 | value2 = 1,54 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 1 | value3 = 0,05 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 10 | value4 = 0,53 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 26 | value5 = 1,38 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 2.362 | label1 = [[Muslimani]] 2.124 | value1 = 89,92 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 25 | value2 = 1,05 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 5 | value3 = 0,21 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 158 | value4 = 6,68 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 50 | value5 = 2,11 | color5 = #FFBF00 }} || {{Tortni diagram | caption=skupaj: 2.581 | label1 = [[Muslimani]] 2.413 | value1 = 93,49 | color1 = #228B22 | label2 = [[Srbi]] 36 | value2 = 1,39 | color2 = #FF0000 | label3 = [[Hrvati]] 4 | value3 = 0,15 | color3 = #4169E1 | label4 = [[Jugoslovani]] 74 | value4 = 2,86 | color4 = #C71585 | label5 = drugi in neznano 54 | value5 = 2,09 | color5 = #FFBF00 }} |- |} ==Viri== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{bih-naselje-stub}} {{Gradiška}} [[Kategorija:Naselja občine Gradiška]] 26n37kme89idn4wamdbfo70kxc1hgw1 Mednarodni festival računalniške umetnosti 0 424584 6753385 6742451 2026-09-21T10:48:12Z ~2026-50908-16 266109 dodala sem naslov 6753385 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{refimprove}} [[Slika:Mfru-festival-banner-2016.jpg|right|thumb|Uradni banner MFRU 2016.]] '''Mednarodni festival računalniške umetnosti''', znan tudi pod kratico '''MFRU''' je v Sloveniji in tudi širši regiji v svojih začetkih opravil pionirsko delo pri predstavljanju teorije in umetniške prakse računalniške umetnosti in novih medijev ter je tako ena od osrednjih inštitucij računalniške, elektronske, novo medijske, inter(trans) medijske oziroma interdisciplinarne umetnosti v regiji, ki skrbi tako za predstavitev kot tudi za razvoj te umetnosti in teorije. == Zgodovina == Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je prvič potekal leta 1995 v Mariboru, Slovenija. Na festivalih se je zvrstilo na desetine domačih in tujih umetnikov, umetnic, teoretičark in teoretikov, kuratorjev in kuratoric. Med njimi je bilo kar nekaj svetovnih zvezd in pionirjev računalniške in elektronske umetnosti, ki so v tej veji sodobne umetnosti pustili neizbrisen pečat s svojo umetniško prakso, poznavanjem tehnologije in umeščanjem novo medijske umetnosti v družbeni kontekst. == Potek == Mednarodni festival računalniške umetnosti poteka vsako leto približno pet dni v mesecu oktobru v organizaciji javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor). Program je sestavljen iz razstav umetniških instalacij, performansev, koncertov, diskurzivnega programa, delavnic in spremljevalnih dogodkov, ki jih izbirajo povabljeni kuratorji in selektorji ter programski vodje festivala, ki v zadnjih letih delujejo v logiki triletnega mandata. Festival je vedno povezoval različne lokacije in prostore v mestu in tudi v sosednjih mestih oziroma različne mestne, regijske in mednarodne producente, institucije in festivale podobnih zanimanj. Že od samega začetka je vzpostavil sodelovanje z izobraževalnimi institucijami vseh nivojev, torej od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, do univerz in akademij novo medijskih programov iz Maribora, Slovenije in mednarodnega prostora. Že vrsto let poteka tudi izbor treh najboljših študentskih intermedijskih umetniških projektov, ki so predstavljali v okviru festivala ter dobijo tudi denarno nagrado. == Seznam festivalskih edicij == === 1995 – 1. MFRU === Prva festivalska edicija je potekala med 19. 8. in 2. 9. 1995. Prvenstveno je bila namenjena predstavitvi slovenskih računalniških umetnosti oz. slovenskih ustvarjalcev računalniške umetnosti. Tema: Predstavitev slovenskih računalniških umetnosti Selektorji: [[Marina Gržinić]], [[Aleksandra Kostić]], [[Jože Slaček]] Seznam sodelujočih: Andrej Troha, Atanor (Sašo Dimitrovski, Vesna Peteršin, Aleksander Ruben, Arijan Šiška, Florent - Olivier Xardelle), Werkstadt Graz, Vojko Pogačar, Špela Hudnik, Machiko Kusahara, Inštitut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), Peter Ciuha, Tjaša Demšar, Marina Gržinić + Aina Šmid, Darij Kreuh, Metod Vidic, Art Futura, Marko Peljhan (Ladomir - OAKTYPA) + Alfred Anžlovar + Luka Frelih + Grega-Tao Vrhovec-Samobolec, Mitja Praznik, Bojan Štokelj, Erkki Huhtamo, Neven Korda, ICC Tokijo, Studio K7, Christan Vanderborght, Archiomediala, British Computer Animation, Zemira Alajbegovič, Mitja Reichenberg, Bogdan Soban, Inštitut Egon Marč - Marko Košnik Virant, Sašo Jankovič, INTIMA Theatre, OŠ Milan Šušteršič, Marjan Kokot, Josef Klammer + Seppo Grundler, Andrej Škrlep, Darij Zadnikar, Božidar Kante, [[Srečo Dragan]], [[Janez Strehovec]]<br /> === 1996 – 2. MFRU === Drugi MFRU je potekal med 24. 8. in 2. 9. 1996. Tematsko so ga posvetili odnosu med tehnologijo in telesom, denimo možnostim alternativnih teles oz. teles prihodnosti. V sklopu festivala je performiral ciprsko-avstralski umetnik Stelarc, ki je v svoji umetniški praksi osredišča koncept človeškega telesa kot nečesa zastarelega, nečesa, kar je s tehnologijo potrebno razširiti, izboljšati oz. nadgraditi. Tema: Nova telesnost Selektorji: Erkki Huhtamo, Aleksandra Kostić, Machiko Kusahara, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Georg Legrady, Erkki Huhtamo, Igor Štromajer, [[Bojana Kunst]], Marina Gržinić + Aina Šmid, Marko Rodošek, Machiko Kusahara, Monika Fleischmann, Wolfgang Strauss, Margaret Morse, Stelarc, Kathy Rae Huffman, [[Vuk Ćosić]], Luka Frelih, Teo Spiller, Trevor Batten, Marko Butina, EIKE, Alain Escalle, Takahiko Iimura, Branka D. Jurišić, Raj Petrot Kraljev, Darij Kreuh, Sigrid Langrehr, Petra de Nijs, OŠ Borci za severno mejo, Maribor, Rozika Puvar, Nada Prlja, Mojca Sekulić, Ivo Buda, Jacek Szleszynski, Rasa Smite + Raitis Smits, Sokolski dom Ilirska Bistrica (Marko Sekatin, Miloš Barbiš, Marko Gorišek, Franc Dovgan), Marko Seketin, CYBERFLASH, Bojan Štrokelj, [[Srečo Dragan]], Aleksandro Amaducci, Vojko Pogačar, Pavel Kopriva, Wojciech Bruszewski, [[Janez Strehovec]], Boris Horvat, [[Blaž Zupan]], Raj Pertot Kraljev <br /> === 1997 – 3. MFRU === Tretji festival je potekal med 2. in 10. oktobrom 1997. Ključno programsko izhodišče je bil odnos med ustvarjalcem, ki so ga koncipirali kot oddajnika in gledalcem, ki so ga razumeli kot sprejemnika. A pri tem lahko tudi gledalec postane oddajnik in umetnik sprejemnik, poziciji se zamenjata in doseže se interaktivnost. Tema: Interaktivna umetnost Selektorji: Jože Slaček, Aleksandra Kostić, Peter Tomaž Dobrila Seznam sodelujočih: Petra de Nijs, Teo Spiller, Marko Rodošek, Paul Sermon, Simon Briggs, Darij Kreuh, [[Srečo Dragan]], [[Marjetica Potrč]], [[Alenka Pirman]], Petra Varl Simončič, Igor Štromajer, [[Dragan Živadinov]], Dolores Šegina, Dejan Štampar, Borut Wenzel, Nataša Prosenc, Darko Golija, Damijan Kracina, Darinko Kores-Jacks, Franc Purg, Sašo Janković, Janez Strehovec, Bojan Štrokelj, Dejan Flaškar, Mirja Koštomaj, Igor Kuduz, Vladislav Knežević, Simon Bogojević Narath, Marko Kalogjera, Thomas Bayrle, Anne Farrell, Phil Earle, Paul Booker, DJ Ozzy, Nigel Helyer, Ken Gregory, Margaret Jahrmann + Max Moswitzer, Primary School Bratov Polančičev, Marko Marjaž, Marti Ribas + Nuria Garcia, Matjaž Godec, Čriček, Leonard Rubins, Sokolski dom Production Ilirska Bistrica <br /> === 1998 – 4. MFRU === Četrti MFRU je potekal med 11. in 15. majem 1998. Teme tokrat niso določili. Ena izmed najbolj odmevnih udeleženk festivala je bila ruska pionirka internetne umetnosti in teoretičarka Olia Lialina. Selektorja: Igor Štromajer, Stelarc Seznam sodelujočih: Olia Lianina, [[Srečo Dragan]], [[The Stroj]], Random Logic, Bojan Štokelj, Jaka Železnikar, Christina Goestl, Bogan Soban, Leonard Rubins, Marko Rodošek, Marryann, Trevor Batten, Heidemarie Seblatnig, Jordan Crandell, Teo Spiller, Stelarc, [[Melita Zajc]], Bojana Kunst, Mojca Kumerdej, Janez Strehovec, [[Laibach]], Gledališče čez cesto, OŠ Bojana Ilicha, Vuk Ćosić, Marko Peljhan, Marjan Kokot, Koda Publishing House, Brane Zorman, Netbase to, Damijan Kracina, Dominik Križan, Gašper Jemec, Wipeout <br /> === 1999 – 5. MFRU === Peta festivalska edicija je potekala med 9. in 15. majem 1999. Krovne teme ponovno niso izbrali. Pomemben del programa so bili premisleki o kibernetičnem feminizmu, ki so ga razumeli ne zgolj kot (arheološko) orodje, temveč kot dejanje za uveljavljanje pomena, saj odpira tehnične, politične, etične in pravne interpretacije. V sklopu festivala so izdali zbornik prispevkov Spektralizacija tehnologije: Od drugod do kiberfeminizma in nazaj, ki ga je uredila Marina Gržinić v sodelovanju z Adele Eisenstein. Selektorji: Marina Gržinić, Stelarc, Igor Štromajer Seznam sodelujočih: Igor Štromajer, cw4t7abs, Stelarc, Rainer Linz, Steven Middleton, Rachel Armstrong, Lisa Brandt, Cornelia Sollfrank, Kathy Rae Huffman, Helene von Oldenburg, Claudia Reiche, Eva Ursprung, Marina Gržinić, Margarete Jahrmann, Gordana Andjelić Galić, Eclipse, Jill Godmilow, Enes Zlatnar, Darij Kreuh, Bogdan Soban, Martin Očko, Marjan Šijanec, Gordana Novaković, Teo Spiller, Mark Tribe, Brian Goldfarb, Aleksander Bassin, Morfej, hHex, Klon ART, I O SUB SYStems, Marko Rodošek, Branko Cerovac, SERŠ Maribor, Tine Gornik, Peter Janžič, Jaka Uršič, Tine Erjavec, Denis Škrbal, OŠ Ludvik Pliberšek, Andrius Ventslova, Bojan Štokelj, Leonard Rubins, Bojan Jurc, Yam Damil, Blind Passengers <br /> === 2000 – 6. MFRU === Šesti MFRU je potekal od 23. do 27. maja 2000. Ponovno so v ospredje postavili razumevanje telesa. Selektorica Kathy Rae Huffman se je pri svojem izboru osredotočila na VRML predstavitve in E-dentity obstoj, Marina Gržinić pa telo, ženske strategije in vizualizacijske projekte v digitalnih medijih, Jurij Krpan pa na projekte, ki se ukvarjajo z razvijanjem protez delov telesa. Tema: Pojavnost in odnosi do telesa v umetnosti odvisni od novih tehnologij Selektorji: Kathy Rae Huffman, Marina Gržinić, Jurij Krpan Seznam sodelujočih: Teo Spiller, Marina Gržinić, Nina Czegledy, Marikki Hakola, Ardele Lister, Kathy Rae Huffman, Ken Feingold, Arthur Elsenaar, Stelarc, Chico McMurtrie, Stahl Stenslie, Marcel-Li Antunez Roca, Dr Igor Čuček, Dr Miro Gurnee, Dr Tomislav Klokočovnik, Dr Matjaž Jeras, Dr Mio Knežević, Ive Tabar, Karel Dudesek, Luka Drinovec, Tanja Ostojić, Martin Očko, Leonard Rubins, Video Data Bank, Božidar Svetek, Interakt, Janja Rakuš, Werkstadt Graz, Marjan Šijanec, Tomaž Brenk, Simon Šimat, Albin Bezjak, Gorazd Špajzer, Martin Smitz, Aleksandra Globokar, Vuk Ćosić, Ile Cvetovski, Kristina Miljanovski, Zvonomir Bakotin, Arghyro Paouri, Maria Pallier, Marko Rodošek, [[Srečo Dragan]], David Kokalj, Anica Uhan, Andreja Nunar, Goran Šajn, Jaka Krivic, Van Gogh TV, Vienna Faculty of Applied Arts, Bojana Kunst, Matjaž Kurinčič, Primož Dujc, Živa Moškrič, Tina Kolenik, Ciril Horjak, Markelj, Susa, Klavdij Zalar, Dušan Bučar, Miha Perčič, Robert Černelč, [[Franc Solina]], OŠ Franc Rozman Stane, Veztax, Joel Mull, Shocker-D, Trick-C, Damon Wild, Umek, Tine, Teenage Techno Punk, Diskordia, Smart, Aleksij, Alen, Dave Slide, Mery, Programme 5 <br /> === 2001 – 7. MFRU === Sedmi MFRU se je odvil med 22. in 26. majem 2001. Krovni temi sta bili tokrat dve, vsako je prispevala ena selektorica. Festivalska tema Kathy Ree Huffman je bila predstavitev »Hull Time Based Arts«, festivalska tema Eve Ursprung pa »Od virtualnega do realnega«. Selektorici: Kathy Rae Huffman, Eva Ursprung Kurator: Jurij Krpan Vodja festivala: Jože Slaček Seznam sodelujočih: Heimo Ranzenbacher, Werner Jauk, Alien Productions, Rob Gawthrop, Beverly Hood, Rachel Baker, Chico MacMurtrie, Cym, Bob Levene, Rahel Zweig, Ales Zemene, Mike Hentz, Gillian Dyson, Drew Hemment, lizvlx, son:DA, Timothy Duckrey, Chris Gladwin, Andrea Sodomka, Akademija za likovno umetnost - katedra za video, Fakulteta za računalništvo in informatiko - Laboratorij za računalniški vid, Ljubljana, Robert Černelč, Andrej Kustec, Mladen Stropnik, Živa Moškrič, Martina Gobec, Vasja Lebarič, Zoran Srdić, Boštjan Kavčič, Gorazd Bizjak, Nataša Sušek, Sašo Sedlaček, Dušan Bučar, Dominik Križan, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Žiga Kariž + Tobias Putrih, Minken Tokyo Ljubljana, Eclipse, Boris Benčič, group Kitsch (Lana Zdravkovič + Nenad Jelesejevič), Petar Dundov, Elex Red, Alen Sforzina, Shocker D, Blaž <br /> === 2002 – 8. MFRU === Osmi festival je potekal od 28. maja do 1. junija 2002. Tema: Telesa digitalne umetnosti. TELO: minljivo, bolno, klonirano in erotično v objemu tehnologije Selektorja: Jože Slaček, Eva Ursprung Selektor skupinske razstave ALU: [[Srečo Dragan]] Seznam sodelujočih: Keiko Takahashi + Shinji Sasada, Dietmar Offenhuber, Markus Decker, Jomasound, son:DA, Virtualne baze Intima + Igor Štromajer, [[Srečo Dragan]], Stelarc, Dušan Zidar, Eva Ursprung + Heimo Ranzenbacher, Takumi Endo, Norman Lin, Zoran Srdić, Gašper Jemec + Sylvia Smejkalova, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Boštjan Kavčič, Kristina Horvat Blažinović, Arven Šakti Kralj, Jernej Mali, Dušan Bučar, Kitsch Art, [[Franc Solina]], MULTI VIDEO 2002 video production ALU (Mladen Stropnik, Metka Zupanič, Jelena Šimunić, Boštjan Lapajne, Tomaž Tomažin, Matej Košir, Miran Pflaum, Nikolaj Vogel, Luka Mancini, Jan petrič, Helena Križnar, Matjaž Čuk, Boštjan Kavčič, Tanja Vergeles, Maja Pučl, Ana Zadnik, Sanela Jahić, Matej Laurenčič, Valentina Verč, Vesna Čadež, Eugenija Jarc, Lucija Stramec, Martina Bastarda, Mateja, Ocepek, Nataša Skušek, Polona Demšar, Ana Gruden, Arven Šakti Kralj, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], Robert Černelč, Andrej Kustec, Boris Benčič), Dominik Olmiah Križan, Ines Krasić, Sašo Sedlaček, Blutwurst, Borut Bogataj, Marina Gržinić <br /> === 2003 – 9. MFRU === Deveta festivalska edicija je potekala med 28. majem in 6. junijem 2003. Program se je osredotočal na nenehne spremembe, ki nastajajo z uporabami tehnologij na področjih umetnosti, seksualnosti in družbe in s tem radikalno spreminjajo svet. Tema: Transformacije, metamorfoze Selektorji: Simona Vidmar, Marina Gržinić, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Allecquére Rosanne (Sandy) Stone, Fundación Rodríguez (Natxo Rodríguez Arkaute, Fito Rodríguez Bornaetxea), Nina Kovacheva + Valentin Stefanoff, Bogdan Soban, Marko Rodošek, D*I*R*T*Y, Neven Korda, [[Aleš Vaupotič]], [[Narvika Bovcon]], Dominik Križan, Barbara Jurkovšek, [[Franc Solina]], Peter Peer, Samo Juvan, Borut Batagelj, Ana Šustar, Renata Tegelj, Matej Modrinjak, Ana Zadnik, Vedran Vražalić, Metka Zupanič, Gašper Jemec, Sylva Smejkalova, Nenad Jelesijević, Arven Šakti Kralj, Boštjan Lapajne, Kristina Horvat Blažinović, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Sanela Jahić, Študenti katedre za video in nove medije Akademije za likovno umetnost v Ljubljani (Ajdin Bašič, Polona Lovšin, Tomaž Tomažin, Tanja Dabo, Andrej Lavrenčič, Karmen Tomšič, Aleksander Bezlan, Žiga Testen, Živa Kalaš, Polona Šterk, Nina Vrhovec, Sonja Šunker, Jana Škrlep, Ingrid Potuek, Mojca Buljan, Maja Smrekar, Nataša Colja, Irena Osterman, Kristijan Pirc, Marina Gruden, Vesna Blasgotinšek, Luka Leskovšek, Urša Drabik, Klemen Volovšek, Vladana Matič, Karmen Bajec, Anja Tolar, Nataša Moškrič, Miha Erman, Neja Kutin, Ana Pertinač, Ana Sluga, Dana Avguštin, Martina Giuliatti, Ana Zadnik, Sanela Jahić, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], Nika Oblak, Primož Novak, Arven Šakti Kralj, Mladen Stropnik, Kristina Horvat Blažinovič, Metka Zupanič, Aleksandra Kajbič), Simon Kardum, Dragica Marinič, Zvone Štor, [[Srečo Dragan]], Dušan Bučar, Peter Tomaž Dobrila, Meta Trampuš, Zoran Savin, Ivan Pal, Bojan Golčar, Vuk Ćosić, Luka Dekleva, Alex Sword, John Chevalier, Simon Kardum, Dragica Marinič, El Bahattee<br /> === 2004 – 10. MFRU === Deseti festival je potekal med 11. in 15. majem 2004. Glavne teme niso določili. Ob deseti obletnici so v sodelovanju z Masko izdali zbornik ''Prihodnost računalniške umetnosti & zgodovina Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru 1995–2004'', ki ga je uredila Marina Gržinić. Selektorji: Peter Weibel, Simona Vidmar, son:da, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Marina Gržinić, Jože Slaček, Jurij Krpan, Miloš Bašin Seznam sodelujočih: Constanze Ruhm, David Link, Sibylle Hauer + Daniel Reichmuth, Marnix de Nijs + Edwin van der Heide, Branko Zupan, Beatrix Bakondy, Borjana Ventzislavova + Miroslav Ničić, Kerstin von Gabain, Melonova (Dunja Kukovec, Luka Prinčič), son:da + Miha Ciglar + Samo Pečar, E-CART, Barak Reiser, Alexander Zika + Eftychia Shinas, Johan Thom, YOlk Art, [[Franc Solina]], Boštjan Kavčič, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Klemen Gorup, Gašper Jemec, Metka Zupanič, Vedran Vražalič, Nika Oblak + Primož Novak, kitsch shop, Nadav Sagir, Goran Skofic, Liza Zufic, Goran Cace, Matija Debeljuh, Marija Prusina, Hannah Böck, Dorian Bonelli, Alice Cannova + D. B., magaZINE no.1, Sonja Draub, Eduard Freudman + Ramon Grendene, Priska Graf, Christian Sperl, Moira Hille + Katharina Lampert + Ralo Mayer & Dragicevic, ivan & laura + chris gierlinger, David Kellner, Lilla Khoor, Koloman Kann, Consuela Kunz, Christian Mayer, Ralo Mayer + Phillip Haupt, Eduard Freudmann + Henning Schorn, Achim Stiermann + Roland Seidel, Julia Wagner, Razstava Narave (Andrej Zdravič, Miha Vipotnik, Mark Požlep, Primož Seliškar, Urša Vidic, Karmen Tomšič, Aleksandra Gruden, Barbara Jurkovšek, Nataša Skušek, Matej Košir, Lisa Jevbratt, Magdalena Pederin) <br /> === 2005 – 11. MFRU === Enajsta edicija festivala je potekala med 10. in 13. majem 2005. Tudi to leto niso izbrali glavne teme. Potekala je v štirih mestih, poleg Maribora še v Ljubljani, Kopru in Zagrebu. Organizirali so tudi razstavo del študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Zgornjeavstrijske univerze uporabnih umetnosti in Beograjske Univerze umetnosti, naslovljene ''Video Match''. Kuratorji: Peter Weibel, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Miloš Bašin, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Markus Huemer, Orhan Kipcak, Laura Beloff + Erich Berger + Martin Pichmair, Andruid Kerne + Interface Ecology Lab, Marcos Weskamp + Dan Albritton, Runme.org (Amy Alexander, Florian Cramer, Matthew Fuller, Olga Goriunova, Thomax Kaulmann, Alex McLean, Pit Schultz, Alexei Schulgin, The Yes Men, Hans Bernhard, Alessandro Ludovico), Seven Mile Boots, [[ArtNetLab]] ([[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]]), IRWIN, Martin Bricelj, Wikipedija Slovenija, SCCA-Ljubljana, Creative Commons Slovenia, LeCielEstBleu, Dušan Bučar, Eclipse, Miha Ciglar, Bogdan Soban, Gorazd Krnc, Boštjan Kavčič, Klemen Gorup, Gašper Demšar, Vanja Mervič, Tilen Žbona, Martina Zelenika, Robi Caglič, Vesna Čadež, Evelin Stermitz, Nadav Sagir, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Video Match ALU video: Akademija za likovno umetnost, Univerza v Ljubljani (Luiza Margan, Tomaž Furlan, Klemen Jeraša, Uroš Potočnik, Brina Torkat, Ana Čigon, Julijan Borštnik, Dominik Mahnič, Vita Žgur, Nina Slejko, Mark Požlep, Video Match FH Hagenberg: Zgornjeavstrijska univerza uporabnih umetnosti (Hannes Brandner, Adam Gokzecade, Jörg Grubmüller, Jürgen Haderer, Michael Mayr, Robert Priewasser, Heinz Sams, Sabine Schauer, Christoph Schaufler, Andreas Gessl, David Zuderstorfer, Daniel Kuales, Christian Hanl, Florian Landerl, Stefan Unterhuber, Johannes Wohlgemuth, Claudia Wohlmuth, Iris Hekel, Stefan Weninger, Birgit Schuhmann, Florian Hausberger, Gerald Painsi, Reinhard Feichtinger, Jochen Leopold, Alexander Lang, Martin Aufinger), Video Match 05 Retro-vision: Univerza umetnosti, Beograd (Jovan Čekić, Maja Stanković, Antea Arizanović, Maja Rakočević, Arion Asllani, Tatjana Krstevski, Ivana Ilić, Bojana Nikolić, Sara Oblišar, Đorđe Arambašić, Vlada Paunović, Danijela Popović, Ivana Smiljanić, Milica Ružičić, Ana Nedeljković), Razstava Narave.2 (Muratbek Djoumaliev, Gulnara Kasmaileva, Miha Vipotnik, Milanka Fabjančič, Andreja Eržen, Barbara Jurkovšek, Judita Kavčnik, Toni Meštrović, Boštjan Perovšek + Miran Brumat, Uroš Potočnik, Olga Pirih + Vladimir Ristić, Alenka Premru, Robetina Šebjanič, Jurij Selan, Gaja Zornada) <br /> === 2006 – 12. MFRU === Dvanajsta edicija je potekala od 8. do 12. maja 2006. Dunja Kukovec in Marina Gržinić sta bili selektorici za mariborski del festivala, ostali spodaj navedeni selektorji pa so bili zadolženi za ljubljanskega. Tema: Zažgi, Vklopi se, Izpadi. (naslov osrednje festivalske razstave v Mariboru) Selektorji: Dunja Kukovec, Marina Gržinić, Peter Weibel, Jaka Železnikar, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Dušan Bučar, Miloš Bašin Seznam sodelujočih: ambinetTV.net (Manu Luksch + Mukul Patel), Selda Asal, Miljana Babić, Marko Batista, Luka Frelih, Ana Hušman, NOMADTV (Basak Senova, Erhan Muratoglu, ZeN, Dermidi Angla, Ertuğ Uçar, Simge Goksoy, Cem Yardimci, John Barret, Ceren Oykut, Selda Asal, Guven Catak, Serap Dogan, Ozlem Sulak), Neuropolitan Chiron Morphenus + Borut Savski, Luka Prinčič, Ran Slavin, Mille Plateaux/Sub Rosa, Sašo Sedlaček, Temp, Elke Auer, Esther Straganz, Nancy Mauro-Flude, 5voltcore (Emanuel Andel, Christian Gützer), Joerg Auzinger, Barbara Caspar, Thomas Feuerstein, Harald Holba, Annja Krautgasser, Maia Gusberti, Hans Weigand, Tomo Brejc, Sašo Vrabič, Chris Burke + John Dylan Keith + Terry Golob + Michele Darling, Robin Sloan, 0100101110101101.org, Olia Lialina + Dragan Espanschied, Eugenio Tisselli, Jessica Irvins, Esther Polak + Ieva Auzina, Amy Franceschini + Myriel Milicevic + Nis Romer, [[Srečo Dragan]], Tilen Žbona, Vanja Mervič, Gorazd Krnc, Maja Smrekar, Peter Ciuha, Klemen Jeraša, Luka Leskovšek, Robi Caglič, [[Narvika Bovcon]] + Barak Reiser + [[Aleš Vaupotič]], Mauro Arrighi + Andrea Gastaldi, FH Hagenberg, Kiberpipa + Boštjan Špetič, Razstava Narave 3 (Andraž Beguš, Robi Caglič, Brina Torkar, Aleksandra Saška Gruden, Andreja Eržen, Abel Konya, Polona Zupan, Barbara Ravnikar, Roberta Piccioni, Sabrina Mezzaqui, Stefan Bindreiter), VJ Dominik Mahnič <br /> === 2007 – 13. MFRU === Trinajsti festival se je odvil med 13. in 13. majem 2007. Tema: Kjer so računalniki, tam je življenje: o napaki, možnosti in slučaju Selektorici: Dunja Kukovec, Aleksandra Waltz Ko-selektorji: Marina Gržinić, Jasmina Založnik, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Atypiclab, Teresa Almeida, Marko Batista, Ali Cabbar, Miha Ciglar, Rodrigo Derteno, Stefan Doepner, Urška Golob, Kinda Hassan, Aline Helmcke, Sara Kolster + Derek Holzer, IMA (Inštutit za medijsko arheologijo, Kid Dog, Vesna Krebs, Daša Lakner, Alessandro Ludovico, Jure Novak + Meta Grgurevič + Andrej Lehrman, Marko Ornik, Ana Pečar + Dino Schreilechner, Sattyananda, Solmaz Shahbazi, Jeremy Schaller, Canan Senol, son:DA, Staalplaat Soundsystem, Tomaž Šolc, Igor Štromajer + Brane Zorman, TRAK47, ubermorgen.cin + Paolo Cirio + Alessandro Lodovico, Eduardo Kac, Kiberpipa : Error, TRIE <br /> === 2008– 14. MFRU === Štirinajsti MFRU so po nekaj letih ponovno organizirali v jeseni. Potekal je med 1. in 3. oktobrom 2008. Tema: Ali lahko podoba danes še kaj pokaže? Selektorja: Marko Ornik, Melita Zajc Seznam sodelujočih: Edvard Zajec, Jae C. Oh, BridA (Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan), TeZ (Maurizio Martinucci), Borut Žalik + David Podgorelec + Sebastian Krivograd (UM FERI), Optofonica Surround Cinema, Wo0 + Incredible Bob, Trak 47 (Katja Hrvatin Jazbec, Ana Pečar, Gabi Filipović, Gregor Kosi, Andrej Hrvatin), Luka Prinčič, Kolektiv La Vitrine, Thomas Michalak aka T'M, Luka Frelih <br /> === 2009 – 15. MFRU === Petnajsti festival je potekal med 12. in 14. novembrom 2009. Ob petnajsti obletnici festivala so kot osrednjo tematiko določili arhiviranje in vsled tega vzpostavili HiperFilm (Miha Horvat, Marko Ornik) ter mfruTV (selektor Jože Slaček). Tema: Doseg (ne)naključnega spomina Selektorja: Marko Ornik, Melita Zajc (selektorica simpozija) Seznam sodelujočih: Miha Vipotnik + Alastair Stone + OM produkcija + Maja Boh + Dušan Rogelj + Andrej Trobentar + Luka Dekleva + Luka Prinčič, Tatjana Welzer Družovec, Maja Breznik, Miha Vipotnik, Igor Španjol, Melita Zajc, Marko Batista, OCTEX [aka Jernej Marušič], Cameron Bobro + Luka Dekleva, Dušan Zidar, Vesna Krebs + Primož Bončina + Borut Kumperščak, Ekipa brskanja po arhivu MFRU: Miha Horvat, Jože Slaček, Metka Golec, Tanja Cvitko, Marko Ornik Sodelujoči na KIBLIX 2009: Adrian Vacca, Claudiusmaximus, krgn, ReacTable, Claude Heiland-Allen, Karsten Gebbert, Jan-Kees van Kampen, Robertina Šebjanič, Luka Frelih, Public Avatar (Martin B. Bricelj, Martin Wheeler, Slavko Glamočanin), Fenshu & Paul Destieu, Miha Presker <br /> === 2010 – 16. MFRU === Šestnajsta edicija festivala je potekala med 18. in 28. oktobrom 2010. To leto so se povezali s festivalom Kiblix (Kibla, Maribor) in bienalom HAIP (Kiberpipa, Ljubljana) ter vzpostavili »Združeno festivalsko platformo KIBLIX + MFRU + HAIP«. Tema združene festivalske platforme: nove podobe.nova.narava.nova zavest Tema MFRU: Računalniške igre ali nove podobe domišljije Selektorja MFRU: Marko Ornik (festival), Melita Zajc (simpozij) Selektorica razstave FF/PLAY/REW: Petja Grafenauer Selektor avdiovizualnih nastopov: Maurizio Martinucci – TeZ Selektor KIBLIX: Miha Horvat Selektorica HAIP: Maja Smrekar Seznam sodelujočih: Racquel Meyers, Goto80, Computadora, La Belle Indifference, Bas van Koolwijk, Evelina Domnitch + Dmitry Gelfand, Marcel Wierckx, Paul Prudence, Kolektiv Dardex - Mort2Faim, Kotki, Brazda lui Novac, Simon Berz, Amer-o-mat, Nove tendence, Openwear, HouseMouse, Isabelle Arvers Gouveia, Andrew Hall, Janez Strehovec, Melita Zajc, Viktorija Gošnak, Damjan Obal, Armin B. Wagner, Nic Geeraert, Varvara Guljajeva + Mar Canet, HONF, Diego Maranan + Angelo Vermeulen <br /> === 2011 – 17. MFRU === Sedemnajsta edicija je potekala med 18. in 26. novembrom 2011. Tudi to leto je festival MFRU združil moči s festivalom KIBLIX. Tema MFRU: Transmedialno pripovedništvo Selektorji MFRU: Marko Ornik, Jaka Železnikar, Melita Zajc (simpozij) Selektor AV nastopov v živo: Maurizio Martinucci – TeZ Tema KIBLIX: Delimo Selektor KIBLIX: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Sonia Cillari, Paul Prudence + Francisco Lopez, Martijn Van Boven, Primož Oberžan, Jukeen, Marko Luk, Marijan Šijanec, Peter Ciuha, Ex Yu Electronica vol II, Špela Petrič, Kate Pullinger, FakePress, Christine Wilks, Tanja Vujinović, Matija Lapuh, Art Stays, Vasja Rovšnik, Marko Klemenčič - Peter Lihteneker, Cirkulacija 2, Nejc Krumpačnik, Katja Rigler, Matic Mačkovšek, Jani Sever, Mojca Pernat, Dženi Rostohar, Nerina T. Kocjančič, Danijel Hočevar, Irena Ostrouška, Jožko Rutar, Rudolf Skobe, Wolfgang Gumpelmeier, Berber Hagedorn, Suzana Žilič Fišer, Bodo Balazs, Melita Zajc, Jože Vogrinc <br /> === 2012 – 18. MFRU === Osemnajsti MFRU je potekal med 2. in 13. oktobrom 2012. Tema: Ja tvoi sluga. Ja tvoi rabotnik. / Jaz, tvoj služabnik. Jaz, tvoj delavec. (naslov osrednje festivalske razstave) Selektor: Marko Ornik Selektorica osrednje festivalske razstave: Petja Grafenauer Seznam sodelujočih: So Kanno + Takahiro Yamaguchi, Nika Oblak + Primož Novak, Sašo Sedlaček, Open Reel Ensemble, DJ Who, JUNEsHELEN, Sweet Susie & Manni, Vasja Prograr + Irena Tomažin + Marko Batista, Valve/Membrance, Ashuhiro Ito, Rastko, Dis-Patch, The Breadboard Band, Exonemo, Suzueri/Eriko Suzuki & Satoru Higa, Yannah Valdevit, Tru Thoughts <br /> === 2013 – 19. MFRU === Devetnajsti festival je potekal od 6. do 11. novembra 2013. Ponovno je bil združen s festivalom KIBLIX. Skupna tema MFRU+KIBLIX 2013: Ko svetovi trčijo Selektorji: Nina Jeza, Ida Hiršenfelder, Aleksandra Kostič, Jože Slaček, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Franc Vrbančič, Marianne Wagner Seznam sodelujočih (MFRU+KIBLIX): Tania Candiani, Kathy High, Nitzsan Hoordin, Julian Ruiz, Inbal Cohen, Maša Jazbec, Karl Heinz Jeron, Yuri Klebanov, Roi Ronn, Yonatan Ben Ya'kov, Oscar Martin, Tiago Martins, R. O'nascimento, A. Zingerle, Tiago Martins, Vesela Mihaylova, Ricardo O'Nascimento, Eva Petrič, Vojko Pogačar, Dragana Sapanjoš, Theresa Schubert, Doron Segal, Jenny Bahar, Itay Kurgan, Sharar Yacoby, Maja Smrekar, Saša Spačal, Mirjan Švajgelj, Anil Podgornik, Visualising Palestine, Zoran Srdić Janežič, Robertina Šebjanič, Alen Hieng-Zergon, Ortotip, Jože Slaček, Femina, William Myers, Mojca Kumerdej, Peter Tomaž Dobrila, Christopher Fiorello, Ana Pečar, Djino Šutić, Monika Pocrnjić, Žiga Kranjec, Luka Frelih, Ricardo O'Nascimento, johnsmith, Malaventura, Ana Pečar + Luka Prinčič, Robertina Šebjanič + Alen Hieng-Zergon, Oskar Martin aka Oskoff Lovich, C-Drik Fermont, Jože Slaček + Primož Oberžan + Jan Strniša + Ortotip, Žiga Pavlovič, VJ PostArtLab & DJ DAMIR P. f.k.a. D'Sun, neagushi™, Electric Indigo, Elisabeth Schimana + Noid, Groovy Cartoon, Yoann Durant, Samo Pečar, Beno Soršak, Cameron Bobro, Stella Veciana + Dan Norton, C-drik aka Kirdec, Matjaž Lenhart + Dušan Zidar, Ana Čavič + Renée O'Drobinak, ŠC Elektro in računalniška šola Ptuj (Mentor: Franc Vrbančič, Raziskovalci: Franc Vrbančič, Šešo Aljaž, Tadej Vidovic, Niko Ivezič, Tomaž Šešerko, Stašo Frlež, Tomi Polajžer), Natalija Premužič, Gregor Krušič, OŠ Gorišnica (mentorja: Boštjan Rihtar, Arne Korsika; raziskovalci: Žiga Tilli, Aleks Bezjak, Evald Vrbančič, Aljaž Zorko), Suzana Uran, Luka Frelih + Tina Dolinšek + Žiga Kranjec, Študentke likovne pedagogike, Angelo Vermeulen, Jessica Anderson, Ana Pečar, Tomaž Gruškovnik, Katja Kos Finec, Žiga Dobnikar, Tanja Grosman <br /> === 2014 – 20. MFRU === Jubilejna edicija se je odvila med 25. in 27. septembrom 2014. Dan prej, 24. septembra, so ob dvajsetletnici festivala organizirali simpozij, na katerem so sodelovali številni pretekli akterji festivala, npr. Janez Strehovec, Jože Slaček, Vojko Pogačar, Petja Grafenauer, Jaka Železnikar in Peter Tomaž Dobrila. Tema: 2.0 Selektorica: Nina Jeza Seznam sodelujočih: Bogdan Soban, Maša Jazbec, Monika Pocrnjić, Zoran Srdić Janežič, Borut Savski, Abaz Dizdarević, Dino Karailo, Marko Batista, Sanela Jahić, Borut Savski, Nikola Simanić, Študenti ALUO (mentorja [[Srečo Dragan]] in Dušan Bučar), Miha Kralj, NONOTAK, Miha Ciglar, Primož Oberžan, Baran Güleşen, Jara Vogrič, Janez Strehovec, Maja Murnik, Vojko Pogačar, Jože Slaček, Petja Grafenauer, Jaka Železnikar, Peter Tomaž Dobrila, Nina Jeza, Dušan Slavinec, Slobodan Trajković, Tomaž Gruškovnik, Dušan Bučar, Irena Pivka + Brane Zorman, Robocup dance, SŠC, Elekto in računalniška šola, Ptuj (mentor: Franc Vrbančič), BEST - Board of European Students of Technology <br /> === 2015 – 21. MFRU === Enaindvajseta edicija se je zgodila med 7. in 9. oktobrom 2015. Tudi to leto je MFRU potekal istočasno in v sodelovanju s festivalom KIBLIX. Tema: Lift me up! Selektorji (MFRU+KIBLIX): Nina Jeza, Aleksandra Kostič, Marko Ornik, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Martina Mežak, Marie Polakova + Jonathan Cremieux, Tatjana Tanja Vujinović Kušej, Hrvoje Hiršl, Zoran Srdić Janežič + Jana Putrle Srdić, Abaz Dizaderević, Dino Karailo, Borut Savski, Jure Fingušt, Matjaž Požlep, Andrej Koruza, Qejmi Hadrović, Robertina Šebjanič + Monika Pocrnjić, Saša Spačal + Ida Hiršenfelder, Tomaž Furlan, Luciana Haill, Jens Vetter, Deborah Hustić, AR LIBRIS (Jože Slaček, Jan Sterniša, Matej Jarc, Hana Repše, Miha Sagain, RenePuhlar, Marko Ornik, Nataša Berk, Igor Unuk, Kristjan Robič, Toni Soprano, Ana Pečar, Denis Škofič, David Bedrač, Jan Šmarčan, Petra Kolmančič, Tomislav Vrečar, Dejan Koban, Lučka Zorko, Lucija Mlinarič, Anja Golob, Veronika Dintinjana, Maja Malus Azhdari, Nino Flisar, Monika Pocrnjić, Gregor Rojko), Aleš Hieng Zergon, IZLAND + jesusonecstasy, Emiljo AC, Aisen Caro Chacin + Robertina Šebjanič, Kasia Justka, Louise Harris, LadyBird, DJ Nati Katchi, Jens Vetter + Karol Kagan, Octex - Jernej Marušič, Wo0 + Incredible Bob, Podjetje ArtRebel, Maja Murnik, Martin Kusch, Tomaž Gruškovnik, Janez Strehovec, Študentje Interface culture (mentorica: Michaella Ortner; Jure Fingušt, Jens Vetter), Študentje Strojne fakultete, oddelek za tekstilstvo, Univerza v Mariboru (mentorica: Sonja Šterman), Študentje Visoke šole za umetnost, Nova Gorica (mentorica: Rene Rusjan), Vojko Pogačar, Matjaž Lenhart, Milan Rotovnik, Suzana Uran, Natalija Premužič, Monika Pocrnjić, Aleš Stojak + Arne Korsika + Tadej Tofant, Gregor Krušič + Sandra Janžekovič, Jure Pikl, Blaž Vrečko + KID Alphawawe <br /> === 2016 – 22. MFRU === Dvaindvajseti festival MFRU je potekal med 7. in 16. novembrom 2016. S to edicijo se je pričela festivalska Trilogija zaupanja (2016–2018). Na festivalu so prvič podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Nejc Zajec iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, skupina B-52 (Sara Kajba, Tamara Šuc, Amadeus Birca, Katja Škorjanc, Maja Gabrovec) iz Pedagoške fakultete, Univerza v Mariboru in Helene Thuemmel ter Una Rebić iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema: Zaupanje 1. Lokalno zaupanje Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Beli šum, Cameron Bobro, SGMK, Ema Kugler, Tina Lanišek + Anja Plemenitaš, Nejc Zajec, Helene Thuemmel, Una Rebić, B-52 (Sara Kajba, Tamara Šuc, Amadeus Birca, Katja Škorjanc, Maja Gabrovec), Magda Stawarska – Beavan, Hackteria, Dexeoeahoexterlesterlesterlehuxdexaa, Zoran Srdić Janežič, Tibor Hrs Pandur Eppinger, Ida Hiršenfelder, Slobodan Maksimović, Us(c)hi Reiter, Špela Petrič, Maja Smrekar, Marko Luk, Sonda3, Kreatorlab + Igor Pikl + Peter Dobaj + Gregor Rojko + Jože Slaček, Martin Reiche, Slavko Tihec, Oliver Larić, Dominik Mahnič, Vlado Repnik, Radiocona, Miha Presker, Boštjan Čadež, Paul Destieu, Eva Ursprung, Georg Weckwerth,, Claude Treptow, Timo Toots, Oliver Jaeggi, Urs Gaudenz, Lina Rica, Aleksandra Domanović, Veli&Amos, Miroslav Ničić, Davor Sanvincenti, Tonspur, Djsplinta, VJsajko, Šuljo, Mina Fina, Toni Soprano <br /> === 2017 – 23. MFRU === Triindvajseti MFRU je potekal med 6. in 18. oktobrom 2017. Gre za drugi del trilogije zaupanja, kjer so se tkale povezave med nacionalnimi institucijami. Selektor je k sodelovanju na festivalu povabil večino državnih producentov, nacionalnih institucij in nevladnih iniciativ ter slovenskih umetnikov in umetnic, ki delujejo v polju tovrstne umetnosti. Na festivalu so ponovno podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Domen Dimovski iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, skupina študentov Anja Hauptman, Anja Jurše, Keber Kristina, Ivan Stanojevič, Mitja Cvetko iz Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Miha Godec iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici ter Tina Lanišek iz Pedagoške fakultete, Univerza v Mariboru. Tema: Zaupanje.2: Nacionalno zaupanje Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Constanza Piña, Dave Phillips, Bruital Orgasme, Futuro De Hierro, Marko Jakopanec, Deconstruct, Magnetic Shift, Infundibulum, Magda Stawarska-Beavan, Domen Dimovski, Miha Godec, Cvetko + Stanojević + Hauptman + Jurše + Keber, Tina Lanišek, Kathy Rae Huffman, Franc Curk, Goran Devide, Hidrogizma, Brina Jež Brezavšček, Marko Košnik, Seta Mušič, Skupina Oho (Marko Pogačnik), Marko Peljhan, Marjan Šijanec, Miha Vipotnik, Edvard Zajec, Ida Hiršenfelder, Radiocona, Zoran Srdić Janežič, Martin Bricelj Baraga, Marko Batista, Neven Korda, Cirkulacija-2, Ana Pečar, Perry Bard, Nancy Buchanan, Marina Gržinić + Aina Šmid, Filipa Cesar + Grada Kilomba + Diana Mccarty, Evelin Stermitz, Eva Ursprung, Petra Kapš, Monika Pocrnjić, Luka Prinčič, Ontervjabbit, Toni Soprano, Tatsuru Arai, Izvanredni Bob / Hetem, Marko Ornik, Kaja Pogačar, Wolfgang Mitterer, Georg Weckwerth, Institucije: Atol, Aksioma, Mota, Galerija Kapelica / Sonoretum, Cona, Zavod Uho; Oko, Kreatorlab, Tonspur, Rampa, MSUM+MG, UGM, FGPA <br /> === 2018 – 24. MFRU === Štiriindvajseta edicija festivala je potekala od 12. do 19. oktobra 2018 in je bila tretji ter zadnji del serije zaupanja. Posvečena je bila vzpostavitvi in krepitvi odnosov z mednarodnimi institucijami, producenti, umetnicami in umetniki, hkrati pa je imela posebno sekcijo »Ženski forum«. Organizirali so Wiki-akcijo, v okviru katere so obiskovalke povabili, da na Wikipediji ustvarijo gesla za vse dosedanje gostujoče umetnice in selektorice festivala. Na festivalu so ponovno podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Nina Baznik iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Saša Brdnik, Nuša Majcen, Ana Tomšič iz Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Sandra Jovanovska iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema: Zaupanje.3: Mednarodno zaupanje + Ženski forum Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Aphra Tesla, Nataša Berk, Nina Baznik, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Nika Ham, Ida Hiršenfelder, Jasna Hribernik, Maša Jazbec, Tjaša Kancler, Živa Kleindienst, Kaja Kraner, Ema Kugler, Dunja Kukovec, Nancy Buchanan, Shu Lea Cheang, Karoe Goldt, Hiroshi Hasegawa, Lynn Hershman Leeson, Kathy Rae Huffman, Sandra Jovanovska, Kikimore, Bojana S. Knežević, Susanne Regina Meures, Nataša Muševič aka dot, Katarina Petrović, Špela Petrič, Paula Pin, Monika Pocrnjić, Kaja Pogačar, Nataša Prosenc, Phurpa, Radiocona, Teja Reba, Lina Rica, Sandra Sajovic, Maja Smrekar, Toni Soprano, Saša Spačal, Svetlana Slapšak, Evelin Stermitz, Robertina Šebjanič, Aina Šmid, Apolonija Šušteršič, Nataša Teofilović, Polona Tratnik, Eva Ursprung, Maja Žigart, Karen Werner, Agnieszka Wolodzko, Saša Kesić, Marko Ornik, Jože Slaček, Borut Savski, Neven M. Agalma, Davor Mišković, Georg Weckwerth, Jure Kirbiš, Žiga Brdnik, Pi, Teratom, Pirate Sheep, Tanel Rander, Reni Hofmüller, Uschi Reiter, Saša Brdnik + Nuša Majcen + Ana Tomšič, Yvette Janine Jackson, Jonas Žnidaršič, Artur Švarc, Bor Greiner, Marko Pigac <br /> === 2019 – 25. MFRU === Petindvajseti festival je potekal od 11. do 18. oktobra 2019. Osrednja festivalska razstava, naslovljena Avtomatizirane ekologije je bila postavljena v zgradbi Pristan/Staninvest in v podhodu Slavija. V okviru samostojne obfestivalske enote se je prestavila mreža centrov raziskovalnih umetnosti KONS. Petindvajseto obletnico festivala je MFRU praznoval skupaj s festivalom Mesto žensk. Ob tej priložnosti so pripravili skupen program, ki je odpiral vprašanja o njuni zgodovini in preteklosti in o skupnih točkah feminizma in novih tehnologij. Na festivalu so ponovno podelili študentske nagrade. Prejemniki so bili Edina Muftić iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Nika Metličar Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Matija Ternovec ter Denis Perčič iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema osrednje razstave: Avtomatizirane ekologije Kuratorica festivala: Tjaša Pogačar Kuratorji diskurzivnega programa: Marko Bauer, Andrej Tomažin, Tjaša Pogačar Sodelujoči umetniki: Agustina Andreoletti, drone emoji, Max Hampshire, Anja Jelovšek, Paul Kolling, Voranc Kumar, Blaž Miklavčič, Špela Petrič, Paul Seidler, Frida Ortgies-Tonn, Jenna Sutela, Dorota Gawęda in Eglė Kulbokaitė, Tadej Vindiš, Staš Vrenko, Tanja Vujinović, Johannes Wilke Govorci: Louis Armand, Marko Bauer, Robert Bobnič, Vít Bohal, Dustin Breitling, Peli Grietzer, Marina Gržinić, Mark Horvath, Adam Lovasz, Andrej Tomažin, Bogna M. Konior, Primož Krašovec, Lukáš Likavčan, Domen Ograjenšek, Maks Valenčič. V sklopu ŠUMx video serije: Benjamin Bratton, Mat Dryhurst, Metahaven. === '''2020 - 26. MFRU''' === Razglasitev epidemije Covida 19 je preprečila izvedbo programa festivala v prvotnem, napovedanem terminu (23.–29. oktober). Izredna situacija je zahtevala tudi prilagoditve načina izvedbe že pripravljenega programa festivala MFRU. Več kot polovica festivalskega programa je bila izvedena v prvotno načrtovani obliki: -      razstava intermedijskih projektov študentskih nagrajencev v galeriji Media Nox, -      razstava zvočne intervencije v javnem prostoru Tonšpur pasaža, -      razstava MFRU Arhiv v nastajanju in -      ŠUMxVIDEO teoretski video sklop. Celoten diskurzivi program smo morali zaradi epidemije preseliti v spletno obliko (predavanja teoretikov in kuratorjev), kar smo uspešno izvedli in objavili na spletni platformi - spletni strani festivala. Izvedli smo adaptacijo kuriranega/tematskega razstavnega programa MFRU za spletno predstavitev. Ta del smo izvedli v dogovoru s sodelujočimi umetniki ter v tesnem sodelovanju z MFRU oblikovalcem in razvijalcem domačega spletnega mesta. Spletna predstavitev je vključevala tudi pogovore z umetniki oziroma predstavitve umetnikov (t. i. ''artist talks''), v katerih so umetniki v videoposnetkih podrobneje predstavili svoje delo. Nosilna platforma oziroma agregat vseh naštetih vsebin programa 26. festivala MFRU je spletno mesto festivala, ki smo ga letos tudi povsem prenovili. Festival se je skupaj s preddogodki in post-dogodki izvajal v obdobju 14. 10. do 15. 12. 2020. Glavnina festivalskega programa pa je izvajala do 29. 11. 2020. Sodelujoči: === '''2021 - 27. MFRU''' === Tema 27. MFRU je bila Kaj je v resnici naše in kaj nam lahko prinese tretje desetletje 21. stoletja? Programska vodja in kuratorka: Aleksandra Saška Gruden Program 27. MFRU-ja je bil sestavljen iz šestih sklopov: Glavne razstave, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa/''AR VR #INTERVENCIJE'', model konS in povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO Sodelujoči: Vojko Pogačar, Maja Smrekar, Danica  Bičanič, BEAM TEAM; (Anja Romih in Stela Ivšek), , Rob Canning in Monika Pocrnjić, Ksenija Čerče, Goran Despotovski, Heklab, Emil Kozole , Ivan Marušič Klif, OR Piesis (alias Petra Kapš,  Sašo Sedlaček, Tilen Sepič, Toni Soprano''' ''' Meneglejte  , Saša Spačal,, Virtual.Unit, Boštjan Čadež, Dam Podjed, Peter Purg, Polona Tratnik, Steve Fuller Študentje, avtorji nagrajenih projektov: Vasily Kuzmich, Olena Potočnik, Doroteja Dolinšek. === 2022 - 28. MFRU === Tema 28. MFRU-ja je bila ''Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti.'' Festival je potekal med 7.- 14.10.2022 v Mariboru in Zagrebu (Hrvaška) Programska vodja in kuratorka: Aleksandra Saška Gruden Festival je ponovno postregel s šestimi sklopi: Glavne razstave, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa, konS model in povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO. Sodelujoči: Janez Strehovec, Jasne Hribernik, Betina Habjanič, Stevan Kojić, Zvonka Simčič, Mojca Senegačnik, Monika Pocrnjič, Valerie Wolf Gang, Martin Bricelj Baraga, Melissa Ghazale, Miram Elburn, Larisa Blažič, Lazar Mihajlović, Dalea Kovačec, Vid Merlak, Sara Bezovšek, Simon Macuh in Estela Žutič, Simon Whetham, Jata C, Lavoslave Benčič,Narvika Bavcon, Mojca Puncer, Tomaž Grušovnik. Študentke, avtorji nagrajenih projektov''':''' Nika Tomažič, Lara Žagar, Hana Zadnikar. === '''2023 - 29. MFRU''' === 29. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je potekal med 6. in 13. oktobrom 2023 leta. Tema festivala je bila Periodizacija prostora in časa skozi intermedijsko. Kuratorica in programska vodja: Aleksandra Saška Gruden. Festival je ponudil naslednje festivalske sklope: Glavna razstava, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa, delavnice, povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO, post festivalski dogodek. Sodelujoči: Igor Štromajer, Marko Ornik, Stelarc, Jože Slaček, Mitja Lorenčič, Maja Smrekar, Miha Colner, Miha Vipotnik, Robertina Šebjanič, Tomaž Pavšek in [[Tyana Rendič]], Manca Žitnik. Zoran Srdić Janežič, Nika Oblak, Primož Novak, Jaka Waldhutter, Nejc Trampuž, Dmitry Morozov (::vtol::), Isidora Todorović, FaceOrFactory, Martina Batinić, Brad Downay, Jan Vormann, Dalea Kovačec, Marko Damiš, Abirala Khadke - Joondroid, OR poiesis - Petra Kapš, Rob Canning, dr. Tomaž Grušovnik, dr. Wolfgang Ernst, Robert Bobnič, Irena Borić, Ian Keaveny, Bee Nix, Andrej Žižek, Simon Whetham, Anže Seklja, Staš Vrenko, Nika Tomažič, Festival FU:BAR. '''2024 - 30. MFRU''' 30. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je potekal med 18. in 27. oktobrom 2024. Tema festivala je bila Prazne police: postpotrošniške vizije po koncu poslovanja. <ref>{{Navedi splet |last=MFRU |title=MFRU – MFRU 2024 |url=https://www.mfru.org/si/mfru-2024 |access-date=2026-08-10 |website=www.mfru.org |language=sl}}</ref> Kuratorja: Lara Mejač in Davide Bevilacqua. 30. edicija MFRU je raziskovala položaj digitalne in medijske umetnosti v smeri trajnostnih in socialnih oblik življenjskih ekonomij in trgovanja z blagom. Ob opazovanju globalne polikrize in vse pogostejših razpravah o opuščanju kapitalistične logike se poraja vprašanje, kako bi bila ta prihodnost videti in kako bi jo lahko dosegli. Namesto iskanja vnaprej pripravljenih rešitev festival poziva k nekonvencionalnemu razmišljanju, eksperimentalnemu okolju in procesom, ki se osredotočajo na skupnost, pri čemer si predstavljamo, kako bi bil lahko postpotrošniški svet strukturiran in kako bi deloval. Sodelujoči: Xcessive Aesthetics, Simon Browne, freštreš, Dasha Ilina, Rok Kranjc, MFRU30 team, Kaja Pogačar, Pablo Somonte Ruano, Alice Strete, Elena Tammaro, Undoing.Studio, Piet Verkleij, Borut Wenzel, Inari Wishik. '''2025 - 31. MFRU''' 31. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU31) je potekal med 26. septembrom in 5. oktobrom 2025. Festivalska tema je bila Ezoterična ekotehnika. Iracionalna komputacija in zarotniško mreženje, s čimer se je festival osredotočal na podtalne in skrite povezave med medijskimi tehnologijami, uporabniki, kroženjem znanja in informacij.<ref>{{Navedi splet |last=MFRU |title=MFRU – MFRU 2025 |url=https://www.mfru.org/si/mfru-2025 |access-date=2026-08-10 |website=www.mfru.org |language=sl}}</ref> Kuratorja: Lara Mejač in Davide Bevilacqua. '''''Ezoterična ekotehnika''''' raziskuje, kako se odzvati na trenutno globalno stanje nemiru, ki ga podpihujejo omrežne tehnologije in neslutene dinamike moči med največjimi tehnološkimi podjetji, vojsko in nazadnjaškimi ideologijami. Njihovo zavezništvo pogosto izhaja iz tehnokratske kozmologije, ki temelji na komputaciji neskončne rasti, nacionalnih državah in moči naddržavnih korporacij, pa tudi svetovnih finančnih in političnih tokovih. Tovrstna iracionalna komputacija ne predvideva, da bi posamezniki ali manjše skupine, ki se ne želijo sprijazniti s statusom quo, lahko sprejeli kakršnekoli ukrepe, zato se zdi, da si alternative ustaljenemu načinu delovanja sploh ni mogoče zamisliti. Festival se obstoječemu redu zoperstavlja z umetniškimi deli, ki delujejo v majhnem obsegu, pri tem pa uporabljajo in ustvarjajo obskurne in zarotniške simbole ter svojevrstno estetiko, s katerimi kot omrežja enakopravnih članov pripravljajo teren za zamišljanje družbenopolitičnih scenarijev. Sodelujoči: S()fia Braga, Sanja Celeste, Pedro del Real Lavergne, freakygreenfish, Beti Frim, Institute of Diagram Studies, Jaka Juhant, Oskar Kandare, Vid Koprivšek, Matej Mihevc, Edina Muftić, Neo Nor, Lucile Olympe Haute, Ginevra Petrozzi, Federico Poni, Chiara Prodi, REINCANTAMENTO, Farah Sara Kurnik, Stadtwerkstatt Linz, Tactical Tech, Sofia Talanti, Technologie und das Unheimliche, Uno.Tisto, Ioana Vreme Moser, Staš Vrenko, Niko Zelenik. '''32. MFRU''' https://www.mfru.org/ == Viri in zunanje povezave == *[http://www.mfru.org/ Uradna spletna stran Mednarodnega festivala računalniške umetnosti] *[http://www.culture.si/en/International_Festival_of_Computer_Arts_(IFCA) Culture.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304192034/http://www.culture.si/en/International_Festival_of_Computer_Arts_(IFCA) |date=2016-03-04 }} == Glej tudi == *[http://mkc.si/mfru-ofestivalu http://mkc.si/mfru-ofestivalu] *[http://mkc.si/sl/arhiv-mfru/arhiv-2014/1027-hiperfilmmfru http://mkc.si/sl/arhiv-mfru/arhiv-2014/1027-hiperfilmmfru]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Festivali v Sloveniji]] itr9h15qfdagcdp2qnw7q5chrsjgx2p 6753387 6753385 2026-09-21T10:48:32Z Quinlan83 192915 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50908-16|~2026-50908-16]] ([[User talk:~2026-50908-16|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Bmc100b|Bmc100b]] 6742451 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{refimprove}} [[Slika:Mfru-festival-banner-2016.jpg|right|thumb|Uradni banner MFRU 2016.]] '''Mednarodni festival računalniške umetnosti''', znan tudi pod kratico '''MFRU''' je v Sloveniji in tudi širši regiji v svojih začetkih opravil pionirsko delo pri predstavljanju teorije in umetniške prakse računalniške umetnosti in novih medijev ter je tako ena od osrednjih inštitucij računalniške, elektronske, novo medijske, inter(trans) medijske oziroma interdisciplinarne umetnosti v regiji, ki skrbi tako za predstavitev kot tudi za razvoj te umetnosti in teorije. == Zgodovina == Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je prvič potekal leta 1995 v Mariboru, Slovenija. Na festivalih se je zvrstilo na desetine domačih in tujih umetnikov, umetnic, teoretičark in teoretikov, kuratorjev in kuratoric. Med njimi je bilo kar nekaj svetovnih zvezd in pionirjev računalniške in elektronske umetnosti, ki so v tej veji sodobne umetnosti pustili neizbrisen pečat s svojo umetniško prakso, poznavanjem tehnologije in umeščanjem novo medijske umetnosti v družbeni kontekst. == Potek == Mednarodni festival računalniške umetnosti poteka vsako leto približno pet dni v mesecu oktobru v organizaciji javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor). Program je sestavljen iz razstav umetniških instalacij, performansev, koncertov, diskurzivnega programa, delavnic in spremljevalnih dogodkov, ki jih izbirajo povabljeni kuratorji in selektorji ter programski vodje festivala, ki v zadnjih letih delujejo v logiki triletnega mandata. Festival je vedno povezoval različne lokacije in prostore v mestu in tudi v sosednjih mestih oziroma različne mestne, regijske in mednarodne producente, institucije in festivale podobnih zanimanj. Že od samega začetka je vzpostavil sodelovanje z izobraževalnimi institucijami vseh nivojev, torej od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, do univerz in akademij novo medijskih programov iz Maribora, Slovenije in mednarodnega prostora. Že vrsto let poteka tudi izbor treh najboljših študentskih intermedijskih umetniških projektov, ki so predstavljali v okviru festivala ter dobijo tudi denarno nagrado. == Seznam festivalskih edicij == === 1995 – 1. MFRU === Prva festivalska edicija je potekala med 19. 8. in 2. 9. 1995. Prvenstveno je bila namenjena predstavitvi slovenskih računalniških umetnosti oz. slovenskih ustvarjalcev računalniške umetnosti. Tema: Predstavitev slovenskih računalniških umetnosti Selektorji: [[Marina Gržinić]], [[Aleksandra Kostić]], [[Jože Slaček]] Seznam sodelujočih: Andrej Troha, Atanor (Sašo Dimitrovski, Vesna Peteršin, Aleksander Ruben, Arijan Šiška, Florent - Olivier Xardelle), Werkstadt Graz, Vojko Pogačar, Špela Hudnik, Machiko Kusahara, Inštitut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), Peter Ciuha, Tjaša Demšar, Marina Gržinić + Aina Šmid, Darij Kreuh, Metod Vidic, Art Futura, Marko Peljhan (Ladomir - OAKTYPA) + Alfred Anžlovar + Luka Frelih + Grega-Tao Vrhovec-Samobolec, Mitja Praznik, Bojan Štokelj, Erkki Huhtamo, Neven Korda, ICC Tokijo, Studio K7, Christan Vanderborght, Archiomediala, British Computer Animation, Zemira Alajbegovič, Mitja Reichenberg, Bogdan Soban, Inštitut Egon Marč - Marko Košnik Virant, Sašo Jankovič, INTIMA Theatre, OŠ Milan Šušteršič, Marjan Kokot, Josef Klammer + Seppo Grundler, Andrej Škrlep, Darij Zadnikar, Božidar Kante, [[Srečo Dragan]], [[Janez Strehovec]]<br /> === 1996 – 2. MFRU === Drugi MFRU je potekal med 24. 8. in 2. 9. 1996. Tematsko so ga posvetili odnosu med tehnologijo in telesom, denimo možnostim alternativnih teles oz. teles prihodnosti. V sklopu festivala je performiral ciprsko-avstralski umetnik Stelarc, ki je v svoji umetniški praksi osredišča koncept človeškega telesa kot nečesa zastarelega, nečesa, kar je s tehnologijo potrebno razširiti, izboljšati oz. nadgraditi. Tema: Nova telesnost Selektorji: Erkki Huhtamo, Aleksandra Kostić, Machiko Kusahara, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Georg Legrady, Erkki Huhtamo, Igor Štromajer, [[Bojana Kunst]], Marina Gržinić + Aina Šmid, Marko Rodošek, Machiko Kusahara, Monika Fleischmann, Wolfgang Strauss, Margaret Morse, Stelarc, Kathy Rae Huffman, [[Vuk Ćosić]], Luka Frelih, Teo Spiller, Trevor Batten, Marko Butina, EIKE, Alain Escalle, Takahiko Iimura, Branka D. Jurišić, Raj Petrot Kraljev, Darij Kreuh, Sigrid Langrehr, Petra de Nijs, OŠ Borci za severno mejo, Maribor, Rozika Puvar, Nada Prlja, Mojca Sekulić, Ivo Buda, Jacek Szleszynski, Rasa Smite + Raitis Smits, Sokolski dom Ilirska Bistrica (Marko Sekatin, Miloš Barbiš, Marko Gorišek, Franc Dovgan), Marko Seketin, CYBERFLASH, Bojan Štrokelj, [[Srečo Dragan]], Aleksandro Amaducci, Vojko Pogačar, Pavel Kopriva, Wojciech Bruszewski, [[Janez Strehovec]], Boris Horvat, [[Blaž Zupan]], Raj Pertot Kraljev <br /> === 1997 – 3. MFRU === Tretji festival je potekal med 2. in 10. oktobrom 1997. Ključno programsko izhodišče je bil odnos med ustvarjalcem, ki so ga koncipirali kot oddajnika in gledalcem, ki so ga razumeli kot sprejemnika. A pri tem lahko tudi gledalec postane oddajnik in umetnik sprejemnik, poziciji se zamenjata in doseže se interaktivnost. Tema: Interaktivna umetnost Selektorji: Jože Slaček, Aleksandra Kostić, Peter Tomaž Dobrila Seznam sodelujočih: Petra de Nijs, Teo Spiller, Marko Rodošek, Paul Sermon, Simon Briggs, Darij Kreuh, [[Srečo Dragan]], [[Marjetica Potrč]], [[Alenka Pirman]], Petra Varl Simončič, Igor Štromajer, [[Dragan Živadinov]], Dolores Šegina, Dejan Štampar, Borut Wenzel, Nataša Prosenc, Darko Golija, Damijan Kracina, Darinko Kores-Jacks, Franc Purg, Sašo Janković, Janez Strehovec, Bojan Štrokelj, Dejan Flaškar, Mirja Koštomaj, Igor Kuduz, Vladislav Knežević, Simon Bogojević Narath, Marko Kalogjera, Thomas Bayrle, Anne Farrell, Phil Earle, Paul Booker, DJ Ozzy, Nigel Helyer, Ken Gregory, Margaret Jahrmann + Max Moswitzer, Primary School Bratov Polančičev, Marko Marjaž, Marti Ribas + Nuria Garcia, Matjaž Godec, Čriček, Leonard Rubins, Sokolski dom Production Ilirska Bistrica <br /> === 1998 – 4. MFRU === Četrti MFRU je potekal med 11. in 15. majem 1998. Teme tokrat niso določili. Ena izmed najbolj odmevnih udeleženk festivala je bila ruska pionirka internetne umetnosti in teoretičarka Olia Lialina. Selektorja: Igor Štromajer, Stelarc Seznam sodelujočih: Olia Lianina, [[Srečo Dragan]], [[The Stroj]], Random Logic, Bojan Štokelj, Jaka Železnikar, Christina Goestl, Bogan Soban, Leonard Rubins, Marko Rodošek, Marryann, Trevor Batten, Heidemarie Seblatnig, Jordan Crandell, Teo Spiller, Stelarc, [[Melita Zajc]], Bojana Kunst, Mojca Kumerdej, Janez Strehovec, [[Laibach]], Gledališče čez cesto, OŠ Bojana Ilicha, Vuk Ćosić, Marko Peljhan, Marjan Kokot, Koda Publishing House, Brane Zorman, Netbase to, Damijan Kracina, Dominik Križan, Gašper Jemec, Wipeout <br /> === 1999 – 5. MFRU === Peta festivalska edicija je potekala med 9. in 15. majem 1999. Krovne teme ponovno niso izbrali. Pomemben del programa so bili premisleki o kibernetičnem feminizmu, ki so ga razumeli ne zgolj kot (arheološko) orodje, temveč kot dejanje za uveljavljanje pomena, saj odpira tehnične, politične, etične in pravne interpretacije. V sklopu festivala so izdali zbornik prispevkov Spektralizacija tehnologije: Od drugod do kiberfeminizma in nazaj, ki ga je uredila Marina Gržinić v sodelovanju z Adele Eisenstein. Selektorji: Marina Gržinić, Stelarc, Igor Štromajer Seznam sodelujočih: Igor Štromajer, cw4t7abs, Stelarc, Rainer Linz, Steven Middleton, Rachel Armstrong, Lisa Brandt, Cornelia Sollfrank, Kathy Rae Huffman, Helene von Oldenburg, Claudia Reiche, Eva Ursprung, Marina Gržinić, Margarete Jahrmann, Gordana Andjelić Galić, Eclipse, Jill Godmilow, Enes Zlatnar, Darij Kreuh, Bogdan Soban, Martin Očko, Marjan Šijanec, Gordana Novaković, Teo Spiller, Mark Tribe, Brian Goldfarb, Aleksander Bassin, Morfej, hHex, Klon ART, I O SUB SYStems, Marko Rodošek, Branko Cerovac, SERŠ Maribor, Tine Gornik, Peter Janžič, Jaka Uršič, Tine Erjavec, Denis Škrbal, OŠ Ludvik Pliberšek, Andrius Ventslova, Bojan Štokelj, Leonard Rubins, Bojan Jurc, Yam Damil, Blind Passengers <br /> === 2000 – 6. MFRU === Šesti MFRU je potekal od 23. do 27. maja 2000. Ponovno so v ospredje postavili razumevanje telesa. Selektorica Kathy Rae Huffman se je pri svojem izboru osredotočila na VRML predstavitve in E-dentity obstoj, Marina Gržinić pa telo, ženske strategije in vizualizacijske projekte v digitalnih medijih, Jurij Krpan pa na projekte, ki se ukvarjajo z razvijanjem protez delov telesa. Tema: Pojavnost in odnosi do telesa v umetnosti odvisni od novih tehnologij Selektorji: Kathy Rae Huffman, Marina Gržinić, Jurij Krpan Seznam sodelujočih: Teo Spiller, Marina Gržinić, Nina Czegledy, Marikki Hakola, Ardele Lister, Kathy Rae Huffman, Ken Feingold, Arthur Elsenaar, Stelarc, Chico McMurtrie, Stahl Stenslie, Marcel-Li Antunez Roca, Dr Igor Čuček, Dr Miro Gurnee, Dr Tomislav Klokočovnik, Dr Matjaž Jeras, Dr Mio Knežević, Ive Tabar, Karel Dudesek, Luka Drinovec, Tanja Ostojić, Martin Očko, Leonard Rubins, Video Data Bank, Božidar Svetek, Interakt, Janja Rakuš, Werkstadt Graz, Marjan Šijanec, Tomaž Brenk, Simon Šimat, Albin Bezjak, Gorazd Špajzer, Martin Smitz, Aleksandra Globokar, Vuk Ćosić, Ile Cvetovski, Kristina Miljanovski, Zvonomir Bakotin, Arghyro Paouri, Maria Pallier, Marko Rodošek, [[Srečo Dragan]], David Kokalj, Anica Uhan, Andreja Nunar, Goran Šajn, Jaka Krivic, Van Gogh TV, Vienna Faculty of Applied Arts, Bojana Kunst, Matjaž Kurinčič, Primož Dujc, Živa Moškrič, Tina Kolenik, Ciril Horjak, Markelj, Susa, Klavdij Zalar, Dušan Bučar, Miha Perčič, Robert Černelč, [[Franc Solina]], OŠ Franc Rozman Stane, Veztax, Joel Mull, Shocker-D, Trick-C, Damon Wild, Umek, Tine, Teenage Techno Punk, Diskordia, Smart, Aleksij, Alen, Dave Slide, Mery, Programme 5 <br /> === 2001 – 7. MFRU === Sedmi MFRU se je odvil med 22. in 26. majem 2001. Krovni temi sta bili tokrat dve, vsako je prispevala ena selektorica. Festivalska tema Kathy Ree Huffman je bila predstavitev »Hull Time Based Arts«, festivalska tema Eve Ursprung pa »Od virtualnega do realnega«. Selektorici: Kathy Rae Huffman, Eva Ursprung Kurator: Jurij Krpan Vodja festivala: Jože Slaček Seznam sodelujočih: Heimo Ranzenbacher, Werner Jauk, Alien Productions, Rob Gawthrop, Beverly Hood, Rachel Baker, Chico MacMurtrie, Cym, Bob Levene, Rahel Zweig, Ales Zemene, Mike Hentz, Gillian Dyson, Drew Hemment, lizvlx, son:DA, Timothy Duckrey, Chris Gladwin, Andrea Sodomka, Akademija za likovno umetnost - katedra za video, Fakulteta za računalništvo in informatiko - Laboratorij za računalniški vid, Ljubljana, Robert Černelč, Andrej Kustec, Mladen Stropnik, Živa Moškrič, Martina Gobec, Vasja Lebarič, Zoran Srdić, Boštjan Kavčič, Gorazd Bizjak, Nataša Sušek, Sašo Sedlaček, Dušan Bučar, Dominik Križan, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Žiga Kariž + Tobias Putrih, Minken Tokyo Ljubljana, Eclipse, Boris Benčič, group Kitsch (Lana Zdravkovič + Nenad Jelesejevič), Petar Dundov, Elex Red, Alen Sforzina, Shocker D, Blaž <br /> === 2002 – 8. MFRU === Osmi festival je potekal od 28. maja do 1. junija 2002. Tema: Telesa digitalne umetnosti. TELO: minljivo, bolno, klonirano in erotično v objemu tehnologije Selektorja: Jože Slaček, Eva Ursprung Selektor skupinske razstave ALU: [[Srečo Dragan]] Seznam sodelujočih: Keiko Takahashi + Shinji Sasada, Dietmar Offenhuber, Markus Decker, Jomasound, son:DA, Virtualne baze Intima + Igor Štromajer, [[Srečo Dragan]], Stelarc, Dušan Zidar, Eva Ursprung + Heimo Ranzenbacher, Takumi Endo, Norman Lin, Zoran Srdić, Gašper Jemec + Sylvia Smejkalova, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Boštjan Kavčič, Kristina Horvat Blažinović, Arven Šakti Kralj, Jernej Mali, Dušan Bučar, Kitsch Art, [[Franc Solina]], MULTI VIDEO 2002 video production ALU (Mladen Stropnik, Metka Zupanič, Jelena Šimunić, Boštjan Lapajne, Tomaž Tomažin, Matej Košir, Miran Pflaum, Nikolaj Vogel, Luka Mancini, Jan petrič, Helena Križnar, Matjaž Čuk, Boštjan Kavčič, Tanja Vergeles, Maja Pučl, Ana Zadnik, Sanela Jahić, Matej Laurenčič, Valentina Verč, Vesna Čadež, Eugenija Jarc, Lucija Stramec, Martina Bastarda, Mateja, Ocepek, Nataša Skušek, Polona Demšar, Ana Gruden, Arven Šakti Kralj, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], Robert Černelč, Andrej Kustec, Boris Benčič), Dominik Olmiah Križan, Ines Krasić, Sašo Sedlaček, Blutwurst, Borut Bogataj, Marina Gržinić <br /> === 2003 – 9. MFRU === Deveta festivalska edicija je potekala med 28. majem in 6. junijem 2003. Program se je osredotočal na nenehne spremembe, ki nastajajo z uporabami tehnologij na področjih umetnosti, seksualnosti in družbe in s tem radikalno spreminjajo svet. Tema: Transformacije, metamorfoze Selektorji: Simona Vidmar, Marina Gržinić, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Allecquére Rosanne (Sandy) Stone, Fundación Rodríguez (Natxo Rodríguez Arkaute, Fito Rodríguez Bornaetxea), Nina Kovacheva + Valentin Stefanoff, Bogdan Soban, Marko Rodošek, D*I*R*T*Y, Neven Korda, [[Aleš Vaupotič]], [[Narvika Bovcon]], Dominik Križan, Barbara Jurkovšek, [[Franc Solina]], Peter Peer, Samo Juvan, Borut Batagelj, Ana Šustar, Renata Tegelj, Matej Modrinjak, Ana Zadnik, Vedran Vražalić, Metka Zupanič, Gašper Jemec, Sylva Smejkalova, Nenad Jelesijević, Arven Šakti Kralj, Boštjan Lapajne, Kristina Horvat Blažinović, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Sanela Jahić, Študenti katedre za video in nove medije Akademije za likovno umetnost v Ljubljani (Ajdin Bašič, Polona Lovšin, Tomaž Tomažin, Tanja Dabo, Andrej Lavrenčič, Karmen Tomšič, Aleksander Bezlan, Žiga Testen, Živa Kalaš, Polona Šterk, Nina Vrhovec, Sonja Šunker, Jana Škrlep, Ingrid Potuek, Mojca Buljan, Maja Smrekar, Nataša Colja, Irena Osterman, Kristijan Pirc, Marina Gruden, Vesna Blasgotinšek, Luka Leskovšek, Urša Drabik, Klemen Volovšek, Vladana Matič, Karmen Bajec, Anja Tolar, Nataša Moškrič, Miha Erman, Neja Kutin, Ana Pertinač, Ana Sluga, Dana Avguštin, Martina Giuliatti, Ana Zadnik, Sanela Jahić, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], Nika Oblak, Primož Novak, Arven Šakti Kralj, Mladen Stropnik, Kristina Horvat Blažinovič, Metka Zupanič, Aleksandra Kajbič), Simon Kardum, Dragica Marinič, Zvone Štor, [[Srečo Dragan]], Dušan Bučar, Peter Tomaž Dobrila, Meta Trampuš, Zoran Savin, Ivan Pal, Bojan Golčar, Vuk Ćosić, Luka Dekleva, Alex Sword, John Chevalier, Simon Kardum, Dragica Marinič, El Bahattee<br /> === 2004 – 10. MFRU === Deseti festival je potekal med 11. in 15. majem 2004. Glavne teme niso določili. Ob deseti obletnici so v sodelovanju z Masko izdali zbornik ''Prihodnost računalniške umetnosti & zgodovina Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru 1995–2004'', ki ga je uredila Marina Gržinić. Selektorji: Peter Weibel, Simona Vidmar, son:da, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Marina Gržinić, Jože Slaček, Jurij Krpan, Miloš Bašin Seznam sodelujočih: Constanze Ruhm, David Link, Sibylle Hauer + Daniel Reichmuth, Marnix de Nijs + Edwin van der Heide, Branko Zupan, Beatrix Bakondy, Borjana Ventzislavova + Miroslav Ničić, Kerstin von Gabain, Melonova (Dunja Kukovec, Luka Prinčič), son:da + Miha Ciglar + Samo Pečar, E-CART, Barak Reiser, Alexander Zika + Eftychia Shinas, Johan Thom, YOlk Art, [[Franc Solina]], Boštjan Kavčič, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Klemen Gorup, Gašper Jemec, Metka Zupanič, Vedran Vražalič, Nika Oblak + Primož Novak, kitsch shop, Nadav Sagir, Goran Skofic, Liza Zufic, Goran Cace, Matija Debeljuh, Marija Prusina, Hannah Böck, Dorian Bonelli, Alice Cannova + D. B., magaZINE no.1, Sonja Draub, Eduard Freudman + Ramon Grendene, Priska Graf, Christian Sperl, Moira Hille + Katharina Lampert + Ralo Mayer & Dragicevic, ivan & laura + chris gierlinger, David Kellner, Lilla Khoor, Koloman Kann, Consuela Kunz, Christian Mayer, Ralo Mayer + Phillip Haupt, Eduard Freudmann + Henning Schorn, Achim Stiermann + Roland Seidel, Julia Wagner, Razstava Narave (Andrej Zdravič, Miha Vipotnik, Mark Požlep, Primož Seliškar, Urša Vidic, Karmen Tomšič, Aleksandra Gruden, Barbara Jurkovšek, Nataša Skušek, Matej Košir, Lisa Jevbratt, Magdalena Pederin) <br /> === 2005 – 11. MFRU === Enajsta edicija festivala je potekala med 10. in 13. majem 2005. Tudi to leto niso izbrali glavne teme. Potekala je v štirih mestih, poleg Maribora še v Ljubljani, Kopru in Zagrebu. Organizirali so tudi razstavo del študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Zgornjeavstrijske univerze uporabnih umetnosti in Beograjske Univerze umetnosti, naslovljene ''Video Match''. Kuratorji: Peter Weibel, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Miloš Bašin, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Markus Huemer, Orhan Kipcak, Laura Beloff + Erich Berger + Martin Pichmair, Andruid Kerne + Interface Ecology Lab, Marcos Weskamp + Dan Albritton, Runme.org (Amy Alexander, Florian Cramer, Matthew Fuller, Olga Goriunova, Thomax Kaulmann, Alex McLean, Pit Schultz, Alexei Schulgin, The Yes Men, Hans Bernhard, Alessandro Ludovico), Seven Mile Boots, [[ArtNetLab]] ([[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]]), IRWIN, Martin Bricelj, Wikipedija Slovenija, SCCA-Ljubljana, Creative Commons Slovenia, LeCielEstBleu, Dušan Bučar, Eclipse, Miha Ciglar, Bogdan Soban, Gorazd Krnc, Boštjan Kavčič, Klemen Gorup, Gašper Demšar, Vanja Mervič, Tilen Žbona, Martina Zelenika, Robi Caglič, Vesna Čadež, Evelin Stermitz, Nadav Sagir, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Video Match ALU video: Akademija za likovno umetnost, Univerza v Ljubljani (Luiza Margan, Tomaž Furlan, Klemen Jeraša, Uroš Potočnik, Brina Torkat, Ana Čigon, Julijan Borštnik, Dominik Mahnič, Vita Žgur, Nina Slejko, Mark Požlep, Video Match FH Hagenberg: Zgornjeavstrijska univerza uporabnih umetnosti (Hannes Brandner, Adam Gokzecade, Jörg Grubmüller, Jürgen Haderer, Michael Mayr, Robert Priewasser, Heinz Sams, Sabine Schauer, Christoph Schaufler, Andreas Gessl, David Zuderstorfer, Daniel Kuales, Christian Hanl, Florian Landerl, Stefan Unterhuber, Johannes Wohlgemuth, Claudia Wohlmuth, Iris Hekel, Stefan Weninger, Birgit Schuhmann, Florian Hausberger, Gerald Painsi, Reinhard Feichtinger, Jochen Leopold, Alexander Lang, Martin Aufinger), Video Match 05 Retro-vision: Univerza umetnosti, Beograd (Jovan Čekić, Maja Stanković, Antea Arizanović, Maja Rakočević, Arion Asllani, Tatjana Krstevski, Ivana Ilić, Bojana Nikolić, Sara Oblišar, Đorđe Arambašić, Vlada Paunović, Danijela Popović, Ivana Smiljanić, Milica Ružičić, Ana Nedeljković), Razstava Narave.2 (Muratbek Djoumaliev, Gulnara Kasmaileva, Miha Vipotnik, Milanka Fabjančič, Andreja Eržen, Barbara Jurkovšek, Judita Kavčnik, Toni Meštrović, Boštjan Perovšek + Miran Brumat, Uroš Potočnik, Olga Pirih + Vladimir Ristić, Alenka Premru, Robetina Šebjanič, Jurij Selan, Gaja Zornada) <br /> === 2006 – 12. MFRU === Dvanajsta edicija je potekala od 8. do 12. maja 2006. Dunja Kukovec in Marina Gržinić sta bili selektorici za mariborski del festivala, ostali spodaj navedeni selektorji pa so bili zadolženi za ljubljanskega. Tema: Zažgi, Vklopi se, Izpadi. (naslov osrednje festivalske razstave v Mariboru) Selektorji: Dunja Kukovec, Marina Gržinić, Peter Weibel, Jaka Železnikar, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Dušan Bučar, Miloš Bašin Seznam sodelujočih: ambinetTV.net (Manu Luksch + Mukul Patel), Selda Asal, Miljana Babić, Marko Batista, Luka Frelih, Ana Hušman, NOMADTV (Basak Senova, Erhan Muratoglu, ZeN, Dermidi Angla, Ertuğ Uçar, Simge Goksoy, Cem Yardimci, John Barret, Ceren Oykut, Selda Asal, Guven Catak, Serap Dogan, Ozlem Sulak), Neuropolitan Chiron Morphenus + Borut Savski, Luka Prinčič, Ran Slavin, Mille Plateaux/Sub Rosa, Sašo Sedlaček, Temp, Elke Auer, Esther Straganz, Nancy Mauro-Flude, 5voltcore (Emanuel Andel, Christian Gützer), Joerg Auzinger, Barbara Caspar, Thomas Feuerstein, Harald Holba, Annja Krautgasser, Maia Gusberti, Hans Weigand, Tomo Brejc, Sašo Vrabič, Chris Burke + John Dylan Keith + Terry Golob + Michele Darling, Robin Sloan, 0100101110101101.org, Olia Lialina + Dragan Espanschied, Eugenio Tisselli, Jessica Irvins, Esther Polak + Ieva Auzina, Amy Franceschini + Myriel Milicevic + Nis Romer, [[Srečo Dragan]], Tilen Žbona, Vanja Mervič, Gorazd Krnc, Maja Smrekar, Peter Ciuha, Klemen Jeraša, Luka Leskovšek, Robi Caglič, [[Narvika Bovcon]] + Barak Reiser + [[Aleš Vaupotič]], Mauro Arrighi + Andrea Gastaldi, FH Hagenberg, Kiberpipa + Boštjan Špetič, Razstava Narave 3 (Andraž Beguš, Robi Caglič, Brina Torkar, Aleksandra Saška Gruden, Andreja Eržen, Abel Konya, Polona Zupan, Barbara Ravnikar, Roberta Piccioni, Sabrina Mezzaqui, Stefan Bindreiter), VJ Dominik Mahnič <br /> === 2007 – 13. MFRU === Trinajsti festival se je odvil med 13. in 13. majem 2007. Tema: Kjer so računalniki, tam je življenje: o napaki, možnosti in slučaju Selektorici: Dunja Kukovec, Aleksandra Waltz Ko-selektorji: Marina Gržinić, Jasmina Založnik, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Atypiclab, Teresa Almeida, Marko Batista, Ali Cabbar, Miha Ciglar, Rodrigo Derteno, Stefan Doepner, Urška Golob, Kinda Hassan, Aline Helmcke, Sara Kolster + Derek Holzer, IMA (Inštutit za medijsko arheologijo, Kid Dog, Vesna Krebs, Daša Lakner, Alessandro Ludovico, Jure Novak + Meta Grgurevič + Andrej Lehrman, Marko Ornik, Ana Pečar + Dino Schreilechner, Sattyananda, Solmaz Shahbazi, Jeremy Schaller, Canan Senol, son:DA, Staalplaat Soundsystem, Tomaž Šolc, Igor Štromajer + Brane Zorman, TRAK47, ubermorgen.cin + Paolo Cirio + Alessandro Lodovico, Eduardo Kac, Kiberpipa : Error, TRIE <br /> === 2008– 14. MFRU === Štirinajsti MFRU so po nekaj letih ponovno organizirali v jeseni. Potekal je med 1. in 3. oktobrom 2008. Tema: Ali lahko podoba danes še kaj pokaže? Selektorja: Marko Ornik, Melita Zajc Seznam sodelujočih: Edvard Zajec, Jae C. Oh, BridA (Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan), TeZ (Maurizio Martinucci), Borut Žalik + David Podgorelec + Sebastian Krivograd (UM FERI), Optofonica Surround Cinema, Wo0 + Incredible Bob, Trak 47 (Katja Hrvatin Jazbec, Ana Pečar, Gabi Filipović, Gregor Kosi, Andrej Hrvatin), Luka Prinčič, Kolektiv La Vitrine, Thomas Michalak aka T'M, Luka Frelih <br /> === 2009 – 15. MFRU === Petnajsti festival je potekal med 12. in 14. novembrom 2009. Ob petnajsti obletnici festivala so kot osrednjo tematiko določili arhiviranje in vsled tega vzpostavili HiperFilm (Miha Horvat, Marko Ornik) ter mfruTV (selektor Jože Slaček). Tema: Doseg (ne)naključnega spomina Selektorja: Marko Ornik, Melita Zajc (selektorica simpozija) Seznam sodelujočih: Miha Vipotnik + Alastair Stone + OM produkcija + Maja Boh + Dušan Rogelj + Andrej Trobentar + Luka Dekleva + Luka Prinčič, Tatjana Welzer Družovec, Maja Breznik, Miha Vipotnik, Igor Španjol, Melita Zajc, Marko Batista, OCTEX [aka Jernej Marušič], Cameron Bobro + Luka Dekleva, Dušan Zidar, Vesna Krebs + Primož Bončina + Borut Kumperščak, Ekipa brskanja po arhivu MFRU: Miha Horvat, Jože Slaček, Metka Golec, Tanja Cvitko, Marko Ornik Sodelujoči na KIBLIX 2009: Adrian Vacca, Claudiusmaximus, krgn, ReacTable, Claude Heiland-Allen, Karsten Gebbert, Jan-Kees van Kampen, Robertina Šebjanič, Luka Frelih, Public Avatar (Martin B. Bricelj, Martin Wheeler, Slavko Glamočanin), Fenshu & Paul Destieu, Miha Presker <br /> === 2010 – 16. MFRU === Šestnajsta edicija festivala je potekala med 18. in 28. oktobrom 2010. To leto so se povezali s festivalom Kiblix (Kibla, Maribor) in bienalom HAIP (Kiberpipa, Ljubljana) ter vzpostavili »Združeno festivalsko platformo KIBLIX + MFRU + HAIP«. Tema združene festivalske platforme: nove podobe.nova.narava.nova zavest Tema MFRU: Računalniške igre ali nove podobe domišljije Selektorja MFRU: Marko Ornik (festival), Melita Zajc (simpozij) Selektorica razstave FF/PLAY/REW: Petja Grafenauer Selektor avdiovizualnih nastopov: Maurizio Martinucci – TeZ Selektor KIBLIX: Miha Horvat Selektorica HAIP: Maja Smrekar Seznam sodelujočih: Racquel Meyers, Goto80, Computadora, La Belle Indifference, Bas van Koolwijk, Evelina Domnitch + Dmitry Gelfand, Marcel Wierckx, Paul Prudence, Kolektiv Dardex - Mort2Faim, Kotki, Brazda lui Novac, Simon Berz, Amer-o-mat, Nove tendence, Openwear, HouseMouse, Isabelle Arvers Gouveia, Andrew Hall, Janez Strehovec, Melita Zajc, Viktorija Gošnak, Damjan Obal, Armin B. Wagner, Nic Geeraert, Varvara Guljajeva + Mar Canet, HONF, Diego Maranan + Angelo Vermeulen <br /> === 2011 – 17. MFRU === Sedemnajsta edicija je potekala med 18. in 26. novembrom 2011. Tudi to leto je festival MFRU združil moči s festivalom KIBLIX. Tema MFRU: Transmedialno pripovedništvo Selektorji MFRU: Marko Ornik, Jaka Železnikar, Melita Zajc (simpozij) Selektor AV nastopov v živo: Maurizio Martinucci – TeZ Tema KIBLIX: Delimo Selektor KIBLIX: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Sonia Cillari, Paul Prudence + Francisco Lopez, Martijn Van Boven, Primož Oberžan, Jukeen, Marko Luk, Marijan Šijanec, Peter Ciuha, Ex Yu Electronica vol II, Špela Petrič, Kate Pullinger, FakePress, Christine Wilks, Tanja Vujinović, Matija Lapuh, Art Stays, Vasja Rovšnik, Marko Klemenčič - Peter Lihteneker, Cirkulacija 2, Nejc Krumpačnik, Katja Rigler, Matic Mačkovšek, Jani Sever, Mojca Pernat, Dženi Rostohar, Nerina T. Kocjančič, Danijel Hočevar, Irena Ostrouška, Jožko Rutar, Rudolf Skobe, Wolfgang Gumpelmeier, Berber Hagedorn, Suzana Žilič Fišer, Bodo Balazs, Melita Zajc, Jože Vogrinc <br /> === 2012 – 18. MFRU === Osemnajsti MFRU je potekal med 2. in 13. oktobrom 2012. Tema: Ja tvoi sluga. Ja tvoi rabotnik. / Jaz, tvoj služabnik. Jaz, tvoj delavec. (naslov osrednje festivalske razstave) Selektor: Marko Ornik Selektorica osrednje festivalske razstave: Petja Grafenauer Seznam sodelujočih: So Kanno + Takahiro Yamaguchi, Nika Oblak + Primož Novak, Sašo Sedlaček, Open Reel Ensemble, DJ Who, JUNEsHELEN, Sweet Susie & Manni, Vasja Prograr + Irena Tomažin + Marko Batista, Valve/Membrance, Ashuhiro Ito, Rastko, Dis-Patch, The Breadboard Band, Exonemo, Suzueri/Eriko Suzuki & Satoru Higa, Yannah Valdevit, Tru Thoughts <br /> === 2013 – 19. MFRU === Devetnajsti festival je potekal od 6. do 11. novembra 2013. Ponovno je bil združen s festivalom KIBLIX. Skupna tema MFRU+KIBLIX 2013: Ko svetovi trčijo Selektorji: Nina Jeza, Ida Hiršenfelder, Aleksandra Kostič, Jože Slaček, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Franc Vrbančič, Marianne Wagner Seznam sodelujočih (MFRU+KIBLIX): Tania Candiani, Kathy High, Nitzsan Hoordin, Julian Ruiz, Inbal Cohen, Maša Jazbec, Karl Heinz Jeron, Yuri Klebanov, Roi Ronn, Yonatan Ben Ya'kov, Oscar Martin, Tiago Martins, R. O'nascimento, A. Zingerle, Tiago Martins, Vesela Mihaylova, Ricardo O'Nascimento, Eva Petrič, Vojko Pogačar, Dragana Sapanjoš, Theresa Schubert, Doron Segal, Jenny Bahar, Itay Kurgan, Sharar Yacoby, Maja Smrekar, Saša Spačal, Mirjan Švajgelj, Anil Podgornik, Visualising Palestine, Zoran Srdić Janežič, Robertina Šebjanič, Alen Hieng-Zergon, Ortotip, Jože Slaček, Femina, William Myers, Mojca Kumerdej, Peter Tomaž Dobrila, Christopher Fiorello, Ana Pečar, Djino Šutić, Monika Pocrnjić, Žiga Kranjec, Luka Frelih, Ricardo O'Nascimento, johnsmith, Malaventura, Ana Pečar + Luka Prinčič, Robertina Šebjanič + Alen Hieng-Zergon, Oskar Martin aka Oskoff Lovich, C-Drik Fermont, Jože Slaček + Primož Oberžan + Jan Strniša + Ortotip, Žiga Pavlovič, VJ PostArtLab & DJ DAMIR P. f.k.a. D'Sun, neagushi™, Electric Indigo, Elisabeth Schimana + Noid, Groovy Cartoon, Yoann Durant, Samo Pečar, Beno Soršak, Cameron Bobro, Stella Veciana + Dan Norton, C-drik aka Kirdec, Matjaž Lenhart + Dušan Zidar, Ana Čavič + Renée O'Drobinak, ŠC Elektro in računalniška šola Ptuj (Mentor: Franc Vrbančič, Raziskovalci: Franc Vrbančič, Šešo Aljaž, Tadej Vidovic, Niko Ivezič, Tomaž Šešerko, Stašo Frlež, Tomi Polajžer), Natalija Premužič, Gregor Krušič, OŠ Gorišnica (mentorja: Boštjan Rihtar, Arne Korsika; raziskovalci: Žiga Tilli, Aleks Bezjak, Evald Vrbančič, Aljaž Zorko), Suzana Uran, Luka Frelih + Tina Dolinšek + Žiga Kranjec, Študentke likovne pedagogike, Angelo Vermeulen, Jessica Anderson, Ana Pečar, Tomaž Gruškovnik, Katja Kos Finec, Žiga Dobnikar, Tanja Grosman <br /> === 2014 – 20. MFRU === Jubilejna edicija se je odvila med 25. in 27. septembrom 2014. Dan prej, 24. septembra, so ob dvajsetletnici festivala organizirali simpozij, na katerem so sodelovali številni pretekli akterji festivala, npr. Janez Strehovec, Jože Slaček, Vojko Pogačar, Petja Grafenauer, Jaka Železnikar in Peter Tomaž Dobrila. Tema: 2.0 Selektorica: Nina Jeza Seznam sodelujočih: Bogdan Soban, Maša Jazbec, Monika Pocrnjić, Zoran Srdić Janežič, Borut Savski, Abaz Dizdarević, Dino Karailo, Marko Batista, Sanela Jahić, Borut Savski, Nikola Simanić, Študenti ALUO (mentorja [[Srečo Dragan]] in Dušan Bučar), Miha Kralj, NONOTAK, Miha Ciglar, Primož Oberžan, Baran Güleşen, Jara Vogrič, Janez Strehovec, Maja Murnik, Vojko Pogačar, Jože Slaček, Petja Grafenauer, Jaka Železnikar, Peter Tomaž Dobrila, Nina Jeza, Dušan Slavinec, Slobodan Trajković, Tomaž Gruškovnik, Dušan Bučar, Irena Pivka + Brane Zorman, Robocup dance, SŠC, Elekto in računalniška šola, Ptuj (mentor: Franc Vrbančič), BEST - Board of European Students of Technology <br /> === 2015 – 21. MFRU === Enaindvajseta edicija se je zgodila med 7. in 9. oktobrom 2015. Tudi to leto je MFRU potekal istočasno in v sodelovanju s festivalom KIBLIX. Tema: Lift me up! Selektorji (MFRU+KIBLIX): Nina Jeza, Aleksandra Kostič, Marko Ornik, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Martina Mežak, Marie Polakova + Jonathan Cremieux, Tatjana Tanja Vujinović Kušej, Hrvoje Hiršl, Zoran Srdić Janežič + Jana Putrle Srdić, Abaz Dizaderević, Dino Karailo, Borut Savski, Jure Fingušt, Matjaž Požlep, Andrej Koruza, Qejmi Hadrović, Robertina Šebjanič + Monika Pocrnjić, Saša Spačal + Ida Hiršenfelder, Tomaž Furlan, Luciana Haill, Jens Vetter, Deborah Hustić, AR LIBRIS (Jože Slaček, Jan Sterniša, Matej Jarc, Hana Repše, Miha Sagain, RenePuhlar, Marko Ornik, Nataša Berk, Igor Unuk, Kristjan Robič, Toni Soprano, Ana Pečar, Denis Škofič, David Bedrač, Jan Šmarčan, Petra Kolmančič, Tomislav Vrečar, Dejan Koban, Lučka Zorko, Lucija Mlinarič, Anja Golob, Veronika Dintinjana, Maja Malus Azhdari, Nino Flisar, Monika Pocrnjić, Gregor Rojko), Aleš Hieng Zergon, IZLAND + jesusonecstasy, Emiljo AC, Aisen Caro Chacin + Robertina Šebjanič, Kasia Justka, Louise Harris, LadyBird, DJ Nati Katchi, Jens Vetter + Karol Kagan, Octex - Jernej Marušič, Wo0 + Incredible Bob, Podjetje ArtRebel, Maja Murnik, Martin Kusch, Tomaž Gruškovnik, Janez Strehovec, Študentje Interface culture (mentorica: Michaella Ortner; Jure Fingušt, Jens Vetter), Študentje Strojne fakultete, oddelek za tekstilstvo, Univerza v Mariboru (mentorica: Sonja Šterman), Študentje Visoke šole za umetnost, Nova Gorica (mentorica: Rene Rusjan), Vojko Pogačar, Matjaž Lenhart, Milan Rotovnik, Suzana Uran, Natalija Premužič, Monika Pocrnjić, Aleš Stojak + Arne Korsika + Tadej Tofant, Gregor Krušič + Sandra Janžekovič, Jure Pikl, Blaž Vrečko + KID Alphawawe <br /> === 2016 – 22. MFRU === Dvaindvajseti festival MFRU je potekal med 7. in 16. novembrom 2016. S to edicijo se je pričela festivalska Trilogija zaupanja (2016–2018). Na festivalu so prvič podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Nejc Zajec iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, skupina B-52 (Sara Kajba, Tamara Šuc, Amadeus Birca, Katja Škorjanc, Maja Gabrovec) iz Pedagoške fakultete, Univerza v Mariboru in Helene Thuemmel ter Una Rebić iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema: Zaupanje 1. Lokalno zaupanje Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Beli šum, Cameron Bobro, SGMK, Ema Kugler, Tina Lanišek + Anja Plemenitaš, Nejc Zajec, Helene Thuemmel, Una Rebić, B-52 (Sara Kajba, Tamara Šuc, Amadeus Birca, Katja Škorjanc, Maja Gabrovec), Magda Stawarska – Beavan, Hackteria, Dexeoeahoexterlesterlesterlehuxdexaa, Zoran Srdić Janežič, Tibor Hrs Pandur Eppinger, Ida Hiršenfelder, Slobodan Maksimović, Us(c)hi Reiter, Špela Petrič, Maja Smrekar, Marko Luk, Sonda3, Kreatorlab + Igor Pikl + Peter Dobaj + Gregor Rojko + Jože Slaček, Martin Reiche, Slavko Tihec, Oliver Larić, Dominik Mahnič, Vlado Repnik, Radiocona, Miha Presker, Boštjan Čadež, Paul Destieu, Eva Ursprung, Georg Weckwerth,, Claude Treptow, Timo Toots, Oliver Jaeggi, Urs Gaudenz, Lina Rica, Aleksandra Domanović, Veli&Amos, Miroslav Ničić, Davor Sanvincenti, Tonspur, Djsplinta, VJsajko, Šuljo, Mina Fina, Toni Soprano <br /> === 2017 – 23. MFRU === Triindvajseti MFRU je potekal med 6. in 18. oktobrom 2017. Gre za drugi del trilogije zaupanja, kjer so se tkale povezave med nacionalnimi institucijami. Selektor je k sodelovanju na festivalu povabil večino državnih producentov, nacionalnih institucij in nevladnih iniciativ ter slovenskih umetnikov in umetnic, ki delujejo v polju tovrstne umetnosti. Na festivalu so ponovno podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Domen Dimovski iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, skupina študentov Anja Hauptman, Anja Jurše, Keber Kristina, Ivan Stanojevič, Mitja Cvetko iz Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Miha Godec iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici ter Tina Lanišek iz Pedagoške fakultete, Univerza v Mariboru. Tema: Zaupanje.2: Nacionalno zaupanje Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Constanza Piña, Dave Phillips, Bruital Orgasme, Futuro De Hierro, Marko Jakopanec, Deconstruct, Magnetic Shift, Infundibulum, Magda Stawarska-Beavan, Domen Dimovski, Miha Godec, Cvetko + Stanojević + Hauptman + Jurše + Keber, Tina Lanišek, Kathy Rae Huffman, Franc Curk, Goran Devide, Hidrogizma, Brina Jež Brezavšček, Marko Košnik, Seta Mušič, Skupina Oho (Marko Pogačnik), Marko Peljhan, Marjan Šijanec, Miha Vipotnik, Edvard Zajec, Ida Hiršenfelder, Radiocona, Zoran Srdić Janežič, Martin Bricelj Baraga, Marko Batista, Neven Korda, Cirkulacija-2, Ana Pečar, Perry Bard, Nancy Buchanan, Marina Gržinić + Aina Šmid, Filipa Cesar + Grada Kilomba + Diana Mccarty, Evelin Stermitz, Eva Ursprung, Petra Kapš, Monika Pocrnjić, Luka Prinčič, Ontervjabbit, Toni Soprano, Tatsuru Arai, Izvanredni Bob / Hetem, Marko Ornik, Kaja Pogačar, Wolfgang Mitterer, Georg Weckwerth, Institucije: Atol, Aksioma, Mota, Galerija Kapelica / Sonoretum, Cona, Zavod Uho; Oko, Kreatorlab, Tonspur, Rampa, MSUM+MG, UGM, FGPA <br /> === 2018 – 24. MFRU === Štiriindvajseta edicija festivala je potekala od 12. do 19. oktobra 2018 in je bila tretji ter zadnji del serije zaupanja. Posvečena je bila vzpostavitvi in krepitvi odnosov z mednarodnimi institucijami, producenti, umetnicami in umetniki, hkrati pa je imela posebno sekcijo »Ženski forum«. Organizirali so Wiki-akcijo, v okviru katere so obiskovalke povabili, da na Wikipediji ustvarijo gesla za vse dosedanje gostujoče umetnice in selektorice festivala. Na festivalu so ponovno podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Nina Baznik iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Saša Brdnik, Nuša Majcen, Ana Tomšič iz Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Sandra Jovanovska iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema: Zaupanje.3: Mednarodno zaupanje + Ženski forum Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Aphra Tesla, Nataša Berk, Nina Baznik, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Nika Ham, Ida Hiršenfelder, Jasna Hribernik, Maša Jazbec, Tjaša Kancler, Živa Kleindienst, Kaja Kraner, Ema Kugler, Dunja Kukovec, Nancy Buchanan, Shu Lea Cheang, Karoe Goldt, Hiroshi Hasegawa, Lynn Hershman Leeson, Kathy Rae Huffman, Sandra Jovanovska, Kikimore, Bojana S. Knežević, Susanne Regina Meures, Nataša Muševič aka dot, Katarina Petrović, Špela Petrič, Paula Pin, Monika Pocrnjić, Kaja Pogačar, Nataša Prosenc, Phurpa, Radiocona, Teja Reba, Lina Rica, Sandra Sajovic, Maja Smrekar, Toni Soprano, Saša Spačal, Svetlana Slapšak, Evelin Stermitz, Robertina Šebjanič, Aina Šmid, Apolonija Šušteršič, Nataša Teofilović, Polona Tratnik, Eva Ursprung, Maja Žigart, Karen Werner, Agnieszka Wolodzko, Saša Kesić, Marko Ornik, Jože Slaček, Borut Savski, Neven M. Agalma, Davor Mišković, Georg Weckwerth, Jure Kirbiš, Žiga Brdnik, Pi, Teratom, Pirate Sheep, Tanel Rander, Reni Hofmüller, Uschi Reiter, Saša Brdnik + Nuša Majcen + Ana Tomšič, Yvette Janine Jackson, Jonas Žnidaršič, Artur Švarc, Bor Greiner, Marko Pigac <br /> === 2019 – 25. MFRU === Petindvajseti festival je potekal od 11. do 18. oktobra 2019. Osrednja festivalska razstava, naslovljena Avtomatizirane ekologije je bila postavljena v zgradbi Pristan/Staninvest in v podhodu Slavija. V okviru samostojne obfestivalske enote se je prestavila mreža centrov raziskovalnih umetnosti KONS. Petindvajseto obletnico festivala je MFRU praznoval skupaj s festivalom Mesto žensk. Ob tej priložnosti so pripravili skupen program, ki je odpiral vprašanja o njuni zgodovini in preteklosti in o skupnih točkah feminizma in novih tehnologij. Na festivalu so ponovno podelili študentske nagrade. Prejemniki so bili Edina Muftić iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Nika Metličar Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Matija Ternovec ter Denis Perčič iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema osrednje razstave: Avtomatizirane ekologije Kuratorica festivala: Tjaša Pogačar Kuratorji diskurzivnega programa: Marko Bauer, Andrej Tomažin, Tjaša Pogačar Sodelujoči umetniki: Agustina Andreoletti, drone emoji, Max Hampshire, Anja Jelovšek, Paul Kolling, Voranc Kumar, Blaž Miklavčič, Špela Petrič, Paul Seidler, Frida Ortgies-Tonn, Jenna Sutela, Dorota Gawęda in Eglė Kulbokaitė, Tadej Vindiš, Staš Vrenko, Tanja Vujinović, Johannes Wilke Govorci: Louis Armand, Marko Bauer, Robert Bobnič, Vít Bohal, Dustin Breitling, Peli Grietzer, Marina Gržinić, Mark Horvath, Adam Lovasz, Andrej Tomažin, Bogna M. Konior, Primož Krašovec, Lukáš Likavčan, Domen Ograjenšek, Maks Valenčič. V sklopu ŠUMx video serije: Benjamin Bratton, Mat Dryhurst, Metahaven. === '''2020 - 26. MFRU''' === Razglasitev epidemije Covida 19 je preprečila izvedbo programa festivala v prvotnem, napovedanem terminu (23.–29. oktober). Izredna situacija je zahtevala tudi prilagoditve načina izvedbe že pripravljenega programa festivala MFRU. Več kot polovica festivalskega programa je bila izvedena v prvotno načrtovani obliki: -      razstava intermedijskih projektov študentskih nagrajencev v galeriji Media Nox, -      razstava zvočne intervencije v javnem prostoru Tonšpur pasaža, -      razstava MFRU Arhiv v nastajanju in -      ŠUMxVIDEO teoretski video sklop. Celoten diskurzivi program smo morali zaradi epidemije preseliti v spletno obliko (predavanja teoretikov in kuratorjev), kar smo uspešno izvedli in objavili na spletni platformi - spletni strani festivala. Izvedli smo adaptacijo kuriranega/tematskega razstavnega programa MFRU za spletno predstavitev. Ta del smo izvedli v dogovoru s sodelujočimi umetniki ter v tesnem sodelovanju z MFRU oblikovalcem in razvijalcem domačega spletnega mesta. Spletna predstavitev je vključevala tudi pogovore z umetniki oziroma predstavitve umetnikov (t. i. ''artist talks''), v katerih so umetniki v videoposnetkih podrobneje predstavili svoje delo. Nosilna platforma oziroma agregat vseh naštetih vsebin programa 26. festivala MFRU je spletno mesto festivala, ki smo ga letos tudi povsem prenovili. Festival se je skupaj s preddogodki in post-dogodki izvajal v obdobju 14. 10. do 15. 12. 2020. Glavnina festivalskega programa pa je izvajala do 29. 11. 2020. Sodelujoči: === '''2021 - 27. MFRU''' === Tema 27. MFRU je bila Kaj je v resnici naše in kaj nam lahko prinese tretje desetletje 21. stoletja? Programska vodja in kuratorka: Aleksandra Saška Gruden Program 27. MFRU-ja je bil sestavljen iz šestih sklopov: Glavne razstave, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa/''AR VR #INTERVENCIJE'', model konS in povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO Sodelujoči: Vojko Pogačar, Maja Smrekar, Danica  Bičanič, BEAM TEAM; (Anja Romih in Stela Ivšek), , Rob Canning in Monika Pocrnjić, Ksenija Čerče, Goran Despotovski, Heklab, Emil Kozole , Ivan Marušič Klif, OR Piesis (alias Petra Kapš,  Sašo Sedlaček, Tilen Sepič, Toni Soprano''' ''' Meneglejte  , Saša Spačal,, Virtual.Unit, Boštjan Čadež, Dam Podjed, Peter Purg, Polona Tratnik, Steve Fuller Študentje, avtorji nagrajenih projektov: Vasily Kuzmich, Olena Potočnik, Doroteja Dolinšek. === 2022 - 28. MFRU === Tema 28. MFRU-ja je bila ''Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti.'' Festival je potekal med 7.- 14.10.2022 v Mariboru in Zagrebu (Hrvaška) Programska vodja in kuratorka: Aleksandra Saška Gruden Festival je ponovno postregel s šestimi sklopi: Glavne razstave, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa, konS model in povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO. Sodelujoči: Janez Strehovec, Jasne Hribernik, Betina Habjanič, Stevan Kojić, Zvonka Simčič, Mojca Senegačnik, Monika Pocrnjič, Valerie Wolf Gang, Martin Bricelj Baraga, Melissa Ghazale, Miram Elburn, Larisa Blažič, Lazar Mihajlović, Dalea Kovačec, Vid Merlak, Sara Bezovšek, Simon Macuh in Estela Žutič, Simon Whetham, Jata C, Lavoslave Benčič,Narvika Bavcon, Mojca Puncer, Tomaž Grušovnik. Študentke, avtorji nagrajenih projektov''':''' Nika Tomažič, Lara Žagar, Hana Zadnikar. === '''2023 - 29. MFRU''' === 29. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je potekal med 6. in 13. oktobrom 2023 leta. Tema festivala je bila Periodizacija prostora in časa skozi intermedijsko. Kuratorica in programska vodja: Aleksandra Saška Gruden. Festival je ponudil naslednje festivalske sklope: Glavna razstava, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa, delavnice, povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO, post festivalski dogodek. Sodelujoči: Igor Štromajer, Marko Ornik, Stelarc, Jože Slaček, Mitja Lorenčič, Maja Smrekar, Miha Colner, Miha Vipotnik, Robertina Šebjanič, Tomaž Pavšek in [[Tyana Rendič]], Manca Žitnik. Zoran Srdić Janežič, Nika Oblak, Primož Novak, Jaka Waldhutter, Nejc Trampuž, Dmitry Morozov (::vtol::), Isidora Todorović, FaceOrFactory, Martina Batinić, Brad Downay, Jan Vormann, Dalea Kovačec, Marko Damiš, Abirala Khadke - Joondroid, OR poiesis - Petra Kapš, Rob Canning, dr. Tomaž Grušovnik, dr. Wolfgang Ernst, Robert Bobnič, Irena Borić, Ian Keaveny, Bee Nix, Andrej Žižek, Simon Whetham, Anže Seklja, Staš Vrenko, Nika Tomažič, Festival FU:BAR. '''2024 - 30. MFRU''' 30. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je potekal med 18. in 27. oktobrom 2024. Tema festivala je bila Prazne police: postpotrošniške vizije po koncu poslovanja. <ref>{{Navedi splet |last=MFRU |title=MFRU – MFRU 2024 |url=https://www.mfru.org/si/mfru-2024 |access-date=2026-08-10 |website=www.mfru.org |language=sl}}</ref> Kuratorja: Lara Mejač in Davide Bevilacqua. 30. edicija MFRU je raziskovala položaj digitalne in medijske umetnosti v smeri trajnostnih in socialnih oblik življenjskih ekonomij in trgovanja z blagom. Ob opazovanju globalne polikrize in vse pogostejših razpravah o opuščanju kapitalistične logike se poraja vprašanje, kako bi bila ta prihodnost videti in kako bi jo lahko dosegli. Namesto iskanja vnaprej pripravljenih rešitev festival poziva k nekonvencionalnemu razmišljanju, eksperimentalnemu okolju in procesom, ki se osredotočajo na skupnost, pri čemer si predstavljamo, kako bi bil lahko postpotrošniški svet strukturiran in kako bi deloval. Sodelujoči: Xcessive Aesthetics, Simon Browne, freštreš, Dasha Ilina, Rok Kranjc, MFRU30 team, Kaja Pogačar, Pablo Somonte Ruano, Alice Strete, Elena Tammaro, Undoing.Studio, Piet Verkleij, Borut Wenzel, Inari Wishik. '''2025 - 31. MFRU''' 31. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU31) je potekal med 26. septembrom in 5. oktobrom 2025. Festivalska tema je bila Ezoterična ekotehnika. Iracionalna komputacija in zarotniško mreženje, s čimer se je festival osredotočal na podtalne in skrite povezave med medijskimi tehnologijami, uporabniki, kroženjem znanja in informacij.<ref>{{Navedi splet |last=MFRU |title=MFRU – MFRU 2025 |url=https://www.mfru.org/si/mfru-2025 |access-date=2026-08-10 |website=www.mfru.org |language=sl}}</ref> Kuratorja: Lara Mejač in Davide Bevilacqua. '''''Ezoterična ekotehnika''''' raziskuje, kako se odzvati na trenutno globalno stanje nemiru, ki ga podpihujejo omrežne tehnologije in neslutene dinamike moči med največjimi tehnološkimi podjetji, vojsko in nazadnjaškimi ideologijami. Njihovo zavezništvo pogosto izhaja iz tehnokratske kozmologije, ki temelji na komputaciji neskončne rasti, nacionalnih državah in moči naddržavnih korporacij, pa tudi svetovnih finančnih in političnih tokovih. Tovrstna iracionalna komputacija ne predvideva, da bi posamezniki ali manjše skupine, ki se ne želijo sprijazniti s statusom quo, lahko sprejeli kakršnekoli ukrepe, zato se zdi, da si alternative ustaljenemu načinu delovanja sploh ni mogoče zamisliti. Festival se obstoječemu redu zoperstavlja z umetniškimi deli, ki delujejo v majhnem obsegu, pri tem pa uporabljajo in ustvarjajo obskurne in zarotniške simbole ter svojevrstno estetiko, s katerimi kot omrežja enakopravnih članov pripravljajo teren za zamišljanje družbenopolitičnih scenarijev. Sodelujoči: S()fia Braga, Sanja Celeste, Pedro del Real Lavergne, freakygreenfish, Beti Frim, Institute of Diagram Studies, Jaka Juhant, Oskar Kandare, Vid Koprivšek, Matej Mihevc, Edina Muftić, Neo Nor, Lucile Olympe Haute, Ginevra Petrozzi, Federico Poni, Chiara Prodi, REINCANTAMENTO, Farah Sara Kurnik, Stadtwerkstatt Linz, Tactical Tech, Sofia Talanti, Technologie und das Unheimliche, Uno.Tisto, Ioana Vreme Moser, Staš Vrenko, Niko Zelenik. == Viri in zunanje povezave == *[http://www.mfru.org/ Uradna spletna stran Mednarodnega festivala računalniške umetnosti] *[http://www.culture.si/en/International_Festival_of_Computer_Arts_(IFCA) Culture.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304192034/http://www.culture.si/en/International_Festival_of_Computer_Arts_(IFCA) |date=2016-03-04 }} == Glej tudi == *[http://mkc.si/mfru-ofestivalu http://mkc.si/mfru-ofestivalu] *[http://mkc.si/sl/arhiv-mfru/arhiv-2014/1027-hiperfilmmfru http://mkc.si/sl/arhiv-mfru/arhiv-2014/1027-hiperfilmmfru]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Festivali v Sloveniji]] 8ml98i9y9n45784vgc3svq40myz31bc 6753391 6753387 2026-09-21T11:10:11Z ~2026-50908-16 266109 6753391 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{refimprove}} [[Slika:Mfru-festival-banner-2016.jpg|right|thumb|Uradni banner MFRU 2016.]] '''Mednarodni festival računalniške umetnosti''', znan tudi pod kratico '''MFRU''' je v Sloveniji in tudi širši regiji v svojih začetkih opravil pionirsko delo pri predstavljanju teorije in umetniške prakse računalniške umetnosti in novih medijev ter je tako ena od osrednjih inštitucij računalniške, elektronske, novo medijske, inter(trans) medijske oziroma interdisciplinarne umetnosti v regiji, ki skrbi tako za predstavitev kot tudi za razvoj te umetnosti in teorije. == Zgodovina == Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je prvič potekal leta 1995 v Mariboru, Slovenija. Na festivalih se je zvrstilo na desetine domačih in tujih umetnikov, umetnic, teoretičark in teoretikov, kuratorjev in kuratoric. Med njimi je bilo kar nekaj svetovnih zvezd in pionirjev računalniške in elektronske umetnosti, ki so v tej veji sodobne umetnosti pustili neizbrisen pečat s svojo umetniško prakso, poznavanjem tehnologije in umeščanjem novo medijske umetnosti v družbeni kontekst. == Potek == Mednarodni festival računalniške umetnosti poteka vsako leto približno pet dni v mesecu oktobru v organizaciji javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor). Program je sestavljen iz razstav umetniških instalacij, performansev, koncertov, diskurzivnega programa, delavnic in spremljevalnih dogodkov, ki jih izbirajo povabljeni kuratorji in selektorji ter programski vodje festivala, ki v zadnjih letih delujejo v logiki triletnega mandata. Festival je vedno povezoval različne lokacije in prostore v mestu in tudi v sosednjih mestih oziroma različne mestne, regijske in mednarodne producente, institucije in festivale podobnih zanimanj. Že od samega začetka je vzpostavil sodelovanje z izobraževalnimi institucijami vseh nivojev, torej od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, do univerz in akademij novo medijskih programov iz Maribora, Slovenije in mednarodnega prostora. Že vrsto let poteka tudi izbor treh najboljših študentskih intermedijskih umetniških projektov, ki so predstavljali v okviru festivala ter dobijo tudi denarno nagrado. == Seznam festivalskih edicij == === 1995 – 1. MFRU === Prva festivalska edicija je potekala med 19. 8. in 2. 9. 1995. Prvenstveno je bila namenjena predstavitvi slovenskih računalniških umetnosti oz. slovenskih ustvarjalcev računalniške umetnosti. Tema: Predstavitev slovenskih računalniških umetnosti Selektorji: [[Marina Gržinić]], [[Aleksandra Kostić]], [[Jože Slaček]] Seznam sodelujočih: Andrej Troha, Atanor (Sašo Dimitrovski, Vesna Peteršin, Aleksander Ruben, Arijan Šiška, Florent - Olivier Xardelle), Werkstadt Graz, Vojko Pogačar, Špela Hudnik, Machiko Kusahara, Inštitut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), Peter Ciuha, Tjaša Demšar, Marina Gržinić + Aina Šmid, Darij Kreuh, Metod Vidic, Art Futura, Marko Peljhan (Ladomir - OAKTYPA) + Alfred Anžlovar + Luka Frelih + Grega-Tao Vrhovec-Samobolec, Mitja Praznik, Bojan Štokelj, Erkki Huhtamo, Neven Korda, ICC Tokijo, Studio K7, Christan Vanderborght, Archiomediala, British Computer Animation, Zemira Alajbegovič, Mitja Reichenberg, Bogdan Soban, Inštitut Egon Marč - Marko Košnik Virant, Sašo Jankovič, INTIMA Theatre, OŠ Milan Šušteršič, Marjan Kokot, Josef Klammer + Seppo Grundler, Andrej Škrlep, Darij Zadnikar, Božidar Kante, [[Srečo Dragan]], [[Janez Strehovec]]<br /> === 1996 – 2. MFRU === Drugi MFRU je potekal med 24. 8. in 2. 9. 1996. Tematsko so ga posvetili odnosu med tehnologijo in telesom, denimo možnostim alternativnih teles oz. teles prihodnosti. V sklopu festivala je performiral ciprsko-avstralski umetnik Stelarc, ki je v svoji umetniški praksi osredišča koncept človeškega telesa kot nečesa zastarelega, nečesa, kar je s tehnologijo potrebno razširiti, izboljšati oz. nadgraditi. Tema: Nova telesnost Selektorji: Erkki Huhtamo, Aleksandra Kostić, Machiko Kusahara, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Georg Legrady, Erkki Huhtamo, Igor Štromajer, [[Bojana Kunst]], Marina Gržinić + Aina Šmid, Marko Rodošek, Machiko Kusahara, Monika Fleischmann, Wolfgang Strauss, Margaret Morse, Stelarc, Kathy Rae Huffman, [[Vuk Ćosić]], Luka Frelih, Teo Spiller, Trevor Batten, Marko Butina, EIKE, Alain Escalle, Takahiko Iimura, Branka D. Jurišić, Raj Petrot Kraljev, Darij Kreuh, Sigrid Langrehr, Petra de Nijs, OŠ Borci za severno mejo, Maribor, Rozika Puvar, Nada Prlja, Mojca Sekulić, Ivo Buda, Jacek Szleszynski, Rasa Smite + Raitis Smits, Sokolski dom Ilirska Bistrica (Marko Sekatin, Miloš Barbiš, Marko Gorišek, Franc Dovgan), Marko Seketin, CYBERFLASH, Bojan Štrokelj, [[Srečo Dragan]], Aleksandro Amaducci, Vojko Pogačar, Pavel Kopriva, Wojciech Bruszewski, [[Janez Strehovec]], Boris Horvat, [[Blaž Zupan]], Raj Pertot Kraljev <br /> === 1997 – 3. MFRU === Tretji festival je potekal med 2. in 10. oktobrom 1997. Ključno programsko izhodišče je bil odnos med ustvarjalcem, ki so ga koncipirali kot oddajnika in gledalcem, ki so ga razumeli kot sprejemnika. A pri tem lahko tudi gledalec postane oddajnik in umetnik sprejemnik, poziciji se zamenjata in doseže se interaktivnost. Tema: Interaktivna umetnost Selektorji: Jože Slaček, Aleksandra Kostić, Peter Tomaž Dobrila Seznam sodelujočih: Petra de Nijs, Teo Spiller, Marko Rodošek, Paul Sermon, Simon Briggs, Darij Kreuh, [[Srečo Dragan]], [[Marjetica Potrč]], [[Alenka Pirman]], Petra Varl Simončič, Igor Štromajer, [[Dragan Živadinov]], Dolores Šegina, Dejan Štampar, Borut Wenzel, Nataša Prosenc, Darko Golija, Damijan Kracina, Darinko Kores-Jacks, Franc Purg, Sašo Janković, Janez Strehovec, Bojan Štrokelj, Dejan Flaškar, Mirja Koštomaj, Igor Kuduz, Vladislav Knežević, Simon Bogojević Narath, Marko Kalogjera, Thomas Bayrle, Anne Farrell, Phil Earle, Paul Booker, DJ Ozzy, Nigel Helyer, Ken Gregory, Margaret Jahrmann + Max Moswitzer, Primary School Bratov Polančičev, Marko Marjaž, Marti Ribas + Nuria Garcia, Matjaž Godec, Čriček, Leonard Rubins, Sokolski dom Production Ilirska Bistrica <br /> === 1998 – 4. MFRU === Četrti MFRU je potekal med 11. in 15. majem 1998. Teme tokrat niso določili. Ena izmed najbolj odmevnih udeleženk festivala je bila ruska pionirka internetne umetnosti in teoretičarka Olia Lialina. Selektorja: Igor Štromajer, Stelarc Seznam sodelujočih: Olia Lianina, [[Srečo Dragan]], [[The Stroj]], Random Logic, Bojan Štokelj, Jaka Železnikar, Christina Goestl, Bogan Soban, Leonard Rubins, Marko Rodošek, Marryann, Trevor Batten, Heidemarie Seblatnig, Jordan Crandell, Teo Spiller, Stelarc, [[Melita Zajc]], Bojana Kunst, Mojca Kumerdej, Janez Strehovec, [[Laibach]], Gledališče čez cesto, OŠ Bojana Ilicha, Vuk Ćosić, Marko Peljhan, Marjan Kokot, Koda Publishing House, Brane Zorman, Netbase to, Damijan Kracina, Dominik Križan, Gašper Jemec, Wipeout <br /> === 1999 – 5. MFRU === Peta festivalska edicija je potekala med 9. in 15. majem 1999. Krovne teme ponovno niso izbrali. Pomemben del programa so bili premisleki o kibernetičnem feminizmu, ki so ga razumeli ne zgolj kot (arheološko) orodje, temveč kot dejanje za uveljavljanje pomena, saj odpira tehnične, politične, etične in pravne interpretacije. V sklopu festivala so izdali zbornik prispevkov Spektralizacija tehnologije: Od drugod do kiberfeminizma in nazaj, ki ga je uredila Marina Gržinić v sodelovanju z Adele Eisenstein. Selektorji: Marina Gržinić, Stelarc, Igor Štromajer Seznam sodelujočih: Igor Štromajer, cw4t7abs, Stelarc, Rainer Linz, Steven Middleton, Rachel Armstrong, Lisa Brandt, Cornelia Sollfrank, Kathy Rae Huffman, Helene von Oldenburg, Claudia Reiche, Eva Ursprung, Marina Gržinić, Margarete Jahrmann, Gordana Andjelić Galić, Eclipse, Jill Godmilow, Enes Zlatnar, Darij Kreuh, Bogdan Soban, Martin Očko, Marjan Šijanec, Gordana Novaković, Teo Spiller, Mark Tribe, Brian Goldfarb, Aleksander Bassin, Morfej, hHex, Klon ART, I O SUB SYStems, Marko Rodošek, Branko Cerovac, SERŠ Maribor, Tine Gornik, Peter Janžič, Jaka Uršič, Tine Erjavec, Denis Škrbal, OŠ Ludvik Pliberšek, Andrius Ventslova, Bojan Štokelj, Leonard Rubins, Bojan Jurc, Yam Damil, Blind Passengers <br /> === 2000 – 6. MFRU === Šesti MFRU je potekal od 23. do 27. maja 2000. Ponovno so v ospredje postavili razumevanje telesa. Selektorica Kathy Rae Huffman se je pri svojem izboru osredotočila na VRML predstavitve in E-dentity obstoj, Marina Gržinić pa telo, ženske strategije in vizualizacijske projekte v digitalnih medijih, Jurij Krpan pa na projekte, ki se ukvarjajo z razvijanjem protez delov telesa. Tema: Pojavnost in odnosi do telesa v umetnosti odvisni od novih tehnologij Selektorji: Kathy Rae Huffman, Marina Gržinić, Jurij Krpan Seznam sodelujočih: Teo Spiller, Marina Gržinić, Nina Czegledy, Marikki Hakola, Ardele Lister, Kathy Rae Huffman, Ken Feingold, Arthur Elsenaar, Stelarc, Chico McMurtrie, Stahl Stenslie, Marcel-Li Antunez Roca, Dr Igor Čuček, Dr Miro Gurnee, Dr Tomislav Klokočovnik, Dr Matjaž Jeras, Dr Mio Knežević, Ive Tabar, Karel Dudesek, Luka Drinovec, Tanja Ostojić, Martin Očko, Leonard Rubins, Video Data Bank, Božidar Svetek, Interakt, Janja Rakuš, Werkstadt Graz, Marjan Šijanec, Tomaž Brenk, Simon Šimat, Albin Bezjak, Gorazd Špajzer, Martin Smitz, Aleksandra Globokar, Vuk Ćosić, Ile Cvetovski, Kristina Miljanovski, Zvonomir Bakotin, Arghyro Paouri, Maria Pallier, Marko Rodošek, [[Srečo Dragan]], David Kokalj, Anica Uhan, Andreja Nunar, Goran Šajn, Jaka Krivic, Van Gogh TV, Vienna Faculty of Applied Arts, Bojana Kunst, Matjaž Kurinčič, Primož Dujc, Živa Moškrič, Tina Kolenik, Ciril Horjak, Markelj, Susa, Klavdij Zalar, Dušan Bučar, Miha Perčič, Robert Černelč, [[Franc Solina]], OŠ Franc Rozman Stane, Veztax, Joel Mull, Shocker-D, Trick-C, Damon Wild, Umek, Tine, Teenage Techno Punk, Diskordia, Smart, Aleksij, Alen, Dave Slide, Mery, Programme 5 <br /> === 2001 – 7. MFRU === Sedmi MFRU se je odvil med 22. in 26. majem 2001. Krovni temi sta bili tokrat dve, vsako je prispevala ena selektorica. Festivalska tema Kathy Ree Huffman je bila predstavitev »Hull Time Based Arts«, festivalska tema Eve Ursprung pa »Od virtualnega do realnega«. Selektorici: Kathy Rae Huffman, Eva Ursprung Kurator: Jurij Krpan Vodja festivala: Jože Slaček Seznam sodelujočih: Heimo Ranzenbacher, Werner Jauk, Alien Productions, Rob Gawthrop, Beverly Hood, Rachel Baker, Chico MacMurtrie, Cym, Bob Levene, Rahel Zweig, Ales Zemene, Mike Hentz, Gillian Dyson, Drew Hemment, lizvlx, son:DA, Timothy Duckrey, Chris Gladwin, Andrea Sodomka, Akademija za likovno umetnost - katedra za video, Fakulteta za računalništvo in informatiko - Laboratorij za računalniški vid, Ljubljana, Robert Černelč, Andrej Kustec, Mladen Stropnik, Živa Moškrič, Martina Gobec, Vasja Lebarič, Zoran Srdić, Boštjan Kavčič, Gorazd Bizjak, Nataša Sušek, Sašo Sedlaček, Dušan Bučar, Dominik Križan, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Žiga Kariž + Tobias Putrih, Minken Tokyo Ljubljana, Eclipse, Boris Benčič, group Kitsch (Lana Zdravkovič + Nenad Jelesejevič), Petar Dundov, Elex Red, Alen Sforzina, Shocker D, Blaž <br /> === 2002 – 8. MFRU === Osmi festival je potekal od 28. maja do 1. junija 2002. Tema: Telesa digitalne umetnosti. TELO: minljivo, bolno, klonirano in erotično v objemu tehnologije Selektorja: Jože Slaček, Eva Ursprung Selektor skupinske razstave ALU: [[Srečo Dragan]] Seznam sodelujočih: Keiko Takahashi + Shinji Sasada, Dietmar Offenhuber, Markus Decker, Jomasound, son:DA, Virtualne baze Intima + Igor Štromajer, [[Srečo Dragan]], Stelarc, Dušan Zidar, Eva Ursprung + Heimo Ranzenbacher, Takumi Endo, Norman Lin, Zoran Srdić, Gašper Jemec + Sylvia Smejkalova, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Boštjan Kavčič, Kristina Horvat Blažinović, Arven Šakti Kralj, Jernej Mali, Dušan Bučar, Kitsch Art, [[Franc Solina]], MULTI VIDEO 2002 video production ALU (Mladen Stropnik, Metka Zupanič, Jelena Šimunić, Boštjan Lapajne, Tomaž Tomažin, Matej Košir, Miran Pflaum, Nikolaj Vogel, Luka Mancini, Jan petrič, Helena Križnar, Matjaž Čuk, Boštjan Kavčič, Tanja Vergeles, Maja Pučl, Ana Zadnik, Sanela Jahić, Matej Laurenčič, Valentina Verč, Vesna Čadež, Eugenija Jarc, Lucija Stramec, Martina Bastarda, Mateja, Ocepek, Nataša Skušek, Polona Demšar, Ana Gruden, Arven Šakti Kralj, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], Robert Černelč, Andrej Kustec, Boris Benčič), Dominik Olmiah Križan, Ines Krasić, Sašo Sedlaček, Blutwurst, Borut Bogataj, Marina Gržinić <br /> === 2003 – 9. MFRU === Deveta festivalska edicija je potekala med 28. majem in 6. junijem 2003. Program se je osredotočal na nenehne spremembe, ki nastajajo z uporabami tehnologij na področjih umetnosti, seksualnosti in družbe in s tem radikalno spreminjajo svet. Tema: Transformacije, metamorfoze Selektorji: Simona Vidmar, Marina Gržinić, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Allecquére Rosanne (Sandy) Stone, Fundación Rodríguez (Natxo Rodríguez Arkaute, Fito Rodríguez Bornaetxea), Nina Kovacheva + Valentin Stefanoff, Bogdan Soban, Marko Rodošek, D*I*R*T*Y, Neven Korda, [[Aleš Vaupotič]], [[Narvika Bovcon]], Dominik Križan, Barbara Jurkovšek, [[Franc Solina]], Peter Peer, Samo Juvan, Borut Batagelj, Ana Šustar, Renata Tegelj, Matej Modrinjak, Ana Zadnik, Vedran Vražalić, Metka Zupanič, Gašper Jemec, Sylva Smejkalova, Nenad Jelesijević, Arven Šakti Kralj, Boštjan Lapajne, Kristina Horvat Blažinović, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Sanela Jahić, Študenti katedre za video in nove medije Akademije za likovno umetnost v Ljubljani (Ajdin Bašič, Polona Lovšin, Tomaž Tomažin, Tanja Dabo, Andrej Lavrenčič, Karmen Tomšič, Aleksander Bezlan, Žiga Testen, Živa Kalaš, Polona Šterk, Nina Vrhovec, Sonja Šunker, Jana Škrlep, Ingrid Potuek, Mojca Buljan, Maja Smrekar, Nataša Colja, Irena Osterman, Kristijan Pirc, Marina Gruden, Vesna Blasgotinšek, Luka Leskovšek, Urša Drabik, Klemen Volovšek, Vladana Matič, Karmen Bajec, Anja Tolar, Nataša Moškrič, Miha Erman, Neja Kutin, Ana Pertinač, Ana Sluga, Dana Avguštin, Martina Giuliatti, Ana Zadnik, Sanela Jahić, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], Nika Oblak, Primož Novak, Arven Šakti Kralj, Mladen Stropnik, Kristina Horvat Blažinovič, Metka Zupanič, Aleksandra Kajbič), Simon Kardum, Dragica Marinič, Zvone Štor, [[Srečo Dragan]], Dušan Bučar, Peter Tomaž Dobrila, Meta Trampuš, Zoran Savin, Ivan Pal, Bojan Golčar, Vuk Ćosić, Luka Dekleva, Alex Sword, John Chevalier, Simon Kardum, Dragica Marinič, El Bahattee<br /> === 2004 – 10. MFRU === Deseti festival je potekal med 11. in 15. majem 2004. Glavne teme niso določili. Ob deseti obletnici so v sodelovanju z Masko izdali zbornik ''Prihodnost računalniške umetnosti & zgodovina Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru 1995–2004'', ki ga je uredila Marina Gržinić. Selektorji: Peter Weibel, Simona Vidmar, son:da, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Marina Gržinić, Jože Slaček, Jurij Krpan, Miloš Bašin Seznam sodelujočih: Constanze Ruhm, David Link, Sibylle Hauer + Daniel Reichmuth, Marnix de Nijs + Edwin van der Heide, Branko Zupan, Beatrix Bakondy, Borjana Ventzislavova + Miroslav Ničić, Kerstin von Gabain, Melonova (Dunja Kukovec, Luka Prinčič), son:da + Miha Ciglar + Samo Pečar, E-CART, Barak Reiser, Alexander Zika + Eftychia Shinas, Johan Thom, YOlk Art, [[Franc Solina]], Boštjan Kavčič, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Klemen Gorup, Gašper Jemec, Metka Zupanič, Vedran Vražalič, Nika Oblak + Primož Novak, kitsch shop, Nadav Sagir, Goran Skofic, Liza Zufic, Goran Cace, Matija Debeljuh, Marija Prusina, Hannah Böck, Dorian Bonelli, Alice Cannova + D. B., magaZINE no.1, Sonja Draub, Eduard Freudman + Ramon Grendene, Priska Graf, Christian Sperl, Moira Hille + Katharina Lampert + Ralo Mayer & Dragicevic, ivan & laura + chris gierlinger, David Kellner, Lilla Khoor, Koloman Kann, Consuela Kunz, Christian Mayer, Ralo Mayer + Phillip Haupt, Eduard Freudmann + Henning Schorn, Achim Stiermann + Roland Seidel, Julia Wagner, Razstava Narave (Andrej Zdravič, Miha Vipotnik, Mark Požlep, Primož Seliškar, Urša Vidic, Karmen Tomšič, Aleksandra Gruden, Barbara Jurkovšek, Nataša Skušek, Matej Košir, Lisa Jevbratt, Magdalena Pederin) <br /> === 2005 – 11. MFRU === Enajsta edicija festivala je potekala med 10. in 13. majem 2005. Tudi to leto niso izbrali glavne teme. Potekala je v štirih mestih, poleg Maribora še v Ljubljani, Kopru in Zagrebu. Organizirali so tudi razstavo del študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Zgornjeavstrijske univerze uporabnih umetnosti in Beograjske Univerze umetnosti, naslovljene ''Video Match''. Kuratorji: Peter Weibel, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Miloš Bašin, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Markus Huemer, Orhan Kipcak, Laura Beloff + Erich Berger + Martin Pichmair, Andruid Kerne + Interface Ecology Lab, Marcos Weskamp + Dan Albritton, Runme.org (Amy Alexander, Florian Cramer, Matthew Fuller, Olga Goriunova, Thomax Kaulmann, Alex McLean, Pit Schultz, Alexei Schulgin, The Yes Men, Hans Bernhard, Alessandro Ludovico), Seven Mile Boots, [[ArtNetLab]] ([[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]]), IRWIN, Martin Bricelj, Wikipedija Slovenija, SCCA-Ljubljana, Creative Commons Slovenia, LeCielEstBleu, Dušan Bučar, Eclipse, Miha Ciglar, Bogdan Soban, Gorazd Krnc, Boštjan Kavčič, Klemen Gorup, Gašper Demšar, Vanja Mervič, Tilen Žbona, Martina Zelenika, Robi Caglič, Vesna Čadež, Evelin Stermitz, Nadav Sagir, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Video Match ALU video: Akademija za likovno umetnost, Univerza v Ljubljani (Luiza Margan, Tomaž Furlan, Klemen Jeraša, Uroš Potočnik, Brina Torkat, Ana Čigon, Julijan Borštnik, Dominik Mahnič, Vita Žgur, Nina Slejko, Mark Požlep, Video Match FH Hagenberg: Zgornjeavstrijska univerza uporabnih umetnosti (Hannes Brandner, Adam Gokzecade, Jörg Grubmüller, Jürgen Haderer, Michael Mayr, Robert Priewasser, Heinz Sams, Sabine Schauer, Christoph Schaufler, Andreas Gessl, David Zuderstorfer, Daniel Kuales, Christian Hanl, Florian Landerl, Stefan Unterhuber, Johannes Wohlgemuth, Claudia Wohlmuth, Iris Hekel, Stefan Weninger, Birgit Schuhmann, Florian Hausberger, Gerald Painsi, Reinhard Feichtinger, Jochen Leopold, Alexander Lang, Martin Aufinger), Video Match 05 Retro-vision: Univerza umetnosti, Beograd (Jovan Čekić, Maja Stanković, Antea Arizanović, Maja Rakočević, Arion Asllani, Tatjana Krstevski, Ivana Ilić, Bojana Nikolić, Sara Oblišar, Đorđe Arambašić, Vlada Paunović, Danijela Popović, Ivana Smiljanić, Milica Ružičić, Ana Nedeljković), Razstava Narave.2 (Muratbek Djoumaliev, Gulnara Kasmaileva, Miha Vipotnik, Milanka Fabjančič, Andreja Eržen, Barbara Jurkovšek, Judita Kavčnik, Toni Meštrović, Boštjan Perovšek + Miran Brumat, Uroš Potočnik, Olga Pirih + Vladimir Ristić, Alenka Premru, Robetina Šebjanič, Jurij Selan, Gaja Zornada) <br /> === 2006 – 12. MFRU === Dvanajsta edicija je potekala od 8. do 12. maja 2006. Dunja Kukovec in Marina Gržinić sta bili selektorici za mariborski del festivala, ostali spodaj navedeni selektorji pa so bili zadolženi za ljubljanskega. Tema: Zažgi, Vklopi se, Izpadi. (naslov osrednje festivalske razstave v Mariboru) Selektorji: Dunja Kukovec, Marina Gržinić, Peter Weibel, Jaka Železnikar, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Dušan Bučar, Miloš Bašin Seznam sodelujočih: ambinetTV.net (Manu Luksch + Mukul Patel), Selda Asal, Miljana Babić, Marko Batista, Luka Frelih, Ana Hušman, NOMADTV (Basak Senova, Erhan Muratoglu, ZeN, Dermidi Angla, Ertuğ Uçar, Simge Goksoy, Cem Yardimci, John Barret, Ceren Oykut, Selda Asal, Guven Catak, Serap Dogan, Ozlem Sulak), Neuropolitan Chiron Morphenus + Borut Savski, Luka Prinčič, Ran Slavin, Mille Plateaux/Sub Rosa, Sašo Sedlaček, Temp, Elke Auer, Esther Straganz, Nancy Mauro-Flude, 5voltcore (Emanuel Andel, Christian Gützer), Joerg Auzinger, Barbara Caspar, Thomas Feuerstein, Harald Holba, Annja Krautgasser, Maia Gusberti, Hans Weigand, Tomo Brejc, Sašo Vrabič, Chris Burke + John Dylan Keith + Terry Golob + Michele Darling, Robin Sloan, 0100101110101101.org, Olia Lialina + Dragan Espanschied, Eugenio Tisselli, Jessica Irvins, Esther Polak + Ieva Auzina, Amy Franceschini + Myriel Milicevic + Nis Romer, [[Srečo Dragan]], Tilen Žbona, Vanja Mervič, Gorazd Krnc, Maja Smrekar, Peter Ciuha, Klemen Jeraša, Luka Leskovšek, Robi Caglič, [[Narvika Bovcon]] + Barak Reiser + [[Aleš Vaupotič]], Mauro Arrighi + Andrea Gastaldi, FH Hagenberg, Kiberpipa + Boštjan Špetič, Razstava Narave 3 (Andraž Beguš, Robi Caglič, Brina Torkar, Aleksandra Saška Gruden, Andreja Eržen, Abel Konya, Polona Zupan, Barbara Ravnikar, Roberta Piccioni, Sabrina Mezzaqui, Stefan Bindreiter), VJ Dominik Mahnič <br /> === 2007 – 13. MFRU === Trinajsti festival se je odvil med 13. in 13. majem 2007. Tema: Kjer so računalniki, tam je življenje: o napaki, možnosti in slučaju Selektorici: Dunja Kukovec, Aleksandra Waltz Ko-selektorji: Marina Gržinić, Jasmina Založnik, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Atypiclab, Teresa Almeida, Marko Batista, Ali Cabbar, Miha Ciglar, Rodrigo Derteno, Stefan Doepner, Urška Golob, Kinda Hassan, Aline Helmcke, Sara Kolster + Derek Holzer, IMA (Inštutit za medijsko arheologijo, Kid Dog, Vesna Krebs, Daša Lakner, Alessandro Ludovico, Jure Novak + Meta Grgurevič + Andrej Lehrman, Marko Ornik, Ana Pečar + Dino Schreilechner, Sattyananda, Solmaz Shahbazi, Jeremy Schaller, Canan Senol, son:DA, Staalplaat Soundsystem, Tomaž Šolc, Igor Štromajer + Brane Zorman, TRAK47, ubermorgen.cin + Paolo Cirio + Alessandro Lodovico, Eduardo Kac, Kiberpipa : Error, TRIE <br /> === 2008– 14. MFRU === Štirinajsti MFRU so po nekaj letih ponovno organizirali v jeseni. Potekal je med 1. in 3. oktobrom 2008. Tema: Ali lahko podoba danes še kaj pokaže? Selektorja: Marko Ornik, Melita Zajc Seznam sodelujočih: Edvard Zajec, Jae C. Oh, BridA (Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan), TeZ (Maurizio Martinucci), Borut Žalik + David Podgorelec + Sebastian Krivograd (UM FERI), Optofonica Surround Cinema, Wo0 + Incredible Bob, Trak 47 (Katja Hrvatin Jazbec, Ana Pečar, Gabi Filipović, Gregor Kosi, Andrej Hrvatin), Luka Prinčič, Kolektiv La Vitrine, Thomas Michalak aka T'M, Luka Frelih <br /> === 2009 – 15. MFRU === Petnajsti festival je potekal med 12. in 14. novembrom 2009. Ob petnajsti obletnici festivala so kot osrednjo tematiko določili arhiviranje in vsled tega vzpostavili HiperFilm (Miha Horvat, Marko Ornik) ter mfruTV (selektor Jože Slaček). Tema: Doseg (ne)naključnega spomina Selektorja: Marko Ornik, Melita Zajc (selektorica simpozija) Seznam sodelujočih: Miha Vipotnik + Alastair Stone + OM produkcija + Maja Boh + Dušan Rogelj + Andrej Trobentar + Luka Dekleva + Luka Prinčič, Tatjana Welzer Družovec, Maja Breznik, Miha Vipotnik, Igor Španjol, Melita Zajc, Marko Batista, OCTEX [aka Jernej Marušič], Cameron Bobro + Luka Dekleva, Dušan Zidar, Vesna Krebs + Primož Bončina + Borut Kumperščak, Ekipa brskanja po arhivu MFRU: Miha Horvat, Jože Slaček, Metka Golec, Tanja Cvitko, Marko Ornik Sodelujoči na KIBLIX 2009: Adrian Vacca, Claudiusmaximus, krgn, ReacTable, Claude Heiland-Allen, Karsten Gebbert, Jan-Kees van Kampen, Robertina Šebjanič, Luka Frelih, Public Avatar (Martin B. Bricelj, Martin Wheeler, Slavko Glamočanin), Fenshu & Paul Destieu, Miha Presker <br /> === 2010 – 16. MFRU === Šestnajsta edicija festivala je potekala med 18. in 28. oktobrom 2010. To leto so se povezali s festivalom Kiblix (Kibla, Maribor) in bienalom HAIP (Kiberpipa, Ljubljana) ter vzpostavili »Združeno festivalsko platformo KIBLIX + MFRU + HAIP«. Tema združene festivalske platforme: nove podobe.nova.narava.nova zavest Tema MFRU: Računalniške igre ali nove podobe domišljije Selektorja MFRU: Marko Ornik (festival), Melita Zajc (simpozij) Selektorica razstave FF/PLAY/REW: Petja Grafenauer Selektor avdiovizualnih nastopov: Maurizio Martinucci – TeZ Selektor KIBLIX: Miha Horvat Selektorica HAIP: Maja Smrekar Seznam sodelujočih: Racquel Meyers, Goto80, Computadora, La Belle Indifference, Bas van Koolwijk, Evelina Domnitch + Dmitry Gelfand, Marcel Wierckx, Paul Prudence, Kolektiv Dardex - Mort2Faim, Kotki, Brazda lui Novac, Simon Berz, Amer-o-mat, Nove tendence, Openwear, HouseMouse, Isabelle Arvers Gouveia, Andrew Hall, Janez Strehovec, Melita Zajc, Viktorija Gošnak, Damjan Obal, Armin B. Wagner, Nic Geeraert, Varvara Guljajeva + Mar Canet, HONF, Diego Maranan + Angelo Vermeulen <br /> === 2011 – 17. MFRU === Sedemnajsta edicija je potekala med 18. in 26. novembrom 2011. Tudi to leto je festival MFRU združil moči s festivalom KIBLIX. Tema MFRU: Transmedialno pripovedništvo Selektorji MFRU: Marko Ornik, Jaka Železnikar, Melita Zajc (simpozij) Selektor AV nastopov v živo: Maurizio Martinucci – TeZ Tema KIBLIX: Delimo Selektor KIBLIX: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Sonia Cillari, Paul Prudence + Francisco Lopez, Martijn Van Boven, Primož Oberžan, Jukeen, Marko Luk, Marijan Šijanec, Peter Ciuha, Ex Yu Electronica vol II, Špela Petrič, Kate Pullinger, FakePress, Christine Wilks, Tanja Vujinović, Matija Lapuh, Art Stays, Vasja Rovšnik, Marko Klemenčič - Peter Lihteneker, Cirkulacija 2, Nejc Krumpačnik, Katja Rigler, Matic Mačkovšek, Jani Sever, Mojca Pernat, Dženi Rostohar, Nerina T. Kocjančič, Danijel Hočevar, Irena Ostrouška, Jožko Rutar, Rudolf Skobe, Wolfgang Gumpelmeier, Berber Hagedorn, Suzana Žilič Fišer, Bodo Balazs, Melita Zajc, Jože Vogrinc <br /> === 2012 – 18. MFRU === Osemnajsti MFRU je potekal med 2. in 13. oktobrom 2012. Tema: Ja tvoi sluga. Ja tvoi rabotnik. / Jaz, tvoj služabnik. Jaz, tvoj delavec. (naslov osrednje festivalske razstave) Selektor: Marko Ornik Selektorica osrednje festivalske razstave: Petja Grafenauer Seznam sodelujočih: So Kanno + Takahiro Yamaguchi, Nika Oblak + Primož Novak, Sašo Sedlaček, Open Reel Ensemble, DJ Who, JUNEsHELEN, Sweet Susie & Manni, Vasja Prograr + Irena Tomažin + Marko Batista, Valve/Membrance, Ashuhiro Ito, Rastko, Dis-Patch, The Breadboard Band, Exonemo, Suzueri/Eriko Suzuki & Satoru Higa, Yannah Valdevit, Tru Thoughts <br /> === 2013 – 19. MFRU === Devetnajsti festival je potekal od 6. do 11. novembra 2013. Ponovno je bil združen s festivalom KIBLIX. Skupna tema MFRU+KIBLIX 2013: Ko svetovi trčijo Selektorji: Nina Jeza, Ida Hiršenfelder, Aleksandra Kostič, Jože Slaček, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Franc Vrbančič, Marianne Wagner Seznam sodelujočih (MFRU+KIBLIX): Tania Candiani, Kathy High, Nitzsan Hoordin, Julian Ruiz, Inbal Cohen, Maša Jazbec, Karl Heinz Jeron, Yuri Klebanov, Roi Ronn, Yonatan Ben Ya'kov, Oscar Martin, Tiago Martins, R. O'nascimento, A. Zingerle, Tiago Martins, Vesela Mihaylova, Ricardo O'Nascimento, Eva Petrič, Vojko Pogačar, Dragana Sapanjoš, Theresa Schubert, Doron Segal, Jenny Bahar, Itay Kurgan, Sharar Yacoby, Maja Smrekar, Saša Spačal, Mirjan Švajgelj, Anil Podgornik, Visualising Palestine, Zoran Srdić Janežič, Robertina Šebjanič, Alen Hieng-Zergon, Ortotip, Jože Slaček, Femina, William Myers, Mojca Kumerdej, Peter Tomaž Dobrila, Christopher Fiorello, Ana Pečar, Djino Šutić, Monika Pocrnjić, Žiga Kranjec, Luka Frelih, Ricardo O'Nascimento, johnsmith, Malaventura, Ana Pečar + Luka Prinčič, Robertina Šebjanič + Alen Hieng-Zergon, Oskar Martin aka Oskoff Lovich, C-Drik Fermont, Jože Slaček + Primož Oberžan + Jan Strniša + Ortotip, Žiga Pavlovič, VJ PostArtLab & DJ DAMIR P. f.k.a. D'Sun, neagushi™, Electric Indigo, Elisabeth Schimana + Noid, Groovy Cartoon, Yoann Durant, Samo Pečar, Beno Soršak, Cameron Bobro, Stella Veciana + Dan Norton, C-drik aka Kirdec, Matjaž Lenhart + Dušan Zidar, Ana Čavič + Renée O'Drobinak, ŠC Elektro in računalniška šola Ptuj (Mentor: Franc Vrbančič, Raziskovalci: Franc Vrbančič, Šešo Aljaž, Tadej Vidovic, Niko Ivezič, Tomaž Šešerko, Stašo Frlež, Tomi Polajžer), Natalija Premužič, Gregor Krušič, OŠ Gorišnica (mentorja: Boštjan Rihtar, Arne Korsika; raziskovalci: Žiga Tilli, Aleks Bezjak, Evald Vrbančič, Aljaž Zorko), Suzana Uran, Luka Frelih + Tina Dolinšek + Žiga Kranjec, Študentke likovne pedagogike, Angelo Vermeulen, Jessica Anderson, Ana Pečar, Tomaž Gruškovnik, Katja Kos Finec, Žiga Dobnikar, Tanja Grosman <br /> === 2014 – 20. MFRU === Jubilejna edicija se je odvila med 25. in 27. septembrom 2014. Dan prej, 24. septembra, so ob dvajsetletnici festivala organizirali simpozij, na katerem so sodelovali številni pretekli akterji festivala, npr. Janez Strehovec, Jože Slaček, Vojko Pogačar, Petja Grafenauer, Jaka Železnikar in Peter Tomaž Dobrila. Tema: 2.0 Selektorica: Nina Jeza Seznam sodelujočih: Bogdan Soban, Maša Jazbec, Monika Pocrnjić, Zoran Srdić Janežič, Borut Savski, Abaz Dizdarević, Dino Karailo, Marko Batista, Sanela Jahić, Borut Savski, Nikola Simanić, Študenti ALUO (mentorja [[Srečo Dragan]] in Dušan Bučar), Miha Kralj, NONOTAK, Miha Ciglar, Primož Oberžan, Baran Güleşen, Jara Vogrič, Janez Strehovec, Maja Murnik, Vojko Pogačar, Jože Slaček, Petja Grafenauer, Jaka Železnikar, Peter Tomaž Dobrila, Nina Jeza, Dušan Slavinec, Slobodan Trajković, Tomaž Gruškovnik, Dušan Bučar, Irena Pivka + Brane Zorman, Robocup dance, SŠC, Elekto in računalniška šola, Ptuj (mentor: Franc Vrbančič), BEST - Board of European Students of Technology <br /> === 2015 – 21. MFRU === Enaindvajseta edicija se je zgodila med 7. in 9. oktobrom 2015. Tudi to leto je MFRU potekal istočasno in v sodelovanju s festivalom KIBLIX. Tema: Lift me up! Selektorji (MFRU+KIBLIX): Nina Jeza, Aleksandra Kostič, Marko Ornik, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Martina Mežak, Marie Polakova + Jonathan Cremieux, Tatjana Tanja Vujinović Kušej, Hrvoje Hiršl, Zoran Srdić Janežič + Jana Putrle Srdić, Abaz Dizaderević, Dino Karailo, Borut Savski, Jure Fingušt, Matjaž Požlep, Andrej Koruza, Qejmi Hadrović, Robertina Šebjanič + Monika Pocrnjić, Saša Spačal + Ida Hiršenfelder, Tomaž Furlan, Luciana Haill, Jens Vetter, Deborah Hustić, AR LIBRIS (Jože Slaček, Jan Sterniša, Matej Jarc, Hana Repše, Miha Sagain, RenePuhlar, Marko Ornik, Nataša Berk, Igor Unuk, Kristjan Robič, Toni Soprano, Ana Pečar, Denis Škofič, David Bedrač, Jan Šmarčan, Petra Kolmančič, Tomislav Vrečar, Dejan Koban, Lučka Zorko, Lucija Mlinarič, Anja Golob, Veronika Dintinjana, Maja Malus Azhdari, Nino Flisar, Monika Pocrnjić, Gregor Rojko), Aleš Hieng Zergon, IZLAND + jesusonecstasy, Emiljo AC, Aisen Caro Chacin + Robertina Šebjanič, Kasia Justka, Louise Harris, LadyBird, DJ Nati Katchi, Jens Vetter + Karol Kagan, Octex - Jernej Marušič, Wo0 + Incredible Bob, Podjetje ArtRebel, Maja Murnik, Martin Kusch, Tomaž Gruškovnik, Janez Strehovec, Študentje Interface culture (mentorica: Michaella Ortner; Jure Fingušt, Jens Vetter), Študentje Strojne fakultete, oddelek za tekstilstvo, Univerza v Mariboru (mentorica: Sonja Šterman), Študentje Visoke šole za umetnost, Nova Gorica (mentorica: Rene Rusjan), Vojko Pogačar, Matjaž Lenhart, Milan Rotovnik, Suzana Uran, Natalija Premužič, Monika Pocrnjić, Aleš Stojak + Arne Korsika + Tadej Tofant, Gregor Krušič + Sandra Janžekovič, Jure Pikl, Blaž Vrečko + KID Alphawawe <br /> === 2016 – 22. MFRU === Dvaindvajseti festival MFRU je potekal med 7. in 16. novembrom 2016. S to edicijo se je pričela festivalska Trilogija zaupanja (2016–2018). Na festivalu so prvič podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Nejc Zajec iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, skupina B-52 (Sara Kajba, Tamara Šuc, Amadeus Birca, Katja Škorjanc, Maja Gabrovec) iz Pedagoške fakultete, Univerza v Mariboru in Helene Thuemmel ter Una Rebić iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema: Zaupanje 1. Lokalno zaupanje Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Beli šum, Cameron Bobro, SGMK, Ema Kugler, Tina Lanišek + Anja Plemenitaš, Nejc Zajec, Helene Thuemmel, Una Rebić, B-52 (Sara Kajba, Tamara Šuc, Amadeus Birca, Katja Škorjanc, Maja Gabrovec), Magda Stawarska – Beavan, Hackteria, Dexeoeahoexterlesterlesterlehuxdexaa, Zoran Srdić Janežič, Tibor Hrs Pandur Eppinger, Ida Hiršenfelder, Slobodan Maksimović, Us(c)hi Reiter, Špela Petrič, Maja Smrekar, Marko Luk, Sonda3, Kreatorlab + Igor Pikl + Peter Dobaj + Gregor Rojko + Jože Slaček, Martin Reiche, Slavko Tihec, Oliver Larić, Dominik Mahnič, Vlado Repnik, Radiocona, Miha Presker, Boštjan Čadež, Paul Destieu, Eva Ursprung, Georg Weckwerth,, Claude Treptow, Timo Toots, Oliver Jaeggi, Urs Gaudenz, Lina Rica, Aleksandra Domanović, Veli&Amos, Miroslav Ničić, Davor Sanvincenti, Tonspur, Djsplinta, VJsajko, Šuljo, Mina Fina, Toni Soprano <br /> === 2017 – 23. MFRU === Triindvajseti MFRU je potekal med 6. in 18. oktobrom 2017. Gre za drugi del trilogije zaupanja, kjer so se tkale povezave med nacionalnimi institucijami. Selektor je k sodelovanju na festivalu povabil večino državnih producentov, nacionalnih institucij in nevladnih iniciativ ter slovenskih umetnikov in umetnic, ki delujejo v polju tovrstne umetnosti. Na festivalu so ponovno podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Domen Dimovski iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, skupina študentov Anja Hauptman, Anja Jurše, Keber Kristina, Ivan Stanojevič, Mitja Cvetko iz Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Miha Godec iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici ter Tina Lanišek iz Pedagoške fakultete, Univerza v Mariboru. Tema: Zaupanje.2: Nacionalno zaupanje Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Constanza Piña, Dave Phillips, Bruital Orgasme, Futuro De Hierro, Marko Jakopanec, Deconstruct, Magnetic Shift, Infundibulum, Magda Stawarska-Beavan, Domen Dimovski, Miha Godec, Cvetko + Stanojević + Hauptman + Jurše + Keber, Tina Lanišek, Kathy Rae Huffman, Franc Curk, Goran Devide, Hidrogizma, Brina Jež Brezavšček, Marko Košnik, Seta Mušič, Skupina Oho (Marko Pogačnik), Marko Peljhan, Marjan Šijanec, Miha Vipotnik, Edvard Zajec, Ida Hiršenfelder, Radiocona, Zoran Srdić Janežič, Martin Bricelj Baraga, Marko Batista, Neven Korda, Cirkulacija-2, Ana Pečar, Perry Bard, Nancy Buchanan, Marina Gržinić + Aina Šmid, Filipa Cesar + Grada Kilomba + Diana Mccarty, Evelin Stermitz, Eva Ursprung, Petra Kapš, Monika Pocrnjić, Luka Prinčič, Ontervjabbit, Toni Soprano, Tatsuru Arai, Izvanredni Bob / Hetem, Marko Ornik, Kaja Pogačar, Wolfgang Mitterer, Georg Weckwerth, Institucije: Atol, Aksioma, Mota, Galerija Kapelica / Sonoretum, Cona, Zavod Uho; Oko, Kreatorlab, Tonspur, Rampa, MSUM+MG, UGM, FGPA <br /> === 2018 – 24. MFRU === Štiriindvajseta edicija festivala je potekala od 12. do 19. oktobra 2018 in je bila tretji ter zadnji del serije zaupanja. Posvečena je bila vzpostavitvi in krepitvi odnosov z mednarodnimi institucijami, producenti, umetnicami in umetniki, hkrati pa je imela posebno sekcijo »Ženski forum«. Organizirali so Wiki-akcijo, v okviru katere so obiskovalke povabili, da na Wikipediji ustvarijo gesla za vse dosedanje gostujoče umetnice in selektorice festivala. Na festivalu so ponovno podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Nina Baznik iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Saša Brdnik, Nuša Majcen, Ana Tomšič iz Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Sandra Jovanovska iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema: Zaupanje.3: Mednarodno zaupanje + Ženski forum Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Aphra Tesla, Nataša Berk, Nina Baznik, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Nika Ham, Ida Hiršenfelder, Jasna Hribernik, Maša Jazbec, Tjaša Kancler, Živa Kleindienst, Kaja Kraner, Ema Kugler, Dunja Kukovec, Nancy Buchanan, Shu Lea Cheang, Karoe Goldt, Hiroshi Hasegawa, Lynn Hershman Leeson, Kathy Rae Huffman, Sandra Jovanovska, Kikimore, Bojana S. Knežević, Susanne Regina Meures, Nataša Muševič aka dot, Katarina Petrović, Špela Petrič, Paula Pin, Monika Pocrnjić, Kaja Pogačar, Nataša Prosenc, Phurpa, Radiocona, Teja Reba, Lina Rica, Sandra Sajovic, Maja Smrekar, Toni Soprano, Saša Spačal, Svetlana Slapšak, Evelin Stermitz, Robertina Šebjanič, Aina Šmid, Apolonija Šušteršič, Nataša Teofilović, Polona Tratnik, Eva Ursprung, Maja Žigart, Karen Werner, Agnieszka Wolodzko, Saša Kesić, Marko Ornik, Jože Slaček, Borut Savski, Neven M. Agalma, Davor Mišković, Georg Weckwerth, Jure Kirbiš, Žiga Brdnik, Pi, Teratom, Pirate Sheep, Tanel Rander, Reni Hofmüller, Uschi Reiter, Saša Brdnik + Nuša Majcen + Ana Tomšič, Yvette Janine Jackson, Jonas Žnidaršič, Artur Švarc, Bor Greiner, Marko Pigac <br /> === 2019 – 25. MFRU === Petindvajseti festival je potekal od 11. do 18. oktobra 2019. Osrednja festivalska razstava, naslovljena Avtomatizirane ekologije je bila postavljena v zgradbi Pristan/Staninvest in v podhodu Slavija. V okviru samostojne obfestivalske enote se je prestavila mreža centrov raziskovalnih umetnosti KONS. Petindvajseto obletnico festivala je MFRU praznoval skupaj s festivalom Mesto žensk. Ob tej priložnosti so pripravili skupen program, ki je odpiral vprašanja o njuni zgodovini in preteklosti in o skupnih točkah feminizma in novih tehnologij. Na festivalu so ponovno podelili študentske nagrade. Prejemniki so bili Edina Muftić iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Nika Metličar Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Matija Ternovec ter Denis Perčič iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema osrednje razstave: Avtomatizirane ekologije Kuratorica festivala: Tjaša Pogačar Kuratorji diskurzivnega programa: Marko Bauer, Andrej Tomažin, Tjaša Pogačar Sodelujoči umetniki: Agustina Andreoletti, drone emoji, Max Hampshire, Anja Jelovšek, Paul Kolling, Voranc Kumar, Blaž Miklavčič, Špela Petrič, Paul Seidler, Frida Ortgies-Tonn, Jenna Sutela, Dorota Gawęda in Eglė Kulbokaitė, Tadej Vindiš, Staš Vrenko, Tanja Vujinović, Johannes Wilke Govorci: Louis Armand, Marko Bauer, Robert Bobnič, Vít Bohal, Dustin Breitling, Peli Grietzer, Marina Gržinić, Mark Horvath, Adam Lovasz, Andrej Tomažin, Bogna M. Konior, Primož Krašovec, Lukáš Likavčan, Domen Ograjenšek, Maks Valenčič. V sklopu ŠUMx video serije: Benjamin Bratton, Mat Dryhurst, Metahaven. === '''2020 - 26. MFRU''' === Razglasitev epidemije Covida 19 je preprečila izvedbo programa festivala v prvotnem, napovedanem terminu (23.–29. oktober). Izredna situacija je zahtevala tudi prilagoditve načina izvedbe že pripravljenega programa festivala MFRU. Več kot polovica festivalskega programa je bila izvedena v prvotno načrtovani obliki: -      razstava intermedijskih projektov študentskih nagrajencev v galeriji Media Nox, -      razstava zvočne intervencije v javnem prostoru Tonšpur pasaža, -      razstava MFRU Arhiv v nastajanju in -      ŠUMxVIDEO teoretski video sklop. Celoten diskurzivi program smo morali zaradi epidemije preseliti v spletno obliko (predavanja teoretikov in kuratorjev), kar smo uspešno izvedli in objavili na spletni platformi - spletni strani festivala. Izvedli smo adaptacijo kuriranega/tematskega razstavnega programa MFRU za spletno predstavitev. Ta del smo izvedli v dogovoru s sodelujočimi umetniki ter v tesnem sodelovanju z MFRU oblikovalcem in razvijalcem domačega spletnega mesta. Spletna predstavitev je vključevala tudi pogovore z umetniki oziroma predstavitve umetnikov (t. i. ''artist talks''), v katerih so umetniki v videoposnetkih podrobneje predstavili svoje delo. Nosilna platforma oziroma agregat vseh naštetih vsebin programa 26. festivala MFRU je spletno mesto festivala, ki smo ga letos tudi povsem prenovili. Festival se je skupaj s preddogodki in post-dogodki izvajal v obdobju 14. 10. do 15. 12. 2020. Glavnina festivalskega programa pa je izvajala do 29. 11. 2020. Sodelujoči: === '''2021 - 27. MFRU''' === Tema 27. MFRU je bila Kaj je v resnici naše in kaj nam lahko prinese tretje desetletje 21. stoletja? Programska vodja in kuratorka: Aleksandra Saška Gruden Program 27. MFRU-ja je bil sestavljen iz šestih sklopov: Glavne razstave, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa/''AR VR #INTERVENCIJE'', model konS in povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO Sodelujoči: Vojko Pogačar, Maja Smrekar, Danica  Bičanič, BEAM TEAM; (Anja Romih in Stela Ivšek), , Rob Canning in Monika Pocrnjić, Ksenija Čerče, Goran Despotovski, Heklab, Emil Kozole , Ivan Marušič Klif, OR Piesis (alias Petra Kapš,  Sašo Sedlaček, Tilen Sepič, Toni Soprano''' ''' Meneglejte  , Saša Spačal,, Virtual.Unit, Boštjan Čadež, Dam Podjed, Peter Purg, Polona Tratnik, Steve Fuller Študentje, avtorji nagrajenih projektov: Vasily Kuzmich, Olena Potočnik, Doroteja Dolinšek. === 2022 - 28. MFRU === Tema 28. MFRU-ja je bila ''Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti.'' Festival je potekal med 7.- 14.10.2022 v Mariboru in Zagrebu (Hrvaška) Programska vodja in kuratorka: Aleksandra Saška Gruden Festival je ponovno postregel s šestimi sklopi: Glavne razstave, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa, konS model in povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO. Sodelujoči: Janez Strehovec, Jasne Hribernik, Betina Habjanič, Stevan Kojić, Zvonka Simčič, Mojca Senegačnik, Monika Pocrnjič, Valerie Wolf Gang, Martin Bricelj Baraga, Melissa Ghazale, Miram Elburn, Larisa Blažič, Lazar Mihajlović, Dalea Kovačec, Vid Merlak, Sara Bezovšek, Simon Macuh in Estela Žutič, Simon Whetham, Jata C, Lavoslave Benčič,Narvika Bavcon, Mojca Puncer, Tomaž Grušovnik. Študentke, avtorji nagrajenih projektov''':''' Nika Tomažič, Lara Žagar, Hana Zadnikar. === '''2023 - 29. MFRU''' === 29. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je potekal med 6. in 13. oktobrom 2023 leta. Tema festivala je bila Periodizacija prostora in časa skozi intermedijsko. Kuratorica in programska vodja: Aleksandra Saška Gruden. Festival je ponudil naslednje festivalske sklope: Glavna razstava, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa, delavnice, povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO, post festivalski dogodek. Sodelujoči: Igor Štromajer, Marko Ornik, Stelarc, Jože Slaček, Mitja Lorenčič, Maja Smrekar, Miha Colner, Miha Vipotnik, Robertina Šebjanič, Tomaž Pavšek in [[Tyana Rendič]], Manca Žitnik. Zoran Srdić Janežič, Nika Oblak, Primož Novak, Jaka Waldhutter, Nejc Trampuž, Dmitry Morozov (::vtol::), Isidora Todorović, FaceOrFactory, Martina Batinić, Brad Downay, Jan Vormann, Dalea Kovačec, Marko Damiš, Abirala Khadke - Joondroid, OR poiesis - Petra Kapš, Rob Canning, dr. Tomaž Grušovnik, dr. Wolfgang Ernst, Robert Bobnič, Irena Borić, Ian Keaveny, Bee Nix, Andrej Žižek, Simon Whetham, Anže Seklja, Staš Vrenko, Nika Tomažič, Festival FU:BAR. '''2024 - 30. MFRU''' 30. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je potekal med 18. in 27. oktobrom 2024. Tema festivala je bila Prazne police: postpotrošniške vizije po koncu poslovanja. <ref>{{Navedi splet |last=MFRU |title=MFRU – MFRU 2024 |url=https://www.mfru.org/si/mfru-2024 |access-date=2026-08-10 |website=www.mfru.org |language=sl}}</ref> Kuratorja: Lara Mejač in Davide Bevilacqua. 30. edicija MFRU je raziskovala položaj digitalne in medijske umetnosti v smeri trajnostnih in socialnih oblik življenjskih ekonomij in trgovanja z blagom. Ob opazovanju globalne polikrize in vse pogostejših razpravah o opuščanju kapitalistične logike se poraja vprašanje, kako bi bila ta prihodnost videti in kako bi jo lahko dosegli. Namesto iskanja vnaprej pripravljenih rešitev festival poziva k nekonvencionalnemu razmišljanju, eksperimentalnemu okolju in procesom, ki se osredotočajo na skupnost, pri čemer si predstavljamo, kako bi bil lahko postpotrošniški svet strukturiran in kako bi deloval. Sodelujoči: Xcessive Aesthetics, Simon Browne, freštreš, Dasha Ilina, Rok Kranjc, MFRU30 team, Kaja Pogačar, Pablo Somonte Ruano, Alice Strete, Elena Tammaro, Undoing.Studio, Piet Verkleij, Borut Wenzel, Inari Wishik. '''2025 - 31. MFRU''' 31. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU31) je potekal med 26. septembrom in 5. oktobrom 2025. Festivalska tema je bila Ezoterična ekotehnika. Iracionalna komputacija in zarotniško mreženje, s čimer se je festival osredotočal na podtalne in skrite povezave med medijskimi tehnologijami, uporabniki, kroženjem znanja in informacij.<ref>{{Navedi splet |last=MFRU |title=MFRU – MFRU 2025 |url=https://www.mfru.org/si/mfru-2025 |access-date=2026-08-10 |website=www.mfru.org |language=sl}}</ref> Kuratorja: Lara Mejač in Davide Bevilacqua. '''''Ezoterična ekotehnika''''' raziskuje, kako se odzvati na trenutno globalno stanje nemiru, ki ga podpihujejo omrežne tehnologije in neslutene dinamike moči med največjimi tehnološkimi podjetji, vojsko in nazadnjaškimi ideologijami. Njihovo zavezništvo pogosto izhaja iz tehnokratske kozmologije, ki temelji na komputaciji neskončne rasti, nacionalnih državah in moči naddržavnih korporacij, pa tudi svetovnih finančnih in političnih tokovih. Tovrstna iracionalna komputacija ne predvideva, da bi posamezniki ali manjše skupine, ki se ne želijo sprijazniti s statusom quo, lahko sprejeli kakršnekoli ukrepe, zato se zdi, da si alternative ustaljenemu načinu delovanja sploh ni mogoče zamisliti. Festival se obstoječemu redu zoperstavlja z umetniškimi deli, ki delujejo v majhnem obsegu, pri tem pa uporabljajo in ustvarjajo obskurne in zarotniške simbole ter svojevrstno estetiko, s katerimi kot omrežja enakopravnih članov pripravljajo teren za zamišljanje družbenopolitičnih scenarijev. Sodelujoči: S()fia Braga, Sanja Celeste, Pedro del Real Lavergne, freakygreenfish, Beti Frim, Institute of Diagram Studies, Jaka Juhant, Oskar Kandare, Vid Koprivšek, Matej Mihevc, Edina Muftić, Neo Nor, Lucile Olympe Haute, Ginevra Petrozzi, Federico Poni, Chiara Prodi, REINCANTAMENTO, Farah Sara Kurnik, Stadtwerkstatt Linz, Tactical Tech, Sofia Talanti, Technologie und das Unheimliche, Uno.Tisto, Ioana Vreme Moser, Staš Vrenko, Niko Zelenik. '''32. MFRU''' Najavljamo 32. MFRU, ki bo potekal med 2. in 11. 10. 2026 v Mariboru, Slovenija, pod programsko vodjo in kuratorko Sara Nušo Golob Grabner in sokuratorko Ireno Borić, v organizaciji javnega zavoda MKC Maribor. '''Naslov festivala:''' * Pojem telo električno/I Sing the Body Electric '''Kratek opis festivala''' MFRU32: ''Pojem telo električno'' se osredotoča na raznolike pozicije človeškega telesa v spekulativni prihodnosti digitalnega razvoja. Letošnji festival se navezuje na telo v odnosu do digitalnih tehnologij na presečišču ekonomskih, političnih in socioloških dejavnikov. V ospredju umetniškega interesa je telo naslovljeno s posthumanistične perspektive, ki kritično pristopa do humanističnega ideala »človeka« kot merila vseh stvari in se zoperstavlja hierarhiji vrst in človeški izjemnosti. Telo in tehnologija sta v recipročnem odnosu interpolacije telesa v digitalno dobo kot podatkovnega nosilca in elementa (med)mrežja. Lokacije: Minoristska cerkev Maribor (LGM), SALON+, Kulturna inkubator Maribor == Viri in zunanje povezave == *[http://www.mfru.org/ Uradna spletna stran Mednarodnega festivala računalniške umetnosti] *[http://www.culture.si/en/International_Festival_of_Computer_Arts_(IFCA) Culture.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304192034/http://www.culture.si/en/International_Festival_of_Computer_Arts_(IFCA) |date=2016-03-04 }} == Glej tudi == *[http://mkc.si/mfru-ofestivalu http://mkc.si/mfru-ofestivalu] *[http://mkc.si/sl/arhiv-mfru/arhiv-2014/1027-hiperfilmmfru http://mkc.si/sl/arhiv-mfru/arhiv-2014/1027-hiperfilmmfru]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Festivali v Sloveniji]] f7gp7aq5b8zpj0cuia58uugp4xf3dnw 6753392 6753391 2026-09-21T11:16:48Z ~2026-50908-16 266109 6753392 wikitext text/x-wiki {{reklama}} {{refimprove}} [[Slika:Mfru-festival-banner-2016.jpg|right|thumb|Uradni banner MFRU 2016.]] '''Mednarodni festival računalniške umetnosti''', znan tudi pod kratico '''MFRU''' je v Sloveniji in tudi širši regiji v svojih začetkih opravil pionirsko delo pri predstavljanju teorije in umetniške prakse računalniške umetnosti in novih medijev ter je tako ena od osrednjih inštitucij računalniške, elektronske, novo medijske, inter(trans) medijske oziroma interdisciplinarne umetnosti v regiji, ki skrbi tako za predstavitev kot tudi za razvoj te umetnosti in teorije. == Zgodovina == Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je prvič potekal leta 1995 v Mariboru, Slovenija. Na festivalih se je zvrstilo na desetine domačih in tujih umetnikov, umetnic, teoretičark in teoretikov, kuratorjev in kuratoric. Med njimi je bilo kar nekaj svetovnih zvezd in pionirjev računalniške in elektronske umetnosti, ki so v tej veji sodobne umetnosti pustili neizbrisen pečat s svojo umetniško prakso, poznavanjem tehnologije in umeščanjem novo medijske umetnosti v družbeni kontekst. == Potek == Mednarodni festival računalniške umetnosti poteka vsako leto približno pet dni v mesecu oktobru v organizaciji javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor). Program je sestavljen iz razstav umetniških instalacij, performansev, koncertov, diskurzivnega programa, delavnic in spremljevalnih dogodkov, ki jih izbirajo povabljeni kuratorji in selektorji ter programski vodje festivala, ki v zadnjih letih delujejo v logiki triletnega mandata. Festival je vedno povezoval različne lokacije in prostore v mestu in tudi v sosednjih mestih oziroma različne mestne, regijske in mednarodne producente, institucije in festivale podobnih zanimanj. Že od samega začetka je vzpostavil sodelovanje z izobraževalnimi institucijami vseh nivojev, torej od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, do univerz in akademij novo medijskih programov iz Maribora, Slovenije in mednarodnega prostora. Že vrsto let poteka tudi izbor treh najboljših študentskih intermedijskih umetniških projektov, ki so predstavljali v okviru festivala ter dobijo tudi denarno nagrado. == Seznam festivalskih edicij == === 1995 – 1. MFRU === Prva festivalska edicija je potekala med 19. 8. in 2. 9. 1995. Prvenstveno je bila namenjena predstavitvi slovenskih računalniških umetnosti oz. slovenskih ustvarjalcev računalniške umetnosti. Tema: Predstavitev slovenskih računalniških umetnosti Selektorji: [[Marina Gržinić]], [[Aleksandra Kostić]], [[Jože Slaček]] Seznam sodelujočih: Andrej Troha, Atanor (Sašo Dimitrovski, Vesna Peteršin, Aleksander Ruben, Arijan Šiška, Florent - Olivier Xardelle), Werkstadt Graz, Vojko Pogačar, Špela Hudnik, Machiko Kusahara, Inštitut informacijskih znanosti Maribor (IZUM), Peter Ciuha, Tjaša Demšar, Marina Gržinić + Aina Šmid, Darij Kreuh, Metod Vidic, Art Futura, Marko Peljhan (Ladomir - OAKTYPA) + Alfred Anžlovar + Luka Frelih + Grega-Tao Vrhovec-Samobolec, Mitja Praznik, Bojan Štokelj, Erkki Huhtamo, Neven Korda, ICC Tokijo, Studio K7, Christan Vanderborght, Archiomediala, British Computer Animation, Zemira Alajbegovič, Mitja Reichenberg, Bogdan Soban, Inštitut Egon Marč - Marko Košnik Virant, Sašo Jankovič, INTIMA Theatre, OŠ Milan Šušteršič, Marjan Kokot, Josef Klammer + Seppo Grundler, Andrej Škrlep, Darij Zadnikar, Božidar Kante, [[Srečo Dragan]], [[Janez Strehovec]]<br /> === 1996 – 2. MFRU === Drugi MFRU je potekal med 24. 8. in 2. 9. 1996. Tematsko so ga posvetili odnosu med tehnologijo in telesom, denimo možnostim alternativnih teles oz. teles prihodnosti. V sklopu festivala je performiral ciprsko-avstralski umetnik Stelarc, ki je v svoji umetniški praksi osredišča koncept človeškega telesa kot nečesa zastarelega, nečesa, kar je s tehnologijo potrebno razširiti, izboljšati oz. nadgraditi. Tema: Nova telesnost Selektorji: Erkki Huhtamo, Aleksandra Kostić, Machiko Kusahara, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Georg Legrady, Erkki Huhtamo, Igor Štromajer, [[Bojana Kunst]], Marina Gržinić + Aina Šmid, Marko Rodošek, Machiko Kusahara, Monika Fleischmann, Wolfgang Strauss, Margaret Morse, Stelarc, Kathy Rae Huffman, [[Vuk Ćosić]], Luka Frelih, Teo Spiller, Trevor Batten, Marko Butina, EIKE, Alain Escalle, Takahiko Iimura, Branka D. Jurišić, Raj Petrot Kraljev, Darij Kreuh, Sigrid Langrehr, Petra de Nijs, OŠ Borci za severno mejo, Maribor, Rozika Puvar, Nada Prlja, Mojca Sekulić, Ivo Buda, Jacek Szleszynski, Rasa Smite + Raitis Smits, Sokolski dom Ilirska Bistrica (Marko Sekatin, Miloš Barbiš, Marko Gorišek, Franc Dovgan), Marko Seketin, CYBERFLASH, Bojan Štrokelj, [[Srečo Dragan]], Aleksandro Amaducci, Vojko Pogačar, Pavel Kopriva, Wojciech Bruszewski, [[Janez Strehovec]], Boris Horvat, [[Blaž Zupan]], Raj Pertot Kraljev <br /> === 1997 – 3. MFRU === Tretji festival je potekal med 2. in 10. oktobrom 1997. Ključno programsko izhodišče je bil odnos med ustvarjalcem, ki so ga koncipirali kot oddajnika in gledalcem, ki so ga razumeli kot sprejemnika. A pri tem lahko tudi gledalec postane oddajnik in umetnik sprejemnik, poziciji se zamenjata in doseže se interaktivnost. Tema: Interaktivna umetnost Selektorji: Jože Slaček, Aleksandra Kostić, Peter Tomaž Dobrila Seznam sodelujočih: Petra de Nijs, Teo Spiller, Marko Rodošek, Paul Sermon, Simon Briggs, Darij Kreuh, [[Srečo Dragan]], [[Marjetica Potrč]], [[Alenka Pirman]], Petra Varl Simončič, Igor Štromajer, [[Dragan Živadinov]], Dolores Šegina, Dejan Štampar, Borut Wenzel, Nataša Prosenc, Darko Golija, Damijan Kracina, Darinko Kores-Jacks, Franc Purg, Sašo Janković, Janez Strehovec, Bojan Štrokelj, Dejan Flaškar, Mirja Koštomaj, Igor Kuduz, Vladislav Knežević, Simon Bogojević Narath, Marko Kalogjera, Thomas Bayrle, Anne Farrell, Phil Earle, Paul Booker, DJ Ozzy, Nigel Helyer, Ken Gregory, Margaret Jahrmann + Max Moswitzer, Primary School Bratov Polančičev, Marko Marjaž, Marti Ribas + Nuria Garcia, Matjaž Godec, Čriček, Leonard Rubins, Sokolski dom Production Ilirska Bistrica <br /> === 1998 – 4. MFRU === Četrti MFRU je potekal med 11. in 15. majem 1998. Teme tokrat niso določili. Ena izmed najbolj odmevnih udeleženk festivala je bila ruska pionirka internetne umetnosti in teoretičarka Olia Lialina. Selektorja: Igor Štromajer, Stelarc Seznam sodelujočih: Olia Lianina, [[Srečo Dragan]], [[The Stroj]], Random Logic, Bojan Štokelj, Jaka Železnikar, Christina Goestl, Bogan Soban, Leonard Rubins, Marko Rodošek, Marryann, Trevor Batten, Heidemarie Seblatnig, Jordan Crandell, Teo Spiller, Stelarc, [[Melita Zajc]], Bojana Kunst, Mojca Kumerdej, Janez Strehovec, [[Laibach]], Gledališče čez cesto, OŠ Bojana Ilicha, Vuk Ćosić, Marko Peljhan, Marjan Kokot, Koda Publishing House, Brane Zorman, Netbase to, Damijan Kracina, Dominik Križan, Gašper Jemec, Wipeout <br /> === 1999 – 5. MFRU === Peta festivalska edicija je potekala med 9. in 15. majem 1999. Krovne teme ponovno niso izbrali. Pomemben del programa so bili premisleki o kibernetičnem feminizmu, ki so ga razumeli ne zgolj kot (arheološko) orodje, temveč kot dejanje za uveljavljanje pomena, saj odpira tehnične, politične, etične in pravne interpretacije. V sklopu festivala so izdali zbornik prispevkov Spektralizacija tehnologije: Od drugod do kiberfeminizma in nazaj, ki ga je uredila Marina Gržinić v sodelovanju z Adele Eisenstein. Selektorji: Marina Gržinić, Stelarc, Igor Štromajer Seznam sodelujočih: Igor Štromajer, cw4t7abs, Stelarc, Rainer Linz, Steven Middleton, Rachel Armstrong, Lisa Brandt, Cornelia Sollfrank, Kathy Rae Huffman, Helene von Oldenburg, Claudia Reiche, Eva Ursprung, Marina Gržinić, Margarete Jahrmann, Gordana Andjelić Galić, Eclipse, Jill Godmilow, Enes Zlatnar, Darij Kreuh, Bogdan Soban, Martin Očko, Marjan Šijanec, Gordana Novaković, Teo Spiller, Mark Tribe, Brian Goldfarb, Aleksander Bassin, Morfej, hHex, Klon ART, I O SUB SYStems, Marko Rodošek, Branko Cerovac, SERŠ Maribor, Tine Gornik, Peter Janžič, Jaka Uršič, Tine Erjavec, Denis Škrbal, OŠ Ludvik Pliberšek, Andrius Ventslova, Bojan Štokelj, Leonard Rubins, Bojan Jurc, Yam Damil, Blind Passengers <br /> === 2000 – 6. MFRU === Šesti MFRU je potekal od 23. do 27. maja 2000. Ponovno so v ospredje postavili razumevanje telesa. Selektorica Kathy Rae Huffman se je pri svojem izboru osredotočila na VRML predstavitve in E-dentity obstoj, Marina Gržinić pa telo, ženske strategije in vizualizacijske projekte v digitalnih medijih, Jurij Krpan pa na projekte, ki se ukvarjajo z razvijanjem protez delov telesa. Tema: Pojavnost in odnosi do telesa v umetnosti odvisni od novih tehnologij Selektorji: Kathy Rae Huffman, Marina Gržinić, Jurij Krpan Seznam sodelujočih: Teo Spiller, Marina Gržinić, Nina Czegledy, Marikki Hakola, Ardele Lister, Kathy Rae Huffman, Ken Feingold, Arthur Elsenaar, Stelarc, Chico McMurtrie, Stahl Stenslie, Marcel-Li Antunez Roca, Dr Igor Čuček, Dr Miro Gurnee, Dr Tomislav Klokočovnik, Dr Matjaž Jeras, Dr Mio Knežević, Ive Tabar, Karel Dudesek, Luka Drinovec, Tanja Ostojić, Martin Očko, Leonard Rubins, Video Data Bank, Božidar Svetek, Interakt, Janja Rakuš, Werkstadt Graz, Marjan Šijanec, Tomaž Brenk, Simon Šimat, Albin Bezjak, Gorazd Špajzer, Martin Smitz, Aleksandra Globokar, Vuk Ćosić, Ile Cvetovski, Kristina Miljanovski, Zvonomir Bakotin, Arghyro Paouri, Maria Pallier, Marko Rodošek, [[Srečo Dragan]], David Kokalj, Anica Uhan, Andreja Nunar, Goran Šajn, Jaka Krivic, Van Gogh TV, Vienna Faculty of Applied Arts, Bojana Kunst, Matjaž Kurinčič, Primož Dujc, Živa Moškrič, Tina Kolenik, Ciril Horjak, Markelj, Susa, Klavdij Zalar, Dušan Bučar, Miha Perčič, Robert Černelč, [[Franc Solina]], OŠ Franc Rozman Stane, Veztax, Joel Mull, Shocker-D, Trick-C, Damon Wild, Umek, Tine, Teenage Techno Punk, Diskordia, Smart, Aleksij, Alen, Dave Slide, Mery, Programme 5 <br /> === 2001 – 7. MFRU === Sedmi MFRU se je odvil med 22. in 26. majem 2001. Krovni temi sta bili tokrat dve, vsako je prispevala ena selektorica. Festivalska tema Kathy Ree Huffman je bila predstavitev »Hull Time Based Arts«, festivalska tema Eve Ursprung pa »Od virtualnega do realnega«. Selektorici: Kathy Rae Huffman, Eva Ursprung Kurator: Jurij Krpan Vodja festivala: Jože Slaček Seznam sodelujočih: Heimo Ranzenbacher, Werner Jauk, Alien Productions, Rob Gawthrop, Beverly Hood, Rachel Baker, Chico MacMurtrie, Cym, Bob Levene, Rahel Zweig, Ales Zemene, Mike Hentz, Gillian Dyson, Drew Hemment, lizvlx, son:DA, Timothy Duckrey, Chris Gladwin, Andrea Sodomka, Akademija za likovno umetnost - katedra za video, Fakulteta za računalništvo in informatiko - Laboratorij za računalniški vid, Ljubljana, Robert Černelč, Andrej Kustec, Mladen Stropnik, Živa Moškrič, Martina Gobec, Vasja Lebarič, Zoran Srdić, Boštjan Kavčič, Gorazd Bizjak, Nataša Sušek, Sašo Sedlaček, Dušan Bučar, Dominik Križan, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Žiga Kariž + Tobias Putrih, Minken Tokyo Ljubljana, Eclipse, Boris Benčič, group Kitsch (Lana Zdravkovič + Nenad Jelesejevič), Petar Dundov, Elex Red, Alen Sforzina, Shocker D, Blaž <br /> === 2002 – 8. MFRU === Osmi festival je potekal od 28. maja do 1. junija 2002. Tema: Telesa digitalne umetnosti. TELO: minljivo, bolno, klonirano in erotično v objemu tehnologije Selektorja: Jože Slaček, Eva Ursprung Selektor skupinske razstave ALU: [[Srečo Dragan]] Seznam sodelujočih: Keiko Takahashi + Shinji Sasada, Dietmar Offenhuber, Markus Decker, Jomasound, son:DA, Virtualne baze Intima + Igor Štromajer, [[Srečo Dragan]], Stelarc, Dušan Zidar, Eva Ursprung + Heimo Ranzenbacher, Takumi Endo, Norman Lin, Zoran Srdić, Gašper Jemec + Sylvia Smejkalova, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Boštjan Kavčič, Kristina Horvat Blažinović, Arven Šakti Kralj, Jernej Mali, Dušan Bučar, Kitsch Art, [[Franc Solina]], MULTI VIDEO 2002 video production ALU (Mladen Stropnik, Metka Zupanič, Jelena Šimunić, Boštjan Lapajne, Tomaž Tomažin, Matej Košir, Miran Pflaum, Nikolaj Vogel, Luka Mancini, Jan petrič, Helena Križnar, Matjaž Čuk, Boštjan Kavčič, Tanja Vergeles, Maja Pučl, Ana Zadnik, Sanela Jahić, Matej Laurenčič, Valentina Verč, Vesna Čadež, Eugenija Jarc, Lucija Stramec, Martina Bastarda, Mateja, Ocepek, Nataša Skušek, Polona Demšar, Ana Gruden, Arven Šakti Kralj, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], Robert Černelč, Andrej Kustec, Boris Benčič), Dominik Olmiah Križan, Ines Krasić, Sašo Sedlaček, Blutwurst, Borut Bogataj, Marina Gržinić <br /> === 2003 – 9. MFRU === Deveta festivalska edicija je potekala med 28. majem in 6. junijem 2003. Program se je osredotočal na nenehne spremembe, ki nastajajo z uporabami tehnologij na področjih umetnosti, seksualnosti in družbe in s tem radikalno spreminjajo svet. Tema: Transformacije, metamorfoze Selektorji: Simona Vidmar, Marina Gržinić, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Allecquére Rosanne (Sandy) Stone, Fundación Rodríguez (Natxo Rodríguez Arkaute, Fito Rodríguez Bornaetxea), Nina Kovacheva + Valentin Stefanoff, Bogdan Soban, Marko Rodošek, D*I*R*T*Y, Neven Korda, [[Aleš Vaupotič]], [[Narvika Bovcon]], Dominik Križan, Barbara Jurkovšek, [[Franc Solina]], Peter Peer, Samo Juvan, Borut Batagelj, Ana Šustar, Renata Tegelj, Matej Modrinjak, Ana Zadnik, Vedran Vražalić, Metka Zupanič, Gašper Jemec, Sylva Smejkalova, Nenad Jelesijević, Arven Šakti Kralj, Boštjan Lapajne, Kristina Horvat Blažinović, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Sanela Jahić, Študenti katedre za video in nove medije Akademije za likovno umetnost v Ljubljani (Ajdin Bašič, Polona Lovšin, Tomaž Tomažin, Tanja Dabo, Andrej Lavrenčič, Karmen Tomšič, Aleksander Bezlan, Žiga Testen, Živa Kalaš, Polona Šterk, Nina Vrhovec, Sonja Šunker, Jana Škrlep, Ingrid Potuek, Mojca Buljan, Maja Smrekar, Nataša Colja, Irena Osterman, Kristijan Pirc, Marina Gruden, Vesna Blasgotinšek, Luka Leskovšek, Urša Drabik, Klemen Volovšek, Vladana Matič, Karmen Bajec, Anja Tolar, Nataša Moškrič, Miha Erman, Neja Kutin, Ana Pertinač, Ana Sluga, Dana Avguštin, Martina Giuliatti, Ana Zadnik, Sanela Jahić, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], Nika Oblak, Primož Novak, Arven Šakti Kralj, Mladen Stropnik, Kristina Horvat Blažinovič, Metka Zupanič, Aleksandra Kajbič), Simon Kardum, Dragica Marinič, Zvone Štor, [[Srečo Dragan]], Dušan Bučar, Peter Tomaž Dobrila, Meta Trampuš, Zoran Savin, Ivan Pal, Bojan Golčar, Vuk Ćosić, Luka Dekleva, Alex Sword, John Chevalier, Simon Kardum, Dragica Marinič, El Bahattee<br /> === 2004 – 10. MFRU === Deseti festival je potekal med 11. in 15. majem 2004. Glavne teme niso določili. Ob deseti obletnici so v sodelovanju z Masko izdali zbornik ''Prihodnost računalniške umetnosti & zgodovina Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru 1995–2004'', ki ga je uredila Marina Gržinić. Selektorji: Peter Weibel, Simona Vidmar, son:da, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Marina Gržinić, Jože Slaček, Jurij Krpan, Miloš Bašin Seznam sodelujočih: Constanze Ruhm, David Link, Sibylle Hauer + Daniel Reichmuth, Marnix de Nijs + Edwin van der Heide, Branko Zupan, Beatrix Bakondy, Borjana Ventzislavova + Miroslav Ničić, Kerstin von Gabain, Melonova (Dunja Kukovec, Luka Prinčič), son:da + Miha Ciglar + Samo Pečar, E-CART, Barak Reiser, Alexander Zika + Eftychia Shinas, Johan Thom, YOlk Art, [[Franc Solina]], Boštjan Kavčič, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Klemen Gorup, Gašper Jemec, Metka Zupanič, Vedran Vražalič, Nika Oblak + Primož Novak, kitsch shop, Nadav Sagir, Goran Skofic, Liza Zufic, Goran Cace, Matija Debeljuh, Marija Prusina, Hannah Böck, Dorian Bonelli, Alice Cannova + D. B., magaZINE no.1, Sonja Draub, Eduard Freudman + Ramon Grendene, Priska Graf, Christian Sperl, Moira Hille + Katharina Lampert + Ralo Mayer & Dragicevic, ivan & laura + chris gierlinger, David Kellner, Lilla Khoor, Koloman Kann, Consuela Kunz, Christian Mayer, Ralo Mayer + Phillip Haupt, Eduard Freudmann + Henning Schorn, Achim Stiermann + Roland Seidel, Julia Wagner, Razstava Narave (Andrej Zdravič, Miha Vipotnik, Mark Požlep, Primož Seliškar, Urša Vidic, Karmen Tomšič, Aleksandra Gruden, Barbara Jurkovšek, Nataša Skušek, Matej Košir, Lisa Jevbratt, Magdalena Pederin) <br />'''2005 – 11. MFRU''' Enajsta edicija festivala je potekala med 10. in 13. majem 2005. Tudi to leto niso izbrali glavne teme. Potekala je v štirih mestih, poleg Maribora še v Ljubljani, Kopru in Zagrebu. Organizirali so tudi razstavo del študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Zgornjeavstrijske univerze uporabnih umetnosti in Beograjske Univerze umetnosti, naslovljene ''Video Match''. Kuratorji: Peter Weibel, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Miloš Bašin, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Markus Huemer, Orhan Kipcak, Laura Beloff + Erich Berger + Martin Pichmair, Andruid Kerne + Interface Ecology Lab, Marcos Weskamp + Dan Albritton, Runme.org (Amy Alexander, Florian Cramer, Matthew Fuller, Olga Goriunova, Thomax Kaulmann, Alex McLean, Pit Schultz, Alexei Schulgin, The Yes Men, Hans Bernhard, Alessandro Ludovico), Seven Mile Boots, [[ArtNetLab]] ([[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]]), IRWIN, Martin Bricelj, Wikipedija Slovenija, SCCA-Ljubljana, Creative Commons Slovenia, LeCielEstBleu, Dušan Bučar, Eclipse, Miha Ciglar, Bogdan Soban, Gorazd Krnc, Boštjan Kavčič, Klemen Gorup, Gašper Demšar, Vanja Mervič, Tilen Žbona, Martina Zelenika, Robi Caglič, Vesna Čadež, Evelin Stermitz, Nadav Sagir, [[Narvika Bovcon]] + [[Aleš Vaupotič]], Video Match ALU video: Akademija za likovno umetnost, Univerza v Ljubljani (Luiza Margan, Tomaž Furlan, Klemen Jeraša, Uroš Potočnik, Brina Torkat, Ana Čigon, Julijan Borštnik, Dominik Mahnič, Vita Žgur, Nina Slejko, Mark Požlep, Video Match FH Hagenberg: Zgornjeavstrijska univerza uporabnih umetnosti (Hannes Brandner, Adam Gokzecade, Jörg Grubmüller, Jürgen Haderer, Michael Mayr, Robert Priewasser, Heinz Sams, Sabine Schauer, Christoph Schaufler, Andreas Gessl, David Zuderstorfer, Daniel Kuales, Christian Hanl, Florian Landerl, Stefan Unterhuber, Johannes Wohlgemuth, Claudia Wohlmuth, Iris Hekel, Stefan Weninger, Birgit Schuhmann, Florian Hausberger, Gerald Painsi, Reinhard Feichtinger, Jochen Leopold, Alexander Lang, Martin Aufinger), Video Match 05 Retro-vision: Univerza umetnosti, Beograd (Jovan Čekić, Maja Stanković, Antea Arizanović, Maja Rakočević, Arion Asllani, Tatjana Krstevski, Ivana Ilić, Bojana Nikolić, Sara Oblišar, Đorđe Arambašić, Vlada Paunović, Danijela Popović, Ivana Smiljanić, Milica Ružičić, Ana Nedeljković), Razstava Narave.2 (Muratbek Djoumaliev, Gulnara Kasmaileva, Miha Vipotnik, Milanka Fabjančič, Andreja Eržen, Barbara Jurkovšek, Judita Kavčnik, Toni Meštrović, Boštjan Perovšek + Miran Brumat, Uroš Potočnik, Olga Pirih + Vladimir Ristić, Alenka Premru, Robetina Šebjanič, Jurij Selan, Gaja Zornada) === 2006 – 12. MFRU === Dvanajsta edicija je potekala od 8. do 12. maja 2006. Dunja Kukovec in Marina Gržinić sta bili selektorici za mariborski del festivala, ostali spodaj navedeni selektorji pa so bili zadolženi za ljubljanskega. Tema: Zažgi, Vklopi se, Izpadi. (naslov osrednje festivalske razstave v Mariboru) Selektorji: Dunja Kukovec, Marina Gržinić, Peter Weibel, Jaka Železnikar, [[Narvika Bovcon]], [[Aleš Vaupotič]], [[Srečo Dragan]], Dušan Bučar, Miloš Bašin Seznam sodelujočih: ambinetTV.net (Manu Luksch + Mukul Patel), Selda Asal, Miljana Babić, Marko Batista, Luka Frelih, Ana Hušman, NOMADTV (Basak Senova, Erhan Muratoglu, ZeN, Dermidi Angla, Ertuğ Uçar, Simge Goksoy, Cem Yardimci, John Barret, Ceren Oykut, Selda Asal, Guven Catak, Serap Dogan, Ozlem Sulak), Neuropolitan Chiron Morphenus + Borut Savski, Luka Prinčič, Ran Slavin, Mille Plateaux/Sub Rosa, Sašo Sedlaček, Temp, Elke Auer, Esther Straganz, Nancy Mauro-Flude, 5voltcore (Emanuel Andel, Christian Gützer), Joerg Auzinger, Barbara Caspar, Thomas Feuerstein, Harald Holba, Annja Krautgasser, Maia Gusberti, Hans Weigand, Tomo Brejc, Sašo Vrabič, Chris Burke + John Dylan Keith + Terry Golob + Michele Darling, Robin Sloan, 0100101110101101.org, Olia Lialina + Dragan Espanschied, Eugenio Tisselli, Jessica Irvins, Esther Polak + Ieva Auzina, Amy Franceschini + Myriel Milicevic + Nis Romer, [[Srečo Dragan]], Tilen Žbona, Vanja Mervič, Gorazd Krnc, Maja Smrekar, Peter Ciuha, Klemen Jeraša, Luka Leskovšek, Robi Caglič, [[Narvika Bovcon]] + Barak Reiser + [[Aleš Vaupotič]], Mauro Arrighi + Andrea Gastaldi, FH Hagenberg, Kiberpipa + Boštjan Špetič, Razstava Narave 3 (Andraž Beguš, Robi Caglič, Brina Torkar, Aleksandra Saška Gruden, Andreja Eržen, Abel Konya, Polona Zupan, Barbara Ravnikar, Roberta Piccioni, Sabrina Mezzaqui, Stefan Bindreiter), VJ Dominik Mahnič === 2007 – 13. MFRU === Trinajsti festival se je odvil med 13. in 13. majem 2007. Tema: Kjer so računalniki, tam je življenje: o napaki, možnosti in slučaju Selektorici: Dunja Kukovec, Aleksandra Waltz Ko-selektorji: Marina Gržinić, Jasmina Založnik, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Atypiclab, Teresa Almeida, Marko Batista, Ali Cabbar, Miha Ciglar, Rodrigo Derteno, Stefan Doepner, Urška Golob, Kinda Hassan, Aline Helmcke, Sara Kolster + Derek Holzer, IMA (Inštutit za medijsko arheologijo, Kid Dog, Vesna Krebs, Daša Lakner, Alessandro Ludovico, Jure Novak + Meta Grgurevič + Andrej Lehrman, Marko Ornik, Ana Pečar + Dino Schreilechner, Sattyananda, Solmaz Shahbazi, Jeremy Schaller, Canan Senol, son:DA, Staalplaat Soundsystem, Tomaž Šolc, Igor Štromajer + Brane Zorman, TRAK47, ubermorgen.cin + Paolo Cirio + Alessandro Lodovico, Eduardo Kac, Kiberpipa : Error, TRIE <br />'''2008– 14. MFRU''' Štirinajsti MFRU so po nekaj letih ponovno organizirali v jeseni. Potekal je med 1. in 3. oktobrom 2008. Tema: Ali lahko podoba danes še kaj pokaže? Selektorja: Marko Ornik, Melita Zajc Seznam sodelujočih: Edvard Zajec, Jae C. Oh, BridA (Sendi Mango, Jurij Pavlica, Tom Kerševan), TeZ (Maurizio Martinucci), Borut Žalik + David Podgorelec + Sebastian Krivograd (UM FERI), Optofonica Surround Cinema, Wo0 + Incredible Bob, Trak 47 (Katja Hrvatin Jazbec, Ana Pečar, Gabi Filipović, Gregor Kosi, Andrej Hrvatin), Luka Prinčič, Kolektiv La Vitrine, Thomas Michalak aka T'M, Luka Frelih === 2009 – 15. MFRU === Petnajsti festival je potekal med 12. in 14. novembrom 2009. Ob petnajsti obletnici festivala so kot osrednjo tematiko določili arhiviranje in vsled tega vzpostavili HiperFilm (Miha Horvat, Marko Ornik) ter mfruTV (selektor Jože Slaček). Tema: Doseg (ne)naključnega spomina Selektorja: Marko Ornik, Melita Zajc (selektorica simpozija) Seznam sodelujočih: Miha Vipotnik + Alastair Stone + OM produkcija + Maja Boh + Dušan Rogelj + Andrej Trobentar + Luka Dekleva + Luka Prinčič, Tatjana Welzer Družovec, Maja Breznik, Miha Vipotnik, Igor Španjol, Melita Zajc, Marko Batista, OCTEX [aka Jernej Marušič], Cameron Bobro + Luka Dekleva, Dušan Zidar, Vesna Krebs + Primož Bončina + Borut Kumperščak, Ekipa brskanja po arhivu MFRU: Miha Horvat, Jože Slaček, Metka Golec, Tanja Cvitko, Marko Ornik Sodelujoči na KIBLIX 2009: Adrian Vacca, Claudiusmaximus, krgn, ReacTable, Claude Heiland-Allen, Karsten Gebbert, Jan-Kees van Kampen, Robertina Šebjanič, Luka Frelih, Public Avatar (Martin B. Bricelj, Martin Wheeler, Slavko Glamočanin), Fenshu & Paul Destieu, Miha Presker === 2010 – 16. MFRU === Šestnajsta edicija festivala je potekala med 18. in 28. oktobrom 2010. To leto so se povezali s festivalom Kiblix (Kibla, Maribor) in bienalom HAIP (Kiberpipa, Ljubljana) ter vzpostavili »Združeno festivalsko platformo KIBLIX + MFRU + HAIP«. Tema združene festivalske platforme: nove podobe.nova.narava.nova zavest Tema MFRU: Računalniške igre ali nove podobe domišljije Selektorja MFRU: Marko Ornik (festival), Melita Zajc (simpozij) Selektorica razstave FF/PLAY/REW: Petja Grafenauer Selektor avdiovizualnih nastopov: Maurizio Martinucci – TeZ Selektor KIBLIX: Miha Horvat Selektorica HAIP: Maja Smrekar Seznam sodelujočih: Racquel Meyers, Goto80, Computadora, La Belle Indifference, Bas van Koolwijk, Evelina Domnitch + Dmitry Gelfand, Marcel Wierckx, Paul Prudence, Kolektiv Dardex - Mort2Faim, Kotki, Brazda lui Novac, Simon Berz, Amer-o-mat, Nove tendence, Openwear, HouseMouse, Isabelle Arvers Gouveia, Andrew Hall, Janez Strehovec, Melita Zajc, Viktorija Gošnak, Damjan Obal, Armin B. Wagner, Nic Geeraert, Varvara Guljajeva + Mar Canet, HONF, Diego Maranan + Angelo Vermeulen === 2011 – 17. MFRU === Sedemnajsta edicija je potekala med 18. in 26. novembrom 2011. Tudi to leto je festival MFRU združil moči s festivalom KIBLIX. Tema MFRU: Transmedialno pripovedništvo Selektorji MFRU: Marko Ornik, Jaka Železnikar, Melita Zajc (simpozij) Selektor AV nastopov v živo: Maurizio Martinucci – TeZ Tema KIBLIX: Delimo Selektor KIBLIX: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Sonia Cillari, Paul Prudence + Francisco Lopez, Martijn Van Boven, Primož Oberžan, Jukeen, Marko Luk, Marijan Šijanec, Peter Ciuha, Ex Yu Electronica vol II, Špela Petrič, Kate Pullinger, FakePress, Christine Wilks, Tanja Vujinović, Matija Lapuh, Art Stays, Vasja Rovšnik, Marko Klemenčič - Peter Lihteneker, Cirkulacija 2, Nejc Krumpačnik, Katja Rigler, Matic Mačkovšek, Jani Sever, Mojca Pernat, Dženi Rostohar, Nerina T. Kocjančič, Danijel Hočevar, Irena Ostrouška, Jožko Rutar, Rudolf Skobe, Wolfgang Gumpelmeier, Berber Hagedorn, Suzana Žilič Fišer, Bodo Balazs, Melita Zajc, Jože Vogrinc <br />'''2012 – 18. MFRU''' Osemnajsti MFRU je potekal med 2. in 13. oktobrom 2012. Tema: Ja tvoi sluga. Ja tvoi rabotnik. / Jaz, tvoj služabnik. Jaz, tvoj delavec. (naslov osrednje festivalske razstave) Selektor: Marko Ornik Selektorica osrednje festivalske razstave: Petja Grafenauer Seznam sodelujočih: So Kanno + Takahiro Yamaguchi, Nika Oblak + Primož Novak, Sašo Sedlaček, Open Reel Ensemble, DJ Who, JUNEsHELEN, Sweet Susie & Manni, Vasja Prograr + Irena Tomažin + Marko Batista, Valve/Membrance, Ashuhiro Ito, Rastko, Dis-Patch, The Breadboard Band, Exonemo, Suzueri/Eriko Suzuki & Satoru Higa, Yannah Valdevit, Tru Thoughts === 2013 – 19. MFRU === Devetnajsti festival je potekal od 6. do 11. novembra 2013. Ponovno je bil združen s festivalom KIBLIX. Skupna tema MFRU+KIBLIX 2013: Ko svetovi trčijo Selektorji: Nina Jeza, Ida Hiršenfelder, Aleksandra Kostič, Jože Slaček, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Franc Vrbančič, Marianne Wagner Seznam sodelujočih (MFRU+KIBLIX): Tania Candiani, Kathy High, Nitzsan Hoordin, Julian Ruiz, Inbal Cohen, Maša Jazbec, Karl Heinz Jeron, Yuri Klebanov, Roi Ronn, Yonatan Ben Ya'kov, Oscar Martin, Tiago Martins, R. O'nascimento, A. Zingerle, Tiago Martins, Vesela Mihaylova, Ricardo O'Nascimento, Eva Petrič, Vojko Pogačar, Dragana Sapanjoš, Theresa Schubert, Doron Segal, Jenny Bahar, Itay Kurgan, Sharar Yacoby, Maja Smrekar, Saša Spačal, Mirjan Švajgelj, Anil Podgornik, Visualising Palestine, Zoran Srdić Janežič, Robertina Šebjanič, Alen Hieng-Zergon, Ortotip, Jože Slaček, Femina, William Myers, Mojca Kumerdej, Peter Tomaž Dobrila, Christopher Fiorello, Ana Pečar, Djino Šutić, Monika Pocrnjić, Žiga Kranjec, Luka Frelih, Ricardo O'Nascimento, johnsmith, Malaventura, Ana Pečar + Luka Prinčič, Robertina Šebjanič + Alen Hieng-Zergon, Oskar Martin aka Oskoff Lovich, C-Drik Fermont, Jože Slaček + Primož Oberžan + Jan Strniša + Ortotip, Žiga Pavlovič, VJ PostArtLab & DJ DAMIR P. f.k.a. D'Sun, neagushi™, Electric Indigo, Elisabeth Schimana + Noid, Groovy Cartoon, Yoann Durant, Samo Pečar, Beno Soršak, Cameron Bobro, Stella Veciana + Dan Norton, C-drik aka Kirdec, Matjaž Lenhart + Dušan Zidar, Ana Čavič + Renée O'Drobinak, ŠC Elektro in računalniška šola Ptuj (Mentor: Franc Vrbančič, Raziskovalci: Franc Vrbančič, Šešo Aljaž, Tadej Vidovic, Niko Ivezič, Tomaž Šešerko, Stašo Frlež, Tomi Polajžer), Natalija Premužič, Gregor Krušič, OŠ Gorišnica (mentorja: Boštjan Rihtar, Arne Korsika; raziskovalci: Žiga Tilli, Aleks Bezjak, Evald Vrbančič, Aljaž Zorko), Suzana Uran, Luka Frelih + Tina Dolinšek + Žiga Kranjec, Študentke likovne pedagogike, Angelo Vermeulen, Jessica Anderson, Ana Pečar, Tomaž Gruškovnik, Katja Kos Finec, Žiga Dobnikar, Tanja Grosman === 2014 – 20. MFRU === Jubilejna edicija se je odvila med 25. in 27. septembrom 2014. Dan prej, 24. septembra, so ob dvajsetletnici festivala organizirali simpozij, na katerem so sodelovali številni pretekli akterji festivala, npr. Janez Strehovec, Jože Slaček, Vojko Pogačar, Petja Grafenauer, Jaka Železnikar in Peter Tomaž Dobrila. Tema: 2.0 Selektorica: Nina Jeza Seznam sodelujočih: Bogdan Soban, Maša Jazbec, Monika Pocrnjić, Zoran Srdić Janežič, Borut Savski, Abaz Dizdarević, Dino Karailo, Marko Batista, Sanela Jahić, Borut Savski, Nikola Simanić, Študenti ALUO (mentorja [[Srečo Dragan]] in Dušan Bučar), Miha Kralj, NONOTAK, Miha Ciglar, Primož Oberžan, Baran Güleşen, Jara Vogrič, Janez Strehovec, Maja Murnik, Vojko Pogačar, Jože Slaček, Petja Grafenauer, Jaka Železnikar, Peter Tomaž Dobrila, Nina Jeza, Dušan Slavinec, Slobodan Trajković, Tomaž Gruškovnik, Dušan Bučar, Irena Pivka + Brane Zorman, Robocup dance, SŠC, Elekto in računalniška šola, Ptuj (mentor: Franc Vrbančič), BEST - Board of European Students of Technology === 2015 – 21. MFRU === Enaindvajseta edicija se je zgodila med 7. in 9. oktobrom 2015. Tudi to leto je MFRU potekal istočasno in v sodelovanju s festivalom KIBLIX. Tema: Lift me up! Selektorji (MFRU+KIBLIX): Nina Jeza, Aleksandra Kostič, Marko Ornik, Jože Slaček Seznam sodelujočih: Martina Mežak, Marie Polakova + Jonathan Cremieux, Tatjana Tanja Vujinović Kušej, Hrvoje Hiršl, Zoran Srdić Janežič + Jana Putrle Srdić, Abaz Dizaderević, Dino Karailo, Borut Savski, Jure Fingušt, Matjaž Požlep, Andrej Koruza, Qejmi Hadrović, Robertina Šebjanič + Monika Pocrnjić, Saša Spačal + Ida Hiršenfelder, Tomaž Furlan, Luciana Haill, Jens Vetter, Deborah Hustić, AR LIBRIS (Jože Slaček, Jan Sterniša, Matej Jarc, Hana Repše, Miha Sagain, RenePuhlar, Marko Ornik, Nataša Berk, Igor Unuk, Kristjan Robič, Toni Soprano, Ana Pečar, Denis Škofič, David Bedrač, Jan Šmarčan, Petra Kolmančič, Tomislav Vrečar, Dejan Koban, Lučka Zorko, Lucija Mlinarič, Anja Golob, Veronika Dintinjana, Maja Malus Azhdari, Nino Flisar, Monika Pocrnjić, Gregor Rojko), Aleš Hieng Zergon, IZLAND + jesusonecstasy, Emiljo AC, Aisen Caro Chacin + Robertina Šebjanič, Kasia Justka, Louise Harris, LadyBird, DJ Nati Katchi, Jens Vetter + Karol Kagan, Octex - Jernej Marušič, Wo0 + Incredible Bob, Podjetje ArtRebel, Maja Murnik, Martin Kusch, Tomaž Gruškovnik, Janez Strehovec, Študentje Interface culture (mentorica: Michaella Ortner; Jure Fingušt, Jens Vetter), Študentje Strojne fakultete, oddelek za tekstilstvo, Univerza v Mariboru (mentorica: Sonja Šterman), Študentje Visoke šole za umetnost, Nova Gorica (mentorica: Rene Rusjan), Vojko Pogačar, Matjaž Lenhart, Milan Rotovnik, Suzana Uran, Natalija Premužič, Monika Pocrnjić, Aleš Stojak + Arne Korsika + Tadej Tofant, Gregor Krušič + Sandra Janžekovič, Jure Pikl, Blaž Vrečko + KID Alphawawe === 2016 – 22. MFRU === Dvaindvajseti festival MFRU je potekal med 7. in 16. novembrom 2016. S to edicijo se je pričela festivalska Trilogija zaupanja (2016–2018). Na festivalu so prvič podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Nejc Zajec iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, skupina B-52 (Sara Kajba, Tamara Šuc, Amadeus Birca, Katja Škorjanc, Maja Gabrovec) iz Pedagoške fakultete, Univerza v Mariboru in Helene Thuemmel ter Una Rebić iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema: Zaupanje 1. Lokalno zaupanje Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Beli šum, Cameron Bobro, SGMK, Ema Kugler, Tina Lanišek + Anja Plemenitaš, Nejc Zajec, Helene Thuemmel, Una Rebić, B-52 (Sara Kajba, Tamara Šuc, Amadeus Birca, Katja Škorjanc, Maja Gabrovec), Magda Stawarska – Beavan, Hackteria, Dexeoeahoexterlesterlesterlehuxdexaa, Zoran Srdić Janežič, Tibor Hrs Pandur Eppinger, Ida Hiršenfelder, Slobodan Maksimović, Us(c)hi Reiter, Špela Petrič, Maja Smrekar, Marko Luk, Sonda3, Kreatorlab + Igor Pikl + Peter Dobaj + Gregor Rojko + Jože Slaček, Martin Reiche, Slavko Tihec, Oliver Larić, Dominik Mahnič, Vlado Repnik, Radiocona, Miha Presker, Boštjan Čadež, Paul Destieu, Eva Ursprung, Georg Weckwerth,, Claude Treptow, Timo Toots, Oliver Jaeggi, Urs Gaudenz, Lina Rica, Aleksandra Domanović, Veli&Amos, Miroslav Ničić, Davor Sanvincenti, Tonspur, Djsplinta, VJsajko, Šuljo, Mina Fina, Toni Soprano === 2017 – 23. MFRU === Triindvajseti MFRU je potekal med 6. in 18. oktobrom 2017. Gre za drugi del trilogije zaupanja, kjer so se tkale povezave med nacionalnimi institucijami. Selektor je k sodelovanju na festivalu povabil večino državnih producentov, nacionalnih institucij in nevladnih iniciativ ter slovenskih umetnikov in umetnic, ki delujejo v polju tovrstne umetnosti. Na festivalu so ponovno podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Domen Dimovski iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, skupina študentov Anja Hauptman, Anja Jurše, Keber Kristina, Ivan Stanojevič, Mitja Cvetko iz Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Miha Godec iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici ter Tina Lanišek iz Pedagoške fakultete, Univerza v Mariboru. Tema: Zaupanje.2: Nacionalno zaupanje Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Constanza Piña, Dave Phillips, Bruital Orgasme, Futuro De Hierro, Marko Jakopanec, Deconstruct, Magnetic Shift, Infundibulum, Magda Stawarska-Beavan, Domen Dimovski, Miha Godec, Cvetko + Stanojević + Hauptman + Jurše + Keber, Tina Lanišek, Kathy Rae Huffman, Franc Curk, Goran Devide, Hidrogizma, Brina Jež Brezavšček, Marko Košnik, Seta Mušič, Skupina Oho (Marko Pogačnik), Marko Peljhan, Marjan Šijanec, Miha Vipotnik, Edvard Zajec, Ida Hiršenfelder, Radiocona, Zoran Srdić Janežič, Martin Bricelj Baraga, Marko Batista, Neven Korda, Cirkulacija-2, Ana Pečar, Perry Bard, Nancy Buchanan, Marina Gržinić + Aina Šmid, Filipa Cesar + Grada Kilomba + Diana Mccarty, Evelin Stermitz, Eva Ursprung, Petra Kapš, Monika Pocrnjić, Luka Prinčič, Ontervjabbit, Toni Soprano, Tatsuru Arai, Izvanredni Bob / Hetem, Marko Ornik, Kaja Pogačar, Wolfgang Mitterer, Georg Weckwerth, Institucije: Atol, Aksioma, Mota, Galerija Kapelica / Sonoretum, Cona, Zavod Uho; Oko, Kreatorlab, Tonspur, Rampa, MSUM+MG, UGM, FGPA <br />'''2018 – 24. MFRU''' Štiriindvajseta edicija festivala je potekala od 12. do 19. oktobra 2018 in je bila tretji ter zadnji del serije zaupanja. Posvečena je bila vzpostavitvi in krepitvi odnosov z mednarodnimi institucijami, producenti, umetnicami in umetniki, hkrati pa je imela posebno sekcijo »Ženski forum«. Organizirali so Wiki-akcijo, v okviru katere so obiskovalke povabili, da na Wikipediji ustvarijo gesla za vse dosedanje gostujoče umetnice in selektorice festivala. Na festivalu so ponovno podelili študentske štipendije. Prejemniki so bili Nina Baznik iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Saša Brdnik, Nuša Majcen, Ana Tomšič iz Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Sandra Jovanovska iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema: Zaupanje.3: Mednarodno zaupanje + Ženski forum Selektor: Miha Horvat Seznam sodelujočih: Aphra Tesla, Nataša Berk, Nina Baznik, Nina Dragičević, Marina Gržinić, Nika Ham, Ida Hiršenfelder, Jasna Hribernik, Maša Jazbec, Tjaša Kancler, Živa Kleindienst, Kaja Kraner, Ema Kugler, Dunja Kukovec, Nancy Buchanan, Shu Lea Cheang, Karoe Goldt, Hiroshi Hasegawa, Lynn Hershman Leeson, Kathy Rae Huffman, Sandra Jovanovska, Kikimore, Bojana S. Knežević, Susanne Regina Meures, Nataša Muševič aka dot, Katarina Petrović, Špela Petrič, Paula Pin, Monika Pocrnjić, Kaja Pogačar, Nataša Prosenc, Phurpa, Radiocona, Teja Reba, Lina Rica, Sandra Sajovic, Maja Smrekar, Toni Soprano, Saša Spačal, Svetlana Slapšak, Evelin Stermitz, Robertina Šebjanič, Aina Šmid, Apolonija Šušteršič, Nataša Teofilović, Polona Tratnik, Eva Ursprung, Maja Žigart, Karen Werner, Agnieszka Wolodzko, Saša Kesić, Marko Ornik, Jože Slaček, Borut Savski, Neven M. Agalma, Davor Mišković, Georg Weckwerth, Jure Kirbiš, Žiga Brdnik, Pi, Teratom, Pirate Sheep, Tanel Rander, Reni Hofmüller, Uschi Reiter, Saša Brdnik + Nuša Majcen + Ana Tomšič, Yvette Janine Jackson, Jonas Žnidaršič, Artur Švarc, Bor Greiner, Marko Pigac === 2019 – 25. MFRU === Petindvajseti festival je potekal od 11. do 18. oktobra 2019. Osrednja festivalska razstava, naslovljena Avtomatizirane ekologije je bila postavljena v zgradbi Pristan/Staninvest in v podhodu Slavija. V okviru samostojne obfestivalske enote se je prestavila mreža centrov raziskovalnih umetnosti KONS. Petindvajseto obletnico festivala je MFRU praznoval skupaj s festivalom Mesto žensk. Ob tej priložnosti so pripravili skupen program, ki je odpiral vprašanja o njuni zgodovini in preteklosti in o skupnih točkah feminizma in novih tehnologij. Na festivalu so ponovno podelili študentske nagrade. Prejemniki so bili Edina Muftić iz Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Nika Metličar Fakultete za elektrotehniko in informatiko, Univerza v Mariboru in Matija Ternovec ter Denis Perčič iz Akademije za umetnost, Univerza v Novi Gorici. Tema osrednje razstave: Avtomatizirane ekologije Kuratorica festivala: Tjaša Pogačar Kuratorji diskurzivnega programa: Marko Bauer, Andrej Tomažin, Tjaša Pogačar Sodelujoči umetniki: Agustina Andreoletti, drone emoji, Max Hampshire, Anja Jelovšek, Paul Kolling, Voranc Kumar, Blaž Miklavčič, Špela Petrič, Paul Seidler, Frida Ortgies-Tonn, Jenna Sutela, Dorota Gawęda in Eglė Kulbokaitė, Tadej Vindiš, Staš Vrenko, Tanja Vujinović, Johannes Wilke Govorci: Louis Armand, Marko Bauer, Robert Bobnič, Vít Bohal, Dustin Breitling, Peli Grietzer, Marina Gržinić, Mark Horvath, Adam Lovasz, Andrej Tomažin, Bogna M. Konior, Primož Krašovec, Lukáš Likavčan, Domen Ograjenšek, Maks Valenčič. V sklopu ŠUMx video serije: Benjamin Bratton, Mat Dryhurst, Metahaven. === '''2020 - 26. MFRU''' === Razglasitev epidemije Covida 19 je preprečila izvedbo programa festivala v prvotnem, napovedanem terminu (23.–29. oktober). Izredna situacija je zahtevala tudi prilagoditve načina izvedbe že pripravljenega programa festivala MFRU. Več kot polovica festivalskega programa je bila izvedena v prvotno načrtovani obliki: -      razstava intermedijskih projektov študentskih nagrajencev v galeriji Media Nox, -      razstava zvočne intervencije v javnem prostoru Tonšpur pasaža, -      razstava MFRU Arhiv v nastajanju in -      ŠUMxVIDEO teoretski video sklop. Celoten diskurzivi program smo morali zaradi epidemije preseliti v spletno obliko (predavanja teoretikov in kuratorjev), kar smo uspešno izvedli in objavili na spletni platformi - spletni strani festivala. Izvedli smo adaptacijo kuriranega/tematskega razstavnega programa MFRU za spletno predstavitev. Ta del smo izvedli v dogovoru s sodelujočimi umetniki ter v tesnem sodelovanju z MFRU oblikovalcem in razvijalcem domačega spletnega mesta. Spletna predstavitev je vključevala tudi pogovore z umetniki oziroma predstavitve umetnikov (t. i. ''artist talks''), v katerih so umetniki v videoposnetkih podrobneje predstavili svoje delo. Nosilna platforma oziroma agregat vseh naštetih vsebin programa 26. festivala MFRU je spletno mesto festivala, ki smo ga letos tudi povsem prenovili. Festival se je skupaj s preddogodki in post-dogodki izvajal v obdobju 14. 10. do 15. 12. 2020. Glavnina festivalskega programa pa je izvajala do 29. 11. 2020. === '''2021 - 27. MFRU''' === Tema 27. MFRU je bila Kaj je v resnici naše in kaj nam lahko prinese tretje desetletje 21. stoletja? Programska vodja in kuratorka: Aleksandra Saška Gruden Program 27. MFRU-ja je bil sestavljen iz šestih sklopov: Glavne razstave, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa/''AR VR #INTERVENCIJE'', model konS in povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO Sodelujoči: Vojko Pogačar, Maja Smrekar, Danica  Bičanič, BEAM TEAM; (Anja Romih in Stela Ivšek), , Rob Canning in Monika Pocrnjić, Ksenija Čerče, Goran Despotovski, Heklab, Emil Kozole , Ivan Marušič Klif, OR Piesis (alias Petra Kapš,  Sašo Sedlaček, Tilen Sepič, Toni Soprano''' ''' Meneglejte  , Saša Spačal,, Virtual.Unit, Boštjan Čadež, Dam Podjed, Peter Purg, Polona Tratnik, Steve Fuller Študentje, avtorji nagrajenih projektov: Vasily Kuzmich, Olena Potočnik, Doroteja Dolinšek. === 2022 - 28. MFRU === Tema 28. MFRU-ja je bila ''Ekspanzija mogočega in kompleksnost zavesti.'' Festival je potekal med 7.- 14.10.2022 v Mariboru in Zagrebu (Hrvaška) Programska vodja in kuratorka: Aleksandra Saška Gruden Festival je ponovno postregel s šestimi sklopi: Glavne razstave, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa, konS model in povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO. Sodelujoči: Janez Strehovec, Jasne Hribernik, Betina Habjanič, Stevan Kojić, Zvonka Simčič, Mojca Senegačnik, Monika Pocrnjič, Valerie Wolf Gang, Martin Bricelj Baraga, Melissa Ghazale, Miram Elburn, Larisa Blažič, Lazar Mihajlović, Dalea Kovačec, Vid Merlak, Sara Bezovšek, Simon Macuh in Estela Žutič, Simon Whetham, Jata C, Lavoslave Benčič,Narvika Bavcon, Mojca Puncer, Tomaž Grušovnik. Študentke, avtorji nagrajenih projektov''':''' Nika Tomažič, Lara Žagar, Hana Zadnikar. === '''2023 - 29. MFRU''' === 29. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je potekal med 6. in 13. oktobrom 2023 leta. Tema festivala je bila Periodizacija prostora in časa skozi intermedijsko. Kuratorica in programska vodja: Aleksandra Saška Gruden. Festival je ponudil naslednje festivalske sklope: Glavna razstava, diskurzivnega programa, študentske nagrade in razstave, spremljevalnega programa, delavnice, povezovanja z drugimi festivali in RTV SLO, post festivalski dogodek. Sodelujoči: Igor Štromajer, Marko Ornik, Stelarc, Jože Slaček, Mitja Lorenčič, Maja Smrekar, Miha Colner, Miha Vipotnik, Robertina Šebjanič, Tomaž Pavšek in [[Tyana Rendič]], Manca Žitnik. Zoran Srdić Janežič, Nika Oblak, Primož Novak, Jaka Waldhutter, Nejc Trampuž, Dmitry Morozov (::vtol::), Isidora Todorović, FaceOrFactory, Martina Batinić, Brad Downay, Jan Vormann, Dalea Kovačec, Marko Damiš, Abirala Khadke - Joondroid, OR poiesis - Petra Kapš, Rob Canning, dr. Tomaž Grušovnik, dr. Wolfgang Ernst, Robert Bobnič, Irena Borić, Ian Keaveny, Bee Nix, Andrej Žižek, Simon Whetham, Anže Seklja, Staš Vrenko, Nika Tomažič, Festival FU:BAR. '''2024 - 30. MFRU''' 30. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU) je potekal med 18. in 27. oktobrom 2024. Tema festivala je bila Prazne police: postpotrošniške vizije po koncu poslovanja. <ref>{{Navedi splet |last=MFRU |title=MFRU – MFRU 2024 |url=https://www.mfru.org/si/mfru-2024 |access-date=2026-08-10 |website=www.mfru.org |language=sl}}</ref> Kuratorja: Lara Mejač in Davide Bevilacqua. 30. edicija MFRU je raziskovala položaj digitalne in medijske umetnosti v smeri trajnostnih in socialnih oblik življenjskih ekonomij in trgovanja z blagom. Ob opazovanju globalne polikrize in vse pogostejših razpravah o opuščanju kapitalistične logike se poraja vprašanje, kako bi bila ta prihodnost videti in kako bi jo lahko dosegli. Namesto iskanja vnaprej pripravljenih rešitev festival poziva k nekonvencionalnemu razmišljanju, eksperimentalnemu okolju in procesom, ki se osredotočajo na skupnost, pri čemer si predstavljamo, kako bi bil lahko postpotrošniški svet strukturiran in kako bi deloval. Sodelujoči: Xcessive Aesthetics, Simon Browne, freštreš, Dasha Ilina, Rok Kranjc, MFRU30 team, Kaja Pogačar, Pablo Somonte Ruano, Alice Strete, Elena Tammaro, Undoing.Studio, Piet Verkleij, Borut Wenzel, Inari Wishik. '''2025 - 31. MFRU''' 31. Mednarodni festival računalniške umetnosti (MFRU31) je potekal med 26. septembrom in 5. oktobrom 2025. Festivalska tema je bila Ezoterična ekotehnika. Iracionalna komputacija in zarotniško mreženje, s čimer se je festival osredotočal na podtalne in skrite povezave med medijskimi tehnologijami, uporabniki, kroženjem znanja in informacij.<ref>{{Navedi splet |last=MFRU |title=MFRU – MFRU 2025 |url=https://www.mfru.org/si/mfru-2025 |access-date=2026-08-10 |website=www.mfru.org |language=sl}}</ref> Kuratorja: Lara Mejač in Davide Bevilacqua. '''''Ezoterična ekotehnika''''' raziskuje, kako se odzvati na trenutno globalno stanje nemiru, ki ga podpihujejo omrežne tehnologije in neslutene dinamike moči med največjimi tehnološkimi podjetji, vojsko in nazadnjaškimi ideologijami. Njihovo zavezništvo pogosto izhaja iz tehnokratske kozmologije, ki temelji na komputaciji neskončne rasti, nacionalnih državah in moči naddržavnih korporacij, pa tudi svetovnih finančnih in političnih tokovih. Tovrstna iracionalna komputacija ne predvideva, da bi posamezniki ali manjše skupine, ki se ne želijo sprijazniti s statusom quo, lahko sprejeli kakršnekoli ukrepe, zato se zdi, da si alternative ustaljenemu načinu delovanja sploh ni mogoče zamisliti. Festival se obstoječemu redu zoperstavlja z umetniškimi deli, ki delujejo v majhnem obsegu, pri tem pa uporabljajo in ustvarjajo obskurne in zarotniške simbole ter svojevrstno estetiko, s katerimi kot omrežja enakopravnih članov pripravljajo teren za zamišljanje družbenopolitičnih scenarijev. Sodelujoči: S()fia Braga, Sanja Celeste, Pedro del Real Lavergne, freakygreenfish, Beti Frim, Institute of Diagram Studies, Jaka Juhant, Oskar Kandare, Vid Koprivšek, Matej Mihevc, Edina Muftić, Neo Nor, Lucile Olympe Haute, Ginevra Petrozzi, Federico Poni, Chiara Prodi, REINCANTAMENTO, Farah Sara Kurnik, Stadtwerkstatt Linz, Tactical Tech, Sofia Talanti, Technologie und das Unheimliche, Uno.Tisto, Ioana Vreme Moser, Staš Vrenko, Niko Zelenik. '''32. MFRU''' Najavljamo 32. MFRU, ki bo potekal med 2. in 11. 10. 2026 v Mariboru, Slovenija, pod programsko vodjo in kuratorko Sara Nušo Golob Grabner in sokuratorko Ireno Borić, v organizaciji javnega zavoda MKC Maribor. '''Naslov festivala:''' * Pojem telo električno/I Sing the Body Electric '''Kratek opis festivala''' MFRU32: ''Pojem telo električno'' se osredotoča na raznolike pozicije človeškega telesa v spekulativni prihodnosti digitalnega razvoja. Letošnji festival se navezuje na telo v odnosu do digitalnih tehnologij na presečišču ekonomskih, političnih in socioloških dejavnikov. V ospredju umetniškega interesa je telo naslovljeno s posthumanistične perspektive, ki kritično pristopa do humanističnega ideala »človeka« kot merila vseh stvari in se zoperstavlja hierarhiji vrst in človeški izjemnosti. Telo in tehnologija sta v recipročnem odnosu interpolacije telesa v digitalno dobo kot podatkovnega nosilca in elementa (med)mrežja. Lokacije: Minoristska cerkev Maribor (LGM), SALON+, Kulturna inkubator Maribor == Viri in zunanje povezave == *[http://www.mfru.org/ Uradna spletna stran Mednarodnega festivala računalniške umetnosti] *[http://www.culture.si/en/International_Festival_of_Computer_Arts_(IFCA) Culture.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304192034/http://www.culture.si/en/International_Festival_of_Computer_Arts_(IFCA) |date=2016-03-04 }} == Glej tudi == *[http://mkc.si/mfru-ofestivalu http://mkc.si/mfru-ofestivalu] *[http://mkc.si/sl/arhiv-mfru/arhiv-2014/1027-hiperfilmmfru http://mkc.si/sl/arhiv-mfru/arhiv-2014/1027-hiperfilmmfru]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Festivali v Sloveniji]] iuzdztdnqpcpt4v54na0w1h2rhtgu5k Ančka Levar 0 430872 6753162 6713266 2026-09-20T13:41:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753162 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Ančka Levar|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|awards=Borštnikov prstan|birth_name=Ančka Mele|children=Marijana Brecelj<br>Janez Brecelj|spouse(s)=Marijan Brecelj}} '''Ančka Levar''' (tudi '''Ančka Levarjeva''', rojena '''Mele''', poročena '''Brecelj'''), [[Slovenci|slovenska]] [[gledališki igralec|gledališka]] in [[filmska igralka]], * [[27. julij]] [[1915]], [[Grahovo, Cerknica]], † [[30. januar]] [[2005]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Rodila se je leta 1915 kot Ančka Mele v [[Grahovo, Cerknica|Grahovem]] pri Cerknici. Umetniško ime je prevzela po stricu [[Ivan Levar|Ivanu Levarju]], ki jo je učil igre. Svojo igralsko pot je začela v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskem gledališču]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], nadaljevala v današnjem [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana]]. Šest let je igrala v Jugoslovanskem dramskem gledališču v [[Beograd|Beogradu]], zatem pa spet v ljubljanski Drami. Nastopila je v dveh celovečernih filmih. Za svoje delo je prejela številne igralske nagrade, med drugim [[Borštnikov prstan|Borštnikov pristan]] leta 1975. Leta 2015 je bila na njeni rojstni hiši v Grahovem postavljena spominska plošča v spomin na igralko<ref>{{Navedi splet|title=V Grahovem so se spomnili pred sto leti rojene igralke Ančke Levar {{!}} Notranjsko primorske novice|url=https://notranjskoprimorske.si/2015/11/v-grahovem-so-se-spomnili-pred-sto-leti-rojene-igralke-ancke-levar/|date=2015-11-16|accessdate=2021-02-16|language=sl-SI|first=Petra|last=Trček}}{{Slepa povezava|date=februar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. === Zasebno === Poročena je bila s politikom [[Marijan Brecelj (politik)|Marijanom Brecljem]], s katerim je imela štiri otroke, in sicer hčer [[Marijana Brecelj|Marijano Brecelj]], igralko, ter Miha, Martina in kirurga Janeza Breclja.<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj, Marijan (1910–1989) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003170/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-02-16}}</ref> == Delo == V sezoni 1932/1933 se je včlanila v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobsko gledališče v Ljubljani,]] kjer je odigrala sedem vlog v predstavah z 51. ponovitvami. Leta 1933 je igrala prvo vlogo v ljubljanski Drami, kjer je po uspehu dobila tudi angažma, članica igralskega ansambla je bila med letoma 1935 in 1957. Nato je sedem let, do leta 1964, igrala v Jugoslovanskem dramskem pozorištu v Beogradu, kasneje pa je spet prišla v ljubljansko Dramo. Nastopila je tudi v dveh celovečernih filmih. Za svoje delo je prejela nagrade, med drugim [[Borštnikov prstan]] leta 1975. Znana je bila po raznolikih vlogah (naivkah, ljubicah, zapletenih ženskih likih). V začetku svoje igralske poti je odigrala Lucindo v ''Molieru'', Sašo v ''Živem mrtvecu'' [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Leva Nikolajeviča Tolstoja]], Bianco v ''Otellu'' [[William Shakespeare|Williama Shakespeara]], Marjo Antonovno v [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Gogoljevem]] ''Revizorju''. Igrala je v pravljičnih igrah [[Pavel Golia|Pavla Golie]] in odigrala vloge šolark v komedijah J. Kranjca, L. Fodorja in S. Bekeffija. Pred drugo svetovno vojno je igrala Julijo v tragediji W. Shakespeara [[Romeo in Julija]]. Po vojni je bila uspešna kot Lojzka v [[Hlapci|Hlapcih]] [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] in Micka v Kranjskih komedijantih ter Veronika v [[Celjski grofje (drama)|Celjskih grofih]] [[Bratko Kreft|Bratka Krefta]]. V sedmih letih dela v Beogradu je nanizala šest vlog. Ko se je vrnila v Ljubljano, je prešla k zrelejšim vlogah, kot so Maholka ali Vanda v ''Na hudi dan si zmerom sam'' [[Ivan Potrč|Ivana Potrča]] in Rozalija v Linhartovi komediji ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]''. V zrelejšem obdobju je bila Gertruda v Shakespearovem [[Hamlet|Hamletu]] in Elizabeta v Rihardu III. istega avtorja.<ref>{{Navedi splet|title=LEVAR Ančka|url=http://www.notranjci.si/?id=512|website=www.notranjci.si|accessdate=2021-02-16}}</ref> === Vloge v gledališču (izbor) === ==== [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana]] ==== * 1938/1939: ''Potovanje v Benetke'' (Carolina Ancelot) * 1940/1941: ''Zaprta vrata'' (Mariolina) * 1939/1940: ''Profesor Klepec'' (Ana) * 1939/1940: ''Varh'' (Gospodična Malika) * 1938/1939: ''Živi mrtvec'' (Saša) * 1937/1938: ''Snubač'' (Natalija Stepanova) * 1937/1938: ''Vozel'' (Tončka) * 1936/1937: ''Cyrano De Bergerac'' (Subreta, Paž) * 1935/1936: ''Otroci'' (Ana) * 1934/1935: ''Postržek'' (Postržek)<ref>{{Navedi splet|title=Sigledal - portal slovenskega gledališča|url=https://veza.sigledal.org/iskanje?q=an%C4%8Dka%20levar%20reper|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-02-16|archive-date=2021-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211018223651/https://veza.sigledal.org/iskanje?q=an%C4%8Dka%20levar%20reper|url-status=dead}}</ref> ==== Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd ==== * 1961/1962: ''Hamlet (Gertruda)'' * 1960/1961: Odkritje (Žena, ki je vse pozabila); * 1960/1961: Rihard III. (Elizabeta) * 1959/1960: ''Pisalni stroj'' (Solange) * 1958/1959: Recital ''Pesmi bolečine in junaštva'' (Župančič, Bor) * 1958/1959: ''Dolgega dne potovanje v noč (''Mary Cavan Tyronova) * 1957/1958: ''Dubrovniška trilogija (''Pavle) ==== [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]] ==== *1934/1935: ''Hčerke Njene ekscelence'' (Gert) * 1933/1934: Horst ''Vražji Rudi'' (Marjanca) * 1933/1934: D''ama na slabem glasu'' (Ellen) * 1933/1934: ''Radio tenor'' (Lidija) * 1933/1934: Landsberger ''Mladostni grehi'' (Elizabeta) * 1933/1934: ''Pogumni Tonček'' (Minka) * 1933/1934 ''Deseti brat'' (Marička) <ref name="#1">{{Navedi splet|title=Ančka Levar|url=https://sigledal.org/geslo/An%C4%8Dka_Levar|website=Geslo|accessdate=2021-02-16|language=sl|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225193954/https://sigledal.org/geslo/An%C4%8Dka_Levar|url-status=dead}}</ref> === Vloge na filmu in televiziji === * ''[[Na klancu (film)|Na klancu]]'' (vloga: Franckina mati, r. Vojko Duletić, 1971, celovečerni igrani film) * ''[[Zgodba, ki je ni]]'' (1967, r. Matjaž Klopčič, celovečerni igrani film)<ref>{{Navedi splet|title=Ančka Levar|url=https://bsf.si/sl/ime/ancka-levar/|website=bsf.si|accessdate=2021-02-16|language=sl}}</ref> == Nagrade == * 1975: Borštnikov prstan * 1966: Župančičeva nagrada * 1966: Nagrada mesta Ljubljana * 1949: Odlikovanje z redom dela druge stopnje * 1949: Nagrada vlade FLRJ zaslužnim delavcem na področju kulture za vlogo Lojzke v predstavi ''Hlapci''.<ref name="#1"/> Obrazložitev Borštnikovega prstana »[K]ot igralka in kot človek [je bila zmeraj] skromna in tovariška, njen glavni smoter je bil vedno – biti le umetniška ustvarjalka in dati na odru iz sebe vse, kar je mogoče. Med njene odlike sodi tudi njena velika govorna kultura slovenskega in srbskega odrskega jezika, naturna živahnost in neposrednost, teatrska nevsiljivost, prikupnost in sugestivnost, [je] igralka, ki je znala na svoji igralski poti narediti nenavaden in redek umetniški razvoj od mladinske naivke do dramske karakterne igralke […]« (Iz obrazložitve nagrade Borštnikov prstan 1975)<ref>{{Navedi splet|title=Ančka Levar, Borštnikov prstan 1975|url=https://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana/ancka-levar-borstnikov-prstan-1975|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2021-02-16|archive-date=2020-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923183950/https://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana/ancka-levar-borstnikov-prstan-1975|url-status=dead}}</ref> == Fotogalerija == [[Slika:Anton Tomaž Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Drama SNG v Ljubljani.jpg|sličica|Anton Tomaž Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Drama SNG v Ljubljani. Na fotografiji: Janez Hočevar (Tonček), Ančka Levar (Rozala), Majda Potokar (Nežka).]] <gallery> Slika:Jean-Baptiste Poquelin Molière, Ljudomrznik, Drama SNG v Ljubljani.jpg|Jean-Baptiste Poquelin Molière, Ljudomrznik, Drama SNG v Ljubljani. Na fotografiji: Ančka Levar (Celimena). Slika:Dario Niccodemi, Postržek, Narodno gledališče v Ljubljani.jpg|Dario Niccodemi, Postržek, Narodno gledališče v Ljubljani. Na fotografiji: Ančka Levar (Postržek). Slika:Bertolt Brecht, Kavkaški krog s kredo, Drama SNG v Ljubljani (2).jpg|Bertolt Brecht, Kavkaški krog s kredo, Drama SNG v Ljubljani. Na fotografiji: Ančka Levar (Gruša Vahnadze). Slika:Bratko Kreft, Krajnski komedijanti, Drama SNG v Ljubljani.jpg|Bratko Kreft, Krajnski komedijanti, Drama SNG v Ljubljani. Na fotografiji: Ančka Levar (Micka) Slika:Jean-Baptiste Poquelin Molière, Šola za žene, Narodno gledališče v Ljubljani.jpg|Jean-Baptiste Poquelin Molière, Šola za žene, Narodno gledališče v Ljubljani. Na fotografiji: Ančka Levar (Agneza), Edvard Gregorin (Arnolphe). Slika:Ivan Cankar, Hlapci, Drama SNG v Ljubljani 1948.jpg|Ivan Cankar, Hlapci, Drama SNG v Ljubljani. Na fotografiji: Stane Sever (Jerman), Ančka Levar (Lojzka), Janez Cesar (Kalander). Slika:George Bernard Shaw, Sveta Ivana, Drama SNG v Ljubljani.jpg|George Bernard Shaw, Sveta Ivana, Drama SNG v Ljubljani. Na fotografiji: Ančka Levar (Ivana) Slika:Elmer Harris, Molčeča usta (po nemški predelavi Walterja Firnerja), Drama SNG v Ljubljani.jpg|Elmer Harris, Molčeča usta (po nemški predelavi Walterja Firnerja), Drama SNG v Ljubljani. Na fotografiji: Elvira Kralj (Maggie McDonald), Ančka Levar (Bellinda McDonald), Janez Cesar (Black McDonald). Slika:Bertolt Brecht, Kavkaški krog s kredo, Drama SNG v Ljubljani.jpg|Bertolt Brecht, Kavkaški krog s kredo, Drama SNG v Ljubljani. Na fotografiji: Ančka Levar (Gruša Vahnadze), Bert Sotlar (Simon Hahava). </gallery> == Sklici == <references /> ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} * {{IMDb-ime|1245121}} * [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/2342/ancka-levar/ Profil] na film-center.si * [http://sigledal.org/geslo/An%C4%8Dka_Levar Profil] na sigledal.org * [http://www.notranjci.si/?id=512 Profil] na notranjci.si {{-}}{{BorstnikovPrstan}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Levar, Ančka}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] 2zjfv7nb37frjzp7sp161pzl68jgpmv Ksantos 0 435222 6753099 6650811 2026-09-20T12:04:30Z Erardo Galbi 166658 6753099 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Ksantos |native_name = Ξάνθος<br>Ksanthos |alternate_name = |image = Reconstruction Nereid Monument BM.jpg |alt = |caption = Delno rekonstruiran Nereidov spomenik iz Ksantosa; Britanski muzej, London |map_type = Turčija |map_alt = |map_size = 285 | latd = 36 | latm = 21 | lats = 22 | latNS = N | longd = 29 | longm = 19 | longs = 7 | longEW = E | coordinates_display = inline, title |location = Kınık, Provinca Antalya, Turčija |region = [[Likija]] |type = Naselje |part_of = |length = |width = |area = 126 ha |height = |builder = |material = |built = |abandoned = |epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = <!-- {{URL|example.com}} --> |notes = |designation1=WHS |designation1_offname = Ksantos-Letoon |designation1_date = 1988 (12. seja) |designation1_type = Kulturni |designation1_criteria = ii, iii |designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/484 484] |designation1_free1name = Regija |designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika }} '''Ksantos''' (Lycian: 𐊀𐊕𐊑𐊏𐊀 ''Arńna'', grščina Ξάνθος, latinščina: ''Xanthus'', turščina: ''Ksantos'') je bilo [[mesto]] v starodavni [[Likija|Likiji]], na mestu današnjega Kınıka v [[Antalya (provinca)|provinci Antalya]] v [[Turčija|Turčiji]] in ime reke, ob kateri je mesto. Razvaline Ksantosa so na južnih pobočjih hriba, antične [[akropola|akropole]], ki je na severnem obrobju sodobnega mesta, na levem bregu Ksantosa, ki teče pod hribom. Cesta Xantos yolu obkroža hrib in teče skozi ruševine. ''Xanthos'' je grško ime za '''Arñne''', mesto, v katerem se je govorilo likijsko. [[Hetiti|Hetitsko]] in luvijansko ime mesta je v napisih kot Arinna (ne sme se zamenjati s Arinno blizu Hatuše). Ksantos je grško ime iz obdobja helenizacije. Rimljani so mesto imenovali '''Xanthus''', saj so bile vse grške priponke ''-os'' spremenjene v latinščini v ''-us''. Ksantos je bil središče kulture in trgovine za Likijce, pozneje za Perzijce, Grke in Rimljane, ki so nato osvojili mesto in zasedli sosednje ozemlje. Kot Ksantus, nekdanja bizantinska škofija, ostaja latinska katoliška naslovna škofija. Po padcu bizantinskega cesarstva v 15. stoletju je regija postala turška. Antično mesto je že dolgo opuščeno. == Zgodovina == [[File:Xanthos ruins.jpg|200px|thumb|left|Ruševine Ksantosa]] Trojanska vojna heroja in likijska voditelja Glauk in Sarpedon sta opisana v [[Iliada|Iliadi]], da prihajata iz dežele ob reki Ksantos. V istem besedilu se [[Ahil]]ov nesmrtni, [[Antropomorfizem|govoreči]] konj imenuje Xanthos. Ksantus omenjajo številni antični grški in rimski pisatelji. [[Strabon]] omenja Ksantos kot največje mesto v Likiji. === Pod Perzijskim cesarstvom === Tako [[Herodot]] in [[Apijan]] opisujeta Harpagusovo osvajanje mesta v imenu Perzijskega cesarstva, približno leta 540 pr. n. št. Po Herodotu so Perzijci srečali in premagali majhno likijsko vojsko v ravninah na severu mesta. Po srečanju so se Likijci umaknili v mesto, ki ga je oblegal Harpagus. Likiijci so uničili svojo lastno akropolo, ubili svoje žene, otroke in sužnje, nato pa se lotili samomorilnega napada na superiorne perzijske vojake. Tako je celotno prebivalstvo Ksantosa izginilo, ostalo je 80 družin, ki so bile med boji odsotne. Med perzijsko okupacijo je bilo v Ksantosu postavljeno lokalno vodstvo, ki je že 520 let pr. n. št. kovalo lastne kovance. Do 516 pr. n. št. je bilo mesto vključeno v prvi ''nomos'' (grška prefektura) [[Darej I.|Dareja I.]] na seznamu ljudstev. Ksantosova sreča je bila vezana na Likijo, saj je ta v času [[Grško-perzijske vojne |grško-perzijskih vojn]] spremenila stran. Arheološki izkopi dokazujejo, da je bil Ksantos uničen približno 475—470 pr. n. št. ali je to storil Atenčan Kimon ali Perzijci, je odprto za razpravo. Ker ni omembe tega uničenja v perzijskem ali grškem jeziku, nekateri učenjaki pripisujejo uničenje naravnim ali naključnim vzrokom. Ksantos je bil obnovljen po uničenju v zadnjih desetletjih 5. st. pr. n. št. Osvojil je bližnji Telmessos in ga vključil v Likijo. Razkošje Likije med perzijsko okupacijo dokazujejo obsežni arhitekturni dosežki v Ksantosu, še posebej številne grobnice, ki predstavljajo vrhunec v [[Spomenik Nereid|spomeniku Nereid]]. === Osvojitev Aleksandra Velikega === Poročila o predaji mesta Aleksandru Velikemu se razlikujejo: [[Arijan]] poroča o mirni predaji, vendar Apijan trdi, da je bilo mesto opustošeno. Po smrti Aleksandra je mesto zamenjalo roke med nasprotniki; [[Diodor Sicilski]] ugotavlja, da je Ksantos zajel [[Ptolemaj I. Soter]] od [[Antigon I. Monoftalmos |Antigona I.]]. === Rimska in bizantinnska vladavina === Apijan, [[Kasij Dion]] in [[Plutarh]] vsak poročajo, da je bilo mesto ponovno uničeno v rimskih civilnih vojnah, približno 42. let pr. n. št. od Bruta, vendar Apijan ugotavlja, da je bilo pod [[Mark Antonij |Markom Antonijem]] ponovno obnovljeno. Ostanki rimskega amfiteatra so še na mestu. Marinos poroča, da je bila v Ksantosu v pozni antiki šola gramatike. Mesto je bilo v [[rimska provinca|rimski provinci]] Likiji, v civilni škofiji Azija. == Cerkvena zgodovina == === Škofija === Ksantus je bil v rimski pokrajini Likiji dovolj pomemben, da je postal sufragan metropolitske nadškofije prestolnice province [[Mira, Likija|Mire]], ki je bila pod vplivom [[Konstantinopel]]ske patriarhije. Trije od škofov so zgodovinsko dokumentirani: * Makedon, udeleženec [[Prvi koncil v Konstantinoplu|prvega koncila v Konstantinoplu]] leta 381 * Atanasij, ki je leta 458 podpisal pismo škofije Likija bizantinskemu cesarju [[Leon I. Tračan|Leonu I. Tračanu]], ko je koptska mafija linčala patriarha Proterija iz Aleksandrije * Giorgij, udeleženec [[Trulanska sinoda|Trullnske sinode]] leta 692 [[File:Coat of arms of Bruno Heim.svg|169px|right|thumb|Grb naslovne nadškofije Bruno Heim]] === Naslovna škofija === Škofija je bila nominalno obnovljena leta 1933 kot latinska naslovna škofija Xanthus (latinščina) / Xanto (Curiate Italian) / Xanthien (sis) (latinski pridevnik). Sproščen je, ker je imel enega samega službujočega, ''ne pa iz primernega episkopalnega (najnižjega) mesta, vendar arhiepiskopal'': *''Naslovni nadškof: Bruno Bernard Heim (Švica) (1961.11.09 – umrl 2003.03.18), kot papeški diplomat in heraldist (also author) : apostolski delegat v Skandinaviji (1961.11.09 – 1969.05.07, apostolski pro-nuncij na Finskem (1966 – 1969.05.07), apostolski pro-nuncij za Egipt (1969.05.07 – 1973.07.16), apostolski delegat za Veliko Britanijo (1973.07.16 – 1982), apostolski pro-nuncij za Veliko Britanijo (1982 – upokojen 1985).<ref>[http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bheimbb.html ''Le Petit Episcopologe'', Issue 173, Necrology (back)].</ref> Na vprašanje, kje je Ksantus, Heim v šali odgovori: »Večina je zdaj v Britanskem muzeju«.''<ref>[https://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/1425427/The-Most-Reverend-Bruno-Heim.html "The Most Reverend Bruno Heim".] ''The Telegraph''. 24 March 2003.</ref> == Arheologija == Kot središče starodavne Likije in mesto najobsežnejših starin, je Ksantos že od začetka 19. stoletja meka za študente anatolske civilizacije. V mestu so našli številne pomembne predmete. Dve grobnici, spomenik Nereid in Payavova grobnica, zdaj razstavljeni v Britanskem muzeju. Grobnica Harpij je še vedno v ruševinah mesta. Svetišče Leto, ki se imenuje Letoon, je na obrobju mesta na jugozahodu. Ksantijski obelisk in napis na Letoonu sta dve trojezični steli, ki sta bili najdeni v mestu in Letoonu. Ksantos-Letoon, sestavljen iz dveh sosednjih naselij, ki sta v jugozahodnem delu Anatolije, znotraj meja provinc Antalya in Muğla, je izjemen arheološki kompleks, ki je od leta 1988 na seznamu Unescove svetovne dediščine<ref>Unesco [http://whc.unesco.org/en/list/484]</ref>. Arheološka izkopavanja in preiskave površin na Ksantosu so prinesle številna besedila v likijščini in grščini, vključno z dvojezičnimi besedili, ki so koristna pri razumevanju likijščine. En spomenik, Ksantijski obelisk, je trojezičen zapis starejšega anatolskega jezika, ki se običajno imenuje miljanski jezik. == Reka Ksantos == [[Image:KinikRiver.JPG|200px|Reka Ksantos (Eşen Çayı)|thumb|right]] [[File:Xanthos Fluss.JPG|200px|Reka Ksantos (Eşen Çayı)|thumb|right]] [[Strabon]] poroča o izvirnem imenu reke kot Sibros ali Sirbis. Med perzijsko invazijo se [[reka]] imenuje Sirbe, kar pomeni 'rumen' kot grška beseda ''xanthos'', kar tudi pomeni rumen. Reka ima po navadi rumen odtenek zaradi tal v aluvialni bazi doline. Danes je na mestu Ksantosa sodobna turška vas Kınık. Nekoč več kot 500 m dolg, je [[rimski most]] prečkal zgornji tok reke v bližini današnje vasi Kemer. Sodobno turško ime reke je Eşen Çayı. Grška legenda pravi, da so reko ustvarili rojstne bolečine [[Leto (boginja)|Leto]], katere [[tempelj]] v Letoonu je na zahodnem bregu reke, nekaj kilometrov južno od Ksantosa. Letoon je bil izkopan v 20. stoletju in je prinesel številna likijska, grška in aramejska besedila. Najdeno je bilo pomembno trijezično besedilo, znano kot trojezični Letoon, za katerega je bilo ugotovljeno, da vsebuje sklicevanje na kralja Artakserksa. Tudi Letoon je na seznamu Unescove svetovne dediščine. == V popularni kulturi == V literarni seriji ''Troja'', avtorja Davida Gemmella je Ksantos največja ladja, ki je bila kdaj koli zgrajena in je pripadala glavnemu značaju serije Helikaon. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Pius Bonifacius Gams, ''Series episcoporum Ecclesiae Catholicae'', Leipzig 1931, p. 450 * Michel Lequien, ''Oriens christianus in quatuor Patriarchatus digestus'', Paris 1740, vol.I, coll. 981-984 * Trevor R. Bryce, ''The Lycians'', vol. I, pp.&nbsp;12–27 * Strabo, 14.3.6 * Herodot, 1.176 * Apijan, ''Bell. Civ.'', 4.10.76–80, 5.1.7 * Arijan, ''Anab''. 1.24.4 * Diodor 20.27.1 * Kasij Dion, 47, 34.1–3 * Plutarh, ''Brutus'' 30–31 * Marinos, ''Vita Procli'' 6–8 * Kvint iz Smirne. 11.22–26 == Zunanje povezave == {{Commons category|Xanthos}} * [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Xanthus Xanthus] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t1989.htm GCatholic - (former &) titular see] * {{navedi splet | url=http://www.xanthos.hst.ulaval.ca/eng/index_eng.html | title=Canadian Epigraphic Mission at Xanthos-Letoon (Lycia) | first=Patrick | last=Baker | first2=Gaétan | last2=Thėriault | date=2006–2011 | publisher=Université du Québec à Montréal; Université Laval}} Includes downloadable published works * [http://whc.unesco.org/en/list/484 UNESCO: Xanthos-Letoon] * [http://www.pbase.com/dosseman/xanthos Extensive picture series of Xanthos] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Likija]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Turčiji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Turčiji]] 4pirzs8jgsf43b5cetcntx5i2ny2ye7 Halštatska kultura 0 435642 6753115 6630665 2026-09-20T12:19:50Z Erardo Galbi 166658 6753115 wikitext text/x-wiki {{Infobox archaeological culture |name = Halštatska kultura |map = Hallstatt LaTene.png |mapalt = |altnames = |horizon = |region = [[Evropa]] |period = [[železna doba]] |dates = okoli 800 — okoli 500 pr. n. št. |typesite = [[Hallstatt]] |majorsites = |extra = |precededby = [[Kultura žarnih grobišč]] |followedby = [[Latenska kultura]] }} [[File:Hallstatt culture ramsauer.jpg|thumb|250px|Akvarel Johanna G. Ramsauerja dokumentira eno od njegovih izkopavanj pri Halštatu; neznani lokalni umetnik.]] '''Halštatska kultura''' je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje [[železna doba|železne]] Evrope od 8. do 6. stoletja pr. n. št., ki se je razvila iz [[Kultura žarnih grobišč| kulture žarnih grobišč]] iz 12. stoletja pr. n. št. (pozna [[bronasta doba]]) in ji je v večjem delu njenega območja sledila [[latenska kultura]]. Pogosto je povezana s prakeltskimi in [[Kelti|keltskimi]] ljudstvi v zahodnem halštatskem območju in s predhodniki [[Iliri|Ilirov]] v vzhodnem halštatskem območju.<ref>Nationalism, Politics and the Practice of Archaeology by Philip L. Kohl,ISBN 0521558395, 1996, Page 134: "... v 1940-ih. Odločni jih je razvil S.P. Tolstov (1946; 1947b), katerega originalni prispevek je vseboval Tračansko- Ilirsko populacijo (Halštatsko kulturo) ..."; in ''Geschichte der Vorgeschichtsforschung by Herbert Kuhn'', str. 455, ISBN 3110059185,1976, "... srednjedonavska skupina žarnih grobišč je vztrajala v vzhodni alpski in severni in vzhodni jadranski regiji, kjer je ilirska halštatska kultura nastala v naslednjih stoletjih bolj znana po svojem slavnem pokopališču Hallstatt in umetnosti situl. ..."</ref> Poimenovana je po tipu lokacije, Halštat (''Hallstatt''), jezerskemu naselju v [[Avstrija|avstrijskem]] [[Salzkammergut]]u, jugovzhodno od [[Salzburg]]a, kjer je bil bogat rudnik soli in je znanih približno 1300 grobov, med njimi tudi z lepimi [[artefakt]]i. Material iz Halštata je bil razvrščen v 4 obdobja, oštevilčen s ''Hallstatt A'' do ''D''. ''Hallstat A'' in ''B'' veljata za pozno bronasto dobo, izrazi, ki se uporabljajo za širša področja, kot sta halštatska kultura ali »obdobje«, »slog« itd., pa se nanašajo na železno dobo ''Hallstatt C'' in ''D''. Do 6. stoletja pr. n. št. se je razširila na širše ozemlje, ki je segalo v dve coni, na vzhod in zahod, med njima je bila večina zahodne in osrednje Evrope in Alpe, segali pa sta tudi v severno Italijo. V končno širitev kulture so vključeni deli Britanije in Iberije. Kultura je temeljila na kmetovanju, vendar je delo na področju kovin precej napredovalo, do konca obdobja pa je postala trgovina na dolge razdalje in s sredozemskimi kulturami ekonomsko pomembna. Socialne razlike so postajale vse pomembnejše, z nastajajočimi elitnimi razredi voditeljev in bojevnikov in morda tistimi z drugimi veščinami. Družba je bila organizirana na plemenski osnovi, čeprav je malo znanega o tem. Le nekaj največjih naselij, kot je Heuneburg na jugu Nemčije, so bila po sodobnih standardih mesta in ne vasi. == Halštatski tip lokacije == Leta 1846 je Johann Georg Ramsauer (1795-1874) odkril veliko [[prazgodovina|prazgodovinsko]] [[pokopališče]] pri kraju [[Hallstatt]] v [[Avstrija|Avstriji]], ki ga je izkopal v drugi polovici 19. stoletja. Sčasoma je izkopavanje prineslo 1045 grobov, čeprav še ni bilo najdeno naselje. To lahko pokriva kasnejša vas, ki že dolgo zaseda ves ozek pas med strmimi pobočji in jezerom. Najdeno je bilo približno 1300 grobov, vključno z okoli 2000 posamezniki, ženskami in otroki, a le z majhnimi dojenčki.<ref name="Megaw, 26">Megaw, 26</ref> Prav tako ni nobenega "knežjega" pokopa, kot ga pogosto najdemo v bližini velikih naselij. Namesto tega se veliko število pokopov precej razlikuje glede števila in bogastva [[grobni pridatek|grobnih pridatkov]], vendar z velikim deležem blaga, kar kaže, da je bila splošna življenjska raven visoka. Skupnost v Hallstattu ni bila tipična za širšo, predvsem kmetijsko kulturo, saj je njeno gospodarstvo izkoriščalo solne rudnike na tem območju. Ti so od časa neolitika občasno delali in v tem obdobju bili močno izkoriščani, vrhunec pa so dosegli v obdobju od 8. do 5. stoletja pr. n. št.. Slog in dekoracija grobnih pridatkov sta zelo značilna in predmeti narejeni v tem slogu so precej razširjeni po Evropi. V rudniških delih je sol ohranila veliko organskih materialov, kot so tekstil, les in usnje, številni zapuščeni predmeti, kot so čevlji, kosi tkanin in orodja, vključno z rudarskimi nahrbtniki, so ohranjeni v dobrem stanju. Najdbe v Hallstattu segajo od leta 1200 pr. n. št. do okoli 500 pr. n. št., ki jih arheologi delijo v štiri faze: {| class="wikitable" style="float:left; margin-right:1em" |- ! Faza !! Pr. n. št. |- | HaA || 1200-1000 |- | HaB || 1000-800 |- | HaC || 800-650 |- | HaD || 650-475 |} [[File:Museum Hallstatt 35.JPG|thumb|"meči z dolgim ročajem" Hallstatt 'D', iz Hallstatta]] [[File:Destral decorada de bronze, 800 - 750 aC, Hallstatt (cropped).JPG|thumb|Ha C glava sekire, Hallstatt]] [[File:Dominic Groebner Hans Reschreiter NHM Wien Abb Salz-Reich 2008 Seite 67 1.tif|thumb|Prerez solnega rudnika v Hallstattu]] [[File:GNM - Hallstatt Grab.jpg|thumb|Model tumulusa iz Hallstatta]] Hallstatt A-B sta del kulture bronaste dobe. Faza A je bila pod vplivom Villanovske kulture. V tem času so bili ljudje upepeljeni in pokopani v preprostih grobovih. V fazi B postane pogost [[Gomilno grobišče |tumulus]] (ali kurgan) in prevladuje upepelitev. Malo je znanega o tem obdobju, v katerem se tipični keltski elementi še niso razlikovali od stare Villanovske kulture. Pravo obdobje "Hallstatt" je omejeno na HaC in HaD (8. do 5. stoletje pr. n. št.), kar ustreza zgodnji evropski železni dobi. Hallstatt leži na območju, kjer se srečujejo zahodna in vzhodna območja Halštatske kulture, kar se odraža v najdbah. Fazi Hallstatt D je sledila [[Latenska kultura]]. Faza Hallstatt C je značilna po prvem pojavu železnih mečev, ki so se mešali z bronastimi. Pokopavanje trupel in upepeljevanje sta sočasna. Bodala zadnje faze Hallstatt D, skoraj do izključitve mečev, najdemo v zahodnih grobiščih, ki segajo od c. 600-500 pr. n. št. Obstajajo tudi razlike v [[Lončarstvo|lončarstvu]] in [[broška]]h. Mrtvi so bili večinoma pokopani. Halstatt D je bil nadalje razdeljen na podfaze D1-D3, ki se nanašajo le na zahodno območje in večinoma temeljijo na obliki brošk. Zdi se, da je bila glavna dejavnost na obravnavani lokaciji okrog 500 pr. n. št., zaradi nejasnih razlogov zaključena. Mnogi halštatski grobovi so bili izropani, verjetno v tistem času. V celotnem zahodnem halštatskem območju je prišlo do velikih motenj, solni rudniki pa so postali zelo globoki. Pridobivanje soli se je preusmerilo v bližnji rudnik [[Hallein]], z grobovi v bližinjem Dürrnbergu, kjer so pomembne najdbe iz poznega halštata in zgodnjega latenskega obdobja. Velik del gradiva iz zgodnjih izkopavanj je bil razpršen, zdaj pa ga najdemo v številnih zbirkah, zlasti v nemških in avstrijskih muzejih, vendar ima muzej Hallstatt v mestu največjo zbirko. ;Najdbe iz Halštata: <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:Alice Schumacher NHM Wien Abb Salz-Reich 2008 Seite 133 6.jpg|Bronasta posoda s kravo in teletom, Hallstatt File:Andreas W. Rausch PA NHM Wien Abb Salz-Reich 2008 Seite 61 1.tif|Lesen in usnjen nahrbtnih iz rudnika File:Museum Hallstatt 26.JPG|Bronasta posoda s stojalom, Halštat Ha C File:Andreas W. Rausch PA NHM Wien Abb Salz-Reich 2008 Seite 108 oben.tif|Kos tekstila iz rudnika soli </gallery> == Kultura in trgovina == Verjetno je, da so nekatere, če ne vse te širitve potekale po [[Kelti|keltskem]] govornem področju<ref>{{navedi knjigo|last=Chadwick|first=Nora|title=The Celts|url=https://archive.org/details/celts0000chad_b9b5|year=1970|page=[https://archive.org/details/celts0000chad_b9b5/page/30 30]}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Kruta|first=Venceslas|title=The Celts|url=https://archive.org/details/celts00krut|year=1991|publisher=Thames and Hudson|pages=[https://archive.org/details/celts00krut/page/n92 89]–102}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Stifter|first=David|title=Old Celtic Languages - Addenda|year=2008|page=25}}</ref><ref>Alfons Semler, ''Überlingen: Bilder aus der Geschichte einer kleinen Reichsstadt,''Oberbadische Verlag, Singen, 1949, pp. 11–17, specifically 15.</ref>. V severni Italiji se je kultura Golasecca razvila z nadaljevanjem iz kulture Canegrate. Canegrate je predstavljala povsem novo kulturološko dinamiko na področju, ki je bila izražena v lončarski in bronasti obdelavi, zaradi česar je to tipičen zahodni primer zahodne Halštatske kulture. [[Lepontščina |Lepontski]] napisi s tega območja kažejo, da je jezik kulture Gollasecca očitno keltski, zato je verjetno, da je bil predhodni jezik 13. stoletja pr. n. št. vsaj v zahodnem halštatu tudi keltski ali njegov predhodnik.<ref name=Kruta>{{navedi knjigo|last=Kruta|first=Venceslas|title=The Celts|url=https://archive.org/details/celts00krut|year=1991|publisher=Thames and Hudson|pages=[https://archive.org/details/celts00krut/page/n96 93]–100}}</ref><ref name=Stifter>{{navedi knjigo|last=Stifter|first=David|title=Old Celtic Languages|year=2008|pages=24|url=http://www.univie.ac.at/indogermanistik/download/Stifter/oldcelt2008_2_lepontic.pdf}}</ref> Lepontske napise so našli tudi v [[Umbrija|Umbriji]]<ref>{{navedi knjigo|last1=Percivaldi|first1=Elena|title=I Celti: una civiltà europea|date=2003|publisher=Giunti Editore|page=82}}</ref> na območju, kjer je prišla do izraza kultura Terni, ki je močno podobna keltskim kulturam Hallstatt in La Tene.<ref>{{navedi knjigo|last1=Leonelli|first1=Valentina|title=La necropoli delle Acciaierie di Terni: contributi per una edizione critica|page=33|edition=Cestres}}</ref> Umbrijska nekropola Terni, ki sega v 10. stoletje pr. n. št., je bila po vseh vidikih identična keltski nekropoli kulture Golasecca.<ref>{{navedi knjigo|last1=Farinacci|first1=Manlio|title=Carsulae svelata e Terni sotterranea|publisher=Associazione Culturale UMRU - Terni}}</ref> Trgovino z Grčijo potrjujejo najdbe atiške lončenine s [[Črnofiguralni dekorativni slog |črno figuro]] v elitnih grobiščih poznega halštatskega obdobja. Verjetno je bila uvožena preko Massilie ([[Marseille]]). Drugi uvoženi luksuzni izdelki so bili [[jantar]], slonova kost in verjetno [[vino]]. Nedavne analize so pokazale, da je bila ugledna [[svila]] v grobu Hohmichelu napačno identificirana. Rdeče barvilo ''kermes'' je bilo tudi uvoženo iz juga, najdeno v Hochdorfu. (opomba: ''Kermes je rdečo barvilo, pridobljeno iz posušenih teles samic skalnega insekta rodu kermes, predvsem ''kermes vermilio''. Insekti kermes so domači v sredozemski regiji in živijo od soka kermesovega hrasta. Za rdeče barvilo so jih uporabljali stari Grki in Rimljani'') Naselja so bila večinoma utrjena, nahajala so se na hribih in imela pogosto delavnice za obdelavo brona, srebra in zlata. Tipična območja so bila Heuneburg ob zgornji Donavi, obkrožena z devetimi zelo velikimi grobnimi gomilami Mont Lassois v vzhodni Franciji v bližini Châtillon-sur-Seine, ter zelo bogat grob pri Vixu in utrjen hrib v Molpírju na Slovaškem. Gomilna grobišča so imela komoro, precej veliko v nekaterih primerih, obloženo z lesom in s truplom in grobnimi pridatki, ki so bili v sobi [[File:Kultwagen Strettweg.jpg|thumb|''Kultni voz iz Strettwega'', eden najizrazitejših predmetov iz obdobja]] V osrednjih halštatskih regijah proti koncu obdobja (Ha D) so v bližini ostankov utrjenih naselij na hribih najdeni zelo bogati grobovi osebkov z visokim statusom pod velikimi gomilami. Obstajajo nekateri pokopi kočij, Býčí Skála, Vix in Hochdorf. V Fröggu na Koroškem najdemo tudi model kočije iz svinca, prav tako pa najdemo glinene modele konj s kolesi. V najstarejših grobovih se včasih nahajajo leseni "pogrebni vozovi", ki so se domnevno uporabljali kot mrliški voz in nato pokopani. Tu se nahajajo lončarske in bronaste posode, orožje, nakit iz brona in zlata ter nekaj kamnitih [[Stela (spomenik) |stel]] (še posebej znamenit ''Bojevnik iz Hirschlandena''). Bodala, ki so na zahodu velikokrat zamenjala meče, verjetno niso bila resno orožje, temveč oznaka statusa in so se uporabljala za mizo. Materialna kultura zahodne halštatske kulture je bila očitno zadostna, da bi zagotovila stabilno družbeno in gospodarsko ravnovesje. Ustanovitev Marseilla ter prodor grške in etruščanske kulture po približno letu 600 pr. n. št., je v trgovini po dolini [[Rona|Rone]] sprožila družbeno in kulturno preobrazbo halštatskih naseljih severno od Alp. Pojavili so se močni lokalni voditelji, ki so nadzorovali prerazporeditev luksuznega blaga iz sredozemskega sveta, kar je bila značilnost Latenske kulture. Železni meči so se pojavljajo v poznejših obdobjih, od 8. stoletja, z orodji, ki prihajali pozneje. Sprva je bilo železo precej eksotično in drago, včasih pa tudi kot prestižni material za nakit. [[Lončarsko vreteno]] se je pojavilo ob koncu obdobja. Očitno pretežno mirno in uspešno življenje Halštatske kulture D je bilo moteno, morda celo propadlo, prav na koncu obdobja. Veliko je špekulacij o vzrokih, ki ostajajo nejasni. Velike naselbine, kot sta Heuneburg in Burgstallkogel, so bile uničene ali opuščene, bogati grobne gomile so se končale, stare so bile izropane. Verjetno je bilo znatno gibanje prebivalstva na zahod, naslednja Latenska kultura pa je razvila nove centre zahodno in severno, njihova rast se je morda prekrivala z zadnjimi leti Halštatske kulture. <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:Gefässe Hohmichele.jpg|Keramika iz Heuneburga, Nemčija Image:Rasoir Acy-Romance.jpg| Bronasto orodje halštatske kulture, morda zgodnja britvica, tri krožne luknje na ročaju in telo rezila kažejo na možnost, da bi se lahko uporabilo tudi za zapenjalo za glavo sulice. Image:Magdalenenberg collier.jpg|Ogrlica iz jantarja File:Sainte-Colombe-sur-Seine Bracelets.jpg|Zlate zapestnice, Burgundija File:Hallstatt 'C' Swords in Wels Museum, Upper Austria.jpg|Halštat 'C' – meči v muzeju v Welsu, Zgornja Avstrija. File:Linz Schlossmuseum - Antennendolch 2.jpg|Bodalo z "antenskim ročajem" File:Cookham dagger and scabbardDSCF6636.jpg|Ha D slog bodala najden v Berkshireu, Anglija File:Hallstatt culture Kleinklein - muscle cuirasses & double ridge helmet.jpg|Oklep & čelada z dvojnim grebenom, Kleinklein, Ha D vzhodno območje. </gallery> == Umetnost == [[File:NHM - Byci Skala Stier.jpg|thumb|Bik iz jame Býčí skála, Češka, Ha D, c. 600]] [[File:Guertelblech Moersingen.jpg|thumb|Tipičen okras na pasni plošči]] Vsaj za poznejša obdobja halštatske umetnosti iz zahodnega območja velja splošen konsenz, da so oblikovala zgodnje obdobje [[keltska umetnost|keltske umetnosti]].<ref name="Megaw, 30">Megaw, 30</ref> Dekoracija je večinoma geometrijska in linearna in je najbolje vidna na finih kovinskih najdbah iz grobov. Slogi se razlikujejo, zlasti med zahodom in vzhodom, z več človeškimi figurami in nekaterimi pripovednimi elementi v slednjem. Med živalmi so posebej priljubljene vodne ptice, ki so vključene kot del drugih predmetov in se pojavljajo pogosteje kot ljudje, na zahodu pa skorajda ni pripovedne vsebine v prikazanih prizorih. Te značilnosti so se nadaljevale v naslednjem latenskem slogu. Uvožena luksuzna umetnost je bila najdena v bogatih elitnih grobovih v poznejših fazah in je zagotovo vplivala na lokalne sloge. Najbolj spektakularni predmeti, kot so ''Kultni voz iz Strettwega'', ''Bojevnik iz Hirschlandena'' in bronasta postelja iz ''Poveljnikovega groba iz Hochdorfa'', so edinstvene najdbe iz halštatskega obdobja, čeprav so lahko povezani s predmeti iz drugih obdobij. Običajnejši predmeti so orožje, v Ha D pogosto s konicami, ki se končajo s podaljšanim ročajem. Kovinski nakit so [[fibula|fibule]], pogosto z vrsto diskov, ki visijo na verigah, ter zapestnice in ovratnice. Večinoma so bronaste, pri "knežjih" pokopih pa se pojavljajo tudi predmeti v zlatu. Poreklo pripovednih prizorov vzhodnega območja, od Hallstatt C naprej, naj bi vplivali na [[Situla| umetnost situl]] severne Italije in severnega Jadrana, kjer so te bronaste posode začeli okraševati v pasovih s figurami v pokrajinskih etruščanskih središčih pod vplivom etruščanske in grške umetnosti. Moda okrašenih situl se je razširila na severno sosednjo kulturo, vključno z vzhodnim halštatskim območjem, ki se je začela okoli 600 pr. n. št. ter se je ohranila do približno 400 pr. n. št.; [[Situla iz Vač|Vaška situla]] je slovenski primer iz skoraj zadnjega obdobja. Slog je najden na bronastih trakovih, nekateri besedilni motivi, ki so se širili, so vplivali na nastajajoči latenski sog. Kot pravita Ruth in Vincent Megaw, »Situlna umetnost opisuje življenje, gledano z moškega stališča, v katerem so ženske služabnice ali spolni predmeti, večina prizorov, ki vključujejo človeka, so pojedine, nekatere situle predstavljajo lov ali boj«. Podobne prizore najdemo tudi na drugih oblikah posod, pa tudi na bronastih pasovih. Procesije živali, značilne za prejšnje primere, ali ljudi, ki izhajajo iz Bližnjega vzhoda in Sredozemlja, in ji je našla Nancy Sandars, kažejo slog ''gaucherie'', ki izdaja umetnika, ki dela na način, ki je nesimpatičen, preveč v nasprotju z razpoloženjem obrtnika in obrt«. V primerjavi s prejšnjimi slogi, ki so se v Evropi pojavili organsko, je »situlna umetnost šibka in včasih čudna« in »v bistvu neevropsk«.<ref>Sandars, 225, quoted</ref> Razen italijanske ''Benvenuti Situle'' so moški brez dlak, s »smešnimi klobuki, debelušnimi telesi in velikimi glavami«, čeprav so pogosto videti na vesel in zabaven način. ''Benevenuti Situla'' je prav tako nenavadna, saj se zdi, da prikazuje določeno zgodbo. <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="4"> File:Linz Schlossmuseum - Uttendorf Halsreifen.jpg|Pozno halštatska zlata ovratnica iz Avstrije, c. 550 pr. n. št. File:Hochdorf golden shoes ornaments.jpg|Zlati čevlji na plošči iz poglavarjevega groba v Hochdorfu, Nemčija, c. 530 pr. n. št. File:Linz Schlossmuseum - Hallstadt Gehängefibel 1.jpg|Fibula – broška z obešenimi diski in živalsko figuro, Hallstatt File:Krieger von Hirschlanden.jpg|Replika bojevnika iz Hirschlandena File:Laténium-brassard-bronze.jpg|Zapestnica z gravirano dekoracijo File:Cratère de Vix 0023.jpg|Uvožen grški Vix krater, najden v grobu iz Vixa, Francija, na meji med halštatsko in latensko dobo. File:Situle (musée national de Slovénie, Ljubljana) (9428277598).jpg|Detajl Vaške situle, Slovenija File:NHM - Zgornja Slivnica Gürtelblech 2.jpg|Pasna plošča, Slovenija, 600-400 pr. n. št. </gallery> == Geografija == [[File:Alice Schumacher PA NHM Wien Abb Salz-Reich 2008 Seite 131 1.jpg|thumb|Držaj meča, Halštat Ha C (grob 573), 7. st.. Slog zahodnega območja, intarzija iz afriške slonove kosti in baltskega jantarja.<ref>Megaw 25, 29</ref>]] [[File:NHM - Keramik Sopron 2 Tänzerin.jpg|thumb|Okrašena keramika vzhodnega območja, 7. st., iz skupine Sofron.<ref>Megaw, 30-32</ref>]] [[File:Funerary chariot in the archeological museum of Strasbourg.jpg|thumb|Rekonstruiran pogrebni voz]] Na splošno sta priznani dve kulturno ločeni območji, vzhodno in zahodno območje. Obstajajo razlike v pogrebnih obredih, vrstah grobov, v umetniškem slogu. V zahodnem območju so bili člani elite pokopani z mečem (Ha C) ali bodalom (Ha D), v vzhodnem območju s sekiro. Zahodno območje ima pokopane kočije. V vzhodnem so bojevniki pogosto pokopani s čelado in oklepom. Umetniške predmete s pripovedno komponento najdemo le na vzhodu, tako v keramiki kot v kovini. Na vzhodu so lahko naselja in pokopališča večja kot na zahodu. Približna ločnica med dvema subkulturama poteka od severa proti jugu skozi osrednjo Češko in Spodnjo Avstrijo na približno 14 do 15 stopinj vzhodne dolžine, nato pa sledi vzhodni in južni rob Alp na vzhodni in južni Tirolski. === Zahodno halštatsko območje === Zahodno halštatsko območje v svojem največjem obsegu: * severovzhodna Francija: [[Šampanja-Ardeni]], [[Lorena]], [[Alzacija]] * severna Švica: [[Mittelland (Švica)|švicarska planota]] * Južna Nemčija: večina [[Švabska|Švabske]] in [[Bavarska|Bavarske]] * Zahodna Češka: [[Češka]] * zahodna Avstrija: [[Vorarlberg]], [[Tirolska]], [[Salzkammergut]] Več obrobnih območij je bilo: * Srednja in severna Italija: [[Padska nižina]], [[Ligurija]], [[Benečija]], [[Marke]], [[Abruci]], [[Furlanija]] * severna in osrednja Španija: [[Galicija (Španija)|Galicija]], [[Asturija]], Kastilija, [[Kantabrija]] * severna in severno-osrednja Portugalska: Minho, Douro, Tras-os-Montes, Beira Alta Medtem ko se Hallstatt šteje za prevladujoče naselje zahodnega območja, je bil Burgstallkogel v osrednji Sulmski dolini (južna Štajerska, zahodno od Leibnitza, Avstrija) glavno središče v obdobju Hallstatt C. Danes so v bližini Gleinstättna vidni deli ogromne nekropole (ki je bila prvotno sestavljena iz več kot 1100 gomil), pri čemer so se poveljniki nahajali na drugi strani hriba blizu Kleinkleina. Najdbe so večinoma v deželnem muzeju Joanneum v Gradcu, ki ima tudi ''Kultni voz iz Strettwega''. === Vzhodno halštatsko območje === Vzhodna cona Hallstatt vključuje: * vzhodna Avstrija: Spodnja Avstrija, Zgornja Štajerska * Vzhodna Češka: Moravska * jugozahodna Slovaška: podonavska nižina * zahodna Madžarska: Mala madžarska ravnica * vzhodna Slovenija: Arheološko najdišče na Vačah (na meji med regijama Spodnjo Štajersko in Spodnjo Koroško), Novo mesto * severna Hrvaška: Hrvatsko Zagorje, Istra * severna in srednja Srbija * deli jugozahodne Poljske S trgovanjem, kulturno razpršenostjo in selitvami prebivalstva se je halštatski kulturni kompleks (zahodne oblike) razširil v Veliko Britanijo in na Irsko. == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Barth, F.E., J. Biel, et al. Vierrädrige Wagen der Hallstattzeit ("The Hallstatt four-wheeled wagons" at Mainz). Mainz: Römisch-Germanisches Zentralmuseum; 1987. ISBN 3-88467-016-6 *Koch, John T (2006), "the Hallstat culture", in ., Celtic Culture: A Historical Encyclopedia, ABC-CLIO, ISBN 1-85109-440-7, retrieved 10 October 2011 e-book ISBN 1-85109-445-8 *Laing, Lloyd and Jenifer. Art of the Celts, Thames and Hudson, London 1992 ISBN 0-500-20256-7 *McIntosh, Jane, Handbook to Life in Prehistoric Europe, 2009, Oxford University Press (USA), ISBN 9780195384765 *Megaw, Ruth and Vincent, Celtic Art, 2001, Thames and Hudson, ISBN 0-500-28265-X *Sandars, Nancy K., Prehistoric Art in Europe, Penguin (Pelican, now Yale, History of Art), 1968 (nb 1st edn.) == Druga literatura == *Kristinsson, Axel (2010), Expansions: Competition and Conquest in Europe since the Bronze Age, Reykjavík: Reykjavíkur Akademían, ISBN 9979-9922-1-2, retrieved 10 October 2011 ==Zunanje povezave== {{Commons category|Hallstatt culture}} [[Kategorija:Železna doba]] [[Kategorija:Kelti|Umetnost]] [[Kategorija:Prazgodovina]] [[Kategorija:Arheološke dobe in faze]] [[Kategorija:Arheološke kulture]] {{normativna kontrola}} m7u9rblmm7n37jry3r8r643zmn5ew9c Selinunt 0 436288 6753097 6486449 2026-09-20T12:00:21Z Erardo Galbi 166658 6753097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče |name = Selinunt |native_name = Σελινοῦς |alternate_name = |image = Sicily Selinunte Temple E (Hera).JPG |alt = Stebri Herinega templja so bili ponovno postavljeni, vendar večina strehe manjka |caption = Herin tempelj (tempelj E) |map_type = Italija |map_alt = |latd = 37 |latm = 35 |lats = 1 |latNS = N |longd = 12 |longm = 49 |longs = 29 |longEW = E |coordinates_display = title |location = Marinella di Selinunte, provinca Trapani, [[Sicilija]], [[Italija]] |region = |type = naselje |part_of = |length = |width = |area = 270 ha |builder = |material = |built = 628 pr. n. št. |abandoned = okoli 250 pr. n. št. |epochs = arhaična do helenistična doba |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = Soprintendenza BB.CC.AA. di Trapani |public_access = |website = [http://selinunte.gov.it/ Parco Archeologico di Selinunte] {{in lang|it}} |notes = }} '''Selinunt''' (starogrško Σελινοῦς, ''Selinous'', latinsko ''Selinūs'') je bilo staro grško mesto na jugozahodni obali [[Sicilija|Sicilije]] v [[Italija|Italiji]]. Mesto je bilo med dolinama rek Belice in Modione. Zdaj je v občini [[Castelvetrano]], med predelom Triscina di Selinunte na zahodu in Marinella di Selinunte na vzhodu. Na arheološkem najdišču je pet [[tempelj|templjev]] okoli [[akropola|akropole]]. Od petih templjev je bil ponovno zgrajen samo Herin, znan tudi pod imenom tempelj E. Na svojem vrhuncu pred 409 pr. n. št. je v mestu živelo do 30.000 ljudi, brez sužnjev.<ref name="google">{{navedi knjigo|title=History of Urban Form Before the Industrial Revolution|author=Morris, A.E.J.|date=2013|publisher=Taylor & Francis|isbn=9781317885146|url=https://books.google.dk/books?id=whBEAgAAQBAJ|page=53|accessdate=2014-10-10}}</ref> == Zgodovina == [[File:Temple E Selinunte975.jpg|thumb|Marinella di Selinunte in tempelj E, kot je viden z akropole]] [[File:Temple E Selinunte914.jpg|thumb|Tempelj E]] [[File:Stadtplanung Selinunt.JPG|thumb|Tloris antičnega mesta]] [[File:Selinos didrachm ANS 685 670331.jpg|thumb|Didrahma, kovanec iz Selinunta z listom zelene (''selinon''), okoli 515–470 pr. n. št.]] Selinunt je bil ena najpomembnejših grških kolonij na Siciliji, na jugozahodni obali tega otoka, ob ustju majhne reke istega imena in 6,5 km zahodno od reke Hipsas (danes Belice). Po zgodovinarju [[Tukidid]]u je kolonijo ustanovilo sicilijansko mesto Megara Hiblaja pod vodstvom Pamila približno 100 let po ustanovitvi tega mesta s pomočjo kolonistov iz Megare v Grčiji, ki je bila matično mesto Megare Hiblaje.<ref>Thucydides vi. 4, vii. 57; Scymnus 292; Strabo vi. p. 272.</ref> Datuma ustanovitve ni mogoče natančno določiti, saj ga Tukidid navaja samo s sklicevanjem na ustanovitev mesta, ki je sama po sebi nejasna, vendar jo lahko postavimo okoli 628 pr. n. št. [[Diodor Sicilski]] je datum postavil 22 let prej ali 650 pr. n. št., Hieronim pa še v leto 654 pr. n. št. Tukididov datum, ki je najverjetnejši, je nezdružljiv s temi zgodnejšimi datumi.<ref>Thucydides vi. 4; Diodorus Siculus xiii. 59; Hieronymus ''Chron.'' ad ann. 1362; Clinton, ''Fast. Hell.'' vol. i. p. 208.</ref> Ime naj bi izhajalo iz divje zelene (starogrško σέλινον, ''selinon''),<ref>[http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dse%2Flinon σέλινον], Henry George Liddell, Robert Scott, ''A Greek-English Lexicon'', on Perseus</ref> ki je rasla v okolici. Iz istega razloga so list zelene sprejeli kot simbol na svojih kovancih. Selinunt je bil najbolj zahodna grška kolonija na Siciliji, zato so kmalu prišli v stik s [[Feničani]] iz zahodne Sicilije in sosednjimi Sicilijanci na zahodu in severozahodu otoka. Zdi se, da se Feničani v glavnem niso spopadali z njimi, so pa bili že leta 580 pr. n. št. prebivalci Selinunta v sporu z negrškimi Elimi iz Segeste, katerih ozemlje jih je obkrožalo.<ref>Diodorus Siculus v. 9.</ref> Izseljenci z Rodosa in Knida, ki so kasneje ustanovili Liparo, so podprli Segesto, tako da so zmagali. Spori in sovražnosti med Segesto in Selinuntom so bili verjetno pogosti in mogoče je Diodor mislil na Selinutčane, ko je napisal, da je Segesta v vojni z Lilibejanci (sodobna Marsala) v 454 pr. n. št.<ref>xi. 86. Lilybaeum was only founded in 396 BCE</ref> Reka Mazar, ki je takrat morda oblikovala mejo s Segesto, je tekla le približno 25 km zahodno od Selinunta in gotovo je, da se je območje Selinunta v nekoliko kasnejšem obdobju razširilo na njen breg, se utrdilo in trgovalo v ustju. Na drugi strani se je ozemlje Selinunta gotovo razširilo do reke Halikos (sicilijansko Platani), na ustju katere je ustanovil kolonijo Minoja ali Herakleja, kot je bila pozneje imenovana.<ref>Herodot v. 46.</ref> Selinunt je takrat že dosegel veliko moč in blaginjo, vendar je o tej zgodovini ohranjeno zelo malo podatkov. Tako kot večina sicilijanskih mest je tudi Selinunt prešel iz [[oligarhija|oligarhije]] v [[tiran|tiranijo]] in okoli 510 pr. n. št. je bil pod oblastjo despota po imenu Pejtagora, ki je s pomočjo Špartancev strmoglavil Evrileona, enega od spremljevalcev špartanskega princa Dorieja. Evrileon je po strmoglavljenju kmalu umrl. Selinuntčani so podprli Kartagino med veliko ekspedicijo [[Hamilkar I.|Hamilkarja]] (480 pr. n. št.), celo obljubili so, da bodo poslali kontingent kartažanski vojski, ki pa je prišel šele po Hamilkarjevem porazu v [[bitka pri Himeri|bitki pri Himeri]].<ref>Diodorus Siculus xi. 21, xiii. 55.</ref> Selinunt je nato omenjen leta 466 pr. n. št., ko naj bi sodeloval z drugimi sicilijanskimi mesti pri pomoči Sirakuzam, da bi izselili Trazibula. Tukidid je omenjal Selinunt v povezavi z atensko ekspedicijo leta 416 pr. n. št. kot o močnem in premožnem mestu, ki je zelo sposobno za vojno na kopnem in morju, ima pa tudi velike zaloge bogastva v svojih templjih.<ref>Thucydides vi. 20.</ref> Diodor ga opisuje tudi v obdobju kartažanskega vdora, saj je užival v dolgem obdobju miru in ob številnih prebivalcih. Obzidje Selinunta je zasedalo približno 100 hektarjev. V 5. stoletju pr. n. št. je po oceni v njem živelo od 14.000 do 19.000 ljudi. === Sicilska odprava === 416 pr. n. št. so se obnovili stari spori med Selinuntom in Segesto in pripeljali do velike atenske ekspedicije na Sicilijo. Selinunt je pozval Sirakuze na pomoč, da so lahko blokirali [[Segesta|Segesto]], a so jim pomagale Atene.<ref>Thucydides vi. 6; Diodorus Siculus xii. 82.</ref> Zdi se, da Atene niso takoj ukrepale, da bi rešili Segesto, vendar ni znan noben nadaljnji spopad. Ko je atenska ekspedicija prvič prišla na Sicilijo (415 pr. n. št.), je bil Tukidid predstavljen generalu Nikiu, ki je predlagal, da bi Atenci takoj odšli v Selinunt in ga prisilili, da se mirno preda, vendar je bil ta nasvet zavrnjen in ekspedicija poslana v Sirakuze. Posledično je Selinunt igral le manjšo vlogo pri nadaljnjih operacijah, vendar pa se večkrat omenja vojska Sirakuz. === Zasedba Kartažanov === Poraz atenske vojske je očitno zapustil Segesto na milost in nemilost njihovim tekmecem. Predali so mejni okraj, ki je bil prvotni predmet spora s Selinuntom. Ta pa ni bil zadovoljen in nadaljeval sovražnost, tako da je Segesta poiskala pomoč pri Kartagini. Ta je poslala majhno vojsko, ki je s pomočjo Segeste v bitki premagala Selinunt. Kartažani so naslednjo pomlad (409 pr. n. št.) poslali veliko vojsko 100.000 moških, ki jo je vodil Hanibal Mago (vnuk Hamilkarja, ki je umrl v Himeri). Vojska je pristala v Lilibeju in od tam odšla naravnost v Selinunt. Prebivalci mesta niso pričakovali take sile in so bili popolnoma nepripravljeni, da bi se uprli. Mestna utrdba je bila v mnogih krajih v slabem stanju, oborožene sile, ki so jih obljubili Sirakuze, Akragas (sodobni Agrigento) in Gela, niso bile pripravljene in niso prišle pravočasno. Selinunt se je sam boril proti Kartažanom in še naprej branil hiše tudi po prekoračitvi obzidja. Po desetdnevnem obleganju je bilo mesto zavzeto in večina branilcev mrtva. Po podatkih iz virov je bilo ubitih 16.000 državljanov Selinunta, 5000 je bilo ujetih in zaprtih, 2600 pod poveljstvom Empediona je pobegnilo v Akragas.<ref>Diodorus Siculus xiii. 54-59.</ref><ref name="Diodorus Siculus xiii. 59, 114">Diodorus Siculus xiii. 59, 114.</ref> Kasneje je precej preživelih in ubežnikov zbral Hermokrat iz Sirakuz in jih naselil znotraj obzidja mesta. Kmalu zatem je Hanibal uničil mestno obzidje, vendar je dovolil preživelim prebivalcem, da se vrnejo in živijo kot prebivalci Kartagine. Precejšen del državljanov Selinunta je sprejel to ponudbo, kar je bilo potrjeno s pogodbo, ki so jo pozneje sklenili Dionizij, tiran v Sirakuzah, in Kartažani leta 405 pr. n. št. === Uničenje === Selinunt je bil spet omenjen leta 397 pr. n. št., ko so podprli Dionizija med vojno s Kartagino, vendar sta mesto in ozemlje spet pripadla Kartažanom po miru iz 383 pr. n. št. Zdi se, da je reka Halkus, ki je bila določena kot vzhodna meja kartažanskega gospostva na Siciliji po pogodbi iz 383 pr. n. št., kljub začasnim prekinitvam na splošno ostala meja in jo je v skladu s pogodbo Agatokles leta 314 pr. n. št. ponovno določil kot mejo.<ref>Diodorus Siculus xiv. 17-97</ref> Ta zadnja pogodba je izrecno določala, da so Selinunt, Herakleja in Himera podložni Kartagini. Leta 276 pr. n. št. pa so se med selitvijo Pira na Sicilijo Selinuntčani prostovoljno pridružili Piru po zajetju Herakleje. Po prvi vojni je bil Selinunt spet pod nadzorom Kartagine, njegovo ozemlje pa je bilo večkrat prostor vojaških operacij med Rimljani in Kartažani.<ref>Diodorus Siculus xxiii. 1, 21; Polybius i. 39.</ref> Okoli 250 pr. n. št., ko so se Kartažani začeli umikati in se omejili na obrambo čim manj krajev, so vse prebivalce Selinunta preselili v Lilibej ter mesto uničili. Zdi se, da mesto ni bilo nikoli obnovljeno. [[Plinij starejši]] omenja ime (''Selinus oppidum''<ref>iii. 8. s. 14</ref>), kot da bi v njegovem času še vedno bilo, vendar ga je [[Strabon]] uvrstil med izumrla mesta. Ptolemaj, čeprav omenja reko Selinus, ne omenja mesta imena.<ref>Strabo vi. p. 272; Ptolemy iii. 4. § 5.</ref> Selinuntske terme (sodobni Sciacca), ki izvirajo iz starodavnega mesta in so jih Rimljani pogosto obiskovali, so 30 km oddaljene od Selinunta: žvepleni izviri so še vedno zelo cenjeni zaradi zdravilnih lastnosti in so posvečene tako kot večina termalnih vod na Siciliji San Calogeru. V poznejšem obdobju so jih imenovali Aquae Labodes ali Larodes, kakor se imenujejo v [[Antoninov itinerar| Antoninovem itinerarju]].<ref>Antonine Itinerary p. 89; Tabula Peutingeriana</ref> == Arheološki ostanki == [[File:Selinunte (1).jpg|thumb|right|370px|Pogled na akropolo Selinunta z vzhodnega hriba]] Mesto je ob morju, med reko Modione (starodavno Selinus) na zahodu in reko Cottone na vzhodu, na dveh visokih planotah, povezanih s sedlom. Del mesta na jugu, ob morju, ima akropolo z dvema ulicama, ki se križata, in številne templje (A, B, C, D, O). Na delu mesta na severu proti notranjosti so bila stanovanja po [[Hipodam iz Mileta|Hipodam]]ovem načrtu z akropolo in dvema nekropolama (Galera-Bagliazzo in Manuzza). Druge pomembne ostanke najdemo na visokih planotah prek rek proti vzhodu in zahodu mesta. Na vzhodu, severno od sodobne vasi Marinella, so trije templji (E, F, G) in nekropola (Buffa). Na zahodu so najstarejši ostanki Selinunta: Demetrino svetišče in arhaična nekropola (Pipio, Manicalunga, Timpone Nero). Dve pristanišči sta bili v ustju obeh rek. Sodobni arheološki park, ki pokriva približno 40 hektarjev, je razdeljen na:<ref name= Nota2 >{{navedi splet|url=http://www.selinunte.net/|title=www.selinunte.net|accessdate=2010-06-15}}</ref> * akropola v središču s templji in utrdbami * hrib Gaggera na zahodu z Demetrinim svetiščem * hrib Mannuzza na severu s starodavnimi stanovanji * vzhodni hrib z drugimi templji * nekropole === Akropola === [[File:Selinunte-Akropolis-bjs-2.jpg|thumb|left|270px|Akropola Selinunta: ostanki templjev A in O v ospredju in vrsta stebrov templja C v ozadju]] Akropola je masiv iz krede, ki na jugu pada v morje, severni konec pa se razširi na 140 metrov. Naselje v obliki trapezoida, razširjeno na sever z velikim podpornim zidom na terasah (približno enajst metrov visok), je bilo obdano z obzidjem (večkrat obnovljeno in spremenjeno) z zunanjostjo iz kvadratnih kamnitih blokov in notranjostjo iz grobega kamna (''emplekton''). Imelo je pet stolpov in štiri vrata. Na severu je bila akropola utrjena s številnimi zidovi in stolpi od začetka 4. stoletja pr. n. št.. Na vhodu v akropolo je tako imenovani Poluksov stolp, zgrajen v 16. stoletju, da bi odvračal barbarske pirate, na vrhu ostankov antičnega stolpa ali svetilnika. [[File:Selionte Acropole.jpg|thumb|right|220px|Ulica na akropoli]] Mestni načrt je razdeljen v četrtine z dvema glavnima ulicama (širine 9 metrov), ki se križata pravokotno (cesta sever–jug je dolga 425 metrov, vzhod–zahod pa 338 metrov). Vsakih 32 metrov ju prečijo druge manjše ceste (široke 5 metrov). Ta urbani sistem, ki je sledil starodavnemu modelu, izhaja iz 4. stoletja pr. n. št. (tj. obdobje kartažanske vladavine). Prvim letom kolonije je mogoče pripisati več oltarjev in malih svetišč, ki so jih zamenjali okrog petdeset let pozneje z velikimi, trajnejšimi templji. Prvi od njih je ''megaron'' v bližini templjev B in C. Pred templjem O je kartažanski prostor za žrtvovanja iz 409 pr. n. št., sestavljen iz prostorov, zgrajenih iz suhih zidakov, v katerih so odložene vaze s pepelom z amforami vrste kartažanski "torpedo". Na hribu akropole so ostanki številnih dorskih templjev. [[File:Koldewey-Sicilien-vol2-table15.png|thumb|left|250px|Tloris templja A (Koldewey, 1899)]] [[File:Tanit symbol.jpg|thumb|right|130px|Tempelj A : mozaik s simbolom boginje Tanite]] '''Tempelj O''' in '''tempelj A''', od katerih je malo ostalo, razen skalnate kleti in oltarja, ki je bil zgrajen med 490 in 460 pr. n. št., sta imela skoraj enako strukturo, podobno tisti templja E na vzhodnem hribu. [[Peristil]] je bil širok 16,2 metra in dolg 40,2 metra s 6 x 14 stebri (6,23 metra visokimi). V notranjosti se je pojavil [[portik|pronaos]] [[Anta (architecture)|v antisu]], [[naos]] z [[aditon]]om in [[opistodom]] v antisu, ločen od naosa. Naos je bil stopnico višji od pronaosa in aditona, ki je bil ponovno stopnico višje. V steni med pronaosom in naosom sta dve spiralni stopnišči pripeljali do galerije (ali nadstropja) zgoraj. Pronaos templja A ima tlak iz [[mozaik]]a s simboličnimi figurami [[Fenicija|feničanske]] boginje [[Tanit]], [[kerikej]]a, Sonca, krono in bikovo glavo, ki pričajo o ponovni uporabi prostora kot verskega ali domačega območja v obdobju Kartažanov. Tempelj O je bil posvečen [[Pozejdon]]u ali morda [[Atena|Ateni]], tempelj A [[Kastor in Poluks|Dioskuroma]] ali morda [[Apolon]]u. 34 metrov vzhodno od templja A so ostanki monumentalnega vhoda na območje, ki je bil v obliki [[propileje|propilej]] s tlemi v obliki T, sestavljen iz pravokotnika 13 x 5,6 metra s peristilom 5 x 12 stebrov in drugega pravokotnika 6,78 x 7,25 metra. Prek vzhodnozahodne ulice je drugo sveto območje severno od prejšnjega. Tam, južno od templja C, je svetišče, dolgo 17,65 metra in široko 5,5 metra, ki datira v 580 do 570 pr. n. št. in ima arhaično obliko [[megaron]]a, ki je bil morda namenjen hranjenju votivnih darov. Vhod v vzhodni konec, ki je brez pronaosa, je šel naravnost v naos (v središču katerega sta dve bazi za lesena stebra, ki sta podpirala streho). Na hrbtni strani je bil kvadratni aditon, ki mu je bil kasneje dodan tretji prostor. Svetišče je bilo morda posvečeno [[Demetra|Demetri]] Tezmoforiji.<ref name = Coarelli-Torelli>Filippo Coarelli; Mario Torelli, ''Sicilia'' (Guide archeologiche Laterza), Bari, Laterza, 1988, pp. 72-103</ref> [[File:Koldewey-Sicilien-vol2-table07b.png|thumb|left|220px|Tloris templja B (zgoraj levo) s kvadratnim oltarjem (Koldewey, 1899)]] Desno od svetišča je '''tempelj B''' iz helenističnega obdobja, ki je majhen (8,4 x 4,6 m) in v slabem stanju. Sestavljen je iz prostilnega portika s štirimi stebri, dostopen po stopnišču z devetimi stopnicami, sledita pronaos in naos. Leta 1824 so bile še vedno vidne jasne sledi mnogobarvaste štukature. Verjetno je bilo zgrajeno okrog 250 pr. n. št., preden je bil Selinunt zapuščen in je edina verska stavba, ki potrjuje skromno oživitev mesta po uničenju leta 409 pr. n. št. Njegov namen je še vedno nejasen. V preteklosti se je verjelo, da je Empedoklejev [[heroon]] , dobrodelnika Selinuntskega močvirja<ref>Ime Empedoklejev tempelj je dobil leta 1824 po odkritelju Hittorfu, ker je mislil, da je mu je bil posvečen za njegovo dobro delo pri osuševanju močvirja reke Selinunt in s tem končanja pogostih epidemij malarije.</ref>, vendar ta teorija glede na datacijo stavbe ne drži. Danes se zdi verjetneje, da je močan heleniziran kartažanski kult, morda Demetre ali Asklepija, Esmuna. [[File:Selinunte-pjt3.jpg|thumb|right|240px|Tempelj C]] [[File:Selinunte-TempleC-Plan-bjs.png|thumb|left|180px|Tloris templja C]] '''Tempelj C''' je najstarejši na tem območju, ki datira v leto 550 pr. n. št.. Od leta 1925 do 1927 je bilo obnovljenih 14 od 17 stebrov severne strani skupaj z delom [[ogredje (arhitektura)|entablature]]. Imel je peristil (24 x 63,7 m), 6 x 17 stebrov (8,62 m visok). Vhod je bil dosegljiv po osmih stopnicah in bil sestavljen iz portika z drugo vrsto stebrov in nato pronaosa. Zadaj sta bila naos in aditon v dolgi ozki strukturi (arhaična značilnost). V bistvu ima isti tloris kot tempelj F na vzhodnem hribu. Več elementov kaže poskuse in odstopanje od dorskega templja, ki je kasneje postal standard: stebri so čudni in masivni (nekateri so celo izdelani iz enega samega kosa kamna), pomanjkanje [[entaza|entaze]], kažejo spremembe v številu [[kanelura|kanelur]], širina [[interkolumnij]]a se spreminja, vogalni stebri imajo večji premer kot drugi itd. V najdiščih v templju so: nekateri drobci rdeče, rjave in vijolične mnogobarvaste terakote iz dekoracije [[venec (arhitektura)|venca]], gigantske 2,5 metra visoke glinene glave [[gorgona|gorgone]] iz [[pediment]]a, tri [[metopa|metope]], ki predstavljajo [[Perzej]]a, ki je ubil gorgono, [[Heraklej]]a s [[Kerkopi]] in čelni pogled na kvadrigo z Apolonom, ki jih hranijo v arheološkem muzeju v Palermu. Tempelj C je bil najverjetneje arhiv, saj je bilo tukaj na stotine pečatov in je bil posvečen Apolonu po epigrafskih dokazih<ref name="ReferenceA">Inscriptiones Graecorum XIV 269</ref> ali morda Herakleju.<ref name = Guido>Margaret Guido; Vincenzo Tusa, ''Guida archeologica della Sicilia'', Palermo, Sellerio, 1978, pp. 68-80</ref> Vzhodno od templja C je pravokoten velik oltar (širok 20,4 metra x 8 metrov), od katerega so ostali temelj in nekaj stopnic, verjetno območje helenistične [[agora|agore]]. Še nekaj ostankov hiš in terasa obkrožajo dorski portik (57 metrov dolg in 2,8 metra globok), ki gleda na del zidu, ki podpira akropolo. [[File:Koldewey-Sicilien-vol2-table13.png|thumb|left|250px|Tloris templja D (Koldewey, 1899)]] Naslednji je '''tempelj D''', ki je datiran v 540 pr. n. št. Zahodna fasada je v smeri sever–jug. Peristil je 24 metrov x 56 metrov s 6 x 13 stebri (vsak 7,51 metra visok). Tu je pronaos v antisu, podolgovat naos, ki se konča z aditonom. Je bolj standardiziran kot tempelj C (stebri so rahlo nagnjeni, bolj vitki in imajo entazo, portik je pred distilnim pronaosom v antis), vendar ohranja nekatere arhaične lastnosti, kot je sprememba dolžine interkolumnija in premer stebrov, pa tudi število kanelur na steber. Kot pri templju C obstaja veliko krožnih in kvadratnih votlin na tlaku peristila in naosa, katerih vloga ni znana. Tempelj D je bil posvečen Ateni glede na epigrafske dokaze ali morda na [[Afrodita|Afroditi]]<ref name = TCI>Touring Club Italiano, ''Guida d'Italia – Sicilia'', Milano, 1989, pp. 324-330</ref>. Veliki zunanji oltar ni usmerjen v osi templja, temveč je nameščen poševno v bližini jugozahodnega vogala, kar je nakazovalo, da je starejši tempelj zasedal isto mesto na drugačni osi. [[File:Palermo-Museo-Archeologico-bjs-14.jpg|thumb|right|250px|''Evropa na biku'': metopa iz templja Y]] Vzhodno od templja D je majhen oltar pred vznožjem arhaičnega svetišča: '''tempelj Y''', znan tudi kot '''tempelj majhnih metop'''. Odkrite metope so visoke 84 centimetrov in datirajo v 570 pr. n. št. Predstavljajo zasukano [[Sfinga (mitologija)|sfingo]] v profilu, delfsko triado ([[Leto (boginja) |Leto]], Apolon, [[Artemida]]) v togem frontalnem pogledu in ''ugrabitev [[Evropa (mitologija) |Evrope]]''. Drugi dve metopi lahko datirata približno v leta okoli 560 pr. n. št. in sta reciklirani pri konstrukciji Hermokratovega zidu. Prikazujeta kvadrigo Demetre in [[Perzefona|Perzefone]] (ali [[Helij (mitologija) |Helija]] in [[Selena|Selene]]? Apolona?) in [[elevzinski misterij]] s tremi ženskami, ki imajo zrna žita (Demetra, Perzefona in [[Hekata]]? [[Mojre]]?). Vse v arheološkem muzeju v Palermu. Med templjem C in D so ruševine bizantinske vasi iz 5. stoletja n. št., zgrajene z recikliranim kamenjem. Dejstvo, da so bile nekatere hiše zdrobljene s padcem stebrov templja C, kaže, da je bil potres, ki je povzročil razpad templjev, v srednjem veku. Na severu ima akropola dve četrti mesta (eno zahodno in drugo vzhodno od glavne severno–južne ulice), ki jo je Hermokrat obnovil po 409 pr. n. št. Hiše so skromne, zgrajene z recikliranim materialom. Nekatere od njih imajo vrezane križe, znak, da so bile kasneje prilagojene krščanskim stavbam ali so bile naseljene s kristjani. Nadalje so na severu pred glavnim območjem bivališč ogromne [[utrdba|utrdbe]] za obrambo akropole. Vzporedno je dolga galerija (prvotno pokrita) s številnimi obokanimi prehodi, ki ji sledijo globoki [[obrambni jarek|obrambni jarki]], prečkani z mostovi, s tremi polkrožnimi stolpi na zahodu, severu in vzhodu. Okoli zunanjega severnega stolpa (ki je imel orožarno v kleti) so vhodi v vzhodno–zahodni jarek s prehodi na obeh stenah. Le majhen del utrdb pripada starem mestu – večinoma so iz Hermokratove obnove in zaporednih popravil v 4. in 3. stoletju. Dejstvo, da so bili arhitekturni elementi reciklirani vanje, kaže, da so bili nekateri templji že pred 409 pr. n. št. === Hrib Manuzza === Severno od akropole na hribu Manuzza sodobna ulica sledi meji območja v obliki masivnega trapeza, v katerem je bila domnevno starodavna agora. Celotno območje je zasedlo stanovanjsko naselje po Hipodamovem načrtu (rekonstruirano z aerofotografijo) z nekoliko drugačno usmerjenostjo od akropole, z vzdolžnimi otoki 190 x 32 metra, usmerjenimi sever–jug, ki so bili prvotno obkroženi z obrambnim zidom. Na tem območju ni bilo sistematičnih izkopavanj, vendar je bilo nekaj sondaž, ki so potrdile, da je bilo območje naseljeno od ustanovitve Selinunta (7. stoletje pr. n. št.) in zato ni kasnejše širitve mesta. Po uničenju Selinunta leta 409 tega območja mesta niso obnovili. Prebivalci, ki jih je vrnil Hermokrat, so se naselili le na akropoli, ki je bila varnejša. Leta 1985 je bila na hribu odkrita struktura, verjetno javna stavba iz 5. stoletja pr. n. št.. Nadalje na severu, zunaj stanovanjskih naselij, sta dve nekropoli: Manuzza in starejša (7. in 6. stoletje) v Galeri Bagliazzo. [[File:Selinunte-East-Hill-bjs-1.jpg|thumb|left|250px|Vzhodni hrib]] === Vzhodni hrib === Na vzhodnem hribu so trije templji, ki pa se zdi, da so vsi na istem območju na isti osi sever–jug in niso pripadali enemu samemu svetemu kompleksu (''temenos''), ker stena ločuje tempelj E od templja F. Ta sveti kompleks ima močne vzporednice z zahodnimi pobočji akropole [[Megara]], Selinuntovim matičnim mestom, kar je koristno (morda nepogrešljivo) za pravilno pripisovanje kultov treh templjev. [[File:Sicily Selinunte Temple E (Hera).JPG|thumb|right|250px|Tempelj E ali Herin tempelj]] [[File:Selinunte Panoramic View 1.jpg|thumb|300px|Tempelj E – notranjost]] '''Tempelj E''' je najnovejši od treh, sega v leto 460–450 pr. n. št. in ima zelo podoben tloris kot templja A in O na akropoli. Njegov trenutni videz je posledica [[anastiloza|anastiloze]] (rekonstrukcija z izvirnim materialom) med letoma 1956 in 1959, ki pa je sporna. Peristil je 25,33 x 67,82 metra z vzorcem 6 x 15 stebrov (vsak 10,19 metra visok) s številnimi sledovi prvotne štukature. To je tempelj, za katerega je značilnih več stopnišč, ki ustvarjajo sistem zaporednih ravni: 10 stopnic vodi do vhoda na vzhodni strani, za pronaosom v antisu še šest stopnic vodi v naos in končno še šest stopnic v aditon na zadnji strani naosa. Za aditonom, ki ga loči stena, je bil opistodom v antisu. Dorski [[friz]] na vrhu sten naosa je sestavljen iz metop, ki prikazujejo ljudi, z glavami in golimi deli žensk iz [[Paros|paroškega]] [[marmor]]ja, preostanek pa je iz lokalnega kamna. Ohranjene so bile štiri metope: Heraklej ubije Amazonko Antiopo, poroka Here in Zevsa, Aktajona raztrgajo Artemidini lovski psi, Atena ubije velikana Enkelada in še ena, bolj fragmentirana, ki prikazuje Apolona in Dafne. Vse hranijo v arheološkem muzeju v Palermu. Nedavne sondaže v templju in pod templjem E so razkrile, da sta bili na tem mestu dve drugi svetišči, od katerih je eno bilo uničeno leta 510 pr. n. št. Tempelj E je bil posvečen Heri, kot je razvidno iz napisa na votivni [[stela (spomenik)|steli]],<ref>inscriptions Graecorum XIV 271</ref><ref>Tony Spawforth, ''The Complete Greek Temples'' 2006, p. 131.</ref> vendar nekateri ugotavljajo, da je bil morda posvečen Afroditi glede na strukturne vzporednice. [[File:templioselinunte.jpg|thumb|300px|Vzhodni hrib: tempelj F spredaj in rekonstruiran tempelj E v ozadju]] [[File:Selinunte-TempleF-Plan-bjs.png|thumb|left|180px|Tloris templja F]] '''Tempelj F''', najstarejši in najmanjši od treh, je bil zgrajen med 550 in 540 pr. n. št. po modelu templja C. Od templjev je bil najbolj uničen. Peristil je bil 24,43 x 61,83 metra z vzorcem stebrov 6 x 14 (visoki 9,11 metra), v prostoru med stebri so bili kamniti zasloni (visoki 4,7 metra) z lažnimi vrati, okrašenimi s [[pilaster|pilastri]] in [[arhitrav]]i – dejanski vhod je bil na vzhodu. Ni jasno, kakšen je bil namen teh zaslonov, ki so edinstveni med grškimi templji. Nekateri menijo, da so bili namenjeni zaščiti votivnih daril ali pa so z njimi želeli preprečiti, da bi posamezne obrede (Dionizijevi misteriji?) videli neizkušeni. V notranjosti so portik z drugo vrsto stebrov, pronaos, naos in aditon v eni dolgi, ozki strukturi (arhaična značilnost). Na vzhodni strani sta bili ob izkopavanjih leta 1823 odkriti dve poznoarhaični metopi (datirani 500 pr. n. št.), ki sta prikazovali Ateno in Dioniza pri ubijanju dveh gigantov. Danes ju hranijo v Regionalnem arheološkem muzeju Antonia Salinasa. Znanstveniki menijo, da je bil tempelj F posvečen Ateni<ref name = Maiuri>Amedeo Maiuri, ''Arte e civiltà nell'Italia antica'', (Conosci l'Italia, vol. IV), Milano, 1960, pp. 79-80, 89-92, 106-108</ref> ali Dionizu. [[File:Crupi, Giovanni (1861-1925) - n. 0275 - Selinunte - Rovine.jpg|thumb|right|250px|Tempelj G na sliki G. Crupija (pred 1925)]] [[File:Selinunte-TempleG-Plan-bjs.png|thumb|left|180px|Tloris templja G]] [[File:Selinunte-pjt1.jpg|thumb|right|320px|Tempelj G : "lu fusu di la vecchia"]] '''Tempelj G''' je bil največji v Selinuntu (113,34 m, širok 54,05 m in visok približno 30 m) in je bil med največjimi v grškem svetu.<ref>Skupaj s templjem olimpskega Zevsa v Agrigentu in ga je presegal samo Apolonov tempelj v Didimi in Artemidin tempelj v Efezu</ref> Ta stavba, čeprav se je gradila od 530 do 409 pr. n. št. (dolgo obdobje gradnje potrjuje spreminjanje sloga: vzhodna stran je arhaična, medtem ko je zahodna stran klasična), je ostala nepopolna, kar kaže tudi odsotnost kanelur na nekaj stebrih in obstoj stebrnih bobnov iste velikosti deset kilometrov stran od Cave di Cusa, kjer še vedno izkopavajo. V ogromnem kupu ruševin je mogoče razbrati peristil 8 x 17 stebrov (16,27 metrov visok, s premerom 3,41 metra), od katerih eden od leta 1832 še vedno stoji, ko je bil znova nameščen kot ''lu fusu di la vecchia'' (kraj starega stebra). Notranjost je bila sestavljena iz prostilnega pronaosa s štirimi stebri, z dvema globokima antama, ki sta se končali s pilastri in tremi vrati, ki so vodila do velikega naosa. Naos je bil zelo velik in je bil razdeljen na tri hodnike – srednji je bil verjetno navzgor odprt (''hipatrus''). V dveh vrstah desetih vitkih stebrov sta bila podprta druga vrsta stebra (galerija) in dve stranski stopnišči, ki sta pripeljali do strešnega prostora. Na hrbtni strani osrednjega hodnika je bil aditon, ločen od sten naosa in v celoti v njem. V aditonu je bil najden trup ranjenega ali umirajočega velikana, pa tudi zelo pomemben napis: Velika tabla Selinunta. Na zadnjem delu je bil antisov opistodom, do katerega ni bil mogoč dostop iz naosa. Posebno zanimanje med ruševinami vzbujajo nekateri končni stebri, ki kažejo sledi barvne štukature in bloke ogredja, ki imajo na straneh podkvasto oblikovane utore. Vrvi so tekle skozi te žlebove in so jih uporabljali za dviganje. Tempelj G je bil verjetno zakladnica mesta in napisi kažejo, da je bil posvečen Apolonu, čeprav nedavne študije menijo, da je bil posvečen Zevsu. Ob vznožju gričev na vzhodu reke Cottone je bilo '''Vzhodno pristanišče''', ki je bilo več kot 600 metrov široko na notranji strani in verjetno opremljeno s pomolom ali valobranom za zaščito akropole. Spremenilo se je v 4. in 3. stoletju: bilo je povečano in obdano s pomoli (usmerjeni sever–jug) in na območju skladišč. Od obeh pristanišč Selinunta, ki sta zdaj zasuti, je bilo glavno '''Zahodno pristanišče''' ob reki Selinus-Modione. Zunanji prostori, namenjeni trgovanju, trgovini in pristaniškim dejavnostim, so bili urejeni na masivnih terasah na vzpetinah. Severno od sodobne vasi Marinella je nekropola Buffa. === Hrib Gaggera z Maloforovim templjem === Pot poteka od akropole čez reko Modione do zahodnega hriba. [[File:Koldewey-Sicilien-vol2-table11.png|thumb|left|250px|Tloris Demetrinega templja (Koldewey, 1899)]] [[File:Selinunte malophoros4.jpg|thumb|right|250px|Demetrin megaron]] [[File:Selinunte malophoros3.jpg|thumb|left|250px|Hekatin tempelj]] [[File:Selinunte malophoros.jpg|thumb|right|200px|Kanal]] Na hribu Gaggera so ostanki zelo starega selinuntskega svetišča boginje plodnosti Demetre z jabolkom (Maloforos), izkopani med letoma 1874 in 1915. Kompleks, v različnem stanju ohranjenosti, je bil zgrajen v 6. stoletju pr. n. št. na pobočju hriba in bil verjetno postaja za pogrebne procesije na poti proti nekropoli Manicalunga. Prvotno je bilo mesto gotovo brez stavb in primerno odprto območje za kultne obrede na oltarju. Kasneje se je s postavitvijo templja in visokega obzidja (''temenos'') spremenilo v svetišče. To svetišče je bilo sestavljeno iz pravokotnega zaprtega prostora (60 x 50 metrov), ki je imelo na vzhodni strani vhod s pravokotnimi propilejami v antisu (zgrajene v 5. stoletju pr. n. št.), s kratkim stopniščem in krožno zgradbo. Zunaj zaprtega prostora so bile propileje obdane z ostanki dolgega portika ([[stoa]]) s sedeži za romarje, ki so zapustili dokaze o sebi v obliki različnih oltarjev in votivnih daril. V zaprtem prostoru je bil v središču velik oltar (širok 16,3 metra x 3,15 metra), na vrhu kupa pepela iz kosti in drugih delov žrtev. Imel je podaljšek na jugozahod, ostanki starega arhaičnega oltarja pa so vidni v bližini severozahodnega roba, na hrbtni strani oltarja pa je kvadratna jama. Med oltarjem in templjem je v skalo izklesan kanal, ki prihaja s severa skozi celotno območje, in nosi vodo do svetišča iz bližnjega izvira. Takoj za kanalom je Demetrin tempelj v obliki megarona (20,4 x 9,52 m), brez krepidoma ali stebrov, vendar opremljen s pronaosom, naosom in aditonom z nišo na hrbtni strani. Na severni strani pronaosa je pritrjena pravokotna servisna soba. Megaron je zgodnja faza le na ravni temeljev. Južno od templja sta kvadratna in pravokotna struktura z nejasnim namenom. Severno od templja je druga struktura iz poznejšega obdobja z dvema prostoroma, ki se odpirata na notranjo in zunanjo stran temenosa in sestavlja sekundarni vhod v zaprto območje. Južna stena zaprtega prostora je bila občasno okrepljena, da bi se zavarovala pred pogrezanjem hriba. Južno od propilej, pritrjeno na steno zaprtega prostora, je bilo še eno ohišje, posvečeno Hekati, v obliki kvadrata s svetiščem v vzhodnem kotu v bližini vhoda, v južnem kotu pa je bil majhen kvadratni tlakovan prostor za neznan namen. 15 metrov severno je bil še en kvadraten zaprt prostor (17 x 17 metrov), posvečen Zevsu Meilihiosu (medeno sladek Zevs) in Pasikrateji (Perzefoni), od katerega je precej ostankov, vendar ni enostavno razumeti različnih struktur, ki so bile zgrajene na koncu 4. stoletja pr. n. št.. Sestavljen je iz zidne ograje, obkrožene z različnimi vrstami stebrov na obeh straneh (del helenističnega portika), majhnega templja prostil v antisu (5,22 x 3,02 m) na hrbtni strani zidu z monolitnimi dorskimi stebri toda jonskim ogredjem in dva druga v središču zaprtega prostora. Zunaj, na zahodu, so pobožni posvečali številne majhne stele s podobami božjega para (dva obraza, en moški in ena ženska), narejena s plitvimi zarezami. Skupaj z njimi so našli pepel in ostanke daritev, dokaz o zbliževanju grških kultov [[htonični bogovi|htoničnih bogov]] (podzemni bogovi) in kartažansko religijo. Številne so najdbe iz Demetrinega templja (vse v muzeju v Palermu): izrezljani reliefni mitološki prizori, okoli 12.000 votivnih terakotnih figuric od 7. do 5. stoletja pr. n. št.; ženska z velikimi prsmi, ki prikazuje Demetro in morda Tanit, veliko korintske keramike (pozna protokorintska in zgodnja korintska keramika), ploski relief, ki prikazuje [[Had]]ovo ''Ugrabitev Perzefone'', najdeno na vhodu v ogrado. Krščanski ostanki, zlasti svetilke z monogramom XP, dokazujejo prisotnost krščanske verske skupnosti na območju zatočišča med 3. in 5. stoletjem n. št. Nekoliko naprej po pobočjih hriba Gaggera je izvir, iz katerega je Demetrino svetišče dobilo vodo. 50 metrov nižje od nje je bila nekoč stavba, ki naj bi bila tempelj (tako imenovani tempelj M), ki je pravzaprav monumentalna fontana. Je pravokotne oblike (26,8 m dolga x 10,85 m široka x 8 m visoka), izdelana iz kvadratnih blokov s cisterno, zaprtim bazenom, zaščitena s portikom s tremi stebri in stopniščem s štirimi stopnicami z veliko tlakovano površino pred njo. Stavba je v dorskem slogu in je datirana v sredino 6. stoletja, predvsem arhitekturna terakota, ki je bila tam odkrita. Drobci metop z amazonomahijo, čeprav so bili v bližini, ne spadajo v stavbo, ki je imela majhne, gladke metope. Nedavno je bil izkopan še en megaron, nekaj sto metrov severovzhodno od Demetrinega svetišča. === Nekropola === [[File:Ephebus of Selinunte.jpg|thumb|Efeb iz Selinunta]] Okoli Selinunta je mogoče določiti nekatera območja, ki so se uporabljala kot nekropole. * Buffa (konec 7. stoletja pr. n. št. in 6. stoletjem): severno od vzhodnega hriba. Stran vsebuje trikotno votivno votlino (25 x 18 x 32 metra) s terakoto, vazami in živalski ostanki (verjetno žrtve). * Galera Bagliazzo (6. stoletje pr. n. št.): severovzhodno od Mannuzze. V grobnicah, ki so jih izdolbli v tuf, kot kaže ni enojnih, so grobi izdelki različnih slogov. Leta 1882 so bili na tem mestu najdeni kipi, imenovani Efebi iz Selinunta; danes so v muzeju v Castelvetranu. * Pipio Bresciana in Manicalunga Timpone Nero (6. do 5. stoletje pr. n. št.): zahodno od Gaggere, je najobsežnejšega nekropola Selinunta. Glede na oddaljenost od središča mesta ni jasno, ali je bila nekropola mesta ali predmestja. Poleg dokazov o nehumanih pokopih so tudi [[amfora|amfore]] in [[pitos]]i, ki pričajo o kremaciji. [[Sarkofag]]i so v terakoti ali tufu. Je tudi nekaj pokritih prostorov. === Kamnolom Cusa === [[File:Rocche-di-Cusa-bjs-1.jpg|thumb|right|250 px|Kamnolom Cusa: dva stebra za tempelj G sta še vedno pritrjena na podlago]] Kamnolom sestavlja [[apnenec]], je blizu Campobella di Mazara, kamnolomov je več, oddaljeni so 13 kilometrov od Selinunta. Iz njih so dobili material za zgradbe v Selinuntu. Zelo opazno je, da so nenadno prenehali delovati, kar je verjetno povzročil napad na mesto leta 409 pr. n. št. Nenadna opustitev kamnolomov, kamnoseških kamnov in drugih del pomeni, da jih danes ni mogoče rekonstruirati, da bi videli vse faze postopka, od prvih globokih krožnih rezov do končnih bobnov, ki čakajo na prevoz. Skupaj s končanimi bobni stebrov so tu še preostali elementi in kvadratni bloki, ki so bili namenjeni templjem Selinunta. Od bobnov, ki so jih že izkopali, so bili nekateri pripravljeni za prevoz, drugi pa so bili že na poti in opuščeni na cesti. Nekatere ogromne stebre, ki so bili namenjeni za tempelj G, najdemo na območju zahodno od Cave di Cusa, tudi v položaju, v katerem so bili prvotno zapuščeni. == Kovani denar == Kovanci Selinunta so številni in različni. Najzgodnejši je list peteršilja ali zelene na sprednji strani. Tisti, nekoliko kasnejši, imajo figuro žrtvovanja na oltarju, ki je posvečen Asklepiju, kar nakazuje ptica, ki stoji pod njim. Ta prizor se nanaša na zgodbo, ki jo je napisal Diogen Laertski: Selinuntčani so zboleli za močvirno kugo zaradi narave zemljišča, ki meji na sosednjo reki, vendar so se pozdravili po izsuševanju, ki ga je vpeljal Empedokles. Stoječa figura na nekaterih kovancih je rečni bog Selinus, ki je tako pripomogel k blaginji mesta. <gallery> File:Selinos SNGANS 666.jpg|Didrahma z listom zelene, dve kroglici zgoraj. Vrezan kvadrat, razdeljen na osem odsekov. Okoli 540/530-510 pr. n. št. File:Selinus, didracma, 480-466 ac. ca.JPG|Didrahma, okoli 480–466 pr. n. št. File:Selinus, didracma,466-415 ac. ca 2.JPG|Didrahma, okoli 466–415 pr. n. št. File:Selinus, didracma,466-415 ac. ca.JPG|Didrahma, okoli 466–415 pr. n. št. File:Selinos AR Tetradrachm 82000284.jpg| Tetradrahma 82000284 </gallery> == Umetnost in druga odkritja == * '''Velika tabla Selinunta''' je bila odkrita v aditonu templja G leta 1871. Vsebuje katalog kultov, ki so se izvajali v Selinuntu in je zato osnova za vse poskuse določitve kultov različnih templjev. Piše: "Selinuntčani so zmagovali, zahvaljujoč bogovom Zevsu, Fobosu, Herakleju, Apolonu, Pozejdonu, Tindaridi, Ateni, Demetri, Perzefoni in drugim bogovom. Po obnovitvi miru je bilo določeno, da je daritev treba opraviti v zlatu z imeni napisanih bogov z Zevsom na vrhu in da se hrani v templju Apolona in da se za to porabi šestdeset talentov zlata." * Figurativna umetnost, ki je bila odkrita, je zelo pomembna, veliko je hranijo v Regionalnem arheološkem muzeju Antonia Salinasa. Najboljši primeri značilnega arhaičnega umetniškega sloga Selinunta so metope. * ''Efeb iz Selinunta'' je bronast kip, ki daruje z libacijo (polivanje tekočine), v [[Strogi klasični slog |strogem slogu]] z značilnostmi iz grškega zahoda in iz 470 pr. n. št. Poleg Rama iz Sirakuz je edino večje bronasto delo, ki je ohranjeno iz grške Sicilije. Hranijo ga v Castelvetranu. * Nekropole so prinesle veliko protokorintskih, korintskih, rodoških in atiških vaz s [[Črnofiguralni dekorativni slog|črno figuro]], ne pa edinstvene lokalne keramike, saj v Selinuntu niso izdelovali lepe keramike. * Nekateri najdragocenejši votivni darovi so bili najdeni v Demetrinem svetišču, kot so kipi iz terakote, keramika, oltarji, ploski relief, ki prikazuje ugrabitev Perzefone in krščanske svetilke. Ti predmeti so shranjeni v arheološkem muzeju v Palermu, nekateri pa so na ogled. === Metope Selinunta === <gallery> File:DSC00400 - Tempio C di Selinunte - Quadriga di Helios - Sec. VI a.C. - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj C <br /> Apolonova kvadriga File:DSC00401 - Tempio C di Selinunte - Perseo e Medusa - Sec. VI a.C. - Foto G. Dall'Orto crop.jpg|Tempelj C <br />Perzej ubija Meduzo File:DSC00402 - Tempio C di Selinunte - Eracle e i briganti Cercopi - Sec. VI a.C. - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj C <br />Heraklej in Kerkopi File:DSC00403 - Tempio E di Selinunte - Artemide e Atteone - Ca. 450 a.C. - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj E <br />Artemida in Aktajon File:DSC00405 - Tempio E di Selinunte - Artemide ed Encelado - Ca. 450 a.C. - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj E <br />Atena in Enkelad File:DSC00406 - Tempio E di Selinunte - Zeus ed Hera - Ca. 450 a.C. - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj E <br />Zevs in Hera File:DSC00409 - Tempio E di Selinunte - Eracle ed Amazzone - Ca. 450 a.C. - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj E <br />Heraklej in Antiopa File:DSC00423 - Tempio F di Selinunte - Gigantomachia - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj F <br />Gigantomahija File:DSC00410 - Tempio F di Selinunte - Gigantomachia - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj F <br />Gigantomahija File:DSC00412 - Tempio Y di Selinunte sec. VIIa.C. - Europa rapita dal toro - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj Y <br />Evropa na biku File:DSC00413 - Tempio Y di Selinunte sec. ViIa.C. - Danza - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj Y <br />Prizor plesa File:DSC00414 - Tempio Y di Selinunte sec. VIa.C. - Demetra e Kore su quadriga - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj Y <br />Demetra in Perzefona v kvadrigi File:DSC00415 - Tempio Y di Selinunte sec. VIa.C. - Traide delfica - Foto G. Dall'Orto.jpg|Tempelj Y <br /> Delfska triada </gallery> ===Terakotni kipi=== <gallery> File:DSC00148 - Statuette greche di korai offerenti, da Selinunte - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Kore z golobicami File:DSC00151 - Statuette greche di korai offerenti, da Selinunte - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Kore File:Kouros greco, 550 aC, da Selinunte - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Klečeči kuros File:DSC00160 - Statuetta greca di offerente, del tipo ''tanagrina'', da Selinunte - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Tanagra File:Testine di ex voto greci, da Selinunte - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Votivne glave File:DSC00152 - Testa di ex voto greco, da Selinunte - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Votivne glave File:DSC00154 - Maschera del 520-450 aC, da Selinunte - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Ženska maska File:DSC00155 - Sfinge, da Selinunte - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Sfinga File:Sirena, 550 a.C. - da Selinunte - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Sirena File:DSC00162 - Buoi, sec. VI a.C. - da Selinunte - Foto di G. Dall'Orto.jpg|Biki počivajo </gallery> ==Slike== <gallery> File:Akropolis Selinunte781.jpg|Akropola z vzhoda File:Temple E Selinunte976.jpg|Tempelj E File:Selinunte-pjt4.jpg|Tempelj E spredaj File:Selinunte_-_Templi_Orientali_(Temple_E)_18.JPG|Tempelj E zadaj File:Temple C Selinunte970.jpg|Tempelj C File:Selinunte Temple C aerial view.jpg| Tempelj C File:Sanctuary Selinunte935.jpg|Demetrino svetišče </gallery> {{wide image|Selinunte-pjt1.jpg|1000px|Panorama razvalin templja G}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Beckmann, Martin (2002). "The 'Columnae Coc(h)lides' of Trajan and Marcus Aurelius". Phoenix. 56 (3/4): 348–357. doi:10.2307/1192605 *Ruggeri, Stefania (2006). Selinunt. Messina: Edizioni Affinità Elettive. ISBN 88-8405-079-0 * This article incorporates text from a publication now in the public domain: Smith, William, ed. (1854–1857). "article name needed". Dictionary of Greek and Roman Geography. London: John Murray. == Zunanje povezave == {{Wikivoyage}} {{commons category}} *[http://www.nyu.edu/gsas/dept/fineart/academics/selinunte/selinunte.htm The excavations at Selinunte by New York University] *[https://www.youtube.com/watch?v=ezWhM5eZga0 Animated virtual reconstruction of Selinunte Temple C] *[http://www.selinunte.net Archaeological Park of Selinunte] *[http://www.yairkarelic.com/Albums/Sicily_selinunte_segesta/index.html Selinunte]—photo gallery [[Kategorija:Arheološka najdišča na Siciliji]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Grške kolonije]] [[Kategorija:Mesta na Siciliji]] {{normativna kontrola}} jmmbvomm25gbximaja7taex5th6x4f3 Letalski center Maribor 0 436486 6753118 6752051 2026-09-20T12:25:24Z Nareto 77605 /* Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu */ 6753118 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Opis specifičnih zgodovinskih političnih dogodkov je neobhodno potreben, da si lahko ustvarimo sliko vzdušja v aeroklubu v določenem časovnem obdobju. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in [[Vojvodina Štajerska|štajerska]] javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714190538/https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1)<ref name=":0" />, ki je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. [[Slika:Aviatik_D.I_of_Fliegerkompanie_56J_in_1917.jpg|sličica|250x250_pik|Vojaški [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I]] Avstro-Ogrsko letalstvo 1917]] Flep 1 je bila logistična in tehnična letalska enota. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Enota je bila opremljena predvsem kot premični tehnično-logistični center in mobilna baza, imeli so tudi specialni vlak in kamione za transport letal. Enota je imela zalogo rezervnih delov in komponent: letalske motorje (najpogosteje znamk Austro-Daimler ali Hiero), propelerje, kolesa, rezervoarje in kontrolne instrumente. Opravljali so tudi testne lete po vzdrževalnih posegih. Po preboju soške fronte pri Kobaridu konec leta 1917 se je frontna črta premaknila globoko v italijansko ozemlje. Zaradi potrebe po bližji logistični podpori se je enota Flep 1 januarja 1918 iz Maribora preselila v Campoformido. Po odhodu Flep 1 je nadzor nad letališčem v Mariboru prevzelo teritorialno vojno poveljstvo v Gradcu. Žal natačne informacije o letalih še niso znane. Kot zanimivost v tem obdobju letala Austro-Ogarske niso imela registracije ampak serijske oznake, na primer: 153.45, 61.64, 115.27 itd. Prva številka je označevala serijo oziroma tip letala, druga pa posamezni primerek. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja in prva Slovenska vlada ==== [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918|levo]] [[Slika:Arms_of_Pogačnik_family_(1912).svg|sličica|169x169_pik|Pogačnikov Grb iz 1912]] Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.10.1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. V tem obdobju je v Ljubljani 31. oktobra 1918 Ljubljanski narodni svet razglasil: [[Prva slovenska Narodna vlada|Prvo slovensko Narodno vlado]] z prvim predsednikom vlade [[Josip Pogačnik (politik)|Jožefom vitezom plemenitim Pogačnikom]] in 12 ministri, slovenski jezik je postal prvič uraden jezik na področju Slovenije. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1919 do 1921 - ustanovitev šolskega sistema vojaških letalskih šol kraljevine ==== Po ustanovitvi Kraljevine SHS leta 1918 je novo vojaško letalstvo začelo hitro vzpostavljati organiziran šolski sistem za potrebe lastnih zračnih sil in formiralo osnove vojaškega šolstva v letih 1919 do 1921. Sistem je bil zasnovan dvotirno: v Zemunu pri Beogradu je potekalo šolanje častniških pilotov, medtem ko je v Mostarju delovala glavna šola za podčastniške pilote.<ref>{{Navedi splet|title=Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije|url=https://enciklopedija.cc/wiki/Ratno_zrakoplovstvo_Kraljevine_Jugoslavije?|website=enciklopedija.cc|accessdate=2026-06-23}}</ref> Imeli so programe šolanja za: osnovno letenje, nočno letenje, bojno letenje (lovsko ali bombniško) in šolanje inštruktorjev letenja. Letalsko šolstvo je imelo ključno vlogo pri oblikovanju kadrov jugoslovanskega letalstva, saj se je v njegovem okviru šolalo tudi pomembno število slovenskih pilotov, ki so kasneje služili v lovskih, izvidniških in bombniških enotah različnih vojnih letalstev ter delovali v civilnem letalstvu ali bili letalski konstruktorji. Kot zanimivost je imela Kraljevina Jugoslavija tudi posebno vejo mornariškega letalstva za potrebe jadranskega morja z 120 letali in 1000 pripradniki ter kopensko letalstvo z dobrimi 900 letali in 12.000 pripadniki. {| class="wikitable" |+Glavne letalske vojaške šole v Kraljevini Jugoslaviji 1918-41 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov do&nbsp;WW2 |- |Pilotska šola Zemun |1919-41 |Šolanje častniških pilotov |Osnovno + napredno |2000 pilotov |- |Pilotska šola Mostar<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/2_pilot.htm?|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1919-41 |Šolanje podčastniških pilotov |Osnovno usposabljanje |2500 pilotov |- |Šola za rezervne častnike Valjevo<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/3_train.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje rezervnih častnikov |Hitra konverzija civilistov v&nbsp;vojaške pilote |1000 pilotov |- |Mehaničarska šola Petrovaradin (Novi Sad)<ref>{{Navedi splet|title=Yugoslav Air Force Unit History|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/jkrv/units/vtz.htm|website=www.aeroflight.co.uk|accessdate=2026-06-23}}</ref> |1921-41 |Šolanje mehanikov |Vzdrževanje letal |3000 mehanikov |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademske jadralne skupine na univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de|archive-date=2026-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20260520221837/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> kot akademska jadralna skupina na univerzi Karl-Franzens-Universität Graz (slo. Karel-Francova univerza v Gradcu) na takratni Technische Hochschule Graz (slo. tehniški visoki šoli v Gradcu) kot Gleit- und Segelflugabteilung (slo. oddelek za jadralno in drsno letenje) nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG in ÖLAG Fliegerschule v Gradcu ==== [[Slika:ETH-BIB-Junkers_G_24,_A-100_auf_dem_Flugplatz_bei_Salzburg-Weitere-LBS_MH02-18-0020.tif|sličica|Junkers G24 ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG v Salzburgu]] Na pobudo podjetnika Walterja Bardas-Bardenaua je bila 3. maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> na letališču Wien-Aspern ustanovljena delniška letalska družba ÖLAG (Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft), prvi avstrijski nacionalni letalski prevoznik in neposredni zgodovinski predhodnik današnje Austrian Airlines AG. ÖLAG je hkrati najstarejša zgodovinska predhodnica katere koli današnje letalske družbe v koncernu Lufthansa Group, v katerem matična družba Deutsche Lufthansa AG prek lastniških deležev obvladuje odvisne družbe, te pa ohranjajo status samostojnih pravnih oseb. Österreichische Luftverkehrs je imela v povprečju floto 6 letal nemške znamke Junkers. Najpomembnejši generalni direktor družbe ÖLAG AG je bil general pilot: Ferdinand Deutelmoser (1875-41). Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: Dunaj, München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k [[Lufthansa|Deutsche Lufthansa]] Aktiengesellschaft po [[Anschluss|Anschlussu]] Avstrije. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter potencialno prvo letalsko družbo, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je avstrijska državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal: Junkers 24, 31 in 52 medrugim so operirali za vlado tudi takratno Avstrijsko vladno letalo [[Douglas DC-2]]. Letalska družba ÖLAG AG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. '''ÖLAG Fliegerschule v Gradcu''' ÖLAG-Fliegerschule Graz-Thalerhof<ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35311&utm|website=aspern.at|accessdate=2026-06-23}}</ref> je bila motorna letalska šola ustanovljena v Thalerhofu pri Gradcu novembra 1928, njen uradni datum pričetka delovanja je 1. april 1929 z letalom Udet U12A Flamingo registracije A43. Kasnejša letala: Hansa-Brandenburg BI in C1, Hopfner HS 829 in Phoenix-Meteor L2. Šola je bila oddelek znotraj ÖLAG AG, imela je zelo urejeno strukturo: vodja šole (Schulleiter), glavni letalski inštruktor (Cheffluglehrer), letalski inštruktorji (Fluglehrer), tehnična služba: vodja vzdrževanja, mehaniki, motoristi (Technischer Service: Wartungsleiter, Mechaniker, Hilfsmechaniker), administracija (Verwaltung), učenci piloti (Flugschüler), vsi so med šolanjem nosili uniforme oziroma kombinezone ÖLAG. Prenos šole v avstrijsko zvezno vojsko se je začel 24. maja 1934, do konca leta 1934 pa je bila letalska šola ÖLAG razpuščena. Zadnja šolska letala ÖLAG so bila: trije Hopfnerji A83, A86 in A93 ter Phoenix L2C. Zanimivo pa je, da je večina pilotov, ki so se šolali v ÖLAG-Fliegerschule med letoma 1929 in 1934, pozneje predstavljala jedro avstrijskih zračnih sil pred Anschlussom leta 1938. ÖLAG-Fliegerschule so zaprli zato, ker je leta 1934 prenehala potreba po prikrivanju vojaškega šolanja pilotov pod civilno organizacijo ÖLAG, saj je Avstrija začela uradno vzpostavljati svoje šolsko vojaško letalstvo. Več pilotov slovenskega rodu iz okolice Gradca in Maribora se je usposabljalo v ÖLAG-ovi letalski šoli v Thalerhofu pri Gradcu, od prve ustanovitve letalske šole v Thalerhofu v Gradcu se je šolalo tudi več članov aerokluba, Gradec ostaja pomembno središče šolanja slovenskih predvsem Štajerskih pilotov vse do danes. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== [[Slika:Aeroput_founder_Tadija_Sondermajer_surrounded_by_crew.jpg|sličica|299x299_pik|Ustanovitelj Aeroputa AD obkrožen s posadkami v ozadju letala [[Lockheed Model 10 Electra|Lockheed 10 Electra]] in Caudron C.449 Goéland]] [[Slika:Zemaljski_putevi_umaraju.jpg|levo|sličica|231x231_pik|Reklama za Aeroput]] Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net|archive-date=2026-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260612150359/https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|url-status=dead}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Družba je imela v povprečju 8 aktivnih letal, uporabljali so tipe letal: Lockhee 10A Electra, Spartan Cruiser II, Caudron C.449 Goéland, Farman F.300 in de Havilland DH.89 Dragon Rapide. Del pilotov je civilno licenco opravilo v tujini, ker Jugoslavija dolgo ni imela razvitega civilnega sistema, najpogosteje so se šolali v Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. Pred drugo svetovno vojno resne civilne letalske šole za prometne pilote niso uspeli vzspostavit. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca v Kraljevini Jugoslaviji je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|url-status=dead}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Leta 1929 so kot sponzorji znatno prispevali finačna sredstva tovarna Zlatorog, Herbert F. Woschnagg in Walter V. Woschnagg oba gospoda iz Šoštanja ter Ivan Braun in zadruga gostilničarjev Maribor. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Kot zanimivost je Kraljevina Jugoslavija med leti 1921 do 1930 uporabljala register imenovan UN, po letu 1930 je dobila zaradi mednarodnih sprememb regsiter YU. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski motorni letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih formiranja aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}14. maja 1933 je aeroklub pripravil prvi mednarodni poštno jadralni polet, da bi ljubitelje letalstva seznanil z možnostmi mednarodnega letenja. Član Graškega aerokluba Walter Mühlbacher, kasneje general 2. avstrijske armade in takratni predsednik skupine Akafliega je poletel v aerozapregi z jadralnim letalom Schöckelfalke aerovlek je bil izveden z motornega letala A-74 Udet U 12 Flamingo s pilotom vladnim svetnikom podpolkovnikom Alfred von Eccer poletanje je bilo ob 14.30 uri. Po odklopu nad območjem Spielfeld–Šentilj je jadrilica pristala na mariborskem letališču Tezno po 51 minutah leta.<ref>{{Navedi splet|title=Austria – Tworzenie lotnictwa po przegranej wojnie. 1 Faza: do 1934 r. Tajna rozbudowa (Avstrija – Ustanovitev letalskih sil po porazu v vojni. 1. faza: do leta 1934. Tajna širitev.) – Samoloty 1.5 (11. maja 1933 je bil izveden prvi mednarodni polet poštnega jadralnega letala iz Gradca v Marburg in nazaj.)|url=https://samoloty1-5.pl/austria-tworzenie-lotnictwa-po-przegranej-wojnie-1-faza-do-1934-r-tajna-rozbudowa/|date=2024-07-05|accessdate=2026-06-22|language=pl-PL}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=AKAFLIEG GRAZ|accessdate=2026-06-22|language=de|archive-date=2026-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20260604154159/https://www.akaflieg.at/geschichte/|url-status=dead}}</ref> V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. Pristanek v Thalerhofu se je zgodil ob 17.40. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letalski šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. [[Slika:Југословенски_Месершмит_БФ-109_E-3.png|levo|sličica|[[Boris Cijan]] je bil [[Preizkusni pilot|testni pilot]] za prevzem Jugoslovanskih Kraljevih lovcev [[Messerschmitt Bf 109]] 1939]] Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] [[Slika:Postcard_of_Old_Bridge_in_Maribor_1941_(2).jpg|sličica|Maribor je bil med drugo svetovno vojno najbolj bombardirano slovensko mesto zaradi gospodarskega pomena za Tretji rajh]] Maribor je imel za Tretji rajh izjemen vojaški, gospodarski in ideološki pomen. Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bil priključen Nemškemu rajhu, Spodnja Štajerska je bila vključena v Reichsgau Steiermark, nacistično vodstvo pa ga je obravnavalo kot mesto, ki ga je treba popolnoma ponemčiti. Maribor je imel eno največjih industrijskih koncentracij v jugovzhodnem delu Rajha. Najpomembnejše dejavnosti so bile: proizvodnja letalskih delov, kovinska industrija, železniška industrija, tekstilna proizvodnja in popravila vojaške opreme. Posebej pomembno je bilo območje Tezna, kjer je delovala velika letalska industrija, ki je izdelovala in popravljala dele za letala Luftwaffe. Maribor je bil tudi eno najpomembnejših železniških vozlišč jugovzhodne Evrope. Preko njega so potekale povezave: Dunaj – Gradec – Maribor – Zagreb, Nemčija – Balkan, Avstrija – Madžarska in Italija – Balkan. Ker je bil Maribor eno ključnih industrijsko-prometnih središč, so ga zavezniška letala med 7. januar 1944 in aprilom 1945 več desetkrat bombardirala. Zadnje bombardiranje je bilo 12.aprila 1945<ref>{{Navedi splet |title=MARIBOR 2012: Po bombnem napadu - O-STA |url=https://o-sta.si/8753/maribor-2012-po-bombnem-napadu |access-date=2026-08-14 |website=o-sta.si}}</ref>, ko je 50 bombnikov B-25 je odvrglo 220 eksplozivnih in 900 zažigalnih bomb. Maribor je eno najbolj bombardiranih mest na ozemlju današnje Slovenije na njega so skupaj med vojno odvrgli 15.795 letalskih bomb, ki so poškodovale 47% vseh stavb in ubile 521 ljudi. 29. 11. 1943 na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi federativne Jugoslavije. Država je bila mednarodno priznana leta 1945, ko je bila ustanovljena FLRJ Federativna ljudska republika Jugoslavija. Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112195817/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|url-status=dead}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] [[Narodna vlada Slovenije|Prva Narodna vlada Slovenije]] je bila razglašena 5.maja 1945 v Ajdovščini s predsednikom [[Boris Kidrič|Borisem Kidričem]] in 12 ministri. V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. 19. 11.1945 je Jugoslavija je ratificirala ustanovno listino OZN in postala ena od prvotnih članic Organizacije združenih narodov. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce, ki je potrebovalo vsaj okoli 1000 metrov steze za vzlet ali več. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice|url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011718/https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|url-status=dead}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in tja poslala na šolanje tudi 2307 letalcev in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47 Thunderbolt]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84 Thunderjet]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47 Dakota]], 10 000 kamionov 6x6 GMC CCKW Jimmy t.i. 'Đžejms, ki jih je vzdrževal predvsem [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]], 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje, celi ta megalomanski paket opreme je bil vreden 1,2 miljarde trakratnih USD (ekivaletno 16 miljard USD 2026) plus za logistiko, šolanje 300 miljonov USD (ekvivaletno 3,9 miljarde USD 2026).<ref>{{Navedi revijo|date=2008|title=Spoljna politika Jugoslavije 1950-1961.|url=https://www.ceeol.com/search/book-detail?id=410756|language=English}}</ref> Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane šef centra za prešolanje na reaktivna letala T-33 in F-84 (shr. Školski centar RV i PVO) v [[Letalska baza Batajnica|Batajnici]]. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] na jadrilici Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo ter umiritev tveganja za vojaški napad na področju današnje Slovenije. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Operacija na letališču Maribor Tezno je imela veliko omejitev, predvsem je velikokrat forsirano letenje privedlo do veliko nesreč, zato so v tem času izobraženi piloti inštrukorji večkrat koristili francoski rek: {{Cquote|Le décollage est optionnel, l’atterrissage est obligatoire prib. izgr.: lə de-kolaž e opsjonel, la-terisaž e obli-gatwar (prevod: vzlet je opcijski, pristanek pa je obvezen)|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|Stalinovi smrti]] so se začeli otopljevati odnosi s Sovjetsko zvezo in so se normalizirali leta 1955 s podpisom [[Beograjska deklaracija|Beograjske deklaracije]]. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z dvema ameriškima letaloma [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a za 1.9 milliona USD<ref>{{Navedi splet|title=Adria Airways 1961 – 2019|url=https://sim-on-a320.com/blog/2019/09/30/adria-airways-1961-2019/|date=2019-09-30|accessdate=2026-06-22|language=en-US}}</ref> (ekvivaletno 220 milijonov USD v 2026), vojska je dobila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50&nbsp;km, skupna vrednost dobave F-86D je bila 45 milijonov USD (ekvivaletno 5 miljardam USD v 2026). Mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodna evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski ter ameriški trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 osnovnošolskih fantov starih 14 let, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Bistveno je bilo, da so fantje bili dobri v znanju iz fizike in matematike ter imeli dober uspeh v šoli in bili telesno dobro pripravljeni. Prvo so odšli na lokalni splošni zdravniški pregled nato na republiški dvo dnevni napredni pregled v Ljubljano in nazadnje na specialni tri dnevni letalski pregled v Zemunu pri Beogradu na VMA ([[Srbohrvaščina|srh]]. VMA Vojno Medicinska Akademija). Nekateri izbrani in perspektivni fantje, ki so uspešno opravili zdravniško selekcijo, so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]]. V posamezni generaciji je bilo sprejetih približno 150 kandidatov, gimnazijo pa jih je zaključilo okoli 90. Letalsko usposabljanje je bilo že del srednješolskega programa: v 2. in 3. letniku so dijaki opravljali začetno usposabljanje na jadralnih letalih, v 4. letniku pa so najbolj perspektivni kandidati nadaljevali s selektivnim letenjem na batnih šolskih letalih [[Utva 75]]. Po gimnaziji so morali kandidati opraviti še štiriletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]], oziroma Vojno vazduhoplovno akademijo (VVA) v Zemuniku. Vanjo je bilo sprejetih približno 120 kandidatov, prazna mesta pa so dopolnili kandidati iz civilnih gimnazij in drugih šol. Akademijo je zaključilo približno 75 kandidatov. Po osmih letih šolanja je diplomant postal aktivni oficir letalstva in dobil čin podporočnika, najnižji oficirski čin, nato pa je bil poslan v operativno enoto vojnega letalstva. Šolanje je tako od vpisa v letalsko gimnazijo do zaključka VVA uspešno zaključilo približno 40 % prvotno sprejetih kandidatov. Letenje z reaktivnimi letali, kot je bil MiG-21 je veljalo za velik družbeni prestiž. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]] med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> [[Slika:Serbia-0378_-_Soko_J-21_(7179544613).jpg|levo|sličica|Med leti 1960-91 je letalska VVA Višja Vojaška Akademija Zemunik JRViPVO imela 4.154 diplomantov, med njimi tudi LCM člane, na sliki [[SOKO J-1 Jastreb|Soko J-21 Jastreb]]]] V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. {| class="wikitable" |+Glavne vojaške letalske šole Jugoslavije 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Pilotska šola Zadar |1945-49 |Prvo povojno šolanje pilotov |praktično osnovno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalska šola Pančevo |1945-49 |Šolanje pilotov in podčastnikov |praktično osnovno in nadaljevalno |več tisoč |1949 preseljena v Mostar |- |Letalski šolski center Mostar |1953-59 |Centralna šola za pilote |praktično osnovno, napredno in reaktivno |več tisoč |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |Pilotska podoficirska šola Mostar |1952-59 |Šolanje podčastnikov pilotov |praktično pilotsko usposabljanje |286 diplomantov |1960 prestruktorirana v VVA Vojno letalsko akademijo |- |''SVVŠ Srednja vojna vazduhoplovna škola Sarajevo-Rajlovac'' |1947-91 |Šolanje podčasnikov mehanikov |srednješolsko izobraževanje za mehanike |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''Vazduhoplovna gimnazija "Maršal Tito" Mostar'' |1961-91 |Priprava pilotov za VVA |teoretično vojaška gimnazija |več tisoč dijakov |''ukinjena 1991'' |- |''VVA Vazduhoplovna Vojna Akademija'' ''Zadar'' |1960-91 |Šolanje častnikov pilotov |praktično visokošolsko šolanje in osnovno, napredno in reaktivno letenje |4.154 diplomantov |''ukinjena 1991'' |- |Komandno-štabna akademija RV i PVO Beograd |1961-91 |Izobraževanje višjih izkušnjih častnikov |teoretična štabno-poveljniško šolanje |več sto povelnikov |''ukinjena 1991'' |- |Ratna škola JLA Beograd |1956-91 |Izobraževanje generalov |teoretična strateško-poveljniško šolanje |nekaj deset letalskih generalov |''ukinjena 1991'' |} Leta 1962 v Jugoslavijo prispejo prvi dvakrat nadzvočni lahki dnevni lovci druge generacije: 40 letal [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21F-13]], JRV oznaka: L-12, NATO: Fishbed-C z [[Vimpel K-13|Vimpel K-13 (AA-2 Atoll)]] raketami, to je bila ena prvih dobav takšnega lovca nečlanici NATO in nečlanici Varšavskega pakta, do leta 1983 je država nabavila skupaj 261 letal MiG-21. V tem času ZDA izdobavi tudi rakete zrak-zrak [[AIM-9 Sidewinder]]. Leta 1963 se država preimenuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski potniški let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. [[Slika:DC-9-32_YU-AJO_of_Inex_Adria.jpg|levo|sličica|Inex Adria [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] prva reaktivna letala 1969]] Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1968 je bila v vseh republikah SFRJ ustanovljena Teritorialna obramba, takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta 1969 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota. V poletni sezoni leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York s 147 tonskim štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8-55]] Adrie imel je dolet 8700 km in letel na višini 41.000 čevljev, to so bile charter pogodbe z ameriškimi in kanadskimi touroperatorji, ti leti veljajo za druge najbolj legendarne Adrijine lete za [[Douglas DC-6|DC-6B]], ki je letel te destinacije že v 1960ih. Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Septembra 1972 je leto v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Leta 1980 je umrl dosmrtni [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|predsednik Jugoslavije, njegov pogreb]] je bil največji v 20.stoletju na svetu, odeležilo se ga je 127 držav in je bilo eno redkih mest kjer so se srečali predstavniki ZDA, ZSSR, vodilni NATO pakta, vodilni Varšavskega pakta in vodilni gibanja neuvrščenih na enem mestu, kar je bilo v hladni vojni skoraj nepredstavljivo. Z njegovo smrtjo je padla mednarodna globalna avtoriteta za katero se je skrivala država ekonomsko in politično ter je pomenila konec stabilnega obdobja v Jugoslaviji. {| class="wikitable" |+Glavne civilne profesionalne letalske šole v Jugoslaviji 1945-91 !Šola !Delovala !Namen !Tip usposabljanja !Približno št. kadetov !Usoda |- |Zvezna pilotska šola za motorno letenje Ruma |1948-54 |Športno usposabljanje motornih pilotov |motorno letenje |1210 pilotov in 63 inšt. let. <ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|last=Flander; Osterman; Arlov|publisher=Zagreb : Jugoslavenski leksikografski zavod|year=1977|page=knjiga dva str. 226|cobiss=72983}}</ref> |1954 ukinjena prevzame Vršac |- |Zvezna letalski center Vršac |1947-72 |Osnovno profesionalno usposabljanje |jadralno letenje in motorno letenje |~3.000 |1972 prevzame JAT akademija |- |SIM center JAT Beograd |1972-03 |Type rating za JAT pilote na: B-727, DC-9, DC-10 FNTP: Yak-40, ATR-42 |Type ratingi, podaljšanja, trening JAT |~400 letno |Simulatorji so danes v letalskem muzeju v Beogradu |- |''Pilotska akademija Vršac'' |1972-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote JAT in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2.500 |2010 preoblikovanje v SMATSA |- |''Višja letalska šola Zagreb'' |1972-87 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Pan Adrie, kontrolorje, inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~150 |1987 spojena v fakulteto prometnih znanosti |- |''Adria Airways letalska šola Ljubljana'' |1980-19 |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote Adrie Airways in tujce |PPL, CPL, IR, MEP, MCC |~2800<ref>{{Navedi splet|title=Ob pomanjkanju pilotov v letalski šoli Adrie Airways dan odprtih vrat|url=https://www.dnevnik.si/novice/posel/ob-pomanjkanju-pilotov-v-letalski-soli-adrie-airways-dan-odprtih-vrat-2258737/|website=www.dnevnik.si|date=2019-05-09|accessdate=2026-06-23|language=sl}}</ref> |Letalska šola Adrije šla v stečaj skupaj z Adrijo leta 2019 |- |''Fakulteta prometnih znanosti Zagreb'' |1987-danes |Profesionalno šolanje za bodoče prometne pilote in inženirje |PPL, CPL, IR, MEP |~350 |smer aeronavtika v sklopu fakultete deluje še danes |} Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> V začetku osemdesetih let je prihod novih letal McDonnell Douglas MD-82 t.i. DC-9 Super 80 med piloti znanih kot »superice«, aeroklubskim pilotom v slovenskem prometnem letalstvu odprl nove karierne priložnosti za številne pilote, ki so se pridružili Adrii kot kopiloti, motivacije za motorno letenje med mladino ni manjkalo. Leto 1982 je v aeroklubu zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. [[Slika:Inex-Adria_McDonnell_Douglas_MD-82_Volpati-1.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways|Inex-Adria]] [[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82 DC-9 Super 80]] t.i. superica na letališču Paris Orly 1982]] Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8200 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. V tem obdobju so tipično jadralni piloti prešli motorno letenje v sklopu ŠROA Šoli rezervnih častnikov letalstva ([[Srbohrvaščina|sh]]. Škola rezervnih oficira avijacije) na Ptuju in potem za inštruktorje letenje. Posamezni prspetivni kadidati so odšli v JAT-ovo letalsko šolo in si celo na svoje stroške plačali šolanje v Kanadi, kar jim je kasneje omogočilo pot v linijsko letalstvo. Leta 1983 Adria podpiše namero za tri bodoča moderna letala Airbus A320 kot ena od prvih kupcev v svetu, še preden je program A320 leta 1984 sploh uradno obstajal in letalo prvič poletelo (prvi polet A320 je bil leta 1987). Tega leta ZDA izdobavi vojaškemu letalstvu 450 jurišnih raket zrak-zemlja AGM-65B Maverick v vrednosti 23 miljonov USD (ekvivaletno 335 milijonov v 2026), kar pomeni prvi vstop v obdobje natačnega jurišnega letalskega orožja. Leta 1984 je civilno prebivalstvo že resno udarila kriza z gorivom na račun državne omejitve uvoza goriva zaradi pomakanja diviz, pojavi se vožnja na parne in neparne registracije, parni dnevi voziti smejo avtomobili z sodo registraciji na lihe dneve avtomobili z liho registracijo. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. Konec 1980ih se je začela država močno majat, na kar je kazalo več kazalnikov. Svetovna banka je v 1980-ih močno dvignila obrestne mere (na približno 15–20 %), zaradi česar zadolžena socialistična gospodarstva niso imela dovolj sredstev za odplačevanje kreditov. Hkrati je prišlo do padca cen surovin (premoga, nafte, jekla in polizdelkov), ki so jih te države izvažale na Zahod in z devizami financirale odplačevanje dolgov ter uvoz visoko tehnološkega blaga, ki ga same niso proizvajale. Zaradi višjih obresti so anuitete močno narasle, proračuni pa niso zmogli pokrivati teh stroškov, zato so se države dodatno zadolževale in se približevale bankrotu. Obenem je padec cen surovin porušil njihov izvozni model, saj gospodarstva niso bila dovolj prilagodljiva za prehod na storitve ali visoko tehnološke izdelke. Prišlo je do večjega pretoka informacij iz zahoda (TV, radio, turizem), judje so jasno videli razliko v življenjskem standardu. Komunistična partija je postala labilna zaradi zmanjšane cenzure, nižjega straha represije in pojava politične konkurence. Leta 1987 Jugoslavija s kreditom od sovjetske zveze kupi 16 lovcev [[Mikojan-Gurevič MiG-29|Mig-29]] za okvirno paketno vrednost eskadrilije 300 milijonov USD (ekvivaletno 900 miljonov v 2026), kar je bila zadja resna posodobitev vojnega letalstva. Stavka v Litostroju 9.-15.decembra 1987 je bila ključen uvod v demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, 5.000 zaposlenim je prekipelo zaradi plačilnih pogojev in javno so izrekli nezaupnico takratnemu političnemu sistemu. Stavka delavcev v TAM-u, ki se je začela 21. junija 1988 je zahtevala gospodarske reforme ter da vodenje gospodarstva prevzamejo tržni strokovnjaki in ne partijski funkcionarji in terjalo odgovornost vodstva TAM za slabo poslovanje družbe. Spontano je 3.500 delavcev TAM-a odšlo na Trg svobode v Maribor in zahtevalo reforme. Protest se je nato razširil na druge mariborske tovarne (MTT, Metalna, Zlatorog, TVT Boris Kidrič, Mariborska tekstilna tovarna, Elektrokovina itd), 22. junija je stavkalo že 6.000 delavcev in stavka je prerasla v eno največjih delavskih akcij v pozni Jugoslaviji vrhunec je dosegel 24.junija s preko 10.000 stavkajočimi v Mariboru. Te stavke niso bile pomembne le zaradi plač, ampak zato, ker so pokazale probleme države: veliko inflacijo presegala je 1000 % letno, razpad gospodarstva in izgubo legitimnosti komunističnega sistema. Kronične težave ekonimije so bile z: produktivnostjo, kakovostjo izdelkov in pomanjkanjem blaga (prazne police v trgovinah). Leta 1989 so težave z gorivom na bencinskih servisih prišle tako daleč, da je država uvedla bone za gorivo in omejila mesečno količina goriva na vozilo. V trgovinah je pogosto primankovalo olja, sladkorja, kave in detergentov. Elektriko so omejevali 1 do 3 ure na dan. [[Slika:60bb_-_Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAA@ZRH;17.06.1999_(5126264677).jpg|sličica|Adria Airways z [[Airbus A320|Airbusom A320]], ki ga je uvedla v uporabo leta 1989]] 16. maja 1989 Adria Airways prevzame svoj prvi [[Airbus A320]] (YU-AOA kot Angle of Attack, pozneje S5-AAA, MSN 0043), prvi A320 na svetu v rednem prometu z motorji tipa [[IAE V2500]]. Vrednost enega letala je bila leta 1989 40 miljonov USD (ekvivalentno 110 miljonov v 2026), skupaj so kupili 5 letal A320 v vrednosti 200 miljonov USD (ekvivaletno 550 milijonov v 2026) v naslednih treh letih s čimer je bil zagotovljen dotok diviz v Slovenijo. Leta 1989 je bil Airbus A320 eno najsodobnejših potniških letal na svetu z popolnona [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] in [[Fly-by-wire|fly by wire]] sistemom in je predstavljal velik tehnološki preskok. Za Adrio Airways je to pomenil izjemen prestiž s tem je prišla med tehnološko najnaprednejše evropske letalske prevoznike in je lahko delovala konkurenčno na evropskem ACMI wet lease čarterskem trgu. To dogajanje je mnogim klubskim motornim pilotom dalo motivacijo, da gredo na pot linijskega pilota in so stopili na zahtevno nadaljno šolanje, aeroklub je pri tem opravil kjučno vlogo prvih otroških korakov v letalstvo z šolanjem za licenco privatnega pilota motornega letala. 22. januar 1990 je Slovenska delegacija zapustila 14.&nbsp;Izredni kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu, država je bila praktično nedelujoča, zadnji steber države, ki je še funkcioniral je bila JLA, ki je imela svoj proračun. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring|access-date=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|url-status=dead}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== 27. septembra 1989 je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]]. 8.aprila 1990 so bile [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|prve svobodne demokratične več strankarske volitve]], 16. maja 1990 je bila razglašena [[1. vlada Republike Slovenije|prva Slovenska vlada]] s premierjem [[Lojze Peterle|Lojzetom Peterletom]], 23. decembra 1990 je bil izveden [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscit za samostojno slovenijo]], rezultat 95,71 % za samostojnost in neodvisnost od Jugoslavije je bil razglašen 26. decembra 1990 - dan samostojnosti in enotnosti. Februarja 1991 je Slovenija izstopila iz pravnega reda SFRJ. 25. junija 1991 je bila sprejeta [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|deklaracija o neodvisnosti Slovenija]], 26. junija 1991 je bila uradna razglasitev samostojnosti na [[Trg republike, Ljubljana|trgu republike]] in prvič javno dvignjena nova [[zastava Slovenije]], 26. junija je ob 13.30 uri zvezna uprava za civilno plovbo v Beogradu zaprla zračni promet v Republiki Sloveniji in je ostal zaprt več mesecev. [[Slika:28._junij_1991_Pesnica_letalo_ki_je_odvrglo_bombe_na_kolono_tovornjakov_v_Strihovcu_Skamlec_20210608_163124-1391x1000.jpg|levo|sličica|Agresorsko letalo [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4]] JLA nad Pesnico 28. junij 1991 v vojni za slovenijo]] [[Slika:Slovenian_war_map_(cropped).jpg|alt=File:Slovenian war map (cropped).jpg|sličica|Zemljevid premika enot JLA v Sloveniji med osamosvojitveno vojno 27.junija 1991 1:15 do 3.julija 1991]] [[Slika:Zajeti_tanki_Sentilj_1991.jpg|levo|sličica|Zajeti tanki JLA v rokah TO, Šentilj, 29. junij1991]] 27.junija 1991 je ob 1:15 zjutraj JLA z oklepnimi enotami napadla Slovenijo preko Metlike, začela se je [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvena vojna]]. 27.junija se je začela [[Spopad za mejni prehod Holmec|bitka za Holmec]], v kateri je bilo udeleženih okoli 220 pripadnikov TO in 40 policistov, proti 60 pripadnikom JLA, končala se je s Slovensko zmago. Ravno tako se je 27.junija pričela bitka za Šentilj, kjer so oklepne enote JLA z 20 tanki in 30 oklepniki iz Maribora krenile proti mejnemu prehodu Šentilj, JLA je poslala okoli 350 obroženih pripadnikov, TO in Slovenska policija je branila mejni prehod z okoli 500 pripadniki, Jugoslovansko vojno letalstvo je 28. junija streljalo po slovenskih pripadnikih z raketno obrožitvijo, težko ranjen je bil tudi član LCM [[Robert Verbančič]] namestnik komadirja postaje Šentilj, ki se je v Slovenski policiji boril za Slovenijo, dokončna slovenska zmaga pri bitki za Šentilj je bila dosežena 3. julija 1991. [[Slika:Razstava_Pot_v_samostojnost_2.JPG|sličica|Helikopter [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]] TO-001, ki je prebegnil iz Mariborske vojašnice v TO]] 28. junija pilot [[Jože Kalan]] iz Mariborske vojašnice pobegne s helikopterjem JLA [[Aérospatiale Gazelle]] in ga preda v uporabo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] na [[Golte|smučišču Golte]] dobil je oznako TO-001, to je bil prvi slovenski vojaški zrakoplov. Osamosvojitvena vojna v Sloveniji je v dobrih 70 spopadih terjala: 76 življenj in 328 ranjenih ter povzročila uničenje: 31 tankov, 22 oklepnikov, 172 vozil in 6 helikopterjev, končala se je po predaji 4693 vojakov JLA in 252 zveznih miličnikov ter prestopu 3090 vojakov na slovensko stran, ko je bila 7. julija 1991 okoli 23 ure zvečer pod pokroviteljstvom [[Evropska unija|Evropske skupnosti]] podpisana [[Brionska deklaracija]], ki je ustavila sovražnosti na slovenskih tleh, vojna je trajala 10 dni in 22 ur. 8. oktobra 1991 je Slovenija uvedla denarno valuto [[Slovenski tolar]]. Ponoči 26. oktobra 1991 zadnji vojaki JLA izplujejo iz [[Luka Koper|Luke Koper]] slovensko ozemlje je zapustil zadnji tuji vojak - dan suverenosti. 23. decembra 1991 državni zbor Republike Slovenije ratificira [[Ustava Republike Slovenije|Slovensko ustavo]]. Pričelo se je daljšo obdobje [[Seznam držav, ki so priznale neodvisno Slovenijo|mednarodnega priznanja Slovenije]]. 19.maja 1992<ref name=":20" details="str 525-527" /> je predsednik [[2. vlada Republike Slovenije|druge slovenske vlade]] [[Janez Drnovšek|Dr. Janez Drnovšek]] sekretarju ZDA James A. Baker III potrdil 21 mednarodnih dokumentov, konvencij, dogovorov in protokolov s področja letalstva, energetike, jederske varnosti, vojske, telekomunikacij in varovanja okolja, da jih bo slovenija v celoti spoštovala in si želi biti del njih, tri dni kasneje 22. maja 1992 je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]]. 12. junija 1992 Slovenija postane članica [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO Mednarodne Organizacije za civilno letalstvo]] in 21. junija 1992 članica ECAC evropske medvladne organizacije za civilno letalstvo. 14. maja 1993 Slovenija postane še članica [[Svet Evrope|Sveta evrope]] s tem je pridobi pogoje za članstvo v Eurocontrolu in 1. januarja 1997 postane članica Eurocontrola - organizacije za upravljanje zračnega prometa v evropi. [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Takratni skupni cilj civilnega prebivalstva Slovenije je bil postati druga Švica, ki je takrat imela BDP 40.000 USD na prebivalca. Slovenski letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. Register letal se je spremenil iz YU v začasni SL in od leta 1992 je ICAO dodelil Sloveniji register S5. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> [[Slika:Eurofighter_Typhoon_(Italian_Air_Force)_(14642568551).jpg|sličica|Italjanski [[Eurofighter Typhoon|Eurofighter Typhooni]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2004]] Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Slovenija po osamosvojitvi ni bila sposobna vzpostavit dežurnega nadzvočnega prestrežniškega para, zato je mogla za delovanje v NATO to urediti z podizvajalci. Po vstopu v NATO leta 2004 je bila sklenjena ureditev, po kateri je zaščito slovenskega zračnega prostora t.i. Air Policing pričelo izvajati italijansko vojaško letalstvo z dežurnim parom lovcev z letali [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] in kasneje z [[Eurofighter Typhoon]]. Air Policing nadzoruje zračni prostor, identifciira sumljiva letala, dežurni par lovcev prestreza (ARA Quick Reaction Alert) neidentificriana letala. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobi uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2008 slovenijo zajame težka finančna, bančna, politična in gospodarska kriza, ki je trajala do leta 2015. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil upokojeno reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 Madžarski [[Saab JAS 39 Gripen]], ki ščitijo Slovenski zračni prostor t.i. Air Policing po NATO standardu od leta 2014]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA Evropske agencije za varnost v letalstvu]]. Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Ustanovila se je evropsko akreditirana letalska šola ATO (ang. Approved Training Organisation). Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe letalske šole HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A) znotraj EASA SPO (ang. specialised operations). Servis je postal EASA Part 145 za vzdrževanje letal. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Pri razumevanju nove EU filozofije sistema vzdrževanja letal je treba upoštevati zgodovinski prehod iz prejšnjega sistema v evropski EASA regulativni okvir. Ta ni pomenil le spremembe predpisov, temveč predvsem spremembo miselnosti in načina upravljanja tehnične brezhibnosti letal. EASA sistem temelji na konceptu stalne plovnosti (ang. ''continuing airworthiness''). Tehnično stanje letala mora biti ves čas nadzorovano, vse ugotovljene napake ustrezno evidentirane in obravnavane v skladu z veljavnimi vzdrževalnimi podatki, MEL oziroma drugimi odobrenimi postopki. Če napaka ne dopušča varnega nadaljnjega obratovanja, je letalo do odprave neplovno. Če je napako dovoljeno odložiti, mora biti evidentirana in odpravljena v predpisanem roku. Pri tem vprašanje ne sme biti, ali je popravilo finančno smiselno ali kdo ga bo odobril, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in pod kakšnimi pogoji ga je dovoljeno uporabljati. Letalo mora biti ustrezno vzdrževano ves čas, ko je v operativni floti, ne glede na trenutne stroške. Dober primer predstavlja letalo, opremljeno z avtopilotom, pri katerem se ugotovi tehnična napaka. Napaka se mora najprej ustrezno evidentirati in oceniti v skladu z veljavnimi tehničnimi podatki in MEL. Če avtopilot zaradi napake ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje obratovanje in MEL ne dovoljuje odloga, je letalo do odprave napake prizemljeno. Če MEL takšno napako dovoljuje odložiti, se letalo lahko sprosti v uporabo pod točno določenimi pogoji in omejitvami, hkrati pa začne teči predpisano časovno okno za odpravo napake. To časovno okno ni namenjeno temu, da bi organizacija napako preprosto ignorirala in jo uporabljala do zadnjega dne. Njegov namen je omogočiti organizirano odpravo pomanjkljivosti – predvsem pridobitev potrebnih rezervnih delov, zagotovitev ustreznega strokovnega osebja, načrtovanje vzdrževalnega posega in izvedbo popravila. Če je na primer za določeno napako dovoljen odlog do največ 120 dni in napaka v tem obdobju ni odpravljena, po poteku dovoljenega roka letalo ni več skladno s pogoji MEL in ga ni dovoljeno uporabljati, dokler napaka ni ustrezno odpravljena oziroma niso izpolnjeni drugi veljavni pogoji za njegovo sprostitev v obratovanje. MEL torej ni mehanizem za izogibanje vzdrževanju, temveč reguliran način začasnega nadaljevanja operacij ob natančno določenih pogojih. Prav tu je glavni zgodovinski problem aerokluba: formalni prehod v EASA sistem je bil izveden, miselni prehod v kulturo plovnost na prvem mestu ni bil v celoti uspešen. Posamezne tehnične težave zato ne predstavljajo le problema vzdrževanja, temveč kažejo na širši problem organizacijske kulture aerokluba. Podoben problem se pokaže pri načrtovanju večjih vzdrževalnih posegov. Če motorju poteče življenjska doba čez 300 ur in vemo, da letalo toliko ur opravi približno v enem letu, dobavni rok novega motorja pa je prav tako okoli enega leta, se mora novi motor pravočasno naročiti in plačati. Ni sprejemljivo čakati do izteka življenjske dobe in se nato spraševati, zakaj novega motorja ni mogoče dobiti naslednji teden. Takšno načrtovanje in zagotavljanje plovnosti ne sme biti predmet odobritve predsednika, upravnega odbora ali posameznega člana. Strošek vzdrževanja je sestavni del varnega izvajanja letalskih operacij in ne sme biti izhodišče za debate o tem, ali je takšen strošek sploh potreben. Če je poseg potreben za zagotavljanje plovnosti in skladnosti letala, je to obveznost organizacije in ne stvar trenutne finančne presoje. Bistvo EASA filozofije je zato preprosto: organizacija mora svoje operacije načrtovati okoli zahtev plovnosti in vzdrževanja, ne pa zahtev plovnosti prilagajati trenutnim finančnim možnostim. Če je letalo potrebno vzdrževanja, je treba vzdrževanje načrtovati, zagotoviti sredstva, rezervne dele in ustrezno strokovno osebje. Če je napaka dovoljena za odlog, je treba v dovoljenem roku zagotoviti njeno odpravo. Ko ta rok poteče, brez ustrezne odprave ali drugega regulativno dovoljenega postopka letalo ne more ostati v uporabi. Stari člani so vedno znali povedati, da ne rabijo tega in onega. V EASA sistemu pa takšna trditev sama po sebi nima regulatorne teže. Odločilni so veljavni letalski predpisi, odobreni tehnični podatki, zahtevano vzdrževanje, MEL in dejansko stanje letala. Vprašanje torej ni več, ali se posameznemu članu zdi določeno vzdrževanje potrebno, temveč ali je letalo skladno z zahtevami plovnosti in ali ga je pod danimi pogoji sploh dovoljeno uporabljati. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Leta 2014 slovenija podpiše z Madžarsko sporazum s katerim se je v Air Policing slovenskega zračnega prostora vključilo tudi madžarsko letalstvo z letali [[Saab JAS 39 Gripen|JAS 39 Gripen]] od takrat italijanski in madžarski lovci izvajajo naloge izmenično v slovenskem zračnem prostoru. Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Motorni piloti, ki so šolanje nadaljevali z ATPL(A) teorijo in si plačali ratinge IFR, MEP, ME/IR, MCC ter na koncu še [[type rating]] so odšli leteti v letalske družbe: [[Solinair]], [[Croatia Airlines]], [[Fly Air41 Airways]] in druge. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev in dejstva, da nima več ATO šole, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. Novo vodstvo je leta 2024 to prehodnost obrnilo na glavo mešanje različnih proizvajalcev letal brez jasne strategije je poleg kadrovskih in organizacijskih težav znižalo kvaliteto letenja. Enotna flota šolskih letal enega tipa z dobro razpoložljivostjo je bila v zadnjih letih le še bled spomin. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756) prodana 2026, S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja članov * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] jhzndqv1xc0yewzec3xglby57f2w6bk Odlični v znanosti 0 446446 6753357 5628025 2026-09-21T09:24:39Z Yerpo 8417 posodobitev 6753357 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nagrada | image = | captation= | description = najvidnejše znanstvene dosežke v preteklem letu | presenter = [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije]] | country = [[Slovenija]] | location= | year = 2011 | year2=<!--Zadnjič podeljena--> | website = https://www.aris-rs.si/dejavnosti/razvoj-sistema/komuniciranje-znanosti-in-inovacij/odlicni-v-znanosti-arhiv }} '''Odlični v znanosti''' je izbor najvidnejših [[znanost|znanstvenih]] dosežkov slovenskih raziskovalcev v preteklem letu, ki ga z namenom promocije znanosti izvaja [[Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije]] od leta 2011. Prvi dve leti je bil izbor pod imenom '''Izjemni znanstveni dosežki'''. Izbor opravijo članice in člani znanstvenoraziskovalnih svetov posameznih ved, agencija pa nato organizira predstavitve izbranih dosežkov v obliki javnih poljudnih predavanj. Predstavitve so izvedene v sklopu cikla predavanj Znanost na cesti, ki jih organizira neodvisni istoimenski zavod, vpete pa so tudi v aktivnosti Meseca znanosti, ki jih prireja [[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministrstvo, pristojno za znanost]]. == Viri == * {{navedi splet| url=https://www.delo.si/znanje/znanost/pogled-v-raziskovanje.html |title= Pogled v raziskovanje |last=Žibret |first=Andreja |date=13.10.2017 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=17.3.2018}} == Zunanje povezave == * {{official|https://www.aris-rs.si/dejavnosti/razvoj-sistema/komuniciranje-znanosti-in-inovacij/odlicni-v-znanosti-arhiv}} {{škrbina-nagrada}} [[Kategorija:Slovenske znanstvene in tehnične nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2011]] 4bbh9axe1x3mil8v7zj33jkknkisok3 Anapurna 0 462243 6753398 6700483 2026-09-21T11:56:18Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Reflection of Annapurna I.jpg]] → [[File:Reflection of Annapurna South.jpg]] [[c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] · Annapurna I is further right 6753398 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Masiv Anapurna | Photo = South Face of Annapurna I (Main).jpg | Caption = Južna stran Anapurne I (glavni vrh) | Elevation = 8091 m | Location = Gandaki Zone, [[Nepal]] | parent_peak = [[Čo Oju]] | Range =[[Himalaja]] | Prominence = 2984 m | prominence_ref = <ref>{{cite peakbagger|pid=10621|title=Annapurna|accessdate=12 January 2009}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/everest.html |title=Nepal/Sikkim/Bhutan Ultra-Prominences|publisher=peaklist.org |accessdate=12 January 2009| archiveurl= https://web.archive.org/web/20081225145550/http://www.peaklist.org/WWlists/ultras/everest.html| archivedate= 25 December 2008 | url-status=live}}</ref><br /><small>[[List of peaks by prominence|Ranked 100th]]</small> | Coordinates = {{Koor na DMS|28|35|46|N|83|49|13|E|type:mountain_region:NP_scale:100000|format=dms|display=inline,title }} | First ascent = 3. junij 1950<br />Maurice Herzog in Louis Lachenal<br />(prvi zimski vzpon 3. februar 1987 Jerzy Kukuczka in Artur Hajzer) | Without oxygen bottles = | Solo ascent = | Easiest route = severozahodna stran }} '''Anapurna''' (sanskrt, nepalščina, Newar: न्नपूर्णा) je [[masiv]] v [[Himalaja|Himalaji]] v severno-centralnem [[Nepal]]u, ki vključuje enega od vrhov nad 8000 metrov, trinajst vrhov nad 7000 metrov in šestnajst več kot 6000 metrov<ref>{{Cite journal|author=H. Adams Carter| title=Classification of the Himalaya|journal=American Alpine Journal|volume=27|issue=59|pages=127–9|year=1985|url=http://c498469.r69.cf2.rackcdn.com/1985/109_carter_himalaya_aaj1985.pdf|accessdate=1 May 2011}}</ref>. Masiv je dolg 55 kilometrov, omejen pa je s [[soteska Kali Gandaki|sotesko Kali Gandaki]] na zahodu, reko Marshyangdi na severu in vzhodu ter [[dolina Pokhara|dolino Pokhara]] na jugu. Na zahodnem koncu masiv obdaja visoka kotlina, imenovana Anapurnino svetišče. [[Anapurna I]] je deseta najvišja gora na svetu z 8091 metri nadmorske višine, leta 1950 pa je Maurice Herzog vodil francosko odpravo na njen vrh, tako da je bil prvi osemtisočak, na katerega so se povzpeli. Celoten masiv in okoliško območje sta zaščitena na območju 7629 kvadratnih kilometrov kot [[Narodni park Anapurna]], prvega in največjega zaščitenega območja v Nepalu. Zaščiteno območje Anapurna je dom številnih svetovno znanih pohodov, vključno z Annapurnim svetiščem in [[Krožna pot Anapurna |krožno potjo okoli Anapurn]]. Zgodovinsko gledano so vrhovi Anapurne med najnevarnejšimi gorami na svetu, čeprav v novejši zgodovini uporabljajo samo številke od leta 1990 in pozneje, [[Kangčendzenga]] ima višjo stopnjo smrtnosti<ref>{{navedi splet|url=http://www.8000ers.com/cms/download.html?func=startdown&id=184 |title=Complete ascent — fatalities statistics of all 14 main 8000ers |publisher=8000ers.com |date=19 June 2008 |accessdate=30 May 2013}}</ref>. Do marca 2012 je bilo 191 vzponov na vrh Anapurne I in 61 smrtnih žrtev na gori. To razmerje smrtnosti (32%) je najvišje od vseh osemtisočakov. Še posebej velja, da nekateri vzpon po južni steni obravnavajo kot najtežji vzpon. V mesecu oktobru 2014 je bilo najmanj 30 ljudi ubitih zaradi snežnih viharjev in snežnih plazov na in okoli Anapurne, v najhujši nesreči v Nepalu. == Etimologija == Gora je poimenovana po [[Annapurna (boginja)|Annapurni]], hindujski boginji hrane in prehrane, ki naj bi tam prebivala. Ime Annapurna izhaja iz besed iz sanskrtskega jezika ''purna'' ('napolnjena') in ''anna'' ('hrana') in se lahko prevede kot 'večna hrana'<ref name="Loar2011">{{navedi knjigo|author=Julie Loar|title=Goddesses for Every Day: Exploring the Wisdom and Power of the Divine Feminine Around the World|url=https://books.google.com/books?id=gVOGAAAAQBAJ&pg=PA287|year=2011|publisher=New World Library|isbn=978-1-57731-950-4|pages=287–}}</ref>. Mnogo potokov, ki se spuščajo s pobočij masiva Anapurna, zagotavlja vodo za polja in pašnike na nižjih nadmorskih višinah. <ref name="Frankel2003">{{navedi knjigo|author=Edith Rogovin Frankel|title=Walking in the Mountains: A Woman's Guide|url=https://books.google.com/books?id=5iskAgAAQBAJ&pg=PA9|date=15 September 2003|publisher=Derrydale Press|isbn=978-1-4617-0829-2|pages=9–}}</ref> == Geografija == V masivu Anapurna je šest vidnih vrhov nad 7200 m nadmorske višine: {| border=0 |- |[[Anapurna I]] (glavni vrh) ||8091 m ||10-ti; reltivna višina =2984 m</small> ||{{Coord|28.595|N|83.819|E|type:mountain_region:NP|name=Annapurna I}} |- |Anapurna II ||7937 m ||16-ti; reltivna višina =2437 m</small> ||{{Coord|28.539|N|84.137|E|type:mountain_region:NP|name=Annapurna II}} |- |An8apurna III ||7555 m ||42-ti; reltivna višina =703 m</small> ||{{Coord|28.585|N|84.000|E|type:mountain_region:NP|name=Annapurna III}} |- |Anapurna IV ||7525 m || ||{{Coord|28.539|N|84.087|E|type:mountain_region:NP|name=Annapurna IV}} |- |Gangapurna ||7455 m ||59-ti; reltivna višina =563 m</small> ||{{Coord|28.606|N|83.965|E|type:mountain_region:NP|name=Gangapurna}} |- |Anapurna jug ||7219 m ||101-vi; reltivna višina =775 m</small> ||{{Coord|28.518|N|83.806|E|type:mountain_region:NP|name=Annapurna South}} |} Manj vidni in drugi vrhovi v masivu Anapurna so: * Anapurna I central 8051 m * Anapurna I vzhod 8010 m * Anapurna Fang 7647 m * Khangsar Kang 7485 m * Tarke Kang 7202 m * Vrh Lachenal 7140 m * Tilicho vrh 7135 m * Nilgiri Himal sever: 7061 m, Centralni 6940 m in Južni 6839 m * [[Mačapučara]] 6993 m * Hiunchuli 6441 m * Gandharba Chuli 6248 m {{wide image|Chaine-annapurna.jpg|900px|Masiv Anapurna iz severovzhoda. Levo na desno: Anapurna II in IV (blizu skupaj); glavno sedlo; Anapurna III in Gangapurna; Anapurna I.}} == Plezalske odprave == [[File:Annapurna Massif Aerial View.jpg|250px|thumb|Masiv Anapurna iz letala]] [[File:Annapurna I during sunrise.jpg|thumb|250px|Južna stran Anapurne I]] [[File:Reflection of Annapurna South.jpg|thumb|250px|Odsev Anapurne Dakshin (južna) v vodi]] === Anapurna I === Anapurna I je bil prvi osemtisočak, ki naj bi bil preplezan<ref name="econdailychart">{{navedi novice| url= https://www.economist.com/blogs/graphicdetail/2013/05/daily-chart-18 | title= Stairway to heaven| date=29 May 2013|publisher= The Economist| accessdate=30 May 2013 }}</ref>. Maurice Herzog in Louis Lachenal iz francoske odprave ''Annapurna'' pod vodstvom Herzoga (vključno z Lionelom Terrayjem, Gastonom Rébuffatom, Marcelom Ichacom, Jeanom Couzyjem, Marcelom Schatzom, Jacquesom Oudotom, Francisom de Noyelleom) so dosegli vrh 3. junija 1950<ref>Herzog, 1953, p. 257.</ref>. Ichac je posnel dokumentarec o ekspediciji, imenovani ''Victoire sur l'Annapurna''. Njihov vrh je bil tri leta najvišji dosežen vrh, do prvega uspešnega vzpona na [[Mount Everest]] (čeprav so bile višje točke brez vrha - vsaj 8500 metrov) - dosežene že na Everestu v 1920-ih). Južno steno Anapurne so leta 1970 prvič preplezali Don Whillans in Dougal Haston z dodatnim kisikom, člani britanske ekspedicije, ki jo je vodil Chris Bonington, vključno z alpinistom Ianom Cloughom, ki ga je med spustom ubil padajoči serak. Vendar pa so jih prehiteli v nekaj dneh, ko je britansko vojaško ekspedicijo vodil polkovnik Henry Day. Leta 1978 je ameriška ženska himalajska ekspedicija, ki jo je vodila Arlene Blum, postala prva ekipa Združenih držav Amerike, ki se je povzpela na Anapurno I. Prva ekipa, ki so jo sestavljali Vera Komarkova in Irene Miller, ter Sherpas Mingma Tsering in Chewang Ringjing, so dosegli na vrh ob 15:30 15. oktobra 1978. Druga skupina na vrhu, Alison Chadwick-Onyszkiewicz in Vera Watson, sta umrli med tem vzponom. Leta 1981 je poljska ekspedicija Zakopane Alpine Club postavila novo smer v Anapurne I central (8051 m). Maciej Berbeka in Bogusław Probulski sta dosegla vrh 23. maja 1981. Pot, imenovana Zakopiańczyków Way, je bila leta 1981 priznana kot najboljši dosežek himalajske sezone. 3. februarja 1987 so poljski plezalci Jerzy Kukuczka in Artur Hajzer opravili prvi zimski vzpon na Anapurno I. <ref>{{navedi splet |url= http://www.summitpost.org/list/171372/8000m-peaks.html|title=8000m Peak |publisher= summitpost.org |accessdate=26 June 2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20070519073126/http://www.summitpost.org/list/171372/8000m-peaks.html| archivedate=19 May 2007| url-status=live}}</ref> Prvi samostojni vzpon po južni steni je oktobra 2007 naredil slovenski plezalec [[Tomaž Humar]], <ref name="russianclimb">{{navedi splet|url=http://www.russianclimb.com/humar_annapurna.html |title=New Alpine Solo Route on the South Face of Annapurna |publisher=russianclimb.com |accessdate= 26 June 2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20110617102657/http://www.russianclimb.com/humar_annapurna.html| archivedate= 17 June 2011 | url-status=live}}</ref><ref name="oustideaway">{{navedi splet|url=http://outside.away.com/outside/culture/200802/tomaz-humar-annapurna.html|title=Climbing Annapurna: Tomaz Humar|publisher=Outside|date=29 January 2008|accessdate=26 June 2011| archiveurl= https://web.archive.org/web/20100429145131/http://outside.away.com/outside/culture/200802/tomaz-humar-annapurna.html| archivedate=29 April 2010| url-status=live}}</ref><ref name="bergsteigen">{{navedi splet |url=http://www.bergsteigen.at/de/bericht.aspx?ID=12687 |title=Tomaz Humar klettert solo durch die Annapurna Südwand |publisher=Bergsteigen.at |language=de |accessdate=30 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121107121516/http://www.bergsteigen.at/de/bericht.aspx?ID=12687 |archive-date=7 November 2012 |url-status=dead }}</ref><ref name="climbing.de">{{navedi splet|author=Von: Text: adidas eyewear |url=http://www.climbing.de/nc/artikel/article/tomaz-humar-glueckt-erstbegehung-am-annapurna-im-alpinstil/ |title=Tomaz Humar glückt Erstbegehung am Annapurna im Alpinstil - Climbing.de - Alle Infos für Bergsteiger und Kletterer |publisher=Climbing.de|language= de |date=26 November 2007 |accessdate= 30 May 2013}}</ref> povzpel se je na Roc Noir in nato na Anapurno vzhod (8047 m). Švicarski plezalec [[Ueli Steck]] je 8. in 9. oktobra 2013 na glavnem in najvišjem delu stene izpeljal smer imenovano ''eden najbolj impresivnih himalajskih vzponov v zgodovini'' <ref>[http://www.ukclimbing.com/news/item.php?id=68404 "Steck Solos Annapurna South Face"], ukclimbing.com, accessed 13 October 2013.</ref>, ko je Steck rabil 28 ur, da je iz baznega tabora dosegel vrh in se vrnil v tabor. <ref>[http://www.ukclimbing.com/news/item.php?id=68412 "Annapurna South Face Solo - 28 Hours"], ukclimbing.com, accessed 13 October 2013.</ref> [[File:Annapurna ali 2012092.jpg|center|thumb|700px|Anapurna od zgoraj]] ==== Stopnja smrtnosti ==== Anapurna I ima največje število smrtnih žrtev od vseh 14 osemtisočakov: od marca 2012 je bilo med vzponi 52 umrlih na 191 uspešnih vzponih in devet smrtnih žrtev ob spustu. Razmerje 34 smrtnih primerov na 100 varnih vrnitev na Anapurno I sledijo z 29 na [[K2]] in 21 za [[Nanga Parbat]]. Plezalci, ki so se smrtno ponesrečili na vrhu so Britanec Ian Clough leta 1970 in Alex MacIntyre leta 1982, Francoz Pierre Béghin leta 1992, kazahstansko ruski Anatoli Boukreev leta 1997, Španec Iñaki Ochoa leta 2008 <ref>{{navedi splet|url=http://www.mounteverest.net/news.php?id=17303|title=It's over: Iñaki Ochoa lost on Annapurna|publisher=mounteverest.net|date=23 May 2008|accessdate=26 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091015043016/http://www.mounteverest.net/news.php?id=17303|archivedate=15 October 2009|url-status=dead}}</ref>, in Korejec Park Young-seok, izgubljen leta 2011 <ref>{{navedi splet|last=Woo |first=Jaeyeon |url=https://blogs.wsj.com/korearealtime/2011/10/31/with-park-gone-korea-loses-its-trailblazer/ |title=With Park Gone, Korea Loses Its Trailblazer|publisher=The Wall Street Journal| work= Korea Real Time (blog) |date=31 October 2011 |accessdate=17 November 2011}}</ref>. === Drugi vrhovi === Na Gangapurno so se prvič vzpeli leta 1965 z nemško ekspedicijo, ki jo je vodil Günther Hauser, preko East Ridgea. Na vrhu je bilo 11 članov ekspedicije. Anapurna jug (znana tudi kot Anapurna Dakshin ali Moditse) je bila prvič osvojena leta 1964 z japonsko odpravo preko severnega grebena. Na vrhu sta bila S. Uyeo in Mingma Tsering. Hiunchuli (6441 m) je satelitski vrh, ki se razteza vzhodno od južne Anapurne. Hiunchuli je bil prvič osvojen leta 1971 z odpravo, ki jo je vodil prostovoljec ameriškega mirovnega korpusa Craig Anderson. Mount Machapuchare (6993 m), poimenovan ('ribji rep') po podobnosti z ribjim repom, je še en pomemben vrh, čeprav mu le malo manjka za oznako 7000 metrov. Mount Machapuchare in Hiunchuli sta vidna vidna iz doline Pokhara. Ta vrhova sta 'vrata' do Anapurninega svetišča, ki vodi do južne stene Anapurne I. Na Mount svetišča sta se povzpela leta 1957 (razen zadnjih 50 metrov zaradi njegove lokalno verske svetosti) Wilfrid Noyce in A. D. M. Cox. Od takrat je bil nedostopen. == Treking == Zavarovano območje Anapurna (7629 km²) je dobro znano pohodniško območje. V regiji Anapurna so tri glavne poti za treking: ''Jomson Trek'' do Jomsoma in Muktinatha (vse bolj moten zaradi projekta gradnje cest<ref>{{navedi splet|url= http://www.bbc.com/travel/feature/20110524-nepals-shrinking-annapurna-circuit|title= Nepal’s shrinking Annapurna Circuit|author= Stacy Tasman|date= 27 May 2011|accessdate= 2019-06-18|archive-date= 2014-12-17|archive-url= https://web.archive.org/web/20141217025035/http://www.bbc.com/travel/feature/20110524-nepals-shrinking-annapurna-circuit|url-status= dead}}</ref>); pot ''Annapurna Sanctuary'' do baznega tabora Anapurna; in ''Annapurna Circuit'' – [[Krožna pot Anapurna|krog okoli Anapurne]], ki obkroža sam masiv Anapurna in vključuje pot Jomsom<ref>{{navedi splet|url=http://www.fudomouth.net/intertext/ap_subcontinent02.htm|title=Austin Pick: Circling the Abode of Snow|accessdate=27 December 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121202147/http://www.fudomouth.net/intertext/ap_subcontinent02.htm|archivedate=21 November 2008|url-status=dead}}</ref>. Mesto Pokhara po navadi služi kot izhodišče za ta treking in je tudi dober začetek za druge krajše trekinge od enega do štiri dni, kot so poti do Ghorepani ali Ghandruk. Okrožje Mustang, nekdanje kraljestvo, ki meji na Tibet, je tudi geografsko del regije Anapurna, vendar so za treking v zgornji Mustang veljale posebne omejitve. Mustang je vse bolj priljubljen tudi za gorsko kolesarjenje zaradi gradnje cest, ki jih je sprejela nepalska vlada v regiji. Približno dve tretjini vseh popotnikov v Nepalu obišče območje Anapurne. Območje je lahko dostopno, gostišča v hribih so bogata in trekingi ponujajo neverjetno raznoliko pokrajino z visokimi gorami in nižinskimi vasmi. Ker je celotno območje naseljeno, treking v regiji ponuja edinstveno kulturno izpostavljenost in izkušnje<ref>{{navedi splet|url=http://wanderingsasquatch.com/how-to-hike-the-annapurna-circuit/|title=How to Hike the Annapurna Circuit|last=|first=|date=13 June 2013|website=|publisher=|language=en-US|access-date=23 August 2016|archive-date=2016-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160826065932/http://wanderingsasquatch.com/how-to-hike-the-annapurna-circuit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.alienadv.com/faq/10/Annapurna-Circuit-Trek/|title=Annapurna Circuit Trek|access-date=23 August 2016|archive-date=2016-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828205452/https://www.alienadv.com/faq/10/Annapurna-Circuit-Trek/|url-status=dead}}</ref>. Pohodniki morajo kupiti posebno dovoljenje za treking pri Nepalskem uradu za priseljevanje, pri čemer dovoljenje običajno velja deset dni. <ref>{{navedi splet|url=http://www.nepalimmigration.gov.np/page/trekking-route|title=Permit fees of Nepal|access-date=16 May 2019|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805081507/http://www.nepalimmigration.gov.np/page/trekking-route|url-status=dead}}</ref> === Nesreča 2014 === Oktobra 2014 je bilo vsaj 43 ljudi ubitih, okoli 175 pa jih je bilo ranjenih zaradi snežnih neviht in plazov na in okoli Anapurne, vključno s pohodniki iz Nepala, Izraela, Kanade, Indije, Slovaške in Poljske. Med 10 in 50 oseb je verjetno pogrešanih. <ref name=telegraph191014>{{navedi novice|title=Nepal trekking disaster: Britons still 'missing' after severe snow storm|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/nepal/11171247/Nepal-trekking-disaster-Britons-still-missing-after-severe-snow-storm.html|work=The Telegraph | date=19 October 2014}}</ref><ref name=guardian161014>{{navedi novice|title=Nepal blizzard: survivor tells of friends’ deaths on Annapurna circuit|url=https://www.theguardian.com/world/2014/oct/16/nepal-blizzard-survivor-deaths-annapurna-refuge|work=The Guardian | date=16 October 2014}}</ref> Oblasti so bile kritizirane, ker niso dovolj opozorile na slabe vremenske razmere. Do 18. oktobra je bilo po poročanju rešenih 289 ljudi. Uradnik nepalskega ministrstva za turizem je 18. oktobra povedal, da helikopterji iščejo preživele in trupla v zasneženih območjih do 5790 metrov in da so poskušali doseči 22 pohodnikov, nasedlih v Thorong La. Incident je, pravijo, najhujša nepalska trekinška katastrofa. <ref name=BBC29672358>{{navedi novice|title=Nepal Annapurna: Climbing disaster toll reaches 39|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-29672358|work=BBC News | date=18 October 2014}}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> File:Annapurna massif.jpg|Masiv Annapurne iz Poon Hilla File:South face of Mount Annapurna (40).JPG|Južna stran Anapurne jug File:South face of Mount Annapurna (33).JPG| Južna stran Anapurne jug File:South face of Mount Annapurna (39).JPG| Južna stran Anapurne jug: Anapurna I (8091 m) vidna kot zaobljen vrh levo od središča. File:South face of Mount Annapurna (30).JPG| Južna stran Anapurne jug File:South face of Mount Annapurna (28).JPG| Južna stran Anapurne jug File:Good morning Annapurna ABC.jpg|Jutranji pogled na južno stran Anapurne I iz baznega tabora Annapurna File:Bragha, Annapurna2 (4520840799).jpg|Bragha, Anapurna II File:Annapurna South Face.jpg|Južna stran Anapurne File:Millet fields in Annapurna.png|Polja prosa v regiji Anapurna igrajo pomembno vlogo v lokalnem kmetijstvu. File:Marsyangdi valley landscape.jpg|Dolina Marsyangdi File:Panorama of Annapurna South and Annapurna I.jpg|Panoramski pogled na Anapurno jug in Anapurno I iz baznega tabora. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *{{navedi knjigo | last = Blum | first = Arlene | author-link = | year = 1980 | title = Annapurna: A Woman's Place | url = https://archive.org/details/isbn_871562367_c3l7 | publisher = Sierra Club Books | location = San Francisco, CA | isbn = 0-87156-236-7}} *{{navedi knjigo | last = Herzog | first = Maurice | author-link = | year = 1951 | title = Annapurna: First Conquest of an 8000-meter Peak | url = https://archive.org/details/annapurnafirstco00herz_0 | publisher = E.P Dutton & Co. | location = New York | isbn = | translator = Nea Morin | translator2 = Janet Adam Smith}} ==Druga literatura== *{{navedi knjigo|author=Herzog, Maurice|title=Annapurna|publisher= Jonathan Cape|date= 1952}} *{{navedi knjigo|author=Neate, Jill |title=High Asia: An Illustrated History of the 7000 Metre Peaks|publisher= Mountaineers Books|isbn=0-89886-238-8}} *{{navedi knjigo|author=Ohmori, Koichiro|title=Over the Himalaya|publisher= Cloudcap Press|date= 1998|isbn=0-938567-37-3}} *{{navedi knjigo|author=Terray, Lionel|title=Conquistadors of the Useless|url=https://archive.org/details/couquistadorsofu0000lion|publisher= Victor Gollancz Ltd.|date= 1963 |isbn=0-89886-778-9}} Chapter 7. ==Zunanje povezave== {{Commons|Annapurna}} * {{navedi splet|url=http://www.himalaya-info.org/Map%20annapurna_himal.htm |title=Annapurna |website= Himalaya-Info.org |language=de}} * {{navedi splet|url=http://www.summitpost.org/annapurna-i/150258|title= Annapurna |website= Summitpost}} {{Osemtisočaki}} [[Kategorija:Osemtisočaki]] [[Kategorija:Gore v Himalaji]] [[Kategorija:Gore v Nepalu]] {{normativna kontrola}} fbxuknx2zhymmsrdq28dmbxlfbch7kr Fuego (vulkan) 0 463235 6753151 6277767 2026-09-20T13:23:38Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6753151 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Vulkan Fuego<br>Volcán de Fuego | Photo = Volcan de Fuego October 1974 eruption.jpg | Caption = izbruh vulkana Fuego 1974 | Elevation = 3763 m | Location = [[Gvatemala]] | parent_peak = | Range = Sierra Madre | Prominence = | prominence_ref = | type = [[stratovulkan]] (aktiven) | Coordinates = {{Koor na DMS|14|28|29|N|90|52|51|W|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title }} | age = 200 Kyr | volcanic_arc/belt = Centralni ameriški vulkanski lok | last_eruption = 2002 do 2019 (v teku)<ref name="Fuego volcano on Volcano Discovery">{{navedi novice|title=Fuego Volcano|url=https://www.volcanodiscovery.com/fuego.html|publisher=VolcanoDiscovery|date=10 May 2019}}</ref> | first_ascent = Eugenio Dussaussay, 1881 | easiest_route = |relief=1 }} [[File:Lava Flow on Volcán de Fuego, 2016.jpg|thumb|Satelitska slika toka lave na Volcán de Fuego, 2016]] '''Vulkan Fuego''' ({{jezik-es|Volcán de Fuego|Ognjeni vulkan}}, {{IPA-es|bol dekan de ɣfweɣo|pron}}, pogosto skrajšano '''Fuego''') ali '''Chi Q'aq''' (Kaqchikel za 'kjer je ogenj') je aktivni [[stratovulkan]] v [[Gvatemala|Gvatemali]], na meji ookrožij Chimaltenango, Escuintla in Sacatepéquez. Je približno 16 kilometrov zahodno od Antigve, enega najbolj znanih mest v Gvatemali in turistične točke. <ref name=usatoday13>{{navedi novice|title=Guatemala's Volcano of Fire erupts, 33,000 evacuated|url=https://www.usatoday.com/news/world/story/2012/09/13/guatemalas-volcano-of-fire-erupts-33000-evacuated/57777654/1|accessdate=4 November 2017|newspaper=USA Today|date=13 September 2012|agency=Associated Press|location=Guatemala City}}</ref> Pogosto je izbruhnil od španskih osvajanj dalje, nazadnje junija <ref>{{navedi novice |last=Gibbens |first=Sarah |date=4 June 2018 |title=Why Guatemala's Volcano Is Deadlier Than Hawaii's |url=https://news.nationalgeographic.com/2018/06/guatemala-volcano-deadly-explosive-eruption-science/ |website=National Geographic |access-date=5 June 2018 }}</ref> in novembra <ref>{{navedi novice |date=19 November 2018 |title=Thousands flee as Guatemala's Fuego volcano erupts |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-46261168 |website=BBC News |access-date=22 November 2018}}</ref> 2018. Fuego je znan po tem, da je skoraj nenehno vsaj malo aktiven. Majhni izbruhi plina in pepela se pojavijo vsakih 15 do 20 minut, vendar so večji izbruhi redki. Med njimi prevladujejo [[andezit]]i in [[bazalt]]na [[lava]], nedavni izbruhi pa so bili bolj [[mafičnost|mafični]] kot starejši. <ref>http://www.geo.mtu.edu/volcanoes/fuego/petro2.html</ref> Vulkan je združen z [[Acatenango]], skupaj je kompleks znan kot La Horqueta. == Zgodovina == === Zgodnje odprave === Leta 1881 se je na vulkan povzpel francoski pisatelj [[Eugenio Dussaussay]], ker je bil praktično neraziskan. {{sfn|Dussaussay|1897|p=180}} Najprej je moral zaprositi za dovoljenje za vzpon guvernerja Sacatepéqueza, ki mu je dal pismo za župana Alotenango, ki je prosil za pomoč pri vodnikih in pomoč raziskovalcu in njegovemu spremljevalcu Tadeu Trabaninu. Želeli so se povzpeti na osrednji vrh, ki je bil takrat neraziskan, vendar ni mogel najti vodnika in se je moral sam povzpeti na aktivni stožec, ki je nedavno izbruhnil leta 1880. {{sfn|Dussaussay|1897|p=179-182}} Britanski arheolog Alfred Percival Maudslay se je 7. januarja 1892 povzpel na vulkan. {{sfn|Maudslay|Maudslay|1899|p=37-39}} === Pomembni izbruhi === [[File:A glimpse of Guatemala 39-firepeak mesta.JPG|thumb|Vrh Fuega kot ga je videl iz sedla med vulkanom Acatenango leta 1899. Slika Alfred Percival Maudslay. {{sfn|Maudslay|Maudslay|1899|p=39}}]] {| class="wikitable sortable" width=60% style='font-size:0.9em' align=center |- style="color:white;" !style="background:#659ec7;" align=center width=5%|'''Datum''' !style="background:#659ec7;" align=center width=10%|'''Kratek opis''' |- !style="background:lemonchiffon;"|1581 |rowspan=5|O tem poroča zgodovinar Domingo Juarros. Povzročena škoda v okolici. Možno je, da je bila škoda povezana s potresi.<ref name=juarros352/> |- !style="background:lemonchiffon;"|1586 |- !style="background:lemonchiffon;"|1623 |- !style="background:lemonchiffon;"|1705 |- !style="background:lemonchiffon;"|1710 |- !style="background:lemonchiffon;"| 27.–30. avgusta 1717 |Močan izbruh tik pred potresom v San Miguelu. |- !style="background:lemonchiffon;"|1732 |rowspan=2|O tem poroča zgodovinar Domingo Juarros. Povzročena škoda v okolici. Možno je, da je bila škoda povezana s potresi.<ref name=juarros352/> |- !style="background:lemonchiffon;"|1737 |- !style="background:lemonchiffon;"|ca. 1800 |Ni imelo katastrofalnih posledic, čeprav je trajalo več dni in je ogrelo bližnji potok do točke, da se ga "zveri ne upajo prečkati".<ref name=juarros352>{{harvnb|Juarros|1818|p=352}}</ref> |- !style="background:lemonchiffon;"|1880 |O tem poroča Eugenio Dussaussay.{{sfn|Dussaussay|1896|p=179}} |- !style="background:lemonchiffon;"|1932 |Močan izbruh, ki je prekril Antiguo v Gvatemali s pepelom. |- !style="background:lemonchiffon;"|15.–21. oktobra 1974 |Močan izbruh, ki je povzročil veliko škodo v kmetijstvu. Piroklastični tokovi so uničili vso vegetacijo v okolici aktivnega stožca. |- !style="background:lemonchiffon;"|1.–6. julija 2004 |Majhen izbruh z notranjimi eksplozijami. |- !style="background:lemonchiffon;"|9. avgust 2007 |Majhen izbruh lave, kamenja in pepela. Gvatemalska vulkanološka služba je poročala, da je bilo sedem družin evakuiranih iz svojih domov v bližini vulkana.<ref>{{navedi splet|title=BOLETIN VULCANOLOGICO DIARIO|url=http://www.insivumeh.gob.gt/geofisica/boletin%20formato.htm|website=insivumeh.gob.gt|accessdate=4 November 2017|language=es}}</ref> |- !style="background:lemonchiffon;"|13. september 2012 |Vulkan je začel izločati lavo in pepel, zaradi česar so uradniki začeli "množično evakuacijo več tisoč ljudi" v petih skupnostih. Natančneje, evakuiranci, približno 33.000 ljudi, so zapustili skoraj 17 vasi v bližini vulkana.<ref>{{navedi splet|title=Guatemalan emergency official tells AP more than 33,000 fleeing volcano eruption – 680 NEWS|url=http://www.680news.com/2012/09/13/guatemalan-emergency-official-tells-ap-more-than-33000-fleeing-volcano-eruption-2/|website=680 news|accessdate=4 November 2017|date=13 September 2012}}</ref> Izlil je lavo in piroklastične tokove približno 600 metrov navzdol po pobočju vulkana. |- !style="background:lemonchiffon;"|8. februar 2015 |Nadaljnji izbruh je povzročil evakuacijo 100 bližnjih prebivalcev in zaprtje mednarodnega letališča La Aurora zaradi padanja pepela..<ref>{{navedi novice|title=Guatemala Volcano Eruption Forces Evacuations|url=https://www.theguardian.com/world/2015/feb/08/guatemala-volcano-eruption-forces-evacuations|accessdate=4 November 2017|agency=Reuters|work=The Guardian|date=8 February 2015}}</ref> |- !style="background:lemonchiffon;"|[[Izbruh vulkana Fuego 2018|3. junij 2018]] |Izbruh je povzročil najmanj 159 smrtnih žrtev in vsaj 300 poškodb, 256 pogrešanih oseb in evakuacijo prebivalcev ter zaprtje mednarodnega letališča La Aurora.<ref name="Al Dia">{{navedi splet |title=Guatemala volcano death toll hiked to 159, 256 people still missing |url=http://aldianews.com/articles/culture/guatemala-volcano-death-toll-hiked-159-256-people-still-missing/53470 |website=Al Dia Culture |publisher=EFE |accessdate=4 August 2018 |archive-date=2018-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804201022/http://aldianews.com/articles/culture/guatemala-volcano-death-toll-hiked-159-256-people-still-missing/53470 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-44363444 |title=Guatemala Fuego: Search after deadly volcano eruption}}</ref> |- !style="background:lemonchiffon;"|20. november 2018 |Preventivna evakuacija približno 4000 ljudi iz skupnosti v bližini vulkana <ref>[https://www.independent.co.uk/news/world/americas/guatemala-volcano-erupt-video-satellite-volcan-de-fuego-space-noaa-a8642151.html Guatemala volcano: Satellite captures video of Fuego eruption from space]. ''The Independent''. 20 November 2018.</ref> |} ====1717 uničenje Santiaga de los Caballeros ==== [[File:Interiordelosjesuitas.jpg|thumb|Ruševine cerkve in samostan družine Jezusa (Antigva Gvatemala) leta 1880.]] Najmočnejši [[potres]], ki ga leta 1776 doživelo mesto Santiago de los Caballeros, je bil potres San Miguel leta 1717. V mestu so ljudje verjeli tudi, da je bližina Fuega vzrok potresov; veliki arhitekt Diego de Porres je celo dejal, da so bili vsi potresi posledica eksplozij vulkanov. {{sfn|Melchor Toledo|2011|p=103}} 27. avgusta je prišlo do močnega izbruha Fuega, ki je trajal do 30. avgusta; prebivalci mesta so prosili za pomoč Kristusa iz stolnice in Virgen del Socorro, ki sta bila zaprisežena zavetnika vulkana Fuego. 29. avgusta se je povorka Virgen del Rosario odpravila na ulice po stoletju, ko ni zapustila svojega templja, in do 29. septembra, dneva San Miguela, ni bilo bolj svetih procesij. Zgodnji popoldanski potresi so bili manjši, a ob 19:00 je prišlo do močnega potresa, ki je prisilil prebivalce, da zapustijo svoje domove; tresljaji so sledili do četrte ure. Sosedje so šli na ulice in glasno priznali svoje grehe, da so se pripravili na najhujše. Potres v San Miguelu je mesto močno poškodoval, tako da so bile nekatere sobe in stene kraljeve palače uničene. Prav tako je prišlo do delne opustitve mesta, pomanjkanja hrane, pomanjkanja delovne sile in obsežne škode na mestni infrastrukturi; da ne omenjamo številnih mrtvih in ranjenih. Zaradi teh potresov so oblasti menile, da se preselijo v novo mesto, ki je manj nagnjeno k potresni aktivnosti. Prebivalci mesta so močno nasprotovali tej potezi in so celo protestirali pred Kraljevo palačo; na koncu se mesto ni preselilo, vendar je bili odrejeni številni elementi v vojaškem bataljonu za zaščito reda. Škodo na palači je popravil Diego de Porres, ki je končal popravila leta 1720; čeprav obstajajo znaki, da je Porres opravil več dela do leta 1736. {{sfn|Rodríguez Girón|Flores|Garnica|1995|p=585}} Leta 1773 so potresi v Santa Marti uničili velik del mesta, kar je privedlo do tretje spremembe v mestu. Leta 1776 je španska krona naročila odstranitev prestolnice na varnejšo lokacijo, Dolino svetišč, kjer stoji Ciudad Gvatemala, sodobna prestolnica Gvatemale. Novo mesto ni ohranilo svojega starega imena in je bilo krstno imenovano Nueva Guatemala de la Asunción (Nova Gvatemala vnebovzeta), njegova zavetnica je sveta Marija vnebovzeta. Močno poškodovano mesto Santiago de los Caballeros je bilo zapuščeno, čeprav ga niso vsi zapustili in je bilo kasneje navedeno kot Antigua Guatemala (Stara Gvatemala. {{sfn|Foster|2000|p=}} ==== Izbruh 3 junija 2018 ==== {{glavni|Izbruh vulkana Fuego 2018}} Od leta 2002 je Fuego vstopil v novo aktivno obdobje, ki je bilo bolj ali manj neprekinjeno in prepleteno z mesečnimi eruptivnimi epizodami. Te epizode bi po navadi poslale pepel, ki je padal na skupnosti, ki so bile oddaljene 20 km od vulkana, lava pa je tekla približno 1-2 km od vrha, občasno je nastal piroklastični tok. <ref>{{cite journal |editor1-last=Venzke |editor1-first=E |title=Report on Fuego (Guatemala) |journal=Bulletin of the Global Volcanism Network |volume=43 |issue=2 |date=February 2018 |url=https://volcano.si.edu/showreport.cfm?doi=10.5479/si.GVP.BGVN201802-342090 |accessdate=4 June 2018}}</ref> 3. junija 2018 je vulkan nenadoma najmočneje izbruhnil od leta 1974. Nastali so veliki piroklastični tokovi gostote, ki so presegali meje, ki so jih prej omejevale in nepričakovano udarili v El Rodeo, Las Lajas, San Miguel Los Lotes in vasi La Reunión v Escuintli, ki so pokopali mesta in ubili mnoge presenečene prebivalce. Pozneje je bilo v vasi San Miguel Los Lotes najdenih 18 trupel. Člani mednarodne bratovščine Shriners <ref name="shrinerhospitalforchildren_Aug 2018">{{navedi splet | url = https://www.shrinershospitalsforchildren.org/lexington/news-and-events/shriners-hospitals-for-childrens-response-to-child-786 | title = Shriners Hospitals for Children’s response to children burned in Guatemala volcano eruption | quotation = Grand Master of Guatemala, Brother Estuardo Ordoñez Kocher, has asked the Masonic Service Association of North America to issue a Disaster Relief Appeal to help his afflicted brethren and their families. He reports that six of over 50 burned children have already been sent to the Shriners Hospital in Galveston, Texas, but, unfortunately, his local resources have been expended. | date= 7 June 2018 | access-date= 25 August 2018 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180825212550/https://www.shrinershospitalsforchildren.org/lexington/news-and-events/shriners-hospitals-for-childrens-response-to-child-786 | archive-date = 25 August 2018 | url-status=live}}</ref> so se srečali s šestimi od več kot petdeset zažganih otrok, starih od 1 do 16 let, ki so bili poslani iz Gvatemale v bolnišnico Shriners v Galvestonu v Teksasu, spremljalo pa jih je 5 skrbnikov na ustrezno zdravljenje. Pepel je segal do glavnega mesta Ciudad Guatemala, zaradi česar je bilo treba zapreti mednarodno letališče La Aurora. Vojska je pomagala pri odstranjevanju pepela iz vzletno-pristajalne steze. Poskusi reševanja so bili resno ovirani, saj so piroklastični tokovi močno ogrozili poti v prizadeta območja <ref name="BBC 3 June">{{navedi novice|title=Guatemala volcano: Several dead as Fuego volcano erupts|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-44350974|accessdate=3 June 2018|work=BBC News |date=3 June 2018}}</ref>. 5. junija je Associated Press poročal, da je vsaj 99 ljudi umrlo, skoraj 200 drugih pa je pogrešanih. <ref name="apnews.com_05 June">{{navedi splet | author1= [[Perez|S. Perez]] | url = https://apnews.com/409c9eb23095426895e8a46712c59d77 | title = Guatemala volcano death toll up to 69, expected to rise | date = 5 June 2018 | access-date = 25 August 2018| archive-url = https://web.archive.org/web/20180605010713/https://apnews.com/409c9eb23095426895e8a46712c59d77 | archive-date = 5 June 2018 | url-status=live}}</ref> == Galerija == <gallery widths="190" heights="180" mode="packed"> File:Volcanfuegoerupcion1932.jpg|Izbruh 1932 File:Fuego from Acatenango.jpg|Fuego iz Acatenango, 2006 File:2007 Volcan de Fuego.jpg|2007 File:091119 volcan de fuego.JPG|Dim iz Fuega (levo), vulkan Acatenango desno, 2009 File:P5191496c1resized500.jpg|Izbruh 2011 File:Fuego Eruption.jpg|Izbruh 2013 File:Acatenango & Fuego Volcano 3D version1.gif|3D pogled </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} ===Literatura=== {{refbegin}} * {{cite journal|last=Dussaussay|first=Eugenio|year=1897|title=Impresiones de viaje: el volcán de Fuego|journal=La Ilustración Guatemalteca|url=https://archive.org/stream/ilustracionguate00guat#page/530/mode/2up|location=Guatemala|volume=I|issue=12|publisher=Síguere, Guirola & Cía.|language=es}} * {{navedi knjigo|last=Foster|first=Lynn V.|year=2000|title=A Brief History of Central America|url=https://archive.org/details/briefhistoryofce0000fost_p8b3|location=New York|publisher=Facts on File, Inc.|isbn=0-8160-3962-3}} * {{navedi knjigo|last=Juarros|first=Domingo|title=Compendio de la historia de la Ciudad de Guatemala|year=1818|publisher=Ignacio Beteta|location=Guatemala|url=https://archive.org/stream/compendiodelahis21juar#page/n3/mode/2up|language=es}} * {{navedi knjigo|last=Maudslay|first=Alfred Percival|authorlink=|title=A glimpse at Guatemala, and some notes on the ancient monuments of Central America|last2=Maudslay|first2=Anne Cary|location=London, UK|publisher=John Murray|year=1899|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:A_Glimpse_at_Guatemala.pdf}} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category| Volcán de Fuego}} * [http://www.mylagoatitlan.com/news-headlines-lago-atitlan-guatemala/map-fuego-volcano-eruption-guatemala-september-13-2012.php Map to Volcano] * [http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=1402-09= Global Volcanism Program] * [https://www.youtube.com/watch?v=_PKEB-a_Mxg YouTube Video of the eruption on 3 June 2018] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Gore v Gvatemali]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Zavarovana območja Gvatemale]] {{normativna kontrola}} gf4t3t9yknwafhdsxv5384svjrr2a96 Angelca Žerovnik 0 467187 6753184 6617988 2026-09-20T13:56:23Z ~2026-50162-02 265801 dodano 6753184 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba}} {{COBISS|ID=38231}}{{COBISS|ID=38231}}'''Angelca Žerovnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[defektologija|defektologinja]] (specialna [[Pedagogika|pedagoginja]]), [[politik|političarka]], svetovna popotnica in potopiska, * 11. maj [[1944]], Golobinjek, Planina pri Sevnici == Življenjepis == Angelca Žerovnik se je rodila 11. maja 1944 v Golobinjeku, Planina pri Sevnici. Od leta 1976 živi z družino v Komendi. Po diplomi na Defektološki fakulteti v Zagrebu (1972) je doktorirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani z disertacijo pod naslovom Vzgoja in izobraževanje otrok s specifičnimi učnimi težavami, Ljubljana, 1994. Prej je na defektološki fakulteti v Beogradu opravila doktorski izpit in napisala disertacijo z naslovom Vaspitanje i obrazovanje dece sa blažim smetnjama u intelektualnem razvoju, ki pa je zaradi vojne (1991 - 2001) iz varnostnih razlogov ni mogla zagovarjati. Kot profesorica defektologije je poučevala na osnovni šoli Janeza Levca v Ljubljani, kasneje še na osnovni šoli Ledina – bolnišnična šola, v Ljubljani, nato od leta 1975 do upokojitve na Pedagoškem inštitutu pri Univerzi v Ljubljani, kot raziskovalka in znanstvena sodelavka. Poleg rednega dela je na Pedagoškem inštitutu od leta 1994 – 1997 opravljala funkcijo pomočnika direktorja Inštituta. Kot iskana strokovnjakinja še vedno dela na Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo na Polikliniki v Ljubljani z otroki, mladino ter njihovimi starši in učitelji. Velikokrat je predavala doma in v tujini (v Italiji, Avstriji in Argentini). V Sloveniji skoraj ni šole ali župnije, kjer ne bi spregovorila najrazličnejšim poslušalcem (učiteljem, vzgojiteljem, kmečkim ženam, župljanom, mladini, tudi zdravnikom). Tri leta je v Komendi vodila občestvo izobražencev, kamor so prihajali predavati različni vidni strokovnjaki iz Slovenije in zamejstva. Objavila je preko 600 strokovnih in poljudnih prispevkov. V prvi slovenski skupščini, decembra 1992, je bila poslanka v Zboru združenega dela, posebej zadolžena za področje raziskovanja in znanosti. Poleg tega je bila članica Strokovnega sveta Republike Slovenije za šolstvo in šport in Komisije za pregled dela pri prenovi šolstva v Republiki Sloveniji. Bila je predsednica Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in članica senatnega odbora pa Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Kar 22 let je bila članica Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Že 25 let je predsednica Društva narodnih noš na Komendskem. Od ustanovitve Petra Pavla Glavarja leta 1999 – 2016 je vodila odbor za dodeljevanje štipendij dijakom in študentom. ==Bibliografija== === Knjige === * Potovanja: doživljanje sveta iz prve roke. Komenda: samozal. M. Žerovnik, 2016. 417 str., ilustr., zvd. {{COBISS|ID=283560192}} * 25 let Društva narodnih noš na Komendskem ( 2019) {{COBISS|ID=296924928}} * O narodni noši: Društvo narodnih noš na Komendskem (2003){{COBISS|ID=121914624}} * Otroci s posebnimi potrebami (2004) {{COBISS|ID=215294720}} * Pogovor o vzgoji. 2. Natis (1992)8{{COBISS|ID=29325568}} * Izbrana poglavja o vzgoji (1994) {{COBISS|ID=40892416}} * Pedagogika družinskega ognjišča (1996) {{COBISS|ID=60636160}} * Družina vzgaja za vrednote (1993) {{COBISS|ID=4310019}} * Igrajmo se, premagajmo težave: vaje za otroke s specifičnimi učnimi težavami (1990) {{COBISS|ID=21024000}} * ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}} === Priročniki === * Priročnik z vajami za delo z učenci, ki imajo specifične učne težave (1979)  {{COBISS|ID=513483372}} * Priročnik z vajami za delo z učenci, ki imajo specifične učne težave. Del 2 (1979) {{COBISS|ID=6115841}} * Priručnik za rad sa učenicima koji imaju specifične smetnje u nastavi početnog čitanja i pisanja, (Edicija Savremeno obrazovanje, 4), (Biblioteka Priručnici) (1982) {{COBISS|ID=21709319}} === Raziskave === * Vzgoja in izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (1980){{COBISS|ID=9963008}} * Vzgoja in izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v procesu integracije (1983) {{COBISS|ID=20303360}} * Vrednotenje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju, ki so prilagojeni za učence z motnjami v telesnem in duševnem razvoju : [raziskovalna naloga] (1984){{COBISS|ID=8801034}} * Učenci na meji normalnih duševnih sposobnosti v osnovni šoli,didaktično metodični vidiki, (Vzgoja in izobraževanje v osnovni šoli) (1985) {{COBISS|ID=11203840}} * Preobrazba in posodabljanje sistema in procesa vzgoje in izobraževanja (1988) {{COBISS|ID=106312960}}] * Zgodnji interventni programi za otroke in mladino z motnjami v razvoju, (Preobrazba in posodabljanje sistema vzgoje in izobraževanja) (1989) {{COBISS|ID=59680512}} * Pogovor o vzgoji. 2. Natis (1992) {{COBISS|ID=29325568}} * Izbrana poglavja o vzgoji (1994) {{COBISS|ID=40892416}} * Družina v socializacijskih procesih družbe (1996) {{COBISS|ID=159575}} === Strokovni prispevki === * Igrajmo se, premagajmo težave : vaje za otroke s specifičnimi učnimi težavami  (1970) {{COBISS|ID=9607778}} * Šolska učna zmogljivost in prilagajanje osnovne šole manj sposobnim učencem, Šola in razvoj osebnosti, Program življenja in dela šole v funkciji razvoja osebnosti (1987) {{COBISS|ID=15193344}} * Šolska učna zmogljivost in prilagajanje osnovne šole manj sposobnim učencem, Drugačnost otrok v naši šoli (1987) {{COBISS|ID=14450944}} * Vzgoja in izobraževanje otrok v bolnišnici : I. faza (1987) {{COBISS|ID=6786304}} * Razvoj posebne šole ob 30-letni osnovni šoli (1989) {{COBISS|ID=584279}} * Kako urejamo medsebojne odnose v šoli (1991) {{COBISS|ID=26789634}} * Vzgoja in izobraževanje morata dati življenjski zgled (1993) {{COBISS|ID=65367}} * Vzgoja v zbranosti (1993) {{COBISS|ID=38487}} * Vzgoja za vrednote v družini (1993) {{COBISS}} * Za prenovo slovenske pedagogike. Družina : slovenski katoliški tednik, ISSN 0416-3885. [Tiskana izd.], 1993 {{COBISS|ID=37975}} * Discussing education = Pogovor o vzgoji (1994) {{COBISS|ID=161623}} * Senzabilizacija vzgojiteljice za vzgojni proces (1994) [COBISS.SI-ID 45972480{{COBISS|COBISS=ID}} * Svetovni nazor in svetovnonazorska praznina med mladimi (1994) [COBISS.SI-ID 45797888{{COBISS|ID=45797888}} * Zakaj je toliko težav pri učenju (1994) [COBISS.SI-ID 45900032{{COBISS|ID=45900032}} * Agresivni vedenjski odzivi in vzgoja (1995) {{COBISS|ID=56069120}} * Agresivni vedenjski odzivi in vzgoja (1995) {{COBISS|ID=56542208}} * O etičnem kodeksu učiteljev. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela, ISSN 0350-5065 (1995) {{COBISS|ID=55758592}} * Počitek, spanje, bioritem,ISSN 0354-0421 (1995) {{COBISS|ID=56733184}} * Skrb za učno manj uspešne učence v osnovnem izobraževanju, Problemi in rešitve zgodnjega všolanja otrok : primerjalna analiza izkušenj od vstopa otrok v šolo do zaključka prve stopnje obveznega šolanja v nekaterih evropskih državah in pri nas (1995) {{COBISS}} * Svetovalni centri v Belgiji, ISSN 0350-7521 (1995) {{COBISS|ID=49495}} * Šola med vrednoto znanja in diskriminativno funkcijo, Vzgoja, vrednote, cilji (1996) {{COBISS}} * Vrednote na podeželju (1996) {{COBISS|ID=121431}} * Vzgoja otrok za varnost in zaupanje (1996) {{COBISS|ID=125271}} * Etična vzgoja: zbornik simpozija (1997) {{COBISS|ID=68893952}} * Med znanstveno raziskovalnim delom in birokracijo., Znanje za razvoj slovenske družbe : "Delavnica 97" (1997) {{COBISS|ID=257623}} * Vrednote v političnem in izobraževalnem procesu ali vzgoja za demokracijo,  ISSN 0354-0421 (1997) {{COBISS|ID=175447}} * Zasvojenost. Naša družina (1997) {{COBISS|ID=259927}} * Družina in šola v socializacijskih procesih družbe: zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta (1998) {{COBISS|ID=421719}} * Femin'izem in matriarhalni princip v vzgoji, ISSN 0354-0421 (1998) {{COBISS|ID=74953728}} * Povezovanje družine in šole v Sloveniji in nekaterih drugih državah (1998) {{COBISS|ID=387159}} * Vzgoja nekoč in danes, ISSN 1318-9069 (1998) {{COBISS|ID=361559}}] * Dolžnostna razmerja: da bi bil učiteljski poklic spoštovan,  ISSN 0354-0421 (1999) {{COBISS|ID=3213641}} * Družbene spremembe in izobraževanja,  ISSN 0353-9369 (1998/99)  {{COBISS|ID=3189065}} * Enake možnosti za vse učence, ISSN 1580-0482 ( 2002) {{COBISS|ID=221395712}} * Obremenjenost in preobremenjenost s šolskim delom, ISSN 1580-0482 (2004) {{COBISS|ID=32705378}} * Aspergerjev sindrom (2007) {{COBISS|ID=232590336}} === Študij === * Diploma po študiju na Visoki defektološki školi Sveučilišta v Zagrebu z doseženo stopnjo profesorja defektologije (1972). Podatki o diplomi so razvidni v NUK-u, Ljubljana * ''Doktorska disertacija: Vzgoja in izobraževanje otrok s specifičnimi učnimi težavami (''1995) {{COBISS|ID=47704320}} === Priznanja === * Častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije (27. 9. 2008) * Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015) * Srebrno priznanje občine Komenda (15. 5. 2018) * Zahvala Zavoda sv. Stanislava za požrtvovalno delo v odboru za ustanovitev Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Šentvid (7. 11. 2018) * Zlata Maroltova značka za 15. letno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklore (22. 2. 2019) * Zahvala za sprejetje Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in drugih osamosvojitvenih aktov. Društvo poslance 90 (december 2021) * Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno zvestobo v Gorniškem klubu dr, Henrik Tuma (23, oktober 2025) * Plaketa Slovenskega gorniškega kluba "Skala" ob 30 obletnici postavitve križa na Škrlatici, 2740 m (19. september 2026) {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerovnik, Angelca}} [[Kategorija:Slovenski defektologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Žerovnik, Angelca]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Žerovnik, Angelca]] 18q0lb5i87vut1vjp9gux810s7424pr 6753185 6753184 2026-09-20T13:57:15Z ~2026-50162-02 265801 dodano 6753185 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba}} {{COBISS|ID=38231}}{{COBISS|ID=38231}}'''Angelca Žerovnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[defektologija|defektologinja]] (specialna [[Pedagogika|pedagoginja]]), [[politik|političarka]], svetovna popotnica in potopiska, * 11. maj [[1944]], Golobinjek, Planina pri Sevnici == Življenjepis == Angelca Žerovnik se je rodila 11. maja 1944 v Golobinjeku, Planina pri Sevnici. Od leta 1976 živi z družino v Komendi. Po diplomi na Defektološki fakulteti v Zagrebu (1972) je doktorirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani z disertacijo pod naslovom Vzgoja in izobraževanje otrok s specifičnimi učnimi težavami, Ljubljana, 1994. Prej je na defektološki fakulteti v Beogradu opravila doktorski izpit in napisala disertacijo z naslovom Vaspitanje i obrazovanje dece sa blažim smetnjama u intelektualnem razvoju, ki pa je zaradi vojne (1991 - 2001) iz varnostnih razlogov ni mogla zagovarjati. Kot profesorica defektologije je poučevala na osnovni šoli Janeza Levca v Ljubljani, kasneje še na osnovni šoli Ledina – bolnišnična šola, v Ljubljani, nato od leta 1975 do upokojitve na Pedagoškem inštitutu pri Univerzi v Ljubljani, kot raziskovalka in znanstvena sodelavka. Poleg rednega dela je na Pedagoškem inštitutu od leta 1994 – 1997 opravljala funkcijo pomočnika direktorja Inštituta. Kot iskana strokovnjakinja še vedno dela na Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo na Polikliniki v Ljubljani z otroki, mladino ter njihovimi starši in učitelji. Velikokrat je predavala doma in v tujini (v Italiji, Avstriji in Argentini). V Sloveniji skoraj ni šole ali župnije, kjer ne bi spregovorila najrazličnejšim poslušalcem (učiteljem, vzgojiteljem, kmečkim ženam, župljanom, mladini, tudi zdravnikom). Tri leta je v Komendi vodila občestvo izobražencev, kamor so prihajali predavati različni vidni strokovnjaki iz Slovenije in zamejstva. Objavila je preko 600 strokovnih in poljudnih prispevkov. V prvi slovenski skupščini, decembra 1992, je bila poslanka v Zboru združenega dela, posebej zadolžena za področje raziskovanja in znanosti. Poleg tega je bila članica Strokovnega sveta Republike Slovenije za šolstvo in šport in Komisije za pregled dela pri prenovi šolstva v Republiki Sloveniji. Bila je predsednica Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in članica senatnega odbora pa Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Kar 22 let je bila članica Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Že 25 let je predsednica Društva narodnih noš na Komendskem. Od ustanovitve Petra Pavla Glavarja leta 1999 – 2016 je vodila odbor za dodeljevanje štipendij dijakom in študentom. ==Bibliografija== === Knjige === * Potovanja: doživljanje sveta iz prve roke. Komenda: samozal. M. Žerovnik, 2016. 417 str., ilustr., zvd. {{COBISS|ID=283560192}} * 25 let Društva narodnih noš na Komendskem ( 2019) {{COBISS|ID=296924928}} * O narodni noši: Društvo narodnih noš na Komendskem (2003){{COBISS|ID=121914624}} * Otroci s posebnimi potrebami (2004) {{COBISS|ID=215294720}} * Pogovor o vzgoji. 2. Natis (1992)8{{COBISS|ID=29325568}} * Izbrana poglavja o vzgoji (1994) {{COBISS|ID=40892416}} * Pedagogika družinskega ognjišča (1996) {{COBISS|ID=60636160}} * Družina vzgaja za vrednote (1993) {{COBISS|ID=4310019}} * Igrajmo se, premagajmo težave: vaje za otroke s specifičnimi učnimi težavami (1990) {{COBISS|ID=21024000}} * ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}} === Priročniki === * Priročnik z vajami za delo z učenci, ki imajo specifične učne težave (1979)  {{COBISS|ID=513483372}} * Priročnik z vajami za delo z učenci, ki imajo specifične učne težave. Del 2 (1979) {{COBISS|ID=6115841}} * Priručnik za rad sa učenicima koji imaju specifične smetnje u nastavi početnog čitanja i pisanja, (Edicija Savremeno obrazovanje, 4), (Biblioteka Priručnici) (1982) {{COBISS|ID=21709319}} === Raziskave === * Vzgoja in izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (1980){{COBISS|ID=9963008}} * Vzgoja in izobraževanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v procesu integracije (1983) {{COBISS|ID=20303360}} * Vrednotenje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju, ki so prilagojeni za učence z motnjami v telesnem in duševnem razvoju : [raziskovalna naloga] (1984){{COBISS|ID=8801034}} * Učenci na meji normalnih duševnih sposobnosti v osnovni šoli,didaktično metodični vidiki, (Vzgoja in izobraževanje v osnovni šoli) (1985) {{COBISS|ID=11203840}} * Preobrazba in posodabljanje sistema in procesa vzgoje in izobraževanja (1988) {{COBISS|ID=106312960}}] * Zgodnji interventni programi za otroke in mladino z motnjami v razvoju, (Preobrazba in posodabljanje sistema vzgoje in izobraževanja) (1989) {{COBISS|ID=59680512}} * Pogovor o vzgoji. 2. Natis (1992) {{COBISS|ID=29325568}} * Izbrana poglavja o vzgoji (1994) {{COBISS|ID=40892416}} * Družina v socializacijskih procesih družbe (1996) {{COBISS|ID=159575}} === Strokovni prispevki === * Igrajmo se, premagajmo težave : vaje za otroke s specifičnimi učnimi težavami  (1970) {{COBISS|ID=9607778}} * Šolska učna zmogljivost in prilagajanje osnovne šole manj sposobnim učencem, Šola in razvoj osebnosti, Program življenja in dela šole v funkciji razvoja osebnosti (1987) {{COBISS|ID=15193344}} * Šolska učna zmogljivost in prilagajanje osnovne šole manj sposobnim učencem, Drugačnost otrok v naši šoli (1987) {{COBISS|ID=14450944}} * Vzgoja in izobraževanje otrok v bolnišnici : I. faza (1987) {{COBISS|ID=6786304}} * Razvoj posebne šole ob 30-letni osnovni šoli (1989) {{COBISS|ID=584279}} * Kako urejamo medsebojne odnose v šoli (1991) {{COBISS|ID=26789634}} * Vzgoja in izobraževanje morata dati življenjski zgled (1993) {{COBISS|ID=65367}} * Vzgoja v zbranosti (1993) {{COBISS|ID=38487}} * Vzgoja za vrednote v družini (1993) {{COBISS}} * Za prenovo slovenske pedagogike. Družina : slovenski katoliški tednik, ISSN 0416-3885. [Tiskana izd.], 1993 {{COBISS|ID=37975}} * Discussing education = Pogovor o vzgoji (1994) {{COBISS|ID=161623}} * Senzabilizacija vzgojiteljice za vzgojni proces (1994) [COBISS.SI-ID 45972480{{COBISS|COBISS=ID}} * Svetovni nazor in svetovnonazorska praznina med mladimi (1994) [COBISS.SI-ID 45797888{{COBISS|ID=45797888}} * Zakaj je toliko težav pri učenju (1994) [COBISS.SI-ID 45900032{{COBISS|ID=45900032}} * Agresivni vedenjski odzivi in vzgoja (1995) {{COBISS|ID=56069120}} * Agresivni vedenjski odzivi in vzgoja (1995) {{COBISS|ID=56542208}} * O etičnem kodeksu učiteljev. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno izobraževalnega dela, ISSN 0350-5065 (1995) {{COBISS|ID=55758592}} * Počitek, spanje, bioritem,ISSN 0354-0421 (1995) {{COBISS|ID=56733184}} * Skrb za učno manj uspešne učence v osnovnem izobraževanju, Problemi in rešitve zgodnjega všolanja otrok : primerjalna analiza izkušenj od vstopa otrok v šolo do zaključka prve stopnje obveznega šolanja v nekaterih evropskih državah in pri nas (1995) {{COBISS}} * Svetovalni centri v Belgiji, ISSN 0350-7521 (1995) {{COBISS|ID=49495}} * Šola med vrednoto znanja in diskriminativno funkcijo, Vzgoja, vrednote, cilji (1996) {{COBISS}} * Vrednote na podeželju (1996) {{COBISS|ID=121431}} * Vzgoja otrok za varnost in zaupanje (1996) {{COBISS|ID=125271}} * Etična vzgoja: zbornik simpozija (1997) {{COBISS|ID=68893952}} * Med znanstveno raziskovalnim delom in birokracijo., Znanje za razvoj slovenske družbe : "Delavnica 97" (1997) {{COBISS|ID=257623}} * Vrednote v političnem in izobraževalnem procesu ali vzgoja za demokracijo,  ISSN 0354-0421 (1997) {{COBISS|ID=175447}} * Zasvojenost. Naša družina (1997) {{COBISS|ID=259927}} * Družina in šola v socializacijskih procesih družbe: zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta (1998) {{COBISS|ID=421719}} * Femin'izem in matriarhalni princip v vzgoji, ISSN 0354-0421 (1998) {{COBISS|ID=74953728}} * Povezovanje družine in šole v Sloveniji in nekaterih drugih državah (1998) {{COBISS|ID=387159}} * Vzgoja nekoč in danes, ISSN 1318-9069 (1998) {{COBISS|ID=361559}}] * Dolžnostna razmerja: da bi bil učiteljski poklic spoštovan,  ISSN 0354-0421 (1999) {{COBISS|ID=3213641}} * Družbene spremembe in izobraževanja,  ISSN 0353-9369 (1998/99)  {{COBISS|ID=3189065}} * Enake možnosti za vse učence, ISSN 1580-0482 ( 2002) {{COBISS|ID=221395712}} * Obremenjenost in preobremenjenost s šolskim delom, ISSN 1580-0482 (2004) {{COBISS|ID=32705378}} * Aspergerjev sindrom (2007) {{COBISS|ID=232590336}} === Študij === * Diploma po študiju na Visoki defektološki školi Sveučilišta v Zagrebu z doseženo stopnjo profesorja defektologije (1972). Podatki o diplomi so razvidni v NUK-u, Ljubljana * ''Doktorska disertacija: Vzgoja in izobraževanje otrok s specifičnimi učnimi težavami (''1995) {{COBISS|ID=47704320}} === Priznanja === * Častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije (27. 9. 2008) * Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015) * Srebrno priznanje občine Komenda (15. 5. 2018) * Zahvala Zavoda sv. Stanislava za požrtvovalno delo v odboru za ustanovitev Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani Šentvid (7. 11. 2018) * Zlata Maroltova značka za 15. letno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklore (22. 2. 2019) * Zahvala za sprejetje Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in drugih osamosvojitvenih aktov. Društvo poslance 90 (december 2021) * Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno zvestobo v Gorniškem klubu dr, Henrik Tuma (23, oktober 2025) * Plaketa Slovenskega gorniškega kluba "Skala" ob 30. obletnici postavitve križa na Škrlatici, 2740 m (19. september 2026) {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerovnik, Angelca}} [[Kategorija:Slovenski defektologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Žerovnik, Angelca]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Žerovnik, Angelca]] rwcsupftir8z94pu11dy6y25b8b1ffo Domantas Antanavičius 0 472355 6753359 6750480 2026-09-21T09:30:32Z Makenzis 158308 6753359 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Domantas Antanavičius | height = 176 cm | currentclub = [[FK Sūduva]] | clubnumber = | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2015–2018 | clubs1 = [[FK Sūduva|Sūduva]] | caps1 = 28 | goals1 = 0 | years2 = 2015–2018 | clubs2 = → Sūduva B ''(pos.)'' | caps2 = ? | goals2 = ? | years3 = 2018–2019 | clubs3 = [[FC Stumbras|Stumbras]] | caps3 = 18 | goals3 = 1 | years4 = 2018–2019 | clubs4 = → Stumbras B ''(pos.)'' | caps4 = 12 | goals4 = 4 | years5 = 2019 | clubs5 = [[Maardu LM|Maardu]] | caps5 = 13 | goals5 = 1 | years6 = 2020 | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | caps6 = 9 | goals6 = 0 | years7 = 2020 | clubs7 = → [[NK Triglav]] ''(pos.)'' | caps7 = 1 | goals7 = 0 | years8 = 2021 | clubs8 = → [[FK Panevėžys|Panevėžys]] ''(pos.)'' | caps8 = 32 | goals8 = 0 | years9 = 2022–2023 | clubs9 = [[FK Atyrau|Atyrau]] | caps9 = 39 | goals9 = 0 | years10 = 2024–2025 | clubs10 = [[FC Hegelmann]] | caps10 = 69 | goals10 = 5 | years11 = 2026– | clubs11 = [[FK Sūduva|Sūduva]] | caps11 = 13 | goals11 = 0 | nationalyears1 = 2024– | nationalteam1 = Litwa | nationalcaps1 = {{0}}4 | nationalgoals1 = 0 }} '''Domantas Antanavičius''', [[Litovci|litovski]] [[nogometaš]], * [[18. november]]a [[1998]], [[Marijampolė]]. Antanavičius je [[Litovci|litovski]] nogometni reprezentant (U-17, U-18, U-19, U-21),ki igra na poziciji [[Vezni igralec (nogomet)|Veznega igralca]]. Trenutno igra za [[NK Celje|Celje]].<ref>{{Navedi splet|title=Domantas Antanavičius, sveiki atvykę į Celje!|url=https://www.nk-celje.si/sl/novica/domantas-antanavicius-sveiki-atvyk-celje-849|website=www.nk-celje.si|accessdate=2021-06-21}}</ref> ==Klubska kariera== {| border=1 cellpadding=3 style="border-collapse: collapse;" |- align=center style=background:#efefefe |- bgcolor="#F0E68C" align="center" ! Sezona ! Klub ! Država ! Liga ! Nastopov ! Golov |- |- | 2026– | align=center | [[FK Sūduva|Sūduva]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[TOPLYGA|I]]''' | align=center | 13 | align=center | 0 |- |- bgcolor=#dddddd | 2024–2025 | align=center | [[FC Hegelmann|Hegelmann]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 69 | align=center | 5 |- | 2022–2023 | align=center | [[FK Atyrau|Atyrau]] | align=center | {{flagicon|KAZ}} | align=center | '''[[Premier Liqasi|I]]''' | align=center | 39 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd | 2021 | align=center | [[FK Panevėžys|Panevėžys]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 32 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd | 2020 | align=center | [[NK Triglav|Triglav]] | align=center | {{flagicon|SLO}} | align=center | '''[[Druga slovenska nogometna liga|II]]''' | align=center | 1 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |- |- bgcolor=#dddddd | 2020 | align=center | [[NK Celje|Celje]] | align=center | {{flagicon|SLO}} | align=center | '''[[Prva slovenska nogometna liga|I]]''' | align=center | 9 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |- | 2019 | align=center | [[Maardu LM|Maardu]] | align=center | {{flagicon|EST}} | align=center | '''[[Meistriliiga|I]]''' | align=center | 13 | align=center | 1 |- bgcolor=#dddddd |- | 2018–2019 | align=center | [[FC Stumbras|Stumbras]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 18 | align=center | 1 |- bgcolor=#dddddd |- | 2015–2018 | align=center | [[FK Sūduva|Sūduva]] | align=center | {{flagicon|LTU}} | align=center | '''[[A lyga|I]]''' | align=center | 28 | align=center | 0 |- bgcolor=#dddddd |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Antanavičius, Domantas}} [[Kategorija:Litovski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši FK Sūduve Marijampolė]] [[Kategorija:Nogometaši FC Stumbrasa]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši FK Panevėžysa]] [[Kategorija:Nogometaši Maardu Linnameeskonda]] [[Kategorija:Nogometaši FC Atirauja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Hegelmanna]] ea8b4pxbs6jr6raw6podgnefdhpvtr7 Bine Volčič 0 474597 6753216 6734527 2026-09-20T15:33:54Z ~2026-50957-48 266071 /* Zasebno */ 6753216 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Bine Volčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kuharski mojster]], * [[5. oktober]] [[1980]], [[Kranj]]<ref>https://vivi.si/chefi/bine-volcic/, vpogled: 3. 3. 2020.</ref><ref>https://www.fordmagazine.si/ambasadorji/bine-volcic/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200303183355/https://www.fordmagazine.si/ambasadorji/bine-volcic/ |date=2020-03-03 }}, vpogled: 3. 3. 2020.</ref> Šolal se je na srednji gostinski šoli v Radovljici in višji strokovni šoli na Bledu<ref name=siol/> ter se nato izpopolnjeval na pariški kuharski šoli Le Cordon Bleu.<ref>https://www.24ur.com/veriga-dobrih-ljudi/sredi-pariza-je-zivel-s-stirimi-evri-na-dan.html, vpogled: 3. 3. 2020.</ref> Po vrnitvi v Slovenijo je najprej delal v kuhinji v hotelu Livada v [[Moravske Toplice|Moravskih Toplicah]],<ref name=delo>https://www.delo.si/nedelo/z-binetom-se-nama-mora-nenehno-nekaj-dogajati.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200303182842/https://www.delo.si/nedelo/z-binetom-se-nama-mora-nenehno-nekaj-dogajati.html |date=2020-03-03 }}, vpogled: 3. 3. 2020.</ref> potem pa je leta 2011 prevzel restavracijo Promenada na [[Bled]]<nowiki/>u.<ref name=rtv1/><ref name=siol>https://siol.net/trendi/kulinarika/na-bledu-bo-kuharja-nasledil-bine-volcic-49682, vpogled: 3. 3. 2020.</ref> Po odhodu iz Promenade je leta 2016 odprl svojo restavracijo v Ljubljani.<ref name=delo/> Slovenskemu občinstvu je postal znan s sodelovanjem v kuharskih televizijskih resničnostnih oddajah [[Gostilna išče šefa|''Gostilna išče šefa'']]<ref name=rtv1>https://www.rtvslo.si/moja-generacija/bine-volcic-tudi-jaz-imam-rad-pohan-sir-dunajca-in-pecenko/366419, vpogled: 3. 3. 2020.</ref><ref>https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/kulinarika/gostilna-isce-sefa/393880, vpogled: 3. 3. 2020.</ref> in [[MasterChef Slovenija|''MasterChef Slovenija'']].<ref>https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/bine-volcic-642230 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200303182042/https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/bine-volcic-642230 |date=2020-03-03 }}, vpogled: 3. 3. 2020.</ref> === Zasebno === Z ženo Katarino ima dva otroka.<ref name="delo" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Volčič, Bine}} [[Kategorija:Slovenski kuharji]] 17sk08vmzyps4z00jhue3dgqlxjb83c Seznam ganskih politikov 0 477413 6753351 5503111 2026-09-21T09:07:25Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6753351 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Ganci|ganskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Gancev|Gana|ganskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ignatius Kutu Acheampong]] * [[Akwasi Afrifa]] * [[Fred Akuffo]] * [[Nana Akufo-Addo]] * [[Rebecca Akufo-Addo]] * [[Joseph Arthur Ankrah]] * [[Joyce Aryee]] * [[Kofi Awoonor]] == B == * [[Mahamudu Bawumia]] == K == * [[Emmanuel Kwasi Kotoka]] * [[John Kufuor]] == M == * [[John Mahama]] * [[John Atta Mills]] == N == * [[Kwame Nkrumah]] == Q == * [[Alex Quaison-Sackey]] == R == * [[Jerry Rawlings]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Gancev|Politiki]] [[Kategorija:Ganski politiki|*]] ra2ozbaxo8kzc9wyjfnp8jxwbaerkse Izabal (jezero) 0 480363 6753205 6752886 2026-09-20T14:31:36Z Ljuba24b 92351 dp 6753205 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Jezero Izabal | image_lake = Lake Izabal NASA.jpg | caption_lake = satelitska slika ([[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Izabal (departma)|Izabal]], [[Gvatemala]] | coords = {{koord|15.5|N|89.2|W|type:waterbody_region:CN}} | type = | inflow = Polochic | outflow = Rio Dulce | catchment = | basin_countries = Gvatemala | length = 48 km | width = 24 km | area = km² | depth = | max-depth = 16 m | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | frozen = | islands = | cities = [[El Estor]] | reference = <ref name=asdf>{{cite web | url=http://www.insivumeh.gob.gt/hidrologia/lagos.htm | title=Indice de lagos | author=INSIVUMEH | accessdate=13 July 2008 }}</ref> | extra = {{Location map |Gvatemala |border = none |lat = 15.5 |long = -89.2 |width = 260 |float = center |relief = yes |caption = Lega jezera na zemljevidu Gvatemale }} }} '''Jezero Izabal''' ({{jezik-es|Lago de Izabal}}, znan tudi kot ''Golfo Dulce'' – Sladki zaliv) je največje [[jezero]] v [[Gvatemala|Gvatemali]], ki leži v istoimenski provinci na vzhodu države. Meri približno 48 km v dolžino in 24 km v širino ter je s površino 589 km²<ref>[https://pubs.geoscienceworld.org/gsa/geology/article/50/1/86/608090/New-estimates-of-the-magnitude-of-the-sea-level]</ref> tretje največje jezero v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] (za [[Nikaragovsko jezero|Nikaragovskim]] in [[Managovsko jezero|Managovskim jezerom]]). [[slika:Festung am Lago Izabal,Guatemala.JPG|thumb|Španska [[Utrdba San Felipe de Lara]]]] == Geografija == Leži na ravnici, ki jo tvori prelomnica med gorovji Sierra de Santa Cruz in Sierra Chamá na severu ter Sierra de las Minas in Montaiias del Mico na jugu, približno v smeri vzhod–zahod. Največja globina v sredini jezerske kotanje znaša približno 16 m, pri čemer je gladina le nekaj metrov nad morsko gladino, torej je večina jezera [[kriptodepresija]]. Obsega površino 589,6 km². Njegov glavni pritok je reka Río Polochic na zahodu, ki zagotavlja 70 odstotkov vodne mase.<ref>Unipesca/Aeci, 2004</ref> Ker je povezano z odprtim morjem, je imelo jezero vedno velik pomen za plovbo in posledično za trgovino. Španski kolonialni vladarji so se morali pogosto braniti pred napadi britanskih piratov, zato so leta 1652 na najožjem delu jezera, blizu njegovega severovzhodnega konca, zgradili trdnjavo [[Utrdba San Felipe de Lara|Castillo de San Felipe de Lara]]. Kasneje so jo večkrat prezidali, zdaj pa je obnovljena kot narodni spomenik. Danes sta jezero in njegova okolica pomembna za turizem. Mesto El Estor leži na severozahodnem koncu jezera in predstavlja edino cestno povezavo z regijo Alta Verapaz v osrednji Gvatemali. Redne ladijske linije delujejo le med krajema El Relleno in Livingston, ne pa prek samega jezera. Povezave od Livingstona do El Estorja prek El Rellena (ali Castillo San Felipe) zagotavlja manjše število zasebnih lastnikov čolnov. Jezero Izabal je nastalo s tektonskimi premiki plošč in je del prelomnega sistema Polochic-Motagua (PMFS), kjer se stikata karibska in severnoameriška plošča. Jezero je nastalo, ko se je severnoameriška plošča oddaljevala od karibske plošče, s čimer je nastala tako imenovana »raztezna kotlina« ({{langx|en|pull-apart basin}}). Verjetno je nastalo v zgodnjem [[miocen]]u, pred približno 20 milijoni let.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.icdp-online.org/projects/world/north-and-central-america/lake-izabal-guatemala/ |titel=Lake Izabal |datum=2020-10-01 |abruf=2023-11-01 |archiv-datum=2020-10-01 |archiv-url=https://web.archive.org/web/20201001150936/https://www.icdp-online.org/projects/world/north-and-central-america/lake-izabal-guatemala/ |offline= |archiv-bot=2025-07-29 00:48:09 InternetArchiveBot }}</ref> [[Rio Dulce]] je plovna, zato je bilo jezero v kolonialnem času pomembno kot trgovska pot za pridelke z višavij zahodno od jezera. Komercialni [[ribolov]] se v novejših časih osredotoča na morske ribe, odporne na nizko slanost, ki živijo v jezeru, kot je [[ostrižnjaki|ostrižnjak]] vrste ''Centropomus undecimalis''. Poleg tega so v okolici jezera kopali [[nikelj]]. == Rastlinstvo in živalstvo == Več območij v okolici jezera je razglašenih za naravne rezervate in narodni park; deli samega jezera so pod zaščito od leta 2004. Na zahodni obali je naravni park Bocas Del Polochic. Na vzhodu, pri iztoku iz jezera, leži narodni park Rio Dulce. === Rastlinstvo === Obale jezera porašča vlažen do zelo vlažen [[tropski deževni gozd]] s tipičnim rastjem, razen na območjih, kjer so zemljišča izkrčili za kmetijstvo in naselja. Zaradi prevladujočih smeri vetra in odtekanja hranil s kopnega je vzhodni del jezera močno porasel z [[vodna hijacinta|vodno hijacinto]]. Poleg tega v jezeru uspeva še 24 drugih vrst vodnih rastlin. === Živalstvo === Jezero je dom vsaj trem endemičnim vrstam rib ter približno 30 drugim vrstam rib, 280 vrstam ptic in številnim vrstam dvoživk ter plazilcev. Ker je jezerska kotlina del državnih zavarovanih območij, so številne vrste, ki naseljujejo to regijo, zakonsko zaščitene v skladu z Rdečim seznamom, ki ga je objavil Nacionalni svet za zavarovana območja (CONAP) (Unipesca/Aeci, 2004). === Ribe === Najbolj izstopa prisotnost morskih bikov (''Carcharhinus leucas''), vrste, katere razširjenost je močno ogrožena. Na tem območju je endemična vrsta ciplja, ki jo lokalno imenujejo ''Tepemechín'' (''Agonostomus monticola''). Med pomembne gospodarsko izkoriščane ribe spadajo: ''Astyanax aeneus'' (lokalno znana kot ''Pepesca''); ''Centropomus ensiferus'' (znana tudi kot ''Robalito'') in večja vrsta ''Robalo'' (''Centropomus undecimalis''); ter atlantski tarpon (''Megalops atlanticus''), znan kot ''Sábalo'', ki velja za posebno poslastico. Poleg tega so v jezeru Izabal prisotne vrste, kot so: ''Eugerres plumieri'' (znana kot ''Mojarra''); ''Oligoplites palometa'' (imenovana ''Zapatera''); ''Parachromis motaguensis'' (znana kot ''Guapote Tigre''), vrsta ostrižnika; ''Mugil cephalus'' (znana kot ''Liseta''); ''Vieja maculicauda''; ''Poecilia gillii'' (imenovana ''Pupo'' ali kostariška molly); ''Pomadasys crocro'' (znana kot ''Ronco''); ter vrsta ''Brycon'' (''Brycon guatemalensis''), ki jo najdemo le v Gvatemali. V jezeru živijo tudi številne vrste somov, vključno z ''Hexanematichthys guatemalensis'', ''Rhamdia guatemalensis'' in ''Ariopsis seemanni'' (lokalno znano kot ''Quixque''). Nilska tilapija (''Oreochromis niloticus''), vrsta, ki izvira iz Afrike, je bila vnesena zaradi ribogojstva; lokalni ribiči jo poznajo pod imenom ''Tilapa''. === Drugi prebivalci jezera === Najbolj izstopa prisotnost [[Morske krave|morskih krav]]. Vendar pa je populacija Karibskega lamantina (''Trichechus manatus'') močno ogrožena in strogo zaščitena. Enako ogrožen je kajman očalar (''Caiman crocodilus''), ki ga najdemo predvsem na južni obali. Med pomembne rake sodita kozica ''Litopenaeus vannamei'' in modri rak (''Callinectes sapidus''). Jezero služi tudi kot gnezdišče in počivališče številnim vrstam ptic, kot so čaplje in pelikani. == Onesnaževanje okolja == Švicarska družba Solway Group upravlja rudnik niklja Fénix v kraju El Estor ob jezeru Izabal.<ref>{{navedi knjigo |author=Hubert Spiegel |title=Salzburger Festspiele fordern Stellungnahme von umstrittenem Sponsor Solway Group |web=FAZ.NET |year=2022 |ISSN=0174-4909 |url=https://www.faz.net/aktuell/feuilleton/debatten/salzburger-festspiele-fordern-stellungnahme-von-umstrittenem-sponsor-solway-group-17973614.html }}</ref> Do prvega večjega primera onesnaženja jezera Izabal je prišlo leta 2017, ko je – verjetno zaradi močnega deževja – prelil izpustni kanal rudnika, zaradi česar se je voda delno obarvala rdeče (zaradi vsebnosti železa). Voda v jezeru je onesnažena s [[krom]]om, stranskim proizvodom pridobivanja niklja. Tveganja za zdravje se pojavijo pri koncentracijah, ki presegajo 90 mikrogramov na gram sedimenta; meritve iz leta 2017 pa so pokazale vrednosti v razponu od 580 do 2800 mikrogramov na gram sedimenta.<ref>{{Internetquelle |url=https://forbiddenstories.org/in-guatemala-the-devils-metal-is-ravaging-local-environments/ |titel=MINING SECRETS: In Guatemala, the “Devil’s Metal” Is Ravaging Local Environments {{!}} Forbidden Stories |sprache=en-US |abruf=2023-11-01}}</ref> Kot onesnaževala so bile zaznane tudi povišane ravni [[aluminij]]a, [[železo|železa]] in niklja. Zabeležen je bil drastičen upad števila avtohtonih vrst rib in karibskih morskih krav; ribe so močno onesnažene s težkimi kovinami, zato jih je težko prodati. Prah, ki nastaja pri izkopavanju v odprtem kopu v El Estoru, povzroča hudo onesnaženost zraka. Veter in dež sčasoma zaneseta nikljev prah v jezero Izabal, kjer škoduje lokalnemu rastlinstvu in živalstvu. Leta 2022 so strokovnjaki v bližini rudnika izmerili koncentracije niklja v drobnih delcih v razponu od 150 do 800 nanogramov.<ref>{{Internetquelle |autor=Lena Kampf, Palina Milling |url=https://www.tagesschau.de/investigativ/schmutziger-nickelabbau-guatemala-101.html |titel=Schmutziger Nickelabbau: Datenleak offenbart Bergbau-Geheimnisse |sprache=de |abruf=2023-11-01}}</ref> Za primerjavo: najvišja dovoljena meja v Evropski uniji znaša 20 nanogramov. Prebivalci v bližini rudnika vse pogosteje trpijo zaradi kožnih izpuščajev in težav z dihali, kot sta astma in bronhitis. Kemične in biološke analize ter analize fitoplanktona, opravljene leta 2003, kažejo, da je jezero Izabal [[Evtrofikacija|evtrofično]]; zanj so značilne visoke ravni hranil ([[fosfor]]ja in [[dušik]]a) ter prisotnost fitoplanktonskih organizmov, ki veljajo za kazalnike evtrofikacije jezera. Na degradacijo porečja jezera Izabal kažejo visoke ravni hranil, ki so posledica [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]] in neustreznih kmetijskih praks v celotnem porečju ter neposrednega izpuščanja neobdelane odpadne vode v reke in jezero Izabal. Pritoki jezera Izabal in reka Rio Dulce ter vasi ob teh vodah so bili prepoznani kot glavni viri onesnaževanja, ki predstavljajo večplastno grožnjo biotski raznovrstnosti reke in mokriščem biotopa Chocón Machacas ob reki Rio Dulce.<ref>Francisco Pérez: Contaminación en el ecosistema Lago de Izabal-Río Dulce-Bahía de Amatique, Guatemala (''Verschmutzung im Ökosystem Lago de Izabal-Río Dulce-Bahía de Amatique, Guatemala''), in Humedales de Iberoamérica. Experiencias de Estudio y Gestión. (S. 60–69), 2005; ISBN 959-270-061-3</ref> Vladne študije, ki jih je izvedel organ za upravljanje jezera, kažejo na izboljšanje kakovosti vode med letoma 2005 in 2011; povišanih ravni fosfatov po navedbah niso več zaznali. == Kultura == V okolici jezera živi več domorodnih skupnosti, med njimi Maji Q'eqchi'. [[Utrdba San Felipe de Lara]], zgrajen leta 1652 v čast sodniku Antoniu Lari Mangravu, je bil postavljen za zaščito regije pred pirati. == Zanimivosti == Po dešifriranju majevskega rokopisa iz Dresdna je ljubiteljski raziskovalec trdil, da je na tem območju stala starodavna majevska prestolnica Atlan, ki naj bi okoli leta 666 pr. n. št. potonila v jezeru. Mesto naj bi hranilo več kot 2100 zlatih plošč s skupno težo do osem ton. Vedno znova se pojavljajo posamezniki, ki želijo ta zaklad pridobiti z dna jezera, vendar znanstvene raziskave tej zgodbi ne pripisujejo nikakršne verodostojnosti. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi revijo |first1=Mark M. |last1=Brinson |first2=Frank G. |last2=Nordlie |year=1975 |title=II. Lakes. 8. Central and South America: Lake Izabal, Guatemala |journal=Internationale Vereinigung für theoretische und angewandte Limnologie: Verhandlungen |volume=19 |issue=2 |pages=1468–1479 |doi=10.1080/03680770.1974.11896206}} * {{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Lake-Izabal |title=Lake Izabal |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-28}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lago de Izabal}} * [http://www.deguate.com/geografia/article_411.shtml Opis in zgodovina] (španščina) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Gvatemale]] [[Kategorija:Jezera v Severni Ameriki]] 4xqtk3hdx5vsyfgzgat1n6hhvmsif8w Anica Šinkovec 0 493029 6753126 6455363 2026-09-20T12:37:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753126 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|image=}} '''Anica (Ančka) Šinkovec''', slovenska ljubiteljska [[gledališka igralka]], [[arhivarka]], * [[17. oktober]], [[1925]], [[Trzin pri Domžalah]], † [[17. junij]] [[2004]], [[Ljubljana]] == Življenje in delo == Rojena je bila 17. oktobra 1925 v Trzinu pri Domžalah. Z gledališko dejavnostjo se je začela ukvarjati že v osnovni šoli, kjer je nastopala in recitirala na proslavah in prireditvah. Resneje pa se je začela ukvarjati z gledališčem po vojni v Obrtniškem gledališču, kjer je sodelovala dve sezoni (med letoma 1946 in 1948). Igrala je predvsem manjše vloge. Bila je Mara v ''Viharju'', hčerka v komediji ''V Ljubljano jo dajmo'' avtorja [[Josip Ogrinec|Josipa Ogrinca]] ter žena v Nušićevem ''Navadnem človeku''. Zaposlena je bila kot tajnica [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališče ljubljanskega]] od ustanovitve (1951) do upokojitve leta 1979. Tajnica je bila tudi v Združenju slovenskih dramskih umetnikov. V [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskem gledališču]] Ljubljana je opravila avdicijo leta 1948 in prvič stopila na oder tega gledališča 4. 12. 1948 kot dekle v [[Anton Tomaž Linhart|Linhartovi]] veseloigri ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi|Matiček se ženi]]''. Njena zadnja vloga je bila vloga Grete v ''Kurbah'' režiserke Fede Šehović, ki je bila na sporedu v šestih sezonah zapored. Predstavo si je skupno ogledalo 14058 gledalk in gledalcev.<ref>{{Navedi splet|title=KURBE|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/832|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2021-02-28|archive-date=2025-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250222155015/https://repertoar.sigledal.org/predstava/832|url-status=dead}}</ref>Z igranjem je prenehala v sezoni 1999/2000. Za svoje delo v gledališču je prejela več nagrad, med drugim tudi nagrado Sklada Staneta Severja, Linhartovo listino in Linhartove značke. Bila je tudi koreografinja ljudskih plesov, vodja predstave, šepetalka, kasneje, ko se je upokojila, pa je skrbela za bogat arhiv gledališča in za statistiko nastopov igralcev.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana ob 90-letnici|url=https://issuu.com/sentjakob/docs/zbornik_90_sg/122|website=Issuu|accessdate=2021-03-06|language=en|last=4263558|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011928/https://issuu.com/sentjakob/docs/zbornik_90_sg/122|url-status=dead}}</ref> Umrla je 17. junija 2004, pokopana je v Ljubljani. Ob njeni smrti je Ira Ratej, dramaturginja [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]], zapisala ''In memoriam'', ki je bil objavljen v Gledališkem listu Mestnega gledališča ljubljanskega<ref>{{Navedi splet|title=Anica Šinkovec : in memoriam :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/235617024|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-03-03|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Opisala jo je kot žensko iz ozadja, ki je svoje delo opravljala s srcem, skrbela je za dobrobit gledališke hiše in ustvarjalcev. Odlikovali so jo zanos in vztrajnost, požrtvovalnost in borbenost (Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega. ISSN 1580-9609. - Letn. 55, št. 3 (2004/05), str. 118-119). == Delo v Šentjakobskem gledališču Ljubljana == Odigrala je 110 vlog v 2291 nastopih. V arhivu Šentjakobskega gledališča Ljubljana (2021) navajajo, da je 500. nastop imela leta 19991 (''Martin Kačur''), deset let kasneje je odigrala svoj 1000. nastop, leta 1981 pa 1500. nastop (''Ujež''). 2000. nastop je bil leta 1992. === Seznam vlog v Šentjakobskem gledališču (izbor) === {| class="wikitable" |Sezona |Naslov predstave |Vloga |- |Sezona 1968/1969 |''Sosedov sin'' |Smrekarica |- |Sezona 1968/1969 |''Pepelka'' |Dvorna dama |- |Sezona 1968/1969 |''Vdova Rošlinka'' |Tončka |- |Sezona 1970/1971 |''Martin Kačur'' |Natakarica |- |Sezona 1970/1971 |''Ples v Trnovem'' |Žena |- |Sezona 1970/1971 |''Miklova Zala'' |Dekle pl. |- |Sezona 1970/1971 |''Lumpacij vagabundus ali Zanikrna trojica'' |Krčmarica |- |Sezona 1970/1971 |''Najlepša roža'' |Cesarična |- |Sezona 1970/1971 |''Tihotapec'' |Neža |- |Sezona 1970/1971 |''Mati'' |recital |- |Sezona 1970/1971 |''Razbiti vrč'' |Brigita |- |Sezona 1972/1973 |''Matura'' |Kajaznica |- |Sezona 1972/1973 |''Tripče de Utolče'' |Džove |- |Sezona 1972/1973 |''Dom Bernarde Albe'' |Prudenza |- |Sezona 1973/1974 |''Kastelka'' |Polona |- |Sezona 1974/1975 |''Pernjakovi'' |Beračica |- |Sezona 1974/1975 |''Osem žensk'' |Avgustine |- |Sezona 1974/1975 |''Naši trije angeli'' |Gospa Parole |- |Sezona 1975/1976 |''Ščuke pa ni'' |Kalandrovca |- |Sezona 1976/1977 |''Dobro jutro'' |Starka |- |Sezona 1976/1977 |''Gospa ministrica'' |Teta Savka |- |Sezona 1978/1979 |''Pena'' |Višovnik |- |Sezona 1978/1979 |''Brezjansko polje'' |Jera |- |Sezona 1978/1979 |''Svet brez sovraštva'' |Mojskrica |- |Sezona 1979/1980 |''Ujež'' |Živanović |- |Sezona 1980/1981 |''Nagačeni ptič'' |Žena stranka |- |Sezona 1980/1981 |''Zlati oktober'' |Betka |- |Sezona 1981/1982 |''Pepelka'' |Valpurga |- |Sezona 1983 |''Mandragola'' |Sostrata |- |Sezona 1985 |''Jurček'' |Nevihta |- |Sezona 1984/1985 |''Naj poje čuk'' |Žena |- |Sezona 1984/1985 |''Snubačka'' |Gartruda |- |Sezona 1985/1986 |''Po Magritu'' |Mati |- |Sezona 1986/1987 |''Tepeni inšpektor'' |Zdravnica |- |Sezona 1986/1987 |''Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic'' |Babica |- |Sezona 1987/1988 |''To je za znoret'' |Ga. Firbec |- |Sezona 1987/1988 |''Veter v vejah sasafrasa'' |Caroline Rochfeler |- |Sezona 1987/1988 |''Vsi, ki smo ga imeli radi'' |Vida |- |Sezona 1988/1989 |''Sneguljčica'' |Ogledalo |- |Sezona 1989/1990 |''Spodnje perilo z napako'' |Sodnica |- |Sezona 1989/1990 |''Pepelka'' |Dobra žena |- |Sezona 1990/1991 |''Komedija o loncu'' |Evnomija |- |Sezona 1991/1992 |''Trije mušketirje'' |D'Artagnanova mati |- |Sezona 1991/1992 |''Srce igračk'' |Kraljica |- |''Sezona 1992/1993'' |Ukradeni princ |Sing Lu |- |Sezona 1993/1994 |''Deseti brat'' |Dr. Vencljeva, Micka |- |Sezona 1995/1996 |''Kurbe'' |Greta |- |Sezona 1995/1996 |''Ameriški blues'' |Teta Rose |- |Sezona 1996/1997 |''Pod svobodnim soncem'' |Sestra |} == Sodelovanje pri filmih in radijski igri == '''Film''' * 1987: ''Suha veja'' (igralka) * 1986: ''Zima'' (igralka) * 1962: ''Amfitrion'' 38 (šepetalka) '''Radijska igra''' I[[Ivan Mrak|van Mrak]]: ''[https://ars.rtvslo.si/2017/08/ivan-mrak-van-goghov-vidov-ples/ Van Goghov vidov ples]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'' == Nagrade == Za svoje delo na kulturnem področju je bila večkrat nagrajena, in sicer: * 1997: 50 let dela v Šentjakobskem gledališču<ref name="#1"/> * 1997: nagrada Sklada [[Stane Sever|Staneta Severja]] * 1995: Linhartova listina<ref>{{Navedi splet|title=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/linhartova_listina_seznam.htm|website=www.jskd.si|accessdate=2021-02-28}}</ref> * 1994: Zlati prstan Šentjakobskega gledališča * 1994: 45 let dela v Šentjakobskem gledališču * 1985: Linhartova značka za 30 let * 1981: Harlekin ob 60-letnici gledališča * 1973: Maska Šentjakobskega gledališča za 25 let dela * 1967: Linhartova značka == Viri in literatura == * Arhiv Šentjakobskega gledališča Ljubljana (2021). * Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega (Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega. ISSN 1580-9609. - Letn. 55, št. 3 (2004/05), str. 118-119). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=13822&amp;l=0 Anica Šinkovec na eKumba AGRFT] [https://bsf.si/sl/ime/anica-sinkovec/ Anica Šinkovec na BSF] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šinkovec, Anica}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] 9zwvpebcdmuj567rjdv8y548zet3lf7 Andreja Inkret 0 493136 6753100 6494314 2026-09-20T12:04:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753100 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{infopolje oseba}} '''Andreja Inkret''', rojena 25. maja 1973, je slovenska filozofinja. Ukvarja se z raziskovanjem antične dramatike, prevaja različna dela iz grščine in piše razprave, knjižne ocene in članke.<ref name=":0" /> == Življenjepis == Leta 1999 je diplomirala na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani z deloma Aristofan v Rimu in Aristofanove Žabe, kot besedilo za gledališče (mentor akad. Kajetan Gantar). Študij je nadaljevala v Veliki Britaniji in leta 2002 na univerzi v Cambridgeu z nalogo Gledališča konvencij: Aristofan in moderna uprizoritev (mentorica P.E.Easterling) pridobila naziv Master of Philosophy (Mojster filozofije). Leta 2011 je doktorirala na univerzi v Oxfordu s tezo Igra v igri in sorodne dramske oblike v grški drami (mentor prof. O. Taplin). Predvsem se ukvarja z raziskovanjem antičnega gledališča in dramatike ter modernih postavitev antičnih dramskih besedil na oder. Deluje tudi kot koordinatorka posodobitvenih programov za učitelje latinščine in grščine. Ukvarja se tudi s prevajanjem besedil, pisanjem člankov in ocenjevanjem knjižnih del. Med letoma 2008 in 2012 je bila zaposlena kot profesorica latinščine na Škofijski gimnaziji v Vipavi in kot samostojna ustvarjalka na področju kulture. Leta 2012 se je zaposlila na Filozofski fakulteti in kasneje poučevala latinščino (intenzivni tečaj), grščino (intenzivni tečaj), grščino (za študente latinščine), grščino za filozofe (za študente filozofije), staro grščino (za študente primerjalnega jezikoslovja), latinščino (za študente grščine). Na drugi stopnji je poučevala tudi didaktiko latinščine (vaje) in didaktiko grščine (vaje). ---<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://ff.classics.si/employees/asist-andreja-inkret/|title=doc.dr. Andreja Inkret|accessdate=2. 1. 2021|archive-date=2020-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20201203111729/https://ff.classics.si/employees/asist-andreja-inkret/|url-status=dead}}</ref> == Bibliografija == === Knjige === -Aristofan. Ose. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2011. (prevod, komentar, spremna beseda). -Aristofan. Praznovalke tezmoforij, Žabe. Ljubljana: Mladinska knjiga (zbirka Kondor), 2003. (prevod, komentar, spremna beseda). -Slovenski literarni junaki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. (v soavtorstvu s Klemnom Lahom); predstavlja literarne osebe iz skoraj 500 slovenskih literarnih del. Leksikon je sestavljen iz treh delov: 1. uvodni del z navodili za uporabo, 2. osrednji del z več kot 1000 gesli, 3. kazala naslovov in avtorjev. V uvodu avtorja razložita, da je naslov samo delno ustrezen, ker ne obravnava vseh literarnih junakov. Leksikon obravnava tudi literarne junake iz evropskega in neevropskega literarnega prostora.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Slovenski literarni junaki|last=Inkret|first=Andreja|publisher=Mladinska knjiga|year=2002|isbn=86-11-16116-5|location=Ljubljana|cobiss=115028224}}</ref> === Razprave === -»Agnieszka, Antigona: motiv Antigone v Katinu Andrzeja Wajde in Antigoni Dominika Smoleta.« Musis amicus. Posebna številka ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja. Keria XII, 2–3 (2010): 361–77. -»A note on the Slovenian Oresteia jubilee.« Eirene, Studia Graeca et Latina XLV (2009): 103–8. -»Nekaj misli o dveh slovenskih Orestejah.« Keria XI, 2 (2009): 157–61. -»Ajshilova Oresteja v Korunovem theatronu.« V: Oresteja ’68, ur. M. Kreft, 30–54. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2008. -»Aristofanovo gledališče.« Keria IV, 2 (2002): 71–80. === Članki === -»Ko moški obmolknejo.« Gledališki list Mestnega gledališča ljubljanskega, letn. 64, št. 8 (2013÷2014): 17–21. Podobno kot njena moderna različica, ki jo je ustvaril Andrej Rozman Roza, starogrška Lizistrata sprevidi, da bodo morale v slabo moško politiko, ki se napaja v stalnih vojnah, poseči ženske. Domisli se svojevrstnega orožja – seksualne stavke. A antična junakinja ob tem ne živi v izmišljeni Lepeniji, ki je v stalni vojni s sosednjo Krasonijo, kot njena moderna inačica, temveč (kot se za staro komedijo spodobi) kar v Atenah in v Aristofanovi sodobnosti: starogrška Lizistrata skupaj s somišljenicami torej naredi mir med Atenami in Šparto, dvema zagrizeno sovražnima državama, ki sta bili leta 411 pr. n. št., ko je bila uprizorjena Lizistrata, v vojni že vrsto let.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/gl_lizistrata_low.pdf|title=Lizistrata(gledališki list)|accessdate=2. 1. 2021|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122221501/https://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/gl_lizistrata_low.pdf|url-status=dead}}</ref> - »Otototoi popoi da.« Gledališki list SNG Drama Ljubljana 5 (2008-09): 77–82. - »Cambridge, Cambridge.« Monitor ISH III, 1–2 (2001): 288–90. - »Membrum virile te gleda!« Emzin VIII/1–2 (1998): 62–3.<ref name=":0" /> === Prevodi === - Aristofan. Ose. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2011. - Aristofan. Praznovalke tezmoforij, Žabe. Ljubljana: Mladinska knjiga (zbirka Kondor), 2003. - Knox, B. M. W., Easterling, P. E.. »Knjige in bralci v grškem svetu.« Nova revija 26, 304, 306 (avg./sep./okt. 2007): 163–185.<ref name=":0" /> === Knjižne ocene === -»O sreči, svobodi in ›sebi.‹ (Seneka, O srečnem življenju in druge razprave; Epiktet, Izbrane diatribe in priročnik, prev. B. Senegačnik).« Revija 2000, št. 148, 149, 150 (2002): 295–299. - »Živ odnos do gledališča (L. Kralj, Teorija drame, Ljubljana 1998).« Razgledi 15 (1999): 17. - »Zgodba o dramaturgiji (B. Lukan, Dramaturške figure, Ljubljana 1998).« Razgledi 24 (1998): 20. - »Filološka natančnost (B. Hartman, Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne, Maribor 1996).« Razgledi 8 (1997): 20.<ref name=":0" /> === Kolumne === -»Zelenomodro in modri.« Delo (Književni listi), 15.6.2011. -»Pomladna.« Delo (Književni listi), 13.4.2011. -»Kdo je napisal Ajshila?« Delo (Književni listi), 22.12.2010. -»Persona, duša in prosopon.« Delo (Književni listi), 29.9.2010. -»Praznične naložbe.« Delo (Književni listi), 23.12.2009. -»Kdo je komodumenos?« Delo (Književni listi),10.6.2009. -»Za theorikon!« Delo (Književni listi), 15.4.2009.<ref name=":0" /> === Drugo === Ukvarjala se je tudi z radijskimi literarnimi programi kot npr.: Ajshilova Oresteja v štirih slovenskih prevodih na Radiju Slovenija in Aristofan, Žabe, leta 1998 prav tako na Radiju Slovenija. Sodelovala je pri uprizarjanju oz. objavljanju dramskih besedil kot so Aristofanove Žabe (2002), Antigona (2000) in Jože ali Nazadek v Mačjem logu (1997). Predavala pa je tudi na posodobitvenih seminarjih za učitelje latinščine in stare grščine. ---<ref name=":0" /> == Viri == Doc. dr. Andreja Inkret.(internet). Dostopno na: https://ff.classics.si/employees/asist-andreja-inkret/.<ref name=":0" /> Gledališki list-SIGLEDAL. (internet). Dostopno na naslovu: https://veza.sigledal.org/media/uploads/Dokumenti/gledali-ki-listi/gl_lizistrata_low.pdf.<ref name=":2" /> Lah, K. in Inkret, A. 2002. Slovenski literarni junaki. Ljubljana: Mladinska Knjiga.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Inkret, Andreja}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Oxfordu]] p3t1p5osyxsr2mwvkco92l2t2z7o9w9 Mladi forum Socialnih demokratov 0 493162 6753250 6500284 2026-09-20T18:21:33Z HenrikBaun 178102 vodstvo 6753250 wikitext text/x-wiki G{{Infobox political party | country = Slovenia | position = [[leva sredina]] | colorcode = #ce0f02 | logo = [[Slika:Mladi forum sd.jpg|150px]] | president = Žak Gajšak | secretary_general = Jan Zupan | foundation = 3. marec 1990 | merger = | headquarters = [[Ljubljana]] | ideology = [[socialna demokracija]] | international = Mednarodna zveza socialistične mladine (IUSY) | youth_wing = | european = Evropska socialistična mladina (YES) | europarl = | colours = [[rdeča]] | seats1_title = | seats1 = | seats2_title = | seats2 = | website = https://mladiforum.org/ | Podpredsednik = | Podpredsednica = }} '''Mladi forum Socialnih demokratov''', pogosto le '''Mladi forum''', (kratica '''MF''') je slovenska mladinska politična organizacija, ki deluje kot podmladek stranke [[Socialni demokrati]] (SD). Ustanovljena je bila 3. marca 1990. Gre za eno najstarejših demokratičnih političnih organizacij mladih v samostojni [[Slovenija|Sloveniji]]. Organizacija v svojem delovanju združuje mlade v starosti od 15 do 32 let. Podmladek deluje v obliki avtonomnih lokalnih odborov, ki so zastopani v vseh [[Statistične regije Slovenije|slovenskih regijah]]. Mladi forum je ustanovni član [[Mladinski svet Slovenije|Mladinskega sveta Slovenije]] in je pridružen družini Mladih evropskih socialistov (YES) ter Mednarodni zvezi socialistične mladine (IUSY).<ref>{{Navedi splet|title=Statut|url=http://mf-vrtnica.si/statut|website=Mladi forum Vrtnica|accessdate=2021-03-01|language=en-GB}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladi forum SD {{!}} SD Velenje|url=https://www.sd-velenje.si/page/mladi-forum/|website=www.sd-velenje.si|accessdate=2021-03-01}}</ref> == Organizacija == ==== Predsedniki ==== [[Slika:Kongres Mladi forum SD.jpg|thumb|right|250px|Skupinska slika ob koncu 24. kongresa Mladega foruma SD.]] {| class="wikitable" ! !Predsednik !Mandat |- !1. |<center>[[Borut Pahor|'''Borut Pahor''']]</center> |<center>1990–1992</center> |- !2. |<center>'''Danilo Tomšič'''</center> |<center>1992–1996</center> |- !3. |<center>'''Ivi Žlogar Olenik'''</center> |<center>1996–1998</center> |- !4. |<center>'''Lojze Pečan'''</center> |<center>1998</center> |- !5. |<center>'''Jernej Brvar'''</center> |<center>''1998 (v. d.)''</center> |- !6. |<center>'''Sebastjan Jeretič'''</center> |<center>1998–1999</center> |- !7. |<center>'''Žiga Čebulj'''</center> |<center>''1999 (v. d.)''</center> |- !8. |<center>[[Aljuš Pertinač|'''Aljuš Pertinač''']]</center> |<center>1999–2001</center> |- !9. |<center>'''Luka Juri'''</center> |<center>2001–2003</center> |- !10. |<center>[[Dejan Levanič|'''Dejan Levanič''']]</center> |<center>2003–2007</center> |- !11. |<center>'''Marko Baruca'''</center> |<center>2007–2009</center> |- !12. |<center>'''Marko Kastelic'''</center> |<center>2009–2012</center> |- !13. |<center>'''Jan Škoberne'''</center> |<center>2012–2016</center> |- !14. |<center>'''Žiga Štajnbaher'''</center> |<center>2016–2017</center> |- !15. |<center>'''Andrej Omerzel'''</center> |<center>2017–2019</center> |- !16. |<center>'''Luka Goršek'''</center> |<center>2019–2024</center> |- !17. |<center>'''Miha Kovačič'''</center> |<center>2024–2026</center> |- !18. |<center>'''Žak Gajšak'''</center> |<center>2026–''danes''</center> |} ==== Regijska in lokalna razdelitev ==== Mladi forum SD je organiziran v 61 lokalnih klubov, ki so razdeljeni v 14 regij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Vloga in moč podmladkov slovenskih političnih strank v slovenskem političnem prostoru|last=Novak|first=Denis|publisher=UL Fakulteta za družbene vede|year=2005|location=Ljubljana|page=38}}</ref> {| class="wikitable" ! !Regijska enota !Število lokalnih klubov |- !1. |<center>'''Istra'''</center> |<center>5</center> |- !2. |<center>'''Severna Primorska'''</center> |<center>6</center> |- !3. |<center>'''Notranjska'''</center> |<center>2</center> |- !4. |<center>'''Osrednjeslovenska'''</center> |<center>6</center> |- !5. |<center>'''Gorenjska'''</center> |<center>5</center> |- !6. |<center>'''Dolenjska in Bela krajina'''</center> |<center>5</center> |- !7. |<center>'''Zasavje'''</center> |<center>3</center> |- !8. |<center>'''Posavje'''</center> |<center>1</center> |- !9. |<center>'''Celjska'''</center> |<center>8</center> |- !10. |<center>'''Savinjsko-Šaleška</center> |<center>1</center> |- !11. |<center>'''Koroška'''</center> |<center>4</center> |- !12. |<center>'''Zgornje Podravje'''</center> |<center>3</center> |- !13. |<center>'''Spodnje Podravje'''</center> |<center>7</center> |- !14. |<center>'''Pomurje'''</center> |<center>5</center> |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske mladinske politične organizacije]] [[Kategorija:Mladinske organizacije]] [[Kategorija:Socialni demokrati (Slovenija)]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1990]] qj8u8dsa2y91gg49m1qkdg1akfqa2yn 6753251 6753250 2026-09-20T18:22:12Z HenrikBaun 178102 6753251 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenia | position = [[leva sredina]] | colorcode = #ce0f02 | logo = [[Slika:Mladi forum sd.jpg|150px]] | president = Žak Gajšak | secretary_general = Jan Zupan | foundation = 3. marec 1990 | merger = | headquarters = [[Ljubljana]] | ideology = [[socialna demokracija]] | international = Mednarodna zveza socialistične mladine (IUSY) | youth_wing = | european = Evropska socialistična mladina (YES) | europarl = | colours = [[rdeča]] | seats1_title = | seats1 = | seats2_title = | seats2 = | website = https://mladiforum.org/ | Podpredsednik = | Podpredsednica = }} '''Mladi forum Socialnih demokratov''', pogosto le '''Mladi forum''', (kratica '''MF''') je slovenska mladinska politična organizacija, ki deluje kot podmladek stranke [[Socialni demokrati]] (SD). Ustanovljena je bila 3. marca 1990. Gre za eno najstarejših demokratičnih političnih organizacij mladih v samostojni [[Slovenija|Sloveniji]]. Organizacija v svojem delovanju združuje mlade v starosti od 15 do 32 let. Podmladek deluje v obliki avtonomnih lokalnih odborov, ki so zastopani v vseh [[Statistične regije Slovenije|slovenskih regijah]]. Mladi forum je ustanovni član [[Mladinski svet Slovenije|Mladinskega sveta Slovenije]] in je pridružen družini Mladih evropskih socialistov (YES) ter Mednarodni zvezi socialistične mladine (IUSY).<ref>{{Navedi splet|title=Statut|url=http://mf-vrtnica.si/statut|website=Mladi forum Vrtnica|accessdate=2021-03-01|language=en-GB}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladi forum SD {{!}} SD Velenje|url=https://www.sd-velenje.si/page/mladi-forum/|website=www.sd-velenje.si|accessdate=2021-03-01}}</ref> == Organizacija == ==== Predsedniki ==== [[Slika:Kongres Mladi forum SD.jpg|thumb|right|250px|Skupinska slika ob koncu 24. kongresa Mladega foruma SD.]] {| class="wikitable" ! !Predsednik !Mandat |- !1. |<center>[[Borut Pahor|'''Borut Pahor''']]</center> |<center>1990–1992</center> |- !2. |<center>'''Danilo Tomšič'''</center> |<center>1992–1996</center> |- !3. |<center>'''Ivi Žlogar Olenik'''</center> |<center>1996–1998</center> |- !4. |<center>'''Lojze Pečan'''</center> |<center>1998</center> |- !5. |<center>'''Jernej Brvar'''</center> |<center>''1998 (v. d.)''</center> |- !6. |<center>'''Sebastjan Jeretič'''</center> |<center>1998–1999</center> |- !7. |<center>'''Žiga Čebulj'''</center> |<center>''1999 (v. d.)''</center> |- !8. |<center>[[Aljuš Pertinač|'''Aljuš Pertinač''']]</center> |<center>1999–2001</center> |- !9. |<center>'''Luka Juri'''</center> |<center>2001–2003</center> |- !10. |<center>[[Dejan Levanič|'''Dejan Levanič''']]</center> |<center>2003–2007</center> |- !11. |<center>'''Marko Baruca'''</center> |<center>2007–2009</center> |- !12. |<center>'''Marko Kastelic'''</center> |<center>2009–2012</center> |- !13. |<center>'''Jan Škoberne'''</center> |<center>2012–2016</center> |- !14. |<center>'''Žiga Štajnbaher'''</center> |<center>2016–2017</center> |- !15. |<center>'''Andrej Omerzel'''</center> |<center>2017–2019</center> |- !16. |<center>'''Luka Goršek'''</center> |<center>2019–2024</center> |- !17. |<center>'''Miha Kovačič'''</center> |<center>2024–2026</center> |- !18. |<center>'''Žak Gajšak'''</center> |<center>2026–''danes''</center> |} ==== Regijska in lokalna razdelitev ==== Mladi forum SD je organiziran v 61 lokalnih klubov, ki so razdeljeni v 14 regij.<ref>{{Navedi knjigo|title=Vloga in moč podmladkov slovenskih političnih strank v slovenskem političnem prostoru|last=Novak|first=Denis|publisher=UL Fakulteta za družbene vede|year=2005|location=Ljubljana|page=38}}</ref> {| class="wikitable" ! !Regijska enota !Število lokalnih klubov |- !1. |<center>'''Istra'''</center> |<center>5</center> |- !2. |<center>'''Severna Primorska'''</center> |<center>6</center> |- !3. |<center>'''Notranjska'''</center> |<center>2</center> |- !4. |<center>'''Osrednjeslovenska'''</center> |<center>6</center> |- !5. |<center>'''Gorenjska'''</center> |<center>5</center> |- !6. |<center>'''Dolenjska in Bela krajina'''</center> |<center>5</center> |- !7. |<center>'''Zasavje'''</center> |<center>3</center> |- !8. |<center>'''Posavje'''</center> |<center>1</center> |- !9. |<center>'''Celjska'''</center> |<center>8</center> |- !10. |<center>'''Savinjsko-Šaleška</center> |<center>1</center> |- !11. |<center>'''Koroška'''</center> |<center>4</center> |- !12. |<center>'''Zgornje Podravje'''</center> |<center>3</center> |- !13. |<center>'''Spodnje Podravje'''</center> |<center>7</center> |- !14. |<center>'''Pomurje'''</center> |<center>5</center> |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske mladinske politične organizacije]] [[Kategorija:Mladinske organizacije]] [[Kategorija:Socialni demokrati (Slovenija)]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1990]] bu92locynrbrasti4kwfu0qp9wkzomm Čongčing 0 501573 6753134 6753059 2026-09-20T13:04:42Z ~2026-50788-22 266063 6753134 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje| name={{raise|0.2em|Čongčing}}| population_blank1_title=Pozidano območje| postal_code_type=Poštna številka |coordinates={{coord|29.5637|N|106.5504|E|type:adm1st_region:CN-50_source:Gaode|format=dms|display=it}} |coor_pinpoint=Občinska vlada Čongčinga |utc_offset=+8 |timezone=[[Čas na Kitajskem|CST]] |population_density_blank1_km2=auto |blank_name=GDP |elevation_m=244 |area_code=23 |population_density_metro_km2=auto |population_density_urban_km2=auto |population_urban=22.251.500{{NoteTag|Skupno mestno prebivalstvo v občini.}}<ref name="cqnews">{{navedi splet |url=http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |script-title=zh:2015年重庆常住人口3016.55万人 继续保持增长态势 |publisher=Chongqing News |language=zh-cn |date=28 January 2016 |access-date=13 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129083111/http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |archive-date=29 January 2016 |url-status=live }}</ref> |population_density_km2=auto |population_as_of=2020 |population_total=32.054.159 |postal_code='''4000''' 00 – '''4099''' 00 |population_footnotes=<ref>{{navedi splet|date=11 May 2021|title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)|url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html|url-status=live|access-date=11 May 2021|publisher=National Bureau of Statistics of China}}</ref>|population_blank1=8.750.000<ref name="ifeng">{{navedi novice |script-title=zh:重庆主城常住人口850万 户籍人口664.59万人 |url=http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |access-date=20 July 2019 |publisher=[[ifeng.com]] |language=zh-cn |archive-url=https://web.archive.org/web/20190720062251/http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |archive-date=20 July 2019 |url-status=live }}</ref> |blank4_info={{lang|zh-CN|渝A}}, {{lang|zh-CN|渝D}} (Judžong, Džjangbej, Džjulongpo, Dadukou) <br/>{{lang|zh-CN|渝B}} (Nanan, Šapingba, Bejbej, Vanšeng, Šuangčjao, Jubej, Banan, Čangšov)<br />{{lang|zh-CN|渝C}} (Jongčuan, Hečuan, Džjangdžin, Čidžjang, Tongnan, Tongljang, Dadzu, Rongčang, Bišan)<br/>{{lang|zh-CN|渝F}} (Vandžov, Ljangping, Čengkov, Vušan, Vuši, Džongšjan, Kajdžov, Fengdžje, Junjang)<br/>{{lang|zh-CN|渝G}} (Fuling, Nančuan, Djandžjang, Fengdu, Vulong)<br/>{{lang|zh-CN|渝H}} (Čjandžjang, Šidžu, Šjušan, Jovjang, Pengšui) |blank2_info_sec2=''Ficus lacor''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Tree |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank2_name_sec2=Mestno drevo |blank1_info_sec2=''Japonska kamelija''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Flower |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank1_name_sec2=Mestna roža |blank5_info_sec1=CQ / {{zh |c = 渝 |p = Yú |labels = no }} |blank5_name_sec1=Okrajšava|iso_code=ISO 3166-2:CN |blank4_name=Registracija vozila |blank_info=2019<ref name="data2018-2019">GDP-2019 is a preliminary data, and GDP-2018 is a revision based on the 2018 CASEN: {{cite press release | url=http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0102| title=Home - Regional - Quarterly by Province| publisher=China NBS| date=15 April 2020| access-date=15 April 2020}}</ref> |blank3_info=0,759<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/?interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0|title=Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab|website=globaldatalab.org|access-date=17 April 2020}}</ref> (13.) – <span style="color:#090;">visoko</span> |blank3_name=[[Indeks človekovega razvoja|HDI]] (2018) |blank2_info=¥75.828<br/>$11.666 |blank2_name=&nbsp;- Na prebivalca |blank1_info=¥2,36 bilijona<br/>$363 milijard |blank1_name=&nbsp;- Total |population_metro_footnotes= |elevation_max_point=Jintjao Ling |image_seal= |image_map={{maplink|frame=yes|plain=yes|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000|zoom=5|frame-lat=29.558|frame-long=107.50}} |established_title=Prvi priseljenci |subdivision_name=[[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type=Država |seat=Okrožje Judžong |seat_type=Sedež občine |map_caption1=Lega občine Čongčing znotraj Ljudske republike Kitajske |parts=<br />25 okrožji, 13 okrajev<br />1259 naselj, mestnih okrožij, in podokrožji |elevation_max_m=2797 |parts_type=Razdeljeno na;-okraje;- mestna okrožja |image_caption=V smeri urinega kazalce od zgoraj: Obris okrožja Judžong, Železniški tranzit Čongčing Linija 2, ki poteka zraven [[Džjaling (reka)|reke Džjaling]], mostovi v gradnji v [[Fengdu]], [[Umetniški muzej Čongčing]] in [[jama Hongja]] ({{lang|zh|洪崖洞}}) |image_skyline=Chongqing montage 2019.png |total_type=Občina |settlement_type= Mesto |native_name_lang=zh-Hans|native_name={{lower|0.1em|重庆市}} |established_date=ok. 316 pr. n. št. |other_name=Čungking, Čungčing |image_map1=Chongqing in China (+all claims hatched).svg |leader_title3=Predsednik CPPCC-ja |area_footnotes=<ref name=mofcom>{{navedi splet |title = Doing Business in China – Survey |url = http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |publisher = Ministry of Commerce of the People's Republic of China |access-date=5 August 2013 |url-status = dead |archive-url = https://archive.today/20130805091244/http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |archive-date = 5 August 2013 |df = dmy }}</ref> |area_blank1_km2=5472,8 |area_blank1_title=Pozidano območje |area_water_km2= |area_land_km2= |area_total_km2=82.403 |leader_name3=Vang Džiong |leader_name2=Tang Ljangdži |government_type=Občina |leader_title2=Župan |leader_name1=Džang Šuan |leader_title1=Predsednik kongresa |leader_name=Čen Miner |leader_title=Sekretar KKP |governing_body= |website=[http://CQ.gov.cn CQ.gov.cn] {{in lang|zh}} <br />[http://en.cq.gov.cn/ English.CQ.gov.cn]}} {{Infobox Chinese|pic=Chongqing_(Chinese_characters).svg|psp=Chungking|l="Doubled Celebration"|h=Tshùng-khin|tl=Tiông-khìng|poj=Tiông-khèng|wuu=Zon<sup>上</sup>-chin<sup>去</sup>|y=Chùhnghing|ci={{IPAc-yue|c|ung|4|.|h|ing|3}}|j=Cung4hing3|mi={{IPAc-cmn|ch|ong|2|.|q|ing|4}}|bpmf=ㄔㄨㄥˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄑㄧㄥˋ|piccap="Čongčing" v [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeni]] (na vrhu) in [[Tradicionalna kitajščina|tradicionalni]] (na dnu) kitajski pisavi|gr=Chorngchinq|w=Ch{{asper}}ung<sup>2</sup>-ch{{asper}}ing<sup>4</sup>|sic=Cong<sup>2</sup>qin<sup>4</sup> ([[Sečuanski pinjin]]) <br />{{IPA-all|tsʰoŋ˨˩ tɕʰin˨˩˦|}}|p={{Audio|Chongqing.ogg|Chóngqìng|help=no}}|t={{linktext|重慶}}|s={{linktext|重庆}}|order=st|picupright=0.5|showflag=psic}} '''Čongčing''' ([[pinjin]]: ''Chongqing''; <small>[[Sečuanska narečja|Sečuanska]] izgovorjava:</small> {{IPA-all|tsʰoŋ˨˩tɕʰin˨˩˦|}}, <small>izgovorjava v [[Standardna mandarinščina|standardni mandarinščini]]:</small> {{IPAc-cmn|AUD|Chongqing.ogg|ch|ong|2|.|q|ing|4}}), prej romanizirana kot '''Čungking''' (poštno prečrkovanje: ''Chungking''), je občina na jugozahodu Kitajske. Upravno je ena od štirih občin pod neposredno upravo centralne vlade Ljudske republike Kitajske (ostale tri so [[Peking]], [[Šanghaj]] in [[Tjandžin]]) in edina taka občina, ki je globoko v notranjosti Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|title=China's Direct-Controlled Municipalities|publisher=Geography.about.com|date=14 March 1997|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120723100724/http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|archive-date=23 July 2012|url-status=live}}</ref> Ker vlada občine Čongčing neposredno upravlja mesto Čongčing in sosednje podeželske okraje ter druga mesta, ki niso povezana z mestom Čongčing, lahko občina Čongčing tehnično trdi, da je največje mesto na svetu, čeprav je to posledica klasifikacijske tehničnosti in ne zato, ker gre dejansko za največje urbano območje na svetu, naslov, ki pripada območju Večjega zaliva Guangdong-Hongkong-Makav. V času uprave [[Republika Kitajska (1912–1949)|Republike Kitajske]] (ROC) je bil Čongčing občina v provinci [[Sečuan]]. Kot eno od svetovnih protifašističnih poveljniških središč je med [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] (1937–1945) služil kot vojna prestolnica. Sedanja občina je bila ločena od province Sečuan 14. marca 1997, da bi pomagala pri razvoju osrednjega in zahodnega dela Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|script-title=zh:关于提请审议设立重庆直辖市的议案的说明_中国人大网|trans-title=Explanation on the proposal to consider the establishment of a municipality directly under the Central Government of China|website=www.npc.gov.cn|access-date=29 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160517160042/http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|archive-date=17 May 2016|url-status=live}}</ref> Upravna občina Čongčing ima več kot 30 milijonov prebivalcev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|title=Which is the world's biggest city?|work=BBC News|date=29 January 2012|last1=Alexander|first1=Ruth|access-date=31 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806003730/https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|archive-date=6 August 2018|url-status=live}}</ref> Mesto Čongčing, ki obsega 9 mestnih in primestnih okrožij ima 8.750.000 prebivalcev (podatki za leto 2018).<ref>{{navedi splet|url=https://www.citypopulation.de/en/china/chongqing/admin/|title=China: Chóngqìng (Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2010 je Čongčing najbolj naseljena kitajska občina<ref>{{navedi splet|script-title=zh:最新中国城市人口数量排名（根据2010年第六次人口普查）|url=http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|website=www.elivecity.cn|year=2012|access-date=28 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150303135707/http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|archive-date=3 March 2015|url-status=live}}</ref> in tudi največja občina na Kitajskem pod neposredno upravo, ki vsebuje 26 okrožij, osem okrajev in štiri avtonomne okraje. Uradno okrajšavo mesta, {{transl|zh|pinyin|Yú}} ({{linktext|渝|lang=zh}}), je državni svet Ljudske republike Kitajske potrdil 18. aprila 1997.<ref>{{navedi splet|url=http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|title=Chongqing's Official Abbreviation|publisher=English.cri.cn|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231519/http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|archive-date=3 March 2016|url-status=dead}}</ref> Ta okrajšava izhaja iz starega imena dela reke [[Džjaling (reka)|Džjaling]], ki teče skozi Čongčing in se izliva v reko [[Jangce]]. Čongčing ima pomembno zgodovino kot tudi kulturo. Kot eno izmed osrednjih kitajskih mest služi kot finančno središče [[Rdeča kotlina|Rdeče kotline]] in Jangceja v zgornjem toku. Je glavno proizvodno in transportno središče; poročilo časopisa ''Economist Intelligence Unit'' iz julija 2012 ga opisuje kot enega od 13 »nastajajočih megalopolisov na Kitajskem«.<ref>{{navedi splet| url=http://www.liaa.gov.lv/files/liaa/attachments/eiu_accesschina_megalopolises_0.pdf|title=EIU Report|publisher=Eiu.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151217084946/http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx|archive-date=17 December 2015}}</ref> Čongčing je uvrščen med Beta [[Globalno mesto|globalna mesta]].<ref>{{navedi splet|title=GaWC - The World According to GaWC 2020|url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|access-date=2020-10-04|website=www.lboro.ac.uk|archive-date=2020-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|url-status=dead}}</ref> Čongčing je tudi eno izmed 100 najboljših znanstvenih mest na svetu<ref name=":1">{{navedi splet| title=Nature Index 2020 Science Cities {{!}} Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2020-science-cities/tables/overall|access-date=2020-09-27|website=www.natureindex.com}}</ref> glede na število znanstvenih raziskav, kar zabeležuje Nature Index v skladu z Nature Index 2020 Science Cities in dom številnih pomembnih univerz, vključno z [[Univerza Čongčing|univerzo Čongčing]] in Jugozahodno univerzo.<ref>{{navedi splet|title=Nature Index 2018 Science Cities {{!}} Nature Index Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map|access-date=2020-10-07|website=www.natureindex.com}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Okrožje je bilo nekoč prestolnica kraljestva Vuzai. V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je predstavljalo vrata do zahodne meje države Ču, njegovo ozemlje pa je spadalo pod okrilje poveljstva Vu. V tridesetem letu vladavine kralja Džaošjanga iz države Čin (277 pr. n. št.) je Džang Ruo, guverner regije Šu (pod oblastjo Čina), napadel državo Ču in zavzel poveljstvo Vu. Bai Čiju je prav tako ukazal, naj obide ozemlje države Han, izvede presenetljiv napad na prestolnico države Ču, Jing (današnji Džjangling), ter požge Jiling (današnji [[Jičang]]). Potem ko je državi Ču preprečil, da bi priskočila na pomoč poveljstvu Vu, je to poveljstvo in območje južno od reke Jangce zavzel ter ustanovil poveljstvo Čjandžong. Poveljstvo Vu je bilo pod pristojnostjo tega okrožja (z upravnim središčem v današnjem mestu Dachang) in je pripadalo državi Čin. Kasneje je prešlo pod pristojnost okrožja Nan. Od takrat naprej se je okrožje imenovalo Vušan.<ref>{{cite web | title=寻根“巫山”之名：一段跨越三千年的沿隔史|url=https://dfz.cq.gov.cn/zqlswh/rwby_417819/202602/t20260209_15397922.html|website=Chongqing Local Gazette Office|publisher=Chongqing Local Gazette Office|date=2026-02-09|access-date=2026-03-01|language=zh}}</ref> Zgodovina lokacije mesta Čongčing je povezana z državo Ba. General države Čin, Džang Ji, ga je poimenoval Džjangdžov ({{lang|zh-hant|江州}}).<ref>[[s:zh:華陽國志/卷一]]</ref><ref name="chongqing_3gorges">{{cite book |title=Chongqing & The Three Gorges |author1=Kim Hunter Gordon |author2=Jesse Watson |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |pages=38–40 |publisher=Kim Hunter Gordon |isbn=978-7-5022-5215-1 |access-date=26 August 2022 |archive-date=19 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230419201440/https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |url-status=live }}</ref> === Cesarsko obdobje === Džjangdžov je nato ostal pod vladavino [[Čin Ši Huang]]a med [[dinastija Čin|dinastijo Čin]], naslednico države Čin, in pod vladavino cesarjev dinastije Han. Džjangdžov se je nato med severnimi in južnimi dinastijami preimenoval v prefekturo Čhu ({{lang|zh-hant|楚州}}), nato leta 581 n. št. (dinastija Sui) v prefekturo Ju ({{lang|zh-hant|渝州}}) in kasneje leta 1102 med severnim Songom v prefekturo Gong ({{lang|zh-hant|恭州}}).<ref name="AboutChongqing06122007">{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |title=Chongqing's History with the State of Ba |publisher=Chongqing Municipal Government |date=6 December 2007 |access-date=2 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630171340/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |archive-date=30 June 2012 }}</ref> Ime Ju pa se je ohranilo do danes kot okrajšava za Čongčing, pa tudi za zgodovinsko središče mesta, kjer je nekoč stalo staro mestno jedro; ime je Judžong ({{lang|zh-hant|渝中}}, Osrednji Yu). Sedanjo ime je dobilo leta 1189, potem ko je princ Džao Dun iz dinastije Južni Song opisal svoje kronanje za kralja in nato za cesarja Guangzonga kot »dvojno praznovanje« ({{lang-zh |s=双重喜庆 |t=雙重喜慶 |p=shuāngchóng xǐqìng }} ali skrajšano chóngqìng). Ob ustoličenju je bila prefektura Ju zato preimenovana v Čongčing Fu. Leta 1362 (med [[dinastija Juan|dinastijo Juan]]) je Ming Judžen, vodja kmečkih upornikov, za kratek čas v Čongčingu ustanovil kraljestvo Dašja ({{lang|zh-hant|大夏}}).<ref>{{navedi splet |url = http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html |title = Ming Yuzhen Information |website = Neohumanism.com |access-date = 2 July 2012 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160207054017/http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html | archive-date = 7 February 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> Leta 1621 (med [[dinastija Ming|dinastijo Ming]]) je Še Čongming ({{lang|zh-hant|奢崇明}}) ustanovil še eno kratkotrajno kraljestvo Daliang ({{lang|zh-hant|大梁}}) s prestolnico Čongčing.<ref>{{navedi knjigo |url = https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |title = Political Frontiers, Ethnic Boundaries, and Human Geographies in Chinese History |author1 = Nicola di Cosmo |author2 = Don J. Wyatt |date = 3 July 2003 |publisher = Taylor & Francis |access-date = 2 July 2012 |isbn = 9780203987957 |archive-date = 16 April 2023 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230416035707/https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |url-status = live }}</ref> Leta 1644, po padcu dinastije Ming pod uporniško vojsko, je Čongčing skupaj s preostalim delom Sečuana zajel Džang Šjandžong, ki naj bi pobil veliko število ljudi v Sečuanu in izpraznil provinco, deloma zato, ker so mnogi ljudje pobegnili na varno drugam. Mandžurci so kasneje osvojili provinco, med [[dinastija Čin|dinastijo Čing]] pa se je priseljevanje v Čongčing in Sečuan odvijalo s podporo cesarja Čing.<ref>{{navedi splet |url = http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |title=The last Qing (Manchu) Dynasty 1644 - 1912 of China |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url = https://web.archive.org/web/20161107092333/http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |archive-date=7 November 2016 }}</ref> Leta 1890 je bil v Čongčingu odprt britanski generalni konzulat. Naslednje leto je mesto postalo prvo notranje trgovsko pristanišče, odprto za tujce, s pogojem, da tuje ladje ne smejo prosto trgovati tam, dokler kitajskim parnikom ne uspe preplaviti reke Jangce. To omejitev je leta 1895 odpravila Šimonosekijska pogodba, ki je mesto razglasila za odprto pod enakimi pogoji kot druga pristanišča, čeprav je šele leta 1907 parnik opravil pot brez pomoči ročnih vlačilcev.<ref>{{EB1911|inline=y|wstitle=Ch'ungk'ing|volume=6|page=324}}</ref> Med letoma 1896 in 1904 so bili v Čongčingu odprti ameriški, nemški, francoski in japonski konzulati.<ref>{{navedi splet |url = http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |title=French Consulate Page |publisher=Cq.xinhuanet.com |date=30 December 2004 |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823091031/http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |archive-date=23 August 2013 }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |title = Japanese Consulate Page |website = Chongqing.cn.emb-japan.go.jp |access-date = 10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20120709162530/http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |archive-date = 9 July 2012 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |title=US Consulate Page |website=Us-passport-service-guide.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120723134336/http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |archive-date=23 July 2012 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |title=German Consulate Page |website = 2011.cqlib.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823053235/http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |archive-date=23 August 2013 }}</ref> === Začasna vojna prestolnica Republike Kitajske === [[File:China from the Eyes of the Flying Tigers 1944-1945 57.jpg|thumb|left|Ulični prizor v Čongčingu, ok. 1944]] Med in po [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]], od novembra 1937 do maja 1946, je bila začasna prestolnica generalissima [[Čjang Kajšek|Čjang Kajška]]. Potem ko sta general in preostala vojska po umiku leta 1938 iz prejšnje prestolnice Vuhan nekaj časa živela tam, je bila 6. septembra 1940 uradno razglašena za drugo prestolnico ({{lang-zh|c=陪都|p=péidū|w=p'ei2-tu1|labels=no}}).<ref name="Revisiting Chongqing: China's Secon">{{cite journal |last1=Danielson |first1=Eric N. |title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital |journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch |date=2005 |volume=45 |page=175 |jstor=23889883 }}</ref> Potem ko so Velika Britanija, Združene države in druge zaveznice decembra 1941 vstopile v vojno v Aziji, je bil v mestu nameščen eden od namestnikov poveljnikov zavezniških operacij v jugovzhodni Aziji (poveljstvo za jugovzhodno Azijo SEAC), Joseph Stilwell. Mesto je obiskal tudi lord Louis Mountbatten, vrhovni poveljnik SEAC, ki je imel sam sedež na Šrilanki. Čjang Kajšek je kot vrhovni poveljnik na Kitajskem tesno sodeloval s Stilwellom. Med letoma 1938 in 1943 je mesto trpelo zaradi nenehnih množičnih bombardiranj japonske cesarske mornarice in letalskih sil vojske; bitke so v celoti vodile eskadrilje kitajskih zračnih sil in protiletalske topniške enote. Zaklonišča pred zračnim napadom, ki so izkoristila gorati teren, so rešila številna življenja. Čongčing je bil zaradi neuklonljivega duha svojih prebivalcev ter njihovih prispevkov in žrtev med vojno razglašen za 'mesto junakov'. V letih neuspehov v vojni so bile številne tovarne in univerze preseljene iz vzhodne Kitajske in na koncu v Čongčing, kar je to mesto iz notranjega pristanišča spremenilo v močno industrializirano mesto. === Kitajska državljanska vojna === Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Čongčing med kitajsko državljansko vojno postal eno zadnjih zatočišč nacionalistične vlade [[Kuomintang]]a na celinski Kitajski. Po kampanji za prečkanje reke Jangce so komunisti 23. aprila osvobodili prestolnico Kuomintanga, [[Nanking]]. Kuomintang se je najprej umaknil v [[Guangdžov]], nato pa v Čongčing. Čongčing je bil glavno mesto Kuomintanga do konca novembra 1949, ko se je nacionalistična vlada Kuomintanga po zraku umaknila iz mesta.<ref>{{navedi splet |url=http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |title=WWII Era History of Chongqing |publisher=.needham.k12.ma.us |date=23 October 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130606163106/http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |archive-date=6 June 2013 }}</ref> === Status občine === 14. marca 1997 se je Osmi nacionalni ljudski kongres odločil združiti podprovincialno mesto s sosednjimi prefekturami Fuling, Vanšjan in Čjandžjang, ki jih je v imenu province upravljal od septembra 1996, in mu podeliti neodvisnost od Sečuana. Nastala enotna entiteta je postala občina Čongčing, s 30.020.000 prebivalci v triinštiridesetih nekdanjih okrožjih brez vmesnih političnih ravni. Občina je postala vodilna sila kitajskih prizadevanj za razvoj svojih zahodnih regij in za usklajevanje preselitve prebivalcev z območij rezervoarjev projekta jezu Tri soteske. Njegova prva uradna slovesnost je bila 18. junija 1997. 8. februarja 2010 je Čongčing postal eno od devetih nacionalnih osrednjih mest, skupaj s [[Peking]]om, [[Tjandžin]]om, [[Šanghaj]]em, [[Guangdžov]]om, [[Čengdu]]jem, [[Vuhan]]om, [[Šjan]]om in [[Džengdžov]]om. Po besedah ​​Džou Ličuna, svetovalca pri Nacionalni komisiji za razvoj in reforme Kitajske, bi status Čongčinga kot nacionalnega osrednjega mesta spodbudil razvoj zahodne Kitajske. Čongčing, ki je v osrednje-zahodni Kitajski, bi dopolnjeval druga nacionalna osrednja mesta, ki se vsa nahajajo vzdolž vzhodne obale Kitajske.<ref>{{navedi splet |url=http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |title=Chongqing becomes 5th National Central city |publisher=People's Daily |date=10 February 2010 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130518015855/http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |archive-date=18 May 2013 |url-status=live }}</ref> Istega leta, 18. junija, je bilo v Čongčingu ustanovljeno novo območje Liangdžjang, ki je bilo v času njegove ustanovitve tretje novo območje na državni ravni.<ref>{{navedi splet |url=http://gochina.scmp.com/chongqing/business/room-expansion |title=Establishment of the Liangjiang New Area |publisher=Gochina.scmp.com |date=25 November 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225054358/http://www.scmp.com/news/china }}</ref> <gallery> File:A Sunset View of Chongqing Central Business District.jpg|Pogled na središče mesta Džjefangbei in [[Hongja (jama)|jamo Hongja]] ob sončnem zahodu, posnet leta 2017 File:Txu-oclc-10552568-nh48-12.jpg|Zemljevid, ki vključuje Čongčing (označen kot 重慶 CH'UNG-CH'ING (CHUNGKING)) (AMS, 1954) File:Chongqing Map.png|Topografija Čongčinga File:Baidicheng view Fengjie - Mapillary (ZsSRPZW9wVqEzptb5peJrY).jpg|Soteska Čutang na reki Jangce File:Chongqing in fog 20140822.jpg|Spomladi in jeseni je središče mesta Čongčing pogosto zavito v meglo </gallery> == Geografija == === Fizična geografija in topografija === Čongčing je v subtropih, na prehodnem območju med [[Sečuanska kotlina|Sečuansko kotlino]] in ravnino na srednjem in spodnjem toku reke [[Jangce]]. Njegovo podnebje zaznamujejo pogosti [[monsun]]ski pogoji, pogosto dežuje ponoči pozno spomladi in zgodaj poleti. Mestni »nočni dež v gorovju Ba« se pojavlja v pesmih skozi celotno kitajsko zgodovino, vključno z ''Napisano v deževni noči - pismo severu'' Li Šangjina.<ref>{{navedi splet|url=http://bystander.homestead.com/bashan.html |title=Tang poetry: Night rain in the mountain in Bashan |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816081726/http://bystander.homestead.com/bashan.html |archive-date=16 August 2016}} Bashan Poems</ref> Ozemlje je od vzhoda proti zahodu dolgo 470 km, od severa proti jugu pa najširše 450 km. Na vzhodu meji na provinci [[Hubej]] in [[Hunan]], na severu na [[Sečuan]] in [[Šaanši]] ter na jugu na [[Guidžov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |title=Chongqing 2005 - The Year in Review|access-date=6 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161024230840/http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |archive-date=24 October 2016}} Chongqing's bordering provinces</ref> Čongking pokriva veliko območje, prepredeno z rekami in gorami. Na severu leži gorovje Daba, na vzhodu soteska Vu, na jugovzhodu gorovje Vuling in na jugu gorovje Dalou. Območje se spušča od severa proti jugu proti dolini Jangce in ima velik masiv gora in hribov s strmimi pobočji na različnih višinah. Na tem območju je pogosta [[Kras|kraška pokrajina]], kamniti gozdovi, številne skupine vrhov, apnenčaste jame in doline pa so na voljo na številnih mestih. Prepad Longšuišja ({{lang-zh|龙水峡地缝}}) s svojimi tremi naravnimi mostovi je regijo spremenil v priljubljeno turistično atrakcijo. Reka Jangce teče skozi celotno območje od zahoda proti vzhodu, v dolžini 665 km, na treh mestih prereže gorovje Vu in tvori znane [[Tri soteske]]: soteske Čutang, Vušja in Šiling.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ctg.com.cn/en/ |title=The Three Gorges Corp |publisher=Ctg.com.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213211201/http://www.ctg.com.cn/en/ |archive-date=13 December 2013 |url-status=live}}</ref> Reka Džjaling, ki prihaja s severozahoda in teče skozi ''Male tri soteske Džjaling'' Libi, Ventang in Guanjin, se izliva v Jangce v Čongkingu.<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River |work=CNTO China Like Never Before |url=http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |publisher=Chinese National Tourism Office, US Chinese Embassy |access-date=31 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402114532/http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |archive-date=2 April 2015 |url-status=live}}</ref> {{Poem quote| title = Li Baijeva pesem iz Čongkinga Baidi Cheng|quote = Ob zori zapuščam Belega cesarja, okronanega z oblaki, V enem dnevu sem preplul tisoč lijev skozi kanjone. Z opičjim slovesom so rečni bregovi glasni, Moj čoln je zapustil deset tisoč gora daleč stran.}} Osrednje mestno območje Čongkinga, imenovano pravi Čongking, je zgrajeno na gorah in delno obdano z rekama Jangce in Jialing. S svojo posebno topografijo topografija Čongkinga vključuje gore, reke, gozdove, izvire, slapove, soteske in jame. Pesnika iz dinastije Tang, Li Baija, je navdihnila naravna pokrajina in napisal ta epigram.[54] Gorovju Zhongliang (中梁山) in Tongluo (铜锣山) približno tvorita vzhodno in zahodno mejo urbanega območja Čongčinga. Zunaj osrednjega Čongčinga se nahaja več visokih gora, vključno z 1709,4 m visoko goro Wugong Ling v Jiangjinu.[potreben citat] === Podnebje === Čongčing ima monsunsko vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cwa), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cfa), in večino leta ima zelo visoko relativno vlažnost, z vsemi meseci nad 75 %. Znan je kot ena od "treh peči" reke Jangce, skupaj z Wuhanom in Nanjingom, njegova poletja so dolga in med najbolj vročimi in vlažnimi na Kitajskem, z najvišjimi temperaturami 34 °C (93 °F) v juliju in avgustu v urbanem območju.[55] Zime so kratke in nekoliko mile, vendar vlažne in oblačne. Zaradi lege mesta v Sečuanski kotlini ima eno najnižjih letnih sončnih ur v državi, le 983 ur, kar je manj kot v večjem delu severne Evrope; mesečni odstotek možnega sončnega obsevanja v samem mestu se giblje od zgolj 5 % v januarju do 43 % v avgustu. Ekstremne temperature od leta 1951 so se gibale od -1,8 °C (29 °F) 11. januarja 1955 (neuradni rekord -2,5 °C (27 °F) je bil postavljen 8. februarja 1943) do 43,7 °C (111 °F) 18. in 19. avgusta 2022[56] (neuradni rekord 44,0 °C (111 °F) je bil postavljen 8. in 9. avgusta 1933).[57] Čongking, z več kot 100 dnevi megle na leto,[58] je znan kot "mesto megle" (kitajščino: 雾都); to je zato, ker ga spomladi in jeseni 68 dni na leto ovije debela plast megle.[59][60] Med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) je to posebno vreme verjetno igralo vlogo pri zaščiti mesta pred napadom japonske cesarske vojske. <gallery class="center" widths="200px" heights="200px"> File:Jiangbeizui CBD.jpg|Poslovalno središče Jiangbeizui od zgoraj, posneto leta 2018 File:Chaotianmen Bridge, Nan'an District of Chongqing.jpg|Most Chaotianmen povezuje okrožje Jiangbei z okrožjem Nan'an v Chongqingu, posneto leta 2018 File:Jiefangbei.jpg|Jiefangbei ({{lang-zh|c=解放碑|l=People's Liberation Monument|labels=no}}) je spomenik zmage v drugi svetovni vojni File:Raffles City Chongqing 2019-9.jpg|Raffles City Chongqing, ki leži na sotočju reke Jangce in Džjaling </gallery> == Upravna delitev == Čongking je največja od štirih neposredno nadzorovanih občin Ljudske republike Kitajske. Občina je razdeljena na 38 pododdelkov (3 so bile ukinjene leta 1997, okrožji Vanšheng in Šuangčjao pa oktobra 2011), ki jih sestavlja 26 okrožij, 8 okrajev in 4 avtonomna okrožja. Meje občine Čongking segajo veliko dlje v zaledje mesta kot meje drugih treh občin na ravni province (Peking, Šanghaj in Tjandžin), velik del njenega upravnega območja, ki se razteza na več kot 80.000 km<sup>2</sup>, pa je podeželskega. Konec leta 2018 je skupno prebivalstvo znašalo 31,02 milijona. Leta 2022 je bil Čongking največje kitajsko mesto po številu mestnega prebivalstva, saj je imel 22,80 milijona prebivalcev. Glavno mestno območje mesta Čongčing ({{lang|zh-hans|重庆主城区}}) se razteza na približno 5473 km² in vključuje devet okrožij. == Demografija == === Prebivalstvo === [[File:Jiefangbei (People's Liberation Monument).jpg|thumb|left|Džjefangbej (Spomenik ljudske osvoboditve), znamenitost in središče Čongčinga]] Po popisu prebivalstva iz leta 2020 ima Čongčing 32.054.159 prebivalcev, kar predstavlja približno 2,27 % celotnega prebivalstva države.[87] Zaradi tega je to najbolj naseljeno mesto na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Banerjee |first=Bhabna |date=15 August 2023 |title=Ranked: The World's Largest Cities By Population |url=https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240610213554/https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |archive-date=10 June 2024 |website=Visual Capitalist}}</ref> OECD je leta 2010 ocenila, da ima metropolitansko območje, ki obsega osrednje mestno območje, 17 milijonov prebivalcev. Popis navaja tudi 50,55 % moških in 49,55 % žensk. Kar zadeva starostno porazdelitev, je bilo od celotnega prebivalstva 15,91 % starih od 0 do 14 let, 62,22 % starih od 15 do 64 let in 21,87 % starih 65 let in več. Od prebivalstva z najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe je bilo 15,41 % visokošolskih, 15,96 % srednješolskih, 30,58 % osnovnošolskih in 29,89 % osnovnošolskih. Leta 2021 je bilo 70,4 % prebivalcev Čongčinga ocenjenih kot mestnih in 29,6 % podeželskih.<ref name="data2022">{{navedi splet|url=https://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|title=National Data|publisher=National Bureau of Statistics of China|date=1 March 2022|access-date=23 March 2022|archive-date=9 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200109073448/http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|url-status=live}}</ref> === Religija === Prevladujoče religije v Čongčingu so kitajske ljudske religije, taoistične tradicije in kitajski [[budizem]]. Glede na ankete, opravljene v letih 2007 in 2009, 26,63 % prebivalstva prakticira kitajsko vero prednikov, medtem ko se 1,05 % prebivalstva identificira kot kristjani. Poročila niso navedla podatkov o drugih vrstah religije; 72,32 % prebivalstva je lahko nereligioznih ali vključenih v čaščenje naravnih božanstev, budizma, [[konfucianstvo]], [[taoizem]] ali ljudske verske sekte. Leta 2010 je bilo v Čongčingu 9056 muslimanov.<ref>{{navedi splet|title=Muslim in China|url=https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|access-date=2021-08-04|publisher=Top China Travel|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103193156/https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|url-status=live}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | image1 = Large statue on hilltop at Fengdu Ghost City.JPG | width1 = 150 | caption1 = [[Žadati cesar]] v mestu duhov [[Fengdu]] | image2 = 重慶華巖寺接引殿牌坊.JPG | width2 = 200 | caption2 = Budistični tempelj v Džjulongpu }} == Gospodarstvo == Čongking je bil med kampanjo Tretje fronte pomemben prejemnik kitajskih naložb v industrijske zmogljivosti.<ref>{{navedi knjigo |last=Lan |first=Xiaohuan |title=How China Works: An Introduction to China's State-led Economic Development |publisher=Palgrave Macmillan |year=2024 |isbn=978-981-97-0079-0 |translator-last=Topp |translator-first=Gary |doi=10.1007/978-981-97-0080-6}}</ref>{{Rp|page=298}} Vladni pritiski so bili obsežni, da bi se Čongking preoblikoval v gospodarsko, trgovinsko in finančno središče regije ter da bi se občina uporabila kot platforma za odpiranje zahodne notranjosti države za nadaljnji razvoj. Čongking se sooča s hitro urbanizacijo. Statistični podatki na primer kažejo, da so nove gradnje dnevno dodale približno 137.000 m<sup>2</sup> uporabne površine, da bi zadovoljile povpraševanje po stanovanjskih, poslovnih in tovarniških prostorih. Tako je bil Čongking 14. marca 1997 ločen od province Sečuan in postal samostojna občina, da bi pospešili svoj razvoj in posledično razvoj relativno revnejših zahodnih območij Kitajske. Do 2000-ih let je mesto postalo pomembno industrijsko območje v zahodni Kitajski. Nominalni BDP mesta Čongking je leta 2022 znašal 433 milijard ameriških dolarjev (2,91 bilijona kitajskih jenov), kar je približno 2,41 % BDP države, in se je uvrstil na 16. mesto med upravnimi enotami na ravni province; primarna, sekundarna in terciarna industrija občine so bile vredne 201,21 milijarde kitajskih jenov (29,92 milijarde ameriških dolarjev), 1,169 bilijona kitajskih jenov (173,86 milijarde ameriških dolarjev) oziroma 1,542 bilijona kitajskih jenov (229,3 milijarde ameriških dolarjev). Njegov nominalni BDP na prebivalca je znašal 13.479 ameriških dolarjev (90.663 kitajskih jenov) in se je uvrstil na 10. mesto v državi. Časopis ''Economist Intelligence Unit'' je v novembrski beli knjigi ''Access China'' iz leta 2010 Čongking opredelil kot člana CHAMPS (Čongking, Hefei, Anšan, Maanšan, Pingdingšan in Šenjang), gospodarskega profila 20 najboljših mest v vzponu na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |date=9 November 2010 |title=The Rise of The 'Champs' – New Report Maps Business Opportunity in China's Fastest Growing Cities |url=http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406135228/http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |archive-date=6 April 2012 |access-date=14 March 2011 |publisher=Sourcewire.com}}</ref> Tradicionalno sta bila Čongking in Sečuan zaradi svoje geografske nedostopnosti pomembni vojaški bazi za raziskave in razvoj orožja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |title=Chongqing Municipality(重慶市) |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307133351/http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |archive-date=7 March 2016 |work=The Australia-China Chamber of Commerce and Industry of New South Wales |access-date=31 January 2009 }}</ref> Čeprav je industrija Čongkinga raznolika, je njen izvozni sektor za razliko od vzhodne Kitajske zaradi relativno neugodne lege v notranjosti majhen. Namesto tega so pogoste tovarne, ki proizvajajo lokalno usmerjeno potrošniško blago, kot so predelana hrana, avtomobili, kemikalije, tekstil, stroji, športna oprema in elektronika. Čongking je tretje največje središče za proizvodnjo motornih vozil na Kitajskem in največje središče za motorna kolesa. Leta 2007 je imel letno proizvodno zmogljivost 1 milijon avtomobilov in 8,6 milijona motornih koles. Med vodilnimi proizvajalci avtomobilov in motornih koles je četrti največji kitajski proizvajalec avtomobilov; Changan Automotive Corp in Lifan Hongda Enterprise, pa tudi Ford Motor Company, ameriški avtomobilski velikan pa ima v Čongkingu tri tovarne. Občina je tudi ena od devetih največjih kitajskih proizvajalcev železa in jekla ter ena od treh glavnih proizvajalcev aluminija. Med pomembnimi proizvajalci sta Chongqing Iron and Steel Company (重庆钢铁股份有限公司) in Southwest Aluminum (西南鋁業), ki je največja azijska tovarna aluminija.<ref>{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |work=BBC News |title=China's west seeks to impress investors |date=4 May 2005 |access-date=28 April 2010 |first=Nick |last=MacKie |archive-url=https://web.archive.org/web/20060613203549/http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |archive-date=13 June 2006 }}</ref> Kmetijstvo ostaja pomembno. Glavna pridelka območja sta riž in sadje, zlasti pomaranče. Naravni viri so bogati tudi z velikimi nahajališči [[premog]]a, [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in več kot 40 vrstami mineralov, kot sta [[stroncij]] in [[mangan]]. Zaloge premoga znašajo približno 4.800.000.000 metričnih ton. Čuandong je največje kitajsko plinsko polje v notranjosti z nahajališči približno 270 milijard m<sup>3</sup> – več kot 1/5 vseh kitajskih nahajališč. Ima največje kitajske rezerve stroncija (Kitajska ima drugo največje nahajališče stroncija na svetu). Mangan se koplje na območju Xiushan. Čeprav je bil rudarski sektor označen kot močno onesnažujoč in nevaren.{{NoteTag|Raziskava kitajske državne uprave za varstvo okolja (SEPA) iz leta 2005 je pokazala, da je 13 podjetij v manganskem trikotniku kršilo cilje glede izpustov šestvalentnega kroma in amoniaka-dušika – v najslabšem primeru za faktor 180. Sanacija, ki jo je odredila SEPA, je povzročila zaprtje podjetij in stroške v višini 280 milijonov juanov.}} V Čongkingu naj bi bila postavljena tudi rafinerija z zmogljivostjo 10 milijonov ton, ki jo bo upravljala CNPC (matična družba PetroChina) za predelavo uvožene surove nafte iz kitajsko-mjanmarskih naftovodov. Čeprav sam cevovod še ni dokončan, bo sčasoma potekal od Sittweja (na zahodni obali [[Mjanmar]]a) skozi [[Kunming]] v [[Junan]]u, preden bo dosegel Čongking,<ref>{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |title=China-Myanmar pipeline projects on track |website=Atimes.com |date=24 April 2007 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207125648/http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |archive-date=7 December 2008 |url-status=unfit }}</ref> in bo Kitajski zagotavljal goriva iz Mjanmara, Bližnjega vzhoda in Afrike. V zadnjem času se je pojavila prizadevanja za premik v vrednostno verigo navzgor s preusmeritvijo k visokotehnološkim in na znanju temelječim industrijam, kar je privedlo do novih razvojnih con, kot je nova severna cona Čongking (CNNZ). Lokalna vlada Čongkinga upa, da bo s spodbujanjem ugodnih gospodarskih politik za sektorja elektronike in informacijske tehnologije lahko ustvarila 400 milijard RMB vredno visokotehnološko proizvodno središče, ki bo preseglo avtomobilsko industrijo in predstavljalo 25 % njenega izvoza. Mesto je veliko investiralo tudi v infrastrukturo, da bi pritegnilo naložbe. Omrežje cest in železnic, ki povezujejo Čongking s preostalo Kitajsko, je bilo razširjeno in posodobljeno, kar je zmanjšalo logistične stroške. Poleg tega bližnji [[jez Treh sotesk]], ki je največji na svetu, oskrbuje Čongking z energijo in omogoča oceanskim ladjam, da dosežejo pristanišče na reki Jangce.<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges |title=China's Three Gorges Dam |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503201210/http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges/ |archive-date=3 May 2016 |work=CNN |access-date=31 January 2009 }}</ref> Te izboljšave infrastrukture so privedle do prihoda številnih neposrednih tujih vlagateljev (FDI) v panoge, od avtomobilske do finančne in maloprodajne; kot so Ford, Mazda, HSBC, Standard Chartered Bank, Citibank, Deutsche Bank, ANZ Bank, Scotiabank, Wal-Mart, Metro AG in Carrefour, med drugimi multinacionalnimi korporacijami. === Turizem === [[File:Chongqing Grand Theatre 01.jpg|thumb|Veliko gledališče Čongking]] [[File:ChongqingMartyrsCemetery.jpg|thumb|left|Pokopališče mučencev]] [[File:Chongqing_Art_Museum_Night.jpg|thumb|left|Umetnostni muzej Čongking]] Mesto je bilo skoraj deset let (1937 do 1945) začasna prestolnica Kitajske in je bilo znano tudi kot eno od treh poveljstev zaveznikov med drugo svetovno vojno, pa tudi kot strateško središče mnogih drugih vojn v zgodovini Kitajske. Čongking ima veliko zgodovinskih stavb ali znamenitosti iz vojnega časa, od katerih so nekatere bile kasneje uničene. Med temi znamenitostmi je tudi ''Spomenik ljudske osvoboditve'', ki stoji v središču mesta. Nekoč je bil najvišja stavba na tem območju, zdaj pa ga obdajajo številni nakupovalni centri. Prvotno imenovan ''Spomenik zmagi nad vojskami osi'', je edina stavba na Kitajskem s tem namenom.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |title=People's Liberation Monument |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051628/http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> Danes spomenik služi kot simbol mesta. Muzej generala Josepha W. Stilwella, posvečen generalu ''Vinegar Joeju'' Stilwellu, generalu iz druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |title=General Joseph Stilwell Museum |publisher=Travelchinaguide.com |date=17 May 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120415152451/http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |archive-date=15 April 2012 |url-status=live }}</ref> Pokopališče letalskih sil na območju Nanšan v spomin na pripadnike letalskih sil, ubite med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) in Muzej vasi Red Rock, diplomatsko mesto komunistične partije v Čongkingu, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil [[Džov Enlaj]], ter Guijuan, vrt Cassia, kjer je [[Mao Cetung]] leta 1945 s [[Kuomintang]]om podpisal ''Dvojni mirovni sporazum 10 (10. oktober)''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623054516/http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-date=23 June 2011 |title=Red Rock Village Museum |publisher=Beijingfeeling.com |date=15 September 2013 |access-date=10 December 2013 }}</ref> [[File:31487-Chongqing (30850455817).jpg|thumb|upright|[[Hongja jama]] (''Hongya-dong'') – tradicionalne hiše na kolih v slogu Baju v poslovnem središču Džjefangbej]] [[File:Fishingtown.jpg|thumb|upright|Strma pot do glavnih vrat ribiškega mesta]] [[File:Cqk01.jpg|thumb|upright|Starodavna cesta Cičikou v okrožju Šapingba]] * Podvodni muzej Baiheliang, prvi podvodni muzej na Kitajskem,[147] * Spomenik na pokol v velikem predoru, nekdanje zaklonišče pred letalskimi napadi, kjer se je med drugo svetovno vojno zgodil velik pokol. * Velika dvorana ljudstva v Čongkingu temelji na Veliki dvorani ljudstva v Pekingu. To je ena največjih stavb za javne zbore na Kitajskem, ki je sicer zgrajena v sodobnem času, vendar posnema tradicionalne arhitekturne sloge. Nahaja se ob gosto poseljenem in hribovitem osrednjem okrožju z ozkimi ulicami in pešpoti.[148] * [[Muzej Treh sotesk]] predstavlja zgodovino, kulturo in okolje območja Treh sotesk in Čongkinga. * [[Umetniški muzej Čongčing]] je znan po osupljivi arhitekturi. * Znanstveno-tehnološki muzej Čongking ima kino IMAX. * Luohan Si, tempelj dinastije Ming<ref>{{navedi splet |url=http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |title=Luohan Si |publisher=Fodors.com |date=28 May 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130528054943/http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |archive-date=28 May 2013 |url-status=live }}</ref> * Tekoče stopnice Huangguan, druge najdaljše tekoče stopnice v Aziji. * Nekdanja mesta veleposlaništev večjih držav v 1940-ih. Kot takratno glavno mesto je imel Čongking veliko stanovanjskih in drugih stavb za te uradnike.<ref>{{navedi splet |author=www.chinaeducenter.com |url=http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |title=Embassies List |publisher=Chinaeducenter.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428215800/http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |archive-date=28 April 2012 |url-status=live }}</ref> * Okrožje Vuši, znano kot pomembno turistično območje Čongkinga<ref>{{navedi splet |url=http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |title=Wuxi County |publisher=English.51766.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://archive.today/20130116005947/http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |archive-date=16 January 2013 }}</ref> * [[Skalne poslikave v Dadzuju]] so vrsta kitajskih verskih skulptur in rezbarij, ki segajo vse do 7. stoletja našega štetja in prikazujejo budistična, konfucijanska in taoistična prepričanja ter so pod njihovim vplivom. Uvrščene so na seznam svetovne dediščine UNESCO in so sestavljene iz 75 zaščitenih območij, kjer je približno 50.000 kipov, z več kot 100.000 kitajskimi znaki, ki tvorijo napise in epigrafe. * [[Trije naravni mostovi]] in ​​[[jama Furong]] v narodnem geološkem parku Vulong Karst v okrožju Vulong so uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del [[Južnokitajski kras|Južnokitajskega krasa]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|title=China: Three Natural Bridges National Geopark|publisher=Naturalarches.org|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120609184026/http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|archive-date=9 June 2012|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |title=Furong Cave |publisher=Gxnu.edu.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082311/http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |archive-date=6 October 2014 }}</ref> * [[Cičikov, Čongking|Cičikov]] je 1000 let staro mesto v okrožju Šapingba v Čongkingu. Znano je tudi kot ''Mali Čongking''. Mesto, ki leži ob spodnjem toku reke Džjaling, je bilo nekoč pomemben vir porcelana in je bilo v času dinastij Ming in Čing živahno trgovsko pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |title=Ciqkou |publisher=Blog.seattlechinesegarden.org |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131214170704/http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |archive-date=14 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Mesto je UNESCO-vo omrežje ustvarjalnih mest prepoznalo kot ''mesto oblikovanja''. * Diaojučeng ali Ribiško mesto je eno od treh velikih starodavnih bojnih polj Kitajske. Znano je po svojem uporu proti mongolskim vojskam v času dinastije Južni Song (1127–1279) in lokaciji, kjer je leta 1259 umrl mongolski voditelj Möngke Kan.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |title=Fishing Town |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051631/http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Snežna žadasta jama v okrožju Fengdu je edini primer čisto bele, žadu podobne kraške jame na Kitajskem. * [[Mesto duhov Fengdu]] v okrožju Fengdu so v tradicionalni kitajski literaturi in kulturi Vrata pekla. * Baidi Cheng, polotok v reki Jangce, znan po znani pesmi Li Baija. * Živalski vrt Čongking, ki razstavlja številne redke vrste, vključno z orjaškim pandom, izjemno redkim južnokitajskim tigrom in afriškim slonom. * Zabaviščni park Čongking * Veliko gledališče Čongking, center uprizoritvenih umetnosti. * Ulica tujcev je bila zabaviščni park, vključno s Porcelansko palačo, največjim straniščem na svetu. Tukaj je tudi lokacija neuspešnega projekta Love Land leta 2009. * Dolina Črne gore (Heishangu) * [[Jama Hongja]] (znana tudi kot Hongja Dong), trdnjava s pomolom in koli, ki je služila kot ena od 17 mestnih vrat starodavnega Čongkinga, je priljubljena turistična atrakcija zaradi svoje arhitekture. == Opombe == {{NoteFoot}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Danielson|first=Eric N.|chapter=Chongqing|pages=[https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric/page/n336 325]–362|title=The Three Gorges and the Upper Yangzi|url=https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric|location=Singapore|publisher=Marshall Cavendish/Times Editions|year=2005|isbn=978-981-232-599-0}} * {{cite journal|last=Danielson|first=Eric N.|year=2005|title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital|journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hongkong Branch|volume=45}} * {{navedi knjigo|last=Huang|first=Jiren|script-title=zh:老重庆：巴山夜语|trans-title=Old Chongqing: Ba Mountains Night Rains|series=老城市 [''The Old Cities'']|location=Nanjing|publisher=Jiangsu Fine Arts Publishing House|year=1999|language=zh}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|chapter=Chungking as a Center of Warlord Power, 1926–1937|pages=[https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin/page/143 143–170]|title=The Chinese City Between Two Worlds|chapter-url=https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin|chapter-url-access=registration|editor1=Mark Elvin|editor2=G. William Skinner|location=Stanford|publisher=Stanford University Press|year=1974}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|title=Szechwan and the Chinese Republic: Provincial Militarism and Central Power, 1911–1938|location=New Haven|publisher=Yale University Press|year=1973}} * {{navedi knjigo|author=Liao, Qingyu|title=Chongqing Ge Le Shan Pei Du Yizhi (The Construction of War-time Capital on the Gele Mountain, Chongqing)|location=Chengdu|publisher=Sichuan University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=Long, Juncai|title=Sui Yue Ya Feng de Jiyi: Chongqing Kang Zhan Yizhi (Covered Memory of Flowing Years: Site[s] of [the] Anti-Japanese War in Chongqing)|location=Chongqing|publisher=Southwest University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=McIsaac, Lee|title="The City as Nation: Creating a Wartime Capital in Chongqing," in Remaking the Chinese City, 1900–1950, ed. by Joseph W. Esherick|location=Honolulu|publisher=University of Hawaii Press|year=2000}} * {{navedi knjigo|author=Xu|title=Chongqing Jiu Ying (Old Photos of Chongqing)|location=Beijing|publisher=People's Fine Arts Publishing House|year=1998|author2=Dongsheng Liu|author3=Yuchuan}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Chongqing}} {{Wiktionary|Chongqing|Chungking|Ch'ung-ch'ing}} {{Commons+cat|Chongqing|Chongqing}} * [http://www.cq.gov.cn/ Chongqing Municipal Government website] {{-}} {{S-start}} {{S-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{S-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=21. november 1937 – 5. maj 1946|dynasty=[[Republika Kitajska (1912–1949)|Republika Kitajska]]}} {{S-aft|after=[[Nanking]]}} {{s-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{s-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=14. oktober 1949 – 30. november 1949|dynasty=Republika Kitajska}} {{s-aft|after=[[Čengdu]]}} {{s-end}} {{Navboxes|list={{Navboxes |title = [[File:Gnome-globe.svg|25px]]{{nbsp}}Geographic locale |list = {{Geographic location |Centre = Čongčing |North = [[Šaanši]] |Northeast = |East = [[Hubej]] |Southeast = [[Hunan]] |South = [[Guidžov]] |Southwest = |West = [[Sečuan]] |Northwest = }} '''[[Geografski koordinatni sistem|zem. širina <small>in</small> dolžina]] {{Coord|29|33|N|106|34|E|display=inline}}''' }} {{Province-level divisions of the People's Republic of China}} {{Metropolitan cities of the People's Republic of China}} {{Most populous cities in the People's Republic of China}} {{Major cities along the Yangtze River}} }} {{Authority control}} [[Kategorija:Čongčing| ]]<!--please leave the empty space as standard--> [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Občine Kitajske]] ak77lijwnb40nlp5fpm3vz7dy84rc5t 6753281 6753134 2026-09-20T19:38:58Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6753134|6753134]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-50788-22|~2026-50788-22]] ([[User talk:~2026-50788-22|pogovor]]) 6753281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje| name={{raise|0.2em|Čongčing}}| population_blank1_title=Pozidano območje| postal_code_type=Poštna številka |coordinates={{coord|29.5637|N|106.5504|E|type:adm1st_region:CN-50_source:Gaode|format=dms|display=it}} |coor_pinpoint=Občinska vlada Čongčinga |utc_offset=+8 |timezone=[[Čas na Kitajskem|CST]] |population_density_blank1_km2=auto |blank_name=GDP |elevation_m=244 |area_code=23 |population_density_metro_km2=auto |population_density_urban_km2=auto |population_urban=22.251.500{{NoteTag|Skupno mestno prebivalstvo v občini.}}<ref name="cqnews">{{navedi splet |url=http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |script-title=zh:2015年重庆常住人口3016.55万人 继续保持增长态势 |publisher=Chongqing News |language=zh-cn |date=28 January 2016 |access-date=13 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129083111/http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |archive-date=29 January 2016 |url-status=live }}</ref> |population_density_km2=auto |population_as_of=2020 |population_total=32.054.159 |postal_code='''4000''' 00 – '''4099''' 00 |population_footnotes=<ref>{{navedi splet|date=11 May 2021|title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)|url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html|url-status=live|access-date=11 May 2021|publisher=National Bureau of Statistics of China}}</ref>|population_blank1=8.750.000<ref name="ifeng">{{navedi novice |script-title=zh:重庆主城常住人口850万 户籍人口664.59万人 |url=http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |access-date=20 July 2019 |publisher=[[ifeng.com]] |language=zh-cn |archive-url=https://web.archive.org/web/20190720062251/http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |archive-date=20 July 2019 |url-status=live }}</ref> |blank4_info={{lang|zh-CN|渝A}}, {{lang|zh-CN|渝D}} (Judžong, Džjangbej, Džjulongpo, Dadukou) <br/>{{lang|zh-CN|渝B}} (Nanan, Šapingba, Bejbej, Vanšeng, Šuangčjao, Jubej, Banan, Čangšov)<br />{{lang|zh-CN|渝C}} (Jongčuan, Hečuan, Džjangdžin, Čidžjang, Tongnan, Tongljang, Dadzu, Rongčang, Bišan)<br/>{{lang|zh-CN|渝F}} (Vandžov, Ljangping, Čengkov, Vušan, Vuši, Džongšjan, Kajdžov, Fengdžje, Junjang)<br/>{{lang|zh-CN|渝G}} (Fuling, Nančuan, Djandžjang, Fengdu, Vulong)<br/>{{lang|zh-CN|渝H}} (Čjandžjang, Šidžu, Šjušan, Jovjang, Pengšui) |blank2_info_sec2=''Ficus lacor''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Tree |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank2_name_sec2=Mestno drevo |blank1_info_sec2=''Japonska kamelija''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Flower |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank1_name_sec2=Mestna roža |blank5_info_sec1=CQ / {{zh |c = 渝 |p = Yú |labels = no }} |blank5_name_sec1=Okrajšava|iso_code=ISO 3166-2:CN |blank4_name=Registracija vozila |blank_info=2019<ref name="data2018-2019">GDP-2019 is a preliminary data, and GDP-2018 is a revision based on the 2018 CASEN: {{cite press release | url=http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0102| title=Home - Regional - Quarterly by Province| publisher=China NBS| date=15 April 2020| access-date=15 April 2020}}</ref> |blank3_info=0,759<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/?interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0|title=Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab|website=globaldatalab.org|access-date=17 April 2020}}</ref> (13.) – <span style="color:#090;">visoko</span> |blank3_name=[[Indeks človekovega razvoja|HDI]] (2018) |blank2_info=¥75.828<br/>$11.666 |blank2_name=&nbsp;- Na prebivalca |blank1_info=¥2,36 bilijona<br/>$363 milijard |blank1_name=&nbsp;- Total |population_metro_footnotes= |elevation_max_point=Jintjao Ling |image_seal= |image_map={{maplink|frame=yes|plain=yes|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000|zoom=5|frame-lat=29.558|frame-long=107.50}} |established_title=Prvi priseljenci |subdivision_name=[[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type=Država |seat=Okrožje Judžong |seat_type=Sedež občine |map_caption1=Lega občine Čongčing znotraj Ljudske republike Kitajske |parts=<br />25 okrožji, 13 okrajev<br />1259 naselj, mestnih okrožij, in podokrožji |elevation_max_m=2797 |parts_type=Razdeljeno na;-okraje;- mestna okrožja |image_caption=V smeri urinega kazalce od zgoraj: Obris okrožja Judžong, Železniški tranzit Čongčing Linija 2, ki poteka zraven [[Džjaling (reka)|reke Džjaling]], mostovi v gradnji v [[Fengdu]], [[Umetniški muzej Čongčing]] in [[jama Hongja]] ({{lang|zh|洪崖洞}}) |image_skyline=Chongqing montage 2019.png |total_type=Občina |settlement_type= Mesto |native_name_lang=zh-Hans|native_name={{lower|0.1em|重庆市}} |established_date=ok. 316 pr. n. št. |other_name=Čungking, Čungčing |image_map1=Chongqing in China (+all claims hatched).svg |leader_title3=Predsednik CPPCC-ja |area_footnotes=<ref name=mofcom>{{navedi splet |title = Doing Business in China – Survey |url = http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |publisher = Ministry of Commerce of the People's Republic of China |access-date=5 August 2013 |url-status = dead |archive-url = https://archive.today/20130805091244/http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |archive-date = 5 August 2013 |df = dmy }}</ref> |area_blank1_km2=5472,8 |area_blank1_title=Pozidano območje |area_water_km2= |area_land_km2= |area_total_km2=82.403 |leader_name3=Vang Džiong |leader_name2=Tang Ljangdži |government_type=Občina |leader_title2=Župan |leader_name1=Džang Šuan |leader_title1=Predsednik kongresa |leader_name=Čen Miner |leader_title=Sekretar KKP |governing_body= |website=[http://CQ.gov.cn CQ.gov.cn] {{in lang|zh}} <br />[http://en.cq.gov.cn/ English.CQ.gov.cn]}} {{Infobox Chinese|pic=Chongqing_(Chinese_characters).svg|psp=Chungking|l="Doubled Celebration"|h=Tshùng-khin|tl=Tiông-khìng|poj=Tiông-khèng|wuu=Zon<sup>上</sup>-chin<sup>去</sup>|y=Chùhnghing|ci={{IPAc-yue|c|ung|4|.|h|ing|3}}|j=Cung4hing3|mi={{IPAc-cmn|ch|ong|2|.|q|ing|4}}|bpmf=ㄔㄨㄥˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄑㄧㄥˋ|piccap="Čongčing" v [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeni]] (na vrhu) in [[Tradicionalna kitajščina|tradicionalni]] (na dnu) kitajski pisavi|gr=Chorngchinq|w=Ch{{asper}}ung<sup>2</sup>-ch{{asper}}ing<sup>4</sup>|sic=Cong<sup>2</sup>qin<sup>4</sup> ([[Sečuanski pinjin]]) <br />{{IPA-all|tsʰoŋ˨˩ tɕʰin˨˩˦|}}|p={{Audio|Chongqing.ogg|Chóngqìng|help=no}}|t={{linktext|重慶}}|s={{linktext|重庆}}|order=st|picupright=0.5|showflag=psic}} '''Čongčing''' ([[pinjin]]: ''Chongqing''; <small>[[Sečuanska narečja|Sečuanska]] izgovorjava:</small> {{IPA-all|tsʰoŋ˨˩tɕʰin˨˩˦|}}, <small>izgovorjava v [[Standardna mandarinščina|standardni mandarinščini]]:</small> {{IPAc-cmn|AUD|Chongqing.ogg|ch|ong|2|.|q|ing|4}}), prej romanizirana kot '''Čungking''' (pinjin: ''Chungking''), je občina na jugozahodu Kitajske. Upravno je ena od štirih občin pod neposredno upravo centralne vlade Ljudske republike Kitajske (ostale tri so [[Peking]], [[Šanghaj]] in [[Tjandžin]]) in edina taka občina, ki je globoko v notranjosti Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|title=China's Direct-Controlled Municipalities|publisher=Geography.about.com|date=14 March 1997|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120723100724/http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|archive-date=23 July 2012|url-status=live}}</ref> Ker vlada občine Čongčing neposredno upravlja mesto Čongčing in sosednje podeželske okraje ter druga mesta, ki niso povezana z mestom Čongčing, lahko občina Čongčing tehnično trdi, da je največje mesto na svetu, čeprav je to posledica klasifikacijske tehničnosti in ne zato, ker gre dejansko za največje urbano območje na svetu, naslov, ki pripada območju Večjega zaliva Guangdong-Hongkong-Makav. V času uprave [[Republika Kitajska (1912–1949)|Republike Kitajske]] (ROC) je bil Čongčing občina v provinci [[Sečuan]]. Kot eno od svetovnih protifašističnih poveljniških središč je med [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] (1937–1945) služil kot vojna prestolnica. Sedanja občina je bila ločena od province Sečuan 14. marca 1997, da bi pomagala pri razvoju osrednjega in zahodnega dela Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|script-title=zh:关于提请审议设立重庆直辖市的议案的说明_中国人大网|trans-title=Explanation on the proposal to consider the establishment of a municipality directly under the Central Government of China|website=www.npc.gov.cn|access-date=29 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160517160042/http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|archive-date=17 May 2016|url-status=live}}</ref> Upravna občina Čongčing ima več kot 30 milijonov prebivalcev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|title=Which is the world's biggest city?|work=BBC News|date=29 January 2012|last1=Alexander|first1=Ruth|access-date=31 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806003730/https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|archive-date=6 August 2018|url-status=live}}</ref> Mesto Čongčing, ki obsega 9 mestnih in primestnih okrožij ima 8.750.000 prebivalcev (podatki za leto 2018).<ref>{{navedi splet|url=https://www.citypopulation.de/en/china/chongqing/admin/|title=China: Chóngqìng (Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2010 je Čongčing najbolj naseljena kitajska občina<ref>{{navedi splet|script-title=zh:最新中国城市人口数量排名（根据2010年第六次人口普查）|url=http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|website=www.elivecity.cn|year=2012|access-date=28 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150303135707/http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|archive-date=3 March 2015|url-status=live}}</ref> in tudi največja občina na Kitajskem pod neposredno upravo, ki vsebuje 26 okrožij, osem okrajev in štiri avtonomne okraje. Uradno okrajšavo mesta, {{transl|zh|pinyin|Yú}} ({{linktext|渝|lang=zh}}), je državni svet Ljudske republike Kitajske potrdil 18. aprila 1997.<ref>{{navedi splet|url=http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|title=Chongqing's Official Abbreviation|publisher=English.cri.cn|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231519/http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|archive-date=3 March 2016|url-status=dead}}</ref> Ta okrajšava izhaja iz starega imena dela reke [[Džjaling (reka)|Džjaling]], ki teče skozi Čongčing in se izliva v reko [[Jangce]]. Čongčing ima pomembno zgodovino kot tudi kulturo. Kot eno izmed osrednjih kitajskih mest služi kot finančno središče [[Rdeča kotlina|Rdeče kotline]] in Jangceja v zgornjem toku. Je glavno proizvodno in transportno središče; poročilo časopisa ''Economist Intelligence Unit'' iz julija 2012 ga opisuje kot enega od 13 »nastajajočih megalopolisov na Kitajskem«.<ref>{{navedi splet| url=http://www.liaa.gov.lv/files/liaa/attachments/eiu_accesschina_megalopolises_0.pdf|title=EIU Report|publisher=Eiu.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151217084946/http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx|archive-date=17 December 2015}}</ref> Čongčing je uvrščen med Beta [[Globalno mesto|globalna mesta]].<ref>{{navedi splet|title=GaWC - The World According to GaWC 2020|url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|access-date=2020-10-04|website=www.lboro.ac.uk|archive-date=2020-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|url-status=dead}}</ref> Čongčing je tudi eno izmed 100 najboljših znanstvenih mest na svetu<ref name=":1">{{navedi splet| title=Nature Index 2020 Science Cities {{!}} Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2020-science-cities/tables/overall|access-date=2020-09-27|website=www.natureindex.com}}</ref> glede na število znanstvenih raziskav, kar zabeležuje Nature Index v skladu z Nature Index 2020 Science Cities in dom številnih pomembnih univerz, vključno z [[Univerza Čongčing|univerzo Čongčing]] in Jugozahodno univerzo.<ref>{{navedi splet|title=Nature Index 2018 Science Cities {{!}} Nature Index Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map|access-date=2020-10-07|website=www.natureindex.com}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Okrožje je bilo nekoč prestolnica kraljestva Vuzai. V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je predstavljalo vrata do zahodne meje države Ču, njegovo ozemlje pa je spadalo pod okrilje poveljstva Vu. V tridesetem letu vladavine kralja Džaošjanga iz države Čin (277 pr. n. št.) je Džang Ruo, guverner regije Šu (pod oblastjo Čina), napadel državo Ču in zavzel poveljstvo Vu. Bai Čiju je prav tako ukazal, naj obide ozemlje države Han, izvede presenetljiv napad na prestolnico države Ču, Jing (današnji Džjangling), ter požge Jiling (današnji [[Jičang]]). Potem ko je državi Ču preprečil, da bi priskočila na pomoč poveljstvu Vu, je to poveljstvo in območje južno od reke Jangce zavzel ter ustanovil poveljstvo Čjandžong. Poveljstvo Vu je bilo pod pristojnostjo tega okrožja (z upravnim središčem v današnjem mestu Dachang) in je pripadalo državi Čin. Kasneje je prešlo pod pristojnost okrožja Nan. Od takrat naprej se je okrožje imenovalo Vušan.<ref>{{cite web | title=寻根“巫山”之名：一段跨越三千年的沿隔史|url=https://dfz.cq.gov.cn/zqlswh/rwby_417819/202602/t20260209_15397922.html|website=Chongqing Local Gazette Office|publisher=Chongqing Local Gazette Office|date=2026-02-09|access-date=2026-03-01|language=zh}}</ref> Zgodovina lokacije mesta Čongčing je povezana z državo Ba. General države Čin, Džang Ji, ga je poimenoval Džjangdžov ({{lang|zh-hant|江州}}).<ref>[[s:zh:華陽國志/卷一]]</ref><ref name="chongqing_3gorges">{{cite book |title=Chongqing & The Three Gorges |author1=Kim Hunter Gordon |author2=Jesse Watson |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |pages=38–40 |publisher=Kim Hunter Gordon |isbn=978-7-5022-5215-1 |access-date=26 August 2022 |archive-date=19 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230419201440/https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |url-status=live }}</ref> === Cesarsko obdobje === Džjangdžov je nato ostal pod vladavino [[Čin Ši Huang]]a med [[dinastija Čin|dinastijo Čin]], naslednico države Čin, in pod vladavino cesarjev dinastije Han. Džjangdžov se je nato med severnimi in južnimi dinastijami preimenoval v prefekturo Čhu ({{lang|zh-hant|楚州}}), nato leta 581 n. št. (dinastija Sui) v prefekturo Ju ({{lang|zh-hant|渝州}}) in kasneje leta 1102 med severnim Songom v prefekturo Gong ({{lang|zh-hant|恭州}}).<ref name="AboutChongqing06122007">{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |title=Chongqing's History with the State of Ba |publisher=Chongqing Municipal Government |date=6 December 2007 |access-date=2 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630171340/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |archive-date=30 June 2012 }}</ref> Ime Ju pa se je ohranilo do danes kot okrajšava za Čongčing, pa tudi za zgodovinsko središče mesta, kjer je nekoč stalo staro mestno jedro; ime je Judžong ({{lang|zh-hant|渝中}}, Osrednji Yu). Sedanjo ime je dobilo leta 1189, potem ko je princ Džao Dun iz dinastije Južni Song opisal svoje kronanje za kralja in nato za cesarja Guangzonga kot »dvojno praznovanje« ({{lang-zh |s=双重喜庆 |t=雙重喜慶 |p=shuāngchóng xǐqìng }} ali skrajšano chóngqìng). Ob ustoličenju je bila prefektura Ju zato preimenovana v Čongčing Fu. Leta 1362 (med [[dinastija Juan|dinastijo Juan]]) je Ming Judžen, vodja kmečkih upornikov, za kratek čas v Čongčingu ustanovil kraljestvo Dašja ({{lang|zh-hant|大夏}}).<ref>{{navedi splet |url = http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html |title = Ming Yuzhen Information |website = Neohumanism.com |access-date = 2 July 2012 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160207054017/http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html | archive-date = 7 February 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> Leta 1621 (med [[dinastija Ming|dinastijo Ming]]) je Še Čongming ({{lang|zh-hant|奢崇明}}) ustanovil še eno kratkotrajno kraljestvo Daliang ({{lang|zh-hant|大梁}}) s prestolnico Čongčing.<ref>{{navedi knjigo |url = https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |title = Political Frontiers, Ethnic Boundaries, and Human Geographies in Chinese History |author1 = Nicola di Cosmo |author2 = Don J. Wyatt |date = 3 July 2003 |publisher = Taylor & Francis |access-date = 2 July 2012 |isbn = 9780203987957 |archive-date = 16 April 2023 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230416035707/https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |url-status = live }}</ref> Leta 1644, po padcu dinastije Ming pod uporniško vojsko, je Čongčing skupaj s preostalim delom Sečuana zajel Džang Šjandžong, ki naj bi pobil veliko število ljudi v Sečuanu in izpraznil provinco, deloma zato, ker so mnogi ljudje pobegnili na varno drugam. Mandžurci so kasneje osvojili provinco, med [[dinastija Čin|dinastijo Čing]] pa se je priseljevanje v Čongčing in Sečuan odvijalo s podporo cesarja Čing.<ref>{{navedi splet |url = http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |title=The last Qing (Manchu) Dynasty 1644 - 1912 of China |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url = https://web.archive.org/web/20161107092333/http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |archive-date=7 November 2016 }}</ref> Leta 1890 je bil v Čongčingu odprt britanski generalni konzulat. Naslednje leto je mesto postalo prvo notranje trgovsko pristanišče, odprto za tujce, s pogojem, da tuje ladje ne smejo prosto trgovati tam, dokler kitajskim parnikom ne uspe preplaviti reke Jangce. To omejitev je leta 1895 odpravila Šimonosekijska pogodba, ki je mesto razglasila za odprto pod enakimi pogoji kot druga pristanišča, čeprav je šele leta 1907 parnik opravil pot brez pomoči ročnih vlačilcev.<ref>{{EB1911|inline=y|wstitle=Ch'ungk'ing|volume=6|page=324}}</ref> Med letoma 1896 in 1904 so bili v Čongčingu odprti ameriški, nemški, francoski in japonski konzulati.<ref>{{navedi splet |url = http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |title=French Consulate Page |publisher=Cq.xinhuanet.com |date=30 December 2004 |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823091031/http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |archive-date=23 August 2013 }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |title = Japanese Consulate Page |website = Chongqing.cn.emb-japan.go.jp |access-date = 10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20120709162530/http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |archive-date = 9 July 2012 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |title=US Consulate Page |website=Us-passport-service-guide.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120723134336/http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |archive-date=23 July 2012 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |title=German Consulate Page |website = 2011.cqlib.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823053235/http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |archive-date=23 August 2013 }}</ref> === Začasna vojna prestolnica Republike Kitajske === [[File:China from the Eyes of the Flying Tigers 1944-1945 57.jpg|thumb|left|Ulični prizor v Čongčingu, ok. 1944]] Med in po [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]], od novembra 1937 do maja 1946, je bila začasna prestolnica generalissima [[Čjang Kajšek|Čjang Kajška]]. Potem ko sta general in preostala vojska po umiku leta 1938 iz prejšnje prestolnice Vuhan nekaj časa živela tam, je bila 6. septembra 1940 uradno razglašena za drugo prestolnico ({{lang-zh|c=陪都|p=péidū|w=p'ei2-tu1|labels=no}}).<ref name="Revisiting Chongqing: China's Secon">{{cite journal |last1=Danielson |first1=Eric N. |title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital |journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch |date=2005 |volume=45 |page=175 |jstor=23889883 }}</ref> Potem ko so Velika Britanija, Združene države in druge zaveznice decembra 1941 vstopile v vojno v Aziji, je bil v mestu nameščen eden od namestnikov poveljnikov zavezniških operacij v jugovzhodni Aziji (poveljstvo za jugovzhodno Azijo SEAC), Joseph Stilwell. Mesto je obiskal tudi lord Louis Mountbatten, vrhovni poveljnik SEAC, ki je imel sam sedež na Šrilanki. Čjang Kajšek je kot vrhovni poveljnik na Kitajskem tesno sodeloval s Stilwellom. Med letoma 1938 in 1943 je mesto trpelo zaradi nenehnih množičnih bombardiranj japonske cesarske mornarice in letalskih sil vojske; bitke so v celoti vodile eskadrilje kitajskih zračnih sil in protiletalske topniške enote. Zaklonišča pred zračnim napadom, ki so izkoristila gorati teren, so rešila številna življenja. Čongčing je bil zaradi neuklonljivega duha svojih prebivalcev ter njihovih prispevkov in žrtev med vojno razglašen za 'mesto junakov'. V letih neuspehov v vojni so bile številne tovarne in univerze preseljene iz vzhodne Kitajske in na koncu v Čongčing, kar je to mesto iz notranjega pristanišča spremenilo v močno industrializirano mesto. === Kitajska državljanska vojna === Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Čongčing med kitajsko državljansko vojno postal eno zadnjih zatočišč nacionalistične vlade [[Kuomintang]]a na celinski Kitajski. Po kampanji za prečkanje reke Jangce so komunisti 23. aprila osvobodili prestolnico Kuomintanga, [[Nanking]]. Kuomintang se je najprej umaknil v [[Guangdžov]], nato pa v Čongčing. Čongčing je bil glavno mesto Kuomintanga do konca novembra 1949, ko se je nacionalistična vlada Kuomintanga po zraku umaknila iz mesta.<ref>{{navedi splet |url=http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |title=WWII Era History of Chongqing |publisher=.needham.k12.ma.us |date=23 October 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130606163106/http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |archive-date=6 June 2013 }}</ref> === Status občine === 14. marca 1997 se je Osmi nacionalni ljudski kongres odločil združiti podprovincialno mesto s sosednjimi prefekturami Fuling, Vanšjan in Čjandžjang, ki jih je v imenu province upravljal od septembra 1996, in mu podeliti neodvisnost od Sečuana. Nastala enotna entiteta je postala občina Čongčing, s 30.020.000 prebivalci v triinštiridesetih nekdanjih okrožjih brez vmesnih političnih ravni. Občina je postala vodilna sila kitajskih prizadevanj za razvoj svojih zahodnih regij in za usklajevanje preselitve prebivalcev z območij rezervoarjev projekta jezu Tri soteske. Njegova prva uradna slovesnost je bila 18. junija 1997. 8. februarja 2010 je Čongčing postal eno od devetih nacionalnih osrednjih mest, skupaj s [[Peking]]om, [[Tjandžin]]om, [[Šanghaj]]em, [[Guangdžov]]om, [[Čengdu]]jem, [[Vuhan]]om, [[Šjan]]om in [[Džengdžov]]om. Po besedah ​​Džou Ličuna, svetovalca pri Nacionalni komisiji za razvoj in reforme Kitajske, bi status Čongčinga kot nacionalnega osrednjega mesta spodbudil razvoj zahodne Kitajske. Čongčing, ki je v osrednje-zahodni Kitajski, bi dopolnjeval druga nacionalna osrednja mesta, ki se vsa nahajajo vzdolž vzhodne obale Kitajske.<ref>{{navedi splet |url=http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |title=Chongqing becomes 5th National Central city |publisher=People's Daily |date=10 February 2010 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130518015855/http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |archive-date=18 May 2013 |url-status=live }}</ref> Istega leta, 18. junija, je bilo v Čongčingu ustanovljeno novo območje Liangdžjang, ki je bilo v času njegove ustanovitve tretje novo območje na državni ravni.<ref>{{navedi splet |url=http://gochina.scmp.com/chongqing/business/room-expansion |title=Establishment of the Liangjiang New Area |publisher=Gochina.scmp.com |date=25 November 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225054358/http://www.scmp.com/news/china }}</ref> <gallery> File:A Sunset View of Chongqing Central Business District.jpg|Pogled na središče mesta Džjefangbei in [[Hongja (jama)|jamo Hongja]] ob sončnem zahodu, posnet leta 2017 File:Txu-oclc-10552568-nh48-12.jpg|Zemljevid, ki vključuje Čongčing (označen kot 重慶 CH'UNG-CH'ING (CHUNGKING)) (AMS, 1954) File:Chongqing Map.png|Topografija Čongčinga File:Baidicheng view Fengjie - Mapillary (ZsSRPZW9wVqEzptb5peJrY).jpg|Soteska Čutang na reki Jangce File:Chongqing in fog 20140822.jpg|Spomladi in jeseni je središče mesta Čongčing pogosto zavito v meglo </gallery> == Geografija == === Fizična geografija in topografija === Čongčing je v subtropih, na prehodnem območju med [[Sečuanska kotlina|Sečuansko kotlino]] in ravnino na srednjem in spodnjem toku reke [[Jangce]]. Njegovo podnebje zaznamujejo pogosti [[monsun]]ski pogoji, pogosto dežuje ponoči pozno spomladi in zgodaj poleti. Mestni »nočni dež v gorovju Ba« se pojavlja v pesmih skozi celotno kitajsko zgodovino, vključno z ''Napisano v deževni noči - pismo severu'' Li Šangjina.<ref>{{navedi splet|url=http://bystander.homestead.com/bashan.html |title=Tang poetry: Night rain in the mountain in Bashan |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816081726/http://bystander.homestead.com/bashan.html |archive-date=16 August 2016}} Bashan Poems</ref> Ozemlje je od vzhoda proti zahodu dolgo 470 km, od severa proti jugu pa najširše 450 km. Na vzhodu meji na provinci [[Hubej]] in [[Hunan]], na severu na [[Sečuan]] in [[Šaanši]] ter na jugu na [[Guidžov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |title=Chongqing 2005 - The Year in Review|access-date=6 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161024230840/http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |archive-date=24 October 2016}} Chongqing's bordering provinces</ref> Čongking pokriva veliko območje, prepredeno z rekami in gorami. Na severu leži gorovje Daba, na vzhodu soteska Vu, na jugovzhodu gorovje Vuling in na jugu gorovje Dalou. Območje se spušča od severa proti jugu proti dolini Jangce in ima velik masiv gora in hribov s strmimi pobočji na različnih višinah. Na tem območju je pogosta [[Kras|kraška pokrajina]], kamniti gozdovi, številne skupine vrhov, apnenčaste jame in doline pa so na voljo na številnih mestih. Prepad Longšuišja ({{lang-zh|龙水峡地缝}}) s svojimi tremi naravnimi mostovi je regijo spremenil v priljubljeno turistično atrakcijo. Reka Jangce teče skozi celotno območje od zahoda proti vzhodu, v dolžini 665 km, na treh mestih prereže gorovje Vu in tvori znane [[Tri soteske]]: soteske Čutang, Vušja in Šiling.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ctg.com.cn/en/ |title=The Three Gorges Corp |publisher=Ctg.com.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213211201/http://www.ctg.com.cn/en/ |archive-date=13 December 2013 |url-status=live}}</ref> Reka Džjaling, ki prihaja s severozahoda in teče skozi ''Male tri soteske Džjaling'' Libi, Ventang in Guanjin, se izliva v Jangce v Čongkingu.<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River |work=CNTO China Like Never Before |url=http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |publisher=Chinese National Tourism Office, US Chinese Embassy |access-date=31 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402114532/http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |archive-date=2 April 2015 |url-status=live}}</ref> {{Poem quote| title = Li Baijeva pesem iz Čongkinga Baidi Cheng|quote = Ob zori zapuščam Belega cesarja, okronanega z oblaki, V enem dnevu sem preplul tisoč lijev skozi kanjone. Z opičjim slovesom so rečni bregovi glasni, Moj čoln je zapustil deset tisoč gora daleč stran.}} Osrednje mestno območje Čongkinga, imenovano pravi Čongking, je zgrajeno na gorah in delno obdano z rekama Jangce in Jialing. S svojo posebno topografijo topografija Čongkinga vključuje gore, reke, gozdove, izvire, slapove, soteske in jame. Pesnika iz dinastije Tang, Li Baija, je navdihnila naravna pokrajina in napisal ta epigram.[54] Gorovju Zhongliang (中梁山) in Tongluo (铜锣山) približno tvorita vzhodno in zahodno mejo urbanega območja Čongčinga. Zunaj osrednjega Čongčinga se nahaja več visokih gora, vključno z 1709,4 m visoko goro Wugong Ling v Jiangjinu.[potreben citat] === Podnebje === Čongčing ima monsunsko vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cwa), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cfa), in večino leta ima zelo visoko relativno vlažnost, z vsemi meseci nad 75 %. Znan je kot ena od "treh peči" reke Jangce, skupaj z Wuhanom in Nanjingom, njegova poletja so dolga in med najbolj vročimi in vlažnimi na Kitajskem, z najvišjimi temperaturami 34 °C (93 °F) v juliju in avgustu v urbanem območju.[55] Zime so kratke in nekoliko mile, vendar vlažne in oblačne. Zaradi lege mesta v Sečuanski kotlini ima eno najnižjih letnih sončnih ur v državi, le 983 ur, kar je manj kot v večjem delu severne Evrope; mesečni odstotek možnega sončnega obsevanja v samem mestu se giblje od zgolj 5 % v januarju do 43 % v avgustu. Ekstremne temperature od leta 1951 so se gibale od -1,8 °C (29 °F) 11. januarja 1955 (neuradni rekord -2,5 °C (27 °F) je bil postavljen 8. februarja 1943) do 43,7 °C (111 °F) 18. in 19. avgusta 2022[56] (neuradni rekord 44,0 °C (111 °F) je bil postavljen 8. in 9. avgusta 1933).[57] Čongking, z več kot 100 dnevi megle na leto,[58] je znan kot "mesto megle" (kitajščino: 雾都); to je zato, ker ga spomladi in jeseni 68 dni na leto ovije debela plast megle.[59][60] Med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) je to posebno vreme verjetno igralo vlogo pri zaščiti mesta pred napadom japonske cesarske vojske. <gallery class="center" widths="200px" heights="200px"> File:Jiangbeizui CBD.jpg|Poslovalno središče Jiangbeizui od zgoraj, posneto leta 2018 File:Chaotianmen Bridge, Nan'an District of Chongqing.jpg|Most Chaotianmen povezuje okrožje Jiangbei z okrožjem Nan'an v Chongqingu, posneto leta 2018 File:Jiefangbei.jpg|Jiefangbei ({{lang-zh|c=解放碑|l=People's Liberation Monument|labels=no}}) je spomenik zmage v drugi svetovni vojni File:Raffles City Chongqing 2019-9.jpg|Raffles City Chongqing, ki leži na sotočju reke Jangce in Džjaling </gallery> == Upravna delitev == Čongking je največja od štirih neposredno nadzorovanih občin Ljudske republike Kitajske. Občina je razdeljena na 38 pododdelkov (3 so bile ukinjene leta 1997, okrožji Vanšheng in Šuangčjao pa oktobra 2011), ki jih sestavlja 26 okrožij, 8 okrajev in 4 avtonomna okrožja. Meje občine Čongking segajo veliko dlje v zaledje mesta kot meje drugih treh občin na ravni province (Peking, Šanghaj in Tjandžin), velik del njenega upravnega območja, ki se razteza na več kot 80.000 km<sup>2</sup>, pa je podeželskega. Konec leta 2018 je skupno prebivalstvo znašalo 31,02 milijona. Leta 2022 je bil Čongking največje kitajsko mesto po številu mestnega prebivalstva, saj je imel 22,80 milijona prebivalcev. Glavno mestno območje mesta Čongčing ({{lang|zh-hans|重庆主城区}}) se razteza na približno 5473 km² in vključuje devet okrožij. == Demografija == === Prebivalstvo === [[File:Jiefangbei (People's Liberation Monument).jpg|thumb|left|Džjefangbej (Spomenik ljudske osvoboditve), znamenitost in središče Čongčinga]] Po popisu prebivalstva iz leta 2020 ima Čongčing 32.054.159 prebivalcev, kar predstavlja približno 2,27 % celotnega prebivalstva države.[87] Zaradi tega je to najbolj naseljeno mesto na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Banerjee |first=Bhabna |date=15 August 2023 |title=Ranked: The World's Largest Cities By Population |url=https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240610213554/https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |archive-date=10 June 2024 |website=Visual Capitalist}}</ref> OECD je leta 2010 ocenila, da ima metropolitansko območje, ki obsega osrednje mestno območje, 17 milijonov prebivalcev. Popis navaja tudi 50,55 % moških in 49,55 % žensk. Kar zadeva starostno porazdelitev, je bilo od celotnega prebivalstva 15,91 % starih od 0 do 14 let, 62,22 % starih od 15 do 64 let in 21,87 % starih 65 let in več. Od prebivalstva z najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe je bilo 15,41 % visokošolskih, 15,96 % srednješolskih, 30,58 % osnovnošolskih in 29,89 % osnovnošolskih. Leta 2021 je bilo 70,4 % prebivalcev Čongčinga ocenjenih kot mestnih in 29,6 % podeželskih.<ref name="data2022">{{navedi splet|url=https://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|title=National Data|publisher=National Bureau of Statistics of China|date=1 March 2022|access-date=23 March 2022|archive-date=9 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200109073448/http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|url-status=live}}</ref> === Religija === Prevladujoče religije v Čongčingu so kitajske ljudske religije, taoistične tradicije in kitajski [[budizem]]. Glede na ankete, opravljene v letih 2007 in 2009, 26,63 % prebivalstva prakticira kitajsko vero prednikov, medtem ko se 1,05 % prebivalstva identificira kot kristjani. Poročila niso navedla podatkov o drugih vrstah religije; 72,32 % prebivalstva je lahko nereligioznih ali vključenih v čaščenje naravnih božanstev, budizma, [[konfucianstvo]], [[taoizem]] ali ljudske verske sekte. Leta 2010 je bilo v Čongčingu 9056 muslimanov.<ref>{{navedi splet|title=Muslim in China|url=https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|access-date=2021-08-04|publisher=Top China Travel|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103193156/https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|url-status=live}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | image1 = Large statue on hilltop at Fengdu Ghost City.JPG | width1 = 150 | caption1 = [[Žadati cesar]] v mestu duhov [[Fengdu]] | image2 = 重慶華巖寺接引殿牌坊.JPG | width2 = 200 | caption2 = Budistični tempelj v Džjulongpu }} == Gospodarstvo == Čongking je bil med kampanjo Tretje fronte pomemben prejemnik kitajskih naložb v industrijske zmogljivosti.<ref>{{navedi knjigo |last=Lan |first=Xiaohuan |title=How China Works: An Introduction to China's State-led Economic Development |publisher=Palgrave Macmillan |year=2024 |isbn=978-981-97-0079-0 |translator-last=Topp |translator-first=Gary |doi=10.1007/978-981-97-0080-6}}</ref>{{Rp|page=298}} Vladni pritiski so bili obsežni, da bi se Čongking preoblikoval v gospodarsko, trgovinsko in finančno središče regije ter da bi se občina uporabila kot platforma za odpiranje zahodne notranjosti države za nadaljnji razvoj. Čongking se sooča s hitro urbanizacijo. Statistični podatki na primer kažejo, da so nove gradnje dnevno dodale približno 137.000 m<sup>2</sup> uporabne površine, da bi zadovoljile povpraševanje po stanovanjskih, poslovnih in tovarniških prostorih. Tako je bil Čongking 14. marca 1997 ločen od province Sečuan in postal samostojna občina, da bi pospešili svoj razvoj in posledično razvoj relativno revnejših zahodnih območij Kitajske. Do 2000-ih let je mesto postalo pomembno industrijsko območje v zahodni Kitajski. Nominalni BDP mesta Čongking je leta 2022 znašal 433 milijard ameriških dolarjev (2,91 bilijona kitajskih jenov), kar je približno 2,41 % BDP države, in se je uvrstil na 16. mesto med upravnimi enotami na ravni province; primarna, sekundarna in terciarna industrija občine so bile vredne 201,21 milijarde kitajskih jenov (29,92 milijarde ameriških dolarjev), 1,169 bilijona kitajskih jenov (173,86 milijarde ameriških dolarjev) oziroma 1,542 bilijona kitajskih jenov (229,3 milijarde ameriških dolarjev). Njegov nominalni BDP na prebivalca je znašal 13.479 ameriških dolarjev (90.663 kitajskih jenov) in se je uvrstil na 10. mesto v državi. Časopis ''Economist Intelligence Unit'' je v novembrski beli knjigi ''Access China'' iz leta 2010 Čongking opredelil kot člana CHAMPS (Čongking, Hefei, Anšan, Maanšan, Pingdingšan in Šenjang), gospodarskega profila 20 najboljših mest v vzponu na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |date=9 November 2010 |title=The Rise of The 'Champs' – New Report Maps Business Opportunity in China's Fastest Growing Cities |url=http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406135228/http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |archive-date=6 April 2012 |access-date=14 March 2011 |publisher=Sourcewire.com}}</ref> Tradicionalno sta bila Čongking in Sečuan zaradi svoje geografske nedostopnosti pomembni vojaški bazi za raziskave in razvoj orožja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |title=Chongqing Municipality(重慶市) |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307133351/http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |archive-date=7 March 2016 |work=The Australia-China Chamber of Commerce and Industry of New South Wales |access-date=31 January 2009 }}</ref> Čeprav je industrija Čongkinga raznolika, je njen izvozni sektor za razliko od vzhodne Kitajske zaradi relativno neugodne lege v notranjosti majhen. Namesto tega so pogoste tovarne, ki proizvajajo lokalno usmerjeno potrošniško blago, kot so predelana hrana, avtomobili, kemikalije, tekstil, stroji, športna oprema in elektronika. Čongking je tretje največje središče za proizvodnjo motornih vozil na Kitajskem in največje središče za motorna kolesa. Leta 2007 je imel letno proizvodno zmogljivost 1 milijon avtomobilov in 8,6 milijona motornih koles. Med vodilnimi proizvajalci avtomobilov in motornih koles je četrti največji kitajski proizvajalec avtomobilov; Changan Automotive Corp in Lifan Hongda Enterprise, pa tudi Ford Motor Company, ameriški avtomobilski velikan pa ima v Čongkingu tri tovarne. Občina je tudi ena od devetih največjih kitajskih proizvajalcev železa in jekla ter ena od treh glavnih proizvajalcev aluminija. Med pomembnimi proizvajalci sta Chongqing Iron and Steel Company (重庆钢铁股份有限公司) in Southwest Aluminum (西南鋁業), ki je največja azijska tovarna aluminija.<ref>{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |work=BBC News |title=China's west seeks to impress investors |date=4 May 2005 |access-date=28 April 2010 |first=Nick |last=MacKie |archive-url=https://web.archive.org/web/20060613203549/http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |archive-date=13 June 2006 }}</ref> Kmetijstvo ostaja pomembno. Glavna pridelka območja sta riž in sadje, zlasti pomaranče. Naravni viri so bogati tudi z velikimi nahajališči [[premog]]a, [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in več kot 40 vrstami mineralov, kot sta [[stroncij]] in [[mangan]]. Zaloge premoga znašajo približno 4.800.000.000 metričnih ton. Čuandong je največje kitajsko plinsko polje v notranjosti z nahajališči približno 270 milijard m<sup>3</sup> – več kot 1/5 vseh kitajskih nahajališč. Ima največje kitajske rezerve stroncija (Kitajska ima drugo največje nahajališče stroncija na svetu). Mangan se koplje na območju Xiushan. Čeprav je bil rudarski sektor označen kot močno onesnažujoč in nevaren.{{NoteTag|Raziskava kitajske državne uprave za varstvo okolja (SEPA) iz leta 2005 je pokazala, da je 13 podjetij v manganskem trikotniku kršilo cilje glede izpustov šestvalentnega kroma in amoniaka-dušika – v najslabšem primeru za faktor 180. Sanacija, ki jo je odredila SEPA, je povzročila zaprtje podjetij in stroške v višini 280 milijonov juanov.}} V Čongkingu naj bi bila postavljena tudi rafinerija z zmogljivostjo 10 milijonov ton, ki jo bo upravljala CNPC (matična družba PetroChina) za predelavo uvožene surove nafte iz kitajsko-mjanmarskih naftovodov. Čeprav sam cevovod še ni dokončan, bo sčasoma potekal od Sittweja (na zahodni obali [[Mjanmar]]a) skozi [[Kunming]] v [[Junan]]u, preden bo dosegel Čongking,<ref>{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |title=China-Myanmar pipeline projects on track |website=Atimes.com |date=24 April 2007 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207125648/http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |archive-date=7 December 2008 |url-status=unfit }}</ref> in bo Kitajski zagotavljal goriva iz Mjanmara, Bližnjega vzhoda in Afrike. V zadnjem času se je pojavila prizadevanja za premik v vrednostno verigo navzgor s preusmeritvijo k visokotehnološkim in na znanju temelječim industrijam, kar je privedlo do novih razvojnih con, kot je nova severna cona Čongking (CNNZ). Lokalna vlada Čongkinga upa, da bo s spodbujanjem ugodnih gospodarskih politik za sektorja elektronike in informacijske tehnologije lahko ustvarila 400 milijard RMB vredno visokotehnološko proizvodno središče, ki bo preseglo avtomobilsko industrijo in predstavljalo 25 % njenega izvoza. Mesto je veliko investiralo tudi v infrastrukturo, da bi pritegnilo naložbe. Omrežje cest in železnic, ki povezujejo Čongking s preostalo Kitajsko, je bilo razširjeno in posodobljeno, kar je zmanjšalo logistične stroške. Poleg tega bližnji [[jez Treh sotesk]], ki je največji na svetu, oskrbuje Čongking z energijo in omogoča oceanskim ladjam, da dosežejo pristanišče na reki Jangce.<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges |title=China's Three Gorges Dam |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503201210/http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges/ |archive-date=3 May 2016 |work=CNN |access-date=31 January 2009 }}</ref> Te izboljšave infrastrukture so privedle do prihoda številnih neposrednih tujih vlagateljev (FDI) v panoge, od avtomobilske do finančne in maloprodajne; kot so Ford, Mazda, HSBC, Standard Chartered Bank, Citibank, Deutsche Bank, ANZ Bank, Scotiabank, Wal-Mart, Metro AG in Carrefour, med drugimi multinacionalnimi korporacijami. === Turizem === [[File:Chongqing Grand Theatre 01.jpg|thumb|Veliko gledališče Čongking]] [[File:ChongqingMartyrsCemetery.jpg|thumb|left|Pokopališče mučencev]] [[File:Chongqing_Art_Museum_Night.jpg|thumb|left|Umetnostni muzej Čongking]] Mesto je bilo skoraj deset let (1937 do 1945) začasna prestolnica Kitajske in je bilo znano tudi kot eno od treh poveljstev zaveznikov med drugo svetovno vojno, pa tudi kot strateško središče mnogih drugih vojn v zgodovini Kitajske. Čongking ima veliko zgodovinskih stavb ali znamenitosti iz vojnega časa, od katerih so nekatere bile kasneje uničene. Med temi znamenitostmi je tudi ''Spomenik ljudske osvoboditve'', ki stoji v središču mesta. Nekoč je bil najvišja stavba na tem območju, zdaj pa ga obdajajo številni nakupovalni centri. Prvotno imenovan ''Spomenik zmagi nad vojskami osi'', je edina stavba na Kitajskem s tem namenom.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |title=People's Liberation Monument |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051628/http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> Danes spomenik služi kot simbol mesta. Muzej generala Josepha W. Stilwella, posvečen generalu ''Vinegar Joeju'' Stilwellu, generalu iz druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |title=General Joseph Stilwell Museum |publisher=Travelchinaguide.com |date=17 May 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120415152451/http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |archive-date=15 April 2012 |url-status=live }}</ref> Pokopališče letalskih sil na območju Nanšan v spomin na pripadnike letalskih sil, ubite med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) in Muzej vasi Red Rock, diplomatsko mesto komunistične partije v Čongkingu, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil [[Džov Enlaj]], ter Guijuan, vrt Cassia, kjer je [[Mao Cetung]] leta 1945 s [[Kuomintang]]om podpisal ''Dvojni mirovni sporazum 10 (10. oktober)''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623054516/http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-date=23 June 2011 |title=Red Rock Village Museum |publisher=Beijingfeeling.com |date=15 September 2013 |access-date=10 December 2013 }}</ref> [[File:31487-Chongqing (30850455817).jpg|thumb|upright|[[Hongja jama]] (''Hongya-dong'') – tradicionalne hiše na kolih v slogu Baju v poslovnem središču Džjefangbej]] [[File:Fishingtown.jpg|thumb|upright|Strma pot do glavnih vrat ribiškega mesta]] [[File:Cqk01.jpg|thumb|upright|Starodavna cesta Cičikou v okrožju Šapingba]] * Podvodni muzej Baiheliang, prvi podvodni muzej na Kitajskem,[147] * Spomenik na pokol v velikem predoru, nekdanje zaklonišče pred letalskimi napadi, kjer se je med drugo svetovno vojno zgodil velik pokol. * Velika dvorana ljudstva v Čongkingu temelji na Veliki dvorani ljudstva v Pekingu. To je ena največjih stavb za javne zbore na Kitajskem, ki je sicer zgrajena v sodobnem času, vendar posnema tradicionalne arhitekturne sloge. Nahaja se ob gosto poseljenem in hribovitem osrednjem okrožju z ozkimi ulicami in pešpoti.[148] * [[Muzej Treh sotesk]] predstavlja zgodovino, kulturo in okolje območja Treh sotesk in Čongkinga. * [[Umetniški muzej Čongčing]] je znan po osupljivi arhitekturi. * Znanstveno-tehnološki muzej Čongking ima kino IMAX. * Luohan Si, tempelj dinastije Ming<ref>{{navedi splet |url=http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |title=Luohan Si |publisher=Fodors.com |date=28 May 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130528054943/http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |archive-date=28 May 2013 |url-status=live }}</ref> * Tekoče stopnice Huangguan, druge najdaljše tekoče stopnice v Aziji. * Nekdanja mesta veleposlaništev večjih držav v 1940-ih. Kot takratno glavno mesto je imel Čongking veliko stanovanjskih in drugih stavb za te uradnike.<ref>{{navedi splet |author=www.chinaeducenter.com |url=http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |title=Embassies List |publisher=Chinaeducenter.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428215800/http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |archive-date=28 April 2012 |url-status=live }}</ref> * Okrožje Vuši, znano kot pomembno turistično območje Čongkinga<ref>{{navedi splet |url=http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |title=Wuxi County |publisher=English.51766.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://archive.today/20130116005947/http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |archive-date=16 January 2013 }}</ref> * [[Skalne poslikave v Dadzuju]] so vrsta kitajskih verskih skulptur in rezbarij, ki segajo vse do 7. stoletja našega štetja in prikazujejo budistična, konfucijanska in taoistična prepričanja ter so pod njihovim vplivom. Uvrščene so na seznam svetovne dediščine UNESCO in so sestavljene iz 75 zaščitenih območij, kjer je približno 50.000 kipov, z več kot 100.000 kitajskimi znaki, ki tvorijo napise in epigrafe. * [[Trije naravni mostovi]] in ​​[[jama Furong]] v narodnem geološkem parku Vulong Karst v okrožju Vulong so uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del [[Južnokitajski kras|Južnokitajskega krasa]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|title=China: Three Natural Bridges National Geopark|publisher=Naturalarches.org|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120609184026/http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|archive-date=9 June 2012|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |title=Furong Cave |publisher=Gxnu.edu.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082311/http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |archive-date=6 October 2014 }}</ref> * [[Cičikov, Čongking|Cičikov]] je 1000 let staro mesto v okrožju Šapingba v Čongkingu. Znano je tudi kot ''Mali Čongking''. Mesto, ki leži ob spodnjem toku reke Džjaling, je bilo nekoč pomemben vir porcelana in je bilo v času dinastij Ming in Čing živahno trgovsko pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |title=Ciqkou |publisher=Blog.seattlechinesegarden.org |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131214170704/http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |archive-date=14 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Mesto je UNESCO-vo omrežje ustvarjalnih mest prepoznalo kot ''mesto oblikovanja''. * Diaojučeng ali Ribiško mesto je eno od treh velikih starodavnih bojnih polj Kitajske. Znano je po svojem uporu proti mongolskim vojskam v času dinastije Južni Song (1127–1279) in lokaciji, kjer je leta 1259 umrl mongolski voditelj Möngke Kan.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |title=Fishing Town |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051631/http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Snežna žadasta jama v okrožju Fengdu je edini primer čisto bele, žadu podobne kraške jame na Kitajskem. * [[Mesto duhov Fengdu]] v okrožju Fengdu so v tradicionalni kitajski literaturi in kulturi Vrata pekla. * Baidi Cheng, polotok v reki Jangce, znan po znani pesmi Li Baija. * Živalski vrt Čongking, ki razstavlja številne redke vrste, vključno z orjaškim pandom, izjemno redkim južnokitajskim tigrom in afriškim slonom. * Zabaviščni park Čongking * Veliko gledališče Čongking, center uprizoritvenih umetnosti. * Ulica tujcev je bila zabaviščni park, vključno s Porcelansko palačo, največjim straniščem na svetu. Tukaj je tudi lokacija neuspešnega projekta Love Land leta 2009. * Dolina Črne gore (Heishangu) * [[Jama Hongja]] (znana tudi kot Hongja Dong), trdnjava s pomolom in koli, ki je služila kot ena od 17 mestnih vrat starodavnega Čongkinga, je priljubljena turistična atrakcija zaradi svoje arhitekture. == Opombe == {{NoteFoot}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Danielson|first=Eric N.|chapter=Chongqing|pages=[https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric/page/n336 325]–362|title=The Three Gorges and the Upper Yangzi|url=https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric|location=Singapore|publisher=Marshall Cavendish/Times Editions|year=2005|isbn=978-981-232-599-0}} * {{cite journal|last=Danielson|first=Eric N.|year=2005|title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital|journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hongkong Branch|volume=45}} * {{navedi knjigo|last=Huang|first=Jiren|script-title=zh:老重庆：巴山夜语|trans-title=Old Chongqing: Ba Mountains Night Rains|series=老城市 [''The Old Cities'']|location=Nanjing|publisher=Jiangsu Fine Arts Publishing House|year=1999|language=zh}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|chapter=Chungking as a Center of Warlord Power, 1926–1937|pages=[https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin/page/143 143–170]|title=The Chinese City Between Two Worlds|chapter-url=https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin|chapter-url-access=registration|editor1=Mark Elvin|editor2=G. William Skinner|location=Stanford|publisher=Stanford University Press|year=1974}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|title=Szechwan and the Chinese Republic: Provincial Militarism and Central Power, 1911–1938|location=New Haven|publisher=Yale University Press|year=1973}} * {{navedi knjigo|author=Liao, Qingyu|title=Chongqing Ge Le Shan Pei Du Yizhi (The Construction of War-time Capital on the Gele Mountain, Chongqing)|location=Chengdu|publisher=Sichuan University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=Long, Juncai|title=Sui Yue Ya Feng de Jiyi: Chongqing Kang Zhan Yizhi (Covered Memory of Flowing Years: Site[s] of [the] Anti-Japanese War in Chongqing)|location=Chongqing|publisher=Southwest University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=McIsaac, Lee|title="The City as Nation: Creating a Wartime Capital in Chongqing," in Remaking the Chinese City, 1900–1950, ed. by Joseph W. Esherick|location=Honolulu|publisher=University of Hawaii Press|year=2000}} * {{navedi knjigo|author=Xu|title=Chongqing Jiu Ying (Old Photos of Chongqing)|location=Beijing|publisher=People's Fine Arts Publishing House|year=1998|author2=Dongsheng Liu|author3=Yuchuan}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Chongqing}} {{Wiktionary|Chongqing|Chungking|Ch'ung-ch'ing}} {{Commons+cat|Chongqing|Chongqing}} * [http://www.cq.gov.cn/ Chongqing Municipal Government website] {{-}} {{S-start}} {{S-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{S-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=21. november 1937 – 5. maj 1946|dynasty=[[Republika Kitajska (1912–1949)|Republika Kitajska]]}} {{S-aft|after=[[Nanking]]}} {{s-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{s-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=14. oktober 1949 – 30. november 1949|dynasty=Republika Kitajska}} {{s-aft|after=[[Čengdu]]}} {{s-end}} {{Navboxes|list={{Navboxes |title = [[File:Gnome-globe.svg|25px]]{{nbsp}}Geographic locale |list = {{Geographic location |Centre = Čongčing |North = [[Šaanši]] |Northeast = |East = [[Hubej]] |Southeast = [[Hunan]] |South = [[Guidžov]] |Southwest = |West = [[Sečuan]] |Northwest = }} '''[[Geografski koordinatni sistem|zem. širina <small>in</small> dolžina]] {{Coord|29|33|N|106|34|E|display=inline}}''' }} {{Province-level divisions of the People's Republic of China}} {{Metropolitan cities of the People's Republic of China}} {{Most populous cities in the People's Republic of China}} {{Major cities along the Yangtze River}} }} {{Authority control}} [[Kategorija:Čongčing| ]]<!--please leave the empty space as standard--> [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Občine Kitajske]] si6eu1rpjk2937zdvd3pzxm2e0lbsm5 Avgust Zichy 0 507383 6753226 6674998 2026-09-20T15:52:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753226 wikitext text/x-wiki {{stack begin}} {{Infopolje Pisec | honorific_prefix = | name = Avgust Ziči | honorific_suffix = [[grof]] | image = <!-- WD --> | image_size =220px | image_upright = | alt = | caption = [[Zsigmond Pollák]]: ''Grof, guverner Reke in potopisec [[Avgust Zichy]]'' ([[bakrorez]]) | pseudonym = | resting_place = [[Beltinci]] | language = [[madžarščina|madžarski]] <br>[[latinščina|latinski]] <br>[[slovenščina|slovenski]] | residence = [[Beltinci]] | nationality = [[Madžari|Madžar]] | education = [[Trnava]] ([[gimnazija]]) | alma_mater = [[Univerza na Dunaju]] <br> [[Univerza v Budimpešti]] | home_town = [[Beltinci]] | period = | movement = [[romantika]] | spouse = [[Hedvika Zichy|Hevika Ziči pl. Wimpffen]]<br>({{lang-de|Hedwig Zichy von Wimpffen}}) | children = [[Marija Zichy|Marija]]<br>[[Teodora Zichy|Teodora]]<br>[[Anastazija Zichy|Anastazija]]<br>[[Frida Zichy|Frida]] | relatives = Ferenc Szerafin pl. Zichy (oče)<br>Marija Klara pl. Demblin (mama) | awards = | signature = | signature_alt = | years_active = | module = }} {{Infobox family | name = Ziči ({{lang-hu|Zichy}}) | type = član [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]] ([[plemstvo|plemiške]]) [[družina|družine]] | coat_of_arms = Coa Hungary Family Zichy.svg | coat_of_arms_size = 170px | coat_of_arms_caption = Grb plemiške družine Zičijevih | parent_family = |country={{Flag|Madžarska}}<br>{{flag|Slovenija}} <br>{{Collapsible list |title = Former countries | *{{Flag|Madžarska}} *{{flag|Avstro-Ogrska}} *{{flag|Kraljevina Jugoslavija}}}} | etymology = "Zichy" (ime kraja in gradu v [[Zala (županija)|Zalski županiji]] | origin = [[Ogrsko kraljestvo]] | founded = [[13. stoletje]] | founder = Gal Zajk ({{lang-la|Zayk Gál}}) okrog 1260 | current_head = | dissolution = | cadet branches = več še živečih vej v [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]] in v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] | final_head = | titles = {{Collapsible list}} | motto = '''Mindig készen!'''<ref>Valamely bizonyos, hogy megh kel halnunk, oly bizonytalan annak üdeje, helye és órája! (Ezért mindig készen kell állnia a halálra!)<br>Kakor je gotovo, da moramo umreti, tako je negotov čas, kraj in ura smrti. (Zato je treba biti na smrt vedno pripravljen!)</ref> <ref name="#1">{{navedi splet|url=http://www.krudylib.hu/wiki/zichy-i-istvan|title=Idősebb gróf Zichy István végrendelete|publisher=Krudylib.hu|date=|accessdate=20. november 2021|archive-date=2021-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211120230139/http://www.krudylib.hu/wiki/zichy-i-istvan|url-status=dead}}</ref> | motto_lang = '''Mindig készen!''' | motto_trans = {{lang-sl|Vedno priravljen!}}<br/>{{lang-la|Semper paratus!}}<br/>{{lang-en|Always ready!}}<br/>{{lang-sh|Uvek spreman}} | heirlooms = | estate = [[Dvorec Beltinci|Beltinški dvorec]], [[Káloz, grad|Kaloški grad]] in drugi [[grad]]ovi ter [[palača|palače]] | website = {{URL|https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Nagyivan-nagy-ivan-magyarorszag-csaladai-1/tizenkettedik-kotet-C1EA/zichy-csalad-zichi-es-vasonkeoi-gr-CD72/}} }} {{stack end}} '''Avgust pl. Ziči''' ([[madžarščina|madžarsko]]: ''Ágost zichy és vázsonykői gróf'', ''Ágoston Zichy''; [[nemščina|nemško]]: ''August Zichy von Zich und Vásonkeö''; [[latinščina|latinsko]]: ''August Zichy de Zich et Vásonykeő''), [[Avstro-Ogrska|avstroogrski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[pravnik]], [[potopisec]], [[raziskovalec]], zaupni dvorni notranji svetnik, glavni dvorni uradnik, [[politik]] (upravnik [[Reka, Hrvaška|Reke]]), [[mistik]] in dopisni član [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]] ({{lang-hu|valóságos belső titkos tanácsos, főudvarmester, főrend, fiumei kormányzó, a Magyar Tudományos Akadémia levelező tagja}}), * [[14. junij]] [[1852]], [[Penzing]], [[Zgornja Bavarska|Zgornje Bavarsko]] <ref>Zgornja Bavarska predstavlja južni del zvezne dežele Bavarske. Penzing je na njenem skrajnem jugu]]</ref> (ali na [[Dunaj]]u), † [[4. oktober]] [[1925]]. == Življenjepis == [[File:Avgust_Zichy-1872.jpg|thumb|180px|left|[[Grof]] [[Avgust Zichy|Avgust pl. Ziči]] leta 1872 kot upravnik [[Reka, Hrvaška|Reke]]. ]] === Družina in poreklo === [[File:Zichy_family_3-photos.jpg|thumb|182x182px|right|Družina Ziči – njihove fotografije v beltinski kapeli.]] [[File:Marija_Teodora_Anastazija_Zichy.jpg|thumb|181x181px|right|Sestre Ziči. [[Marija Zichy|Marija]], [[Teodora Zichy|Teodora]] in [[Anastazija Zichy|Anastazija]], fotogarfirane leta 1907.]] [[File:Guvernerjeva_palača-Reka_1896.jpg|thumb|180px|right|Guvernerjeva palača na Reki leta 1896. ]] Njegov oče iz [[plemstvo|plemiške]] [[družina|družine]] [[Zichy|Zičijevih]] je bil ''grof upravitelj - veliki župan v Nógrádu'' ({{lang-hu|gróf tárnokmester, nógrádi főispán}}) ''Franc Serafin Zichy'' ({{lang-hu|Ferenc Szerafin Zichy}}, *24.VI.1811–1900), ki je imel v lasti [[Káloz, grad|Kaloški grad]], [[Dvorec Beltinci|Beltinški dvorec]] in druge gradove in palače, njegova mati pa je bila ''obmejna grofica in vrhovna upraviteljica'' ({{lang-hu|őrgróf és főtárnokmester}}) ''Marija Klara Demblin'' ({{lang-hu|Mária Klára Demblin}} - marq. de Ville, 1814–1868). Njegov starejši brat je bil upravnik ''József Zichy'' (*13.XI.1841, dr. prava 1865). Drugi brat je bil ''Tivadar'' (*maj 1847) Njegov brat-dvojček, rojen istega dne kot on, pa je bil ''Ferencz Zichy''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Nagyivan-nagy-ivan-magyarorszag-csaladai-1/tizenkettedik-kotet-C1EA/zichy-csalad-zichi-es-vasonkeoi-gr-CD72/|title=Zichy család. (Zichi és Vásonkeői gr.)|publisher=Magyar Életrajzi Lexikon 1000-1990|date= |accessdate=11. november 2021}}</ref> 31. maja 1881 se je cerkveno poročil v katoliški [[cerkev (stavba)|cerkvi]] v [[Rappoltenkirchen]]u na [[Spodnja Avstrija|Spodnjem Avstrijskem]] s ''[[Hedvika Zichy|Hedviko pl. Wimpffen]] ({{lang-de|Hedwig (Hedi) Anastasia von Wimpffen}}'' 1861–1892), ki izhaja iz starodavne [[Sveto rimsko cesarstvo|nemško]]-[[Frankovska|frankovske]] [[plemstvo|plemiške]] [[družina|družine]] [[Wimpffen]], ki je dala lepo število uglednih [[vojaštvo|vojaških]], [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] in [[država|državniških]] osebnosti. <ref>{{navedi splet|url=https://de.wikisource.org/w/index.php?title=BLK%C3%96:Wimpffen,_die_Freiherren_und_Grafen_von,_Genealogie&action=edit |title= Wimpffen, die Freiherren und Grafen von, Genealogie|publisher= Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich|date=1888|accessdate=30. november 2021}}</ref> V zakonu so se jima rodile štiri dekleta: [[Anastazija Zichy|Anastazija Avgusta]] (''Asta'', {{lang-hu|Anasztázia Auguszta}}, 1891–1969), [[Marija Zichy|Marija Anastazija]] (Marija, {{lang-hu|Mária Anasztázia}}, 1883–1977), [[Teodora Zichy|Teodora]], ({{lang-hu|Teodóra}}, 1886–1915), ter ''Frida'', glede katere pa razen imena njenega moža ni mogoče zaslediti osebnih podatkov. === Študij in potovanja === Gimnazijo je obiskoval in uspešno končal v [[Trnava|Trnavi]] ({{lang-hu|Nagyszombat}}), visokošolski študij pa na [[Univerza na Dunaju|Dunajski]] in [[Univerza v Budimpešti|Budimpeštanski univerzi]], kjer je 1874 diplomiral iz prava, naslednje leto, 1875, pa doktoriral. Od novembra istega leta je za dve leti odpotoval s svojim bratom grofom [[Jožef Zichy|Jožefom]] po svetu in potoval po nizozemskih kolonijah. Od tam je odpotoval v [[Tajska|Siam]], nato na [[Kitajska|Kitajsko]], [[Japonska|Japonsko]], nato skozi kitajski mesti [[Šanghaj]] in [[Peking]], ter se vrnil nazaj domov skozi [[Mongolija|mongolsko]] [[puščava|puščavo]] [[Gobi]]. Bila sta prva med [[Madžari]], ki sta opravilato dolgo, burno potovanje po kopnem. Po kratkem počitku doma je 1878 odpotoval v [[Amerika|Ameriko]], kjer je preživel šest mesecev v Združenih državah, [[Kanada |Kanadi]] in [[Kalifornija|Kaliforniji]]. 1877 je Geografskemu društvu bral svoje potovalne izkušnje. === Pisatelj in politik === Avgust se je uveljavljal tudi kot [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[politik]]. 20. maja 1880 je bil izvoljen za dopisnega člana [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]. Z vstopom v politično kariero je bil leta 1879 izvoljen za poslanca okraja [[Senec]] blizu [[Bratislava|Bratislave]]; uveljavljal se je tudi kot poročevalec za javno šolstvo. === Graditelj in zavetnik cerkva === [[File: Beltinci_1899_-_litografija_kopija.jpg|thumb|180px|right|Središče [[Beltinci|Beltinec]] 1899 ter pogled na župnijsko cerkev.]] Preureditev in dograditev kapele ''Ave Maria'' pri [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|beltinški cerkvi svetega Ladislava]] je imela dvojen pomen. Najprej je to bila umetniška obogatitev z neoklasicističnim, [[zgodovinstvo|historicističnim]] pristopom dunajskega stavbenika [[Max von Ferstel|Maxa von Ferstla]]. Pod kapelo pa je urejena tudi grobnica za družino Zichy. Najprej so tam pokopali njegovo ženo Hedviko, ki je umrla stara komaj 31 let (verjetno za jetiko). Hedwig von Wimpffen je namreč rojena 4. avgusta 1861 na [[Dunaj]]u, a umrla je 30. novembra 1892.<ref>{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Hedwig-von-Wimpffen-GR/6000000002764822481|title=Hedwig von Wimpffen, GR|publisher=Geni|date=25. maj 2018|accessdate=27. oktober 2021}}</ref> Tam so v začetku [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], že leta 1915, pokopali tudi komaj 29-letno Avgustovo najljubšo hčer, [[Teodora Zichy|Teodoro]], ki se je do skrajnih mej žrtvovala za ranjene vojake i se je tam nalezla takrat še neozdravljive jetike. Deset let pozneje so tam pokopali tudi njega. Krste so ohranjene vse do danes. V kapeli so spominske plošče za starše (Hedvika in Avgust) ter tri tukaj pokopane hčerke (Marija, Teodora, Anastazija). Avgust ni bil le graditelj in popravljavec cerkva, ampak tudi njihov zavetnik oziroma patron. Tako ni bil le patron cerkve v [[Beltinci]]h, ampak tudi pokrovitelj prafarne cerkve v [[Turnišče|Turnišču]], od katere se je beltinška svojčas ločila – in jo je dal pozidati od temeljev. === Visoke državne službe === Avgust pl. Ziči je bil tudi politik. Na temelju popisa (cenzusa) je postal član ''Gornjega doma velikašev v Budimpešti''. Večkrat je bil tudi član ali voditelj delegacij, ki so prihajale v prestolnico zaradi raznih zadev povezanih s pomorstvom. V reškem pomorskem pododboru je igral vidno vlogo. Služil je tudi kot cesarsko-kraljevi komornik, od leta 1886 pa kot notranji tajni svetovalec. Bil je član nadzornega sveta ''Madžarske zemljiškokreditne ustanove'' in predsednik združenja bolnišnic-sirotišnic za revne otroke Štefanija (Stefánia). Marca 1911 je bil imenovan za vrhovnega sodnika, a se je temu položaju 1918 odpovedal. ==== Upravnik in častni meščan Reke ==== Že [[Marija Terezija]] (1740–1780) je izposlovala reškemu področju neko samostojnost kot svobodnemu pristanišču, ki ga je podredila ogrski kroni z madžarskimi upravniki. Po uvedbi [[dualizem|dualizma]] 1867, ki je zanemaril reševanje [[Slovani|slovanskega]] vprašanja in je bil pravzaprav dogovor le med [[Nemci]] in [[Madžari]], je po členu XXX, § 66 ožji pas okoli Reke skupaj z mestom postal uradno „corpus separatum” (celoten naziv: „separatum sacrae regni coronae adnexum corpus” tj: „ločeno telo, pridruženo sveti kraljevski kroni”), ki so ga vodili posebni kraljevi upravniki oziroma guvernerji, a ti so bili od 1779 do Avgusta Zičija naslednji: #József Majláth #Pál Almásy #János-Péter Szapáry #Sándor Klobusiczky #Ferenc Ürményi #Kis Pál Nemeskéri #János Erdődy #Ede Cseh #József Zichy (19. julij 1870–5. december 1872; dve leti) je bil Avgustov stric; #Géza Szapáry (26. februar 1873–1. november 1883; enajst let) #Avgust Zichy (Ágost Zichy 1. november 1883–6. marec 1892; 9 let) Za njim je sledilo še 13 upravnikov vse do 29. oktobra 1918. <ref>{{navedi splet|url=https://library.hungaricana.hu/hu/view/MEGY_HAJB_Saa_20_Rmcs_06/?pg=0&layout=s|title=A muraszombati, szécsiszigeti és szapári Szapáry család története (Régi magyar családok 6. str. 217)|publisher=Hajdú-Bihar megyei Múzeumok Igazgatósága-Tiszántúli Történész Társaság|date=2007|accessdate=21. oktober 2021|last=Donatello|first=Claude André|last2=Cseh|first2=Géza|last3=Pozsonyi|first3=József|language=hu}}</ref> [[Reka, Hrvaška|Reka]] je postala 15. junija 1872 ''municipij''. Novi statut je potrdilo ''Ministrstvo za notranje zadeve kraljevine Ogrske''. Kraljevi pooblaščenec Avgust Ziči je izročil ta novi statut občinskim možem s temile pomenljivimi besedami, izrečenimi v [[latinščina|latinščini]]: {| |- ! Latinsko besedilo<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/ppmhp/photos/15-lipnja-1872-rijeke-je-progla%C5%A1ena-municipijem-dobila-je-novi-statut-potvr%C4%91en-o/10155559766827322/|title=Novi statut grada Rijeke|publisher=Igor Žic|date=15. Junij 2018|accessdate=25. oktober 2021|website=Facebook|language=hr}}</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> Nihil de nobis sine nobis! </blockquote> | <blockquote>Ničesar o nas brez nas! </blockquote> |} Ker je guverner Zichy že 5. decembra istega leta postal minister trgovine, ga je mesto Reka imenovala za ''častnega meščana''. 1883 je bil imenovan za upravnika [[Reka, Hrvaška|Reke]] in je lahko vstopil v parlament – v ''Gornji dom velikašev''. To službo je opravljal do 1892. Z ženo sta se tega leta preselila v [[Káloz]] in ona je kmalu zatem umrla. Grof Avgust Ziči se je kot guverner posebno odlikoval v razvijanju pomorske trgovine. Kraljevska pomorska uprava na Reki je 1883 sklenila zgraditi reprezentativno palačo na pomolu Zichy; vanjo naj bi namestila vse pomorske službe v Ogrskem primorju. Temeljni kamen so postavili 1. septembra 1884 v nazočnosti upravnika grofa Avgusta Zičija ter predstavnikov reške občine. Palačo so gradili po načrtih ''Josipa Huberta'' v neorenesančnem slogu kot samostoječo stavbo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.aukcije.hr/prodaja/kolekcionarstvo/Stari-dokumenti-i-fotografije/367/oglas/RIJEKA-GROF-AGOSTON-ZICHY-GUVERNER-GRADA-RIJEKE-U-PERIODU-1883%E2%80%931892/4276923/|title=Rijeka - grof Agoston Zichy - guverner grada Rijeke u periodu 1883–1892|publisher=Aukcije Zagreb|date=2007–2021|accessdate=27. oktober 2021|website=aukcije.hr|language=hr|archive-date=2023-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230505080812/https://www.aukcije.hr/prodaja/kolekcionarstvo/Stari-dokumenti-i-fotografije/367/oglas/RIJEKA-GROF-AGOSTON-ZICHY-GUVERNER-GRADA-RIJEKE-U-PERIODU-1883%E2%80%931892/4276923/|url-status=dead}}</ref> === Geslo === Geslo družine Zičijeve je: '''Mindig készen!''' <ref>Valamely bizonyos, hogy megh kel halnunk, oly bizonytalan annak üdeje, helye és órája!</ref> <ref name="#1"/>Prevod:<br/>{{lang-sl|Vedno pripravljen!}}<br/>{{lang-la|Semper paratus!}}<br/>{{lang-en|Always ready!}}<br/>{{lang-sh|Uvek spreman}}. === Dela === ;{{ikona hu}} * [http://real-eod.mtak.hu/369/ A Boro-Budur Java szigetén]. Székfoglaló értekezés. Budapest, 1881. Értekezések a nyelv- és széptudom. köréből IX. r. (Boro-Budur na otoku [[Java|Javi]]. Budimpešta 1881.) ;{{ikona de}} * [http://real-eod.mtak.hu/361/ Tanulmány a japán művészetről]. 18 fametszet-ábrával. Budapest, 1879. Értekezések a nyelv- és széptud. köréből VIII. 4. Német nyelven az Ung. Revueben és külön. (18 [[lesorez]]nih japonskih umetniških podob. Preučevanje [[Japonska|japonske]] umetnosti. Budimpešta 1879 - v nemščini in madžarščini.) ;{{ikona en}} * Dominion of Canada. Budapest, 1879 . Különnyomat a Budapesti Szemléből. ([[Kanada|Kanadski]] dominion. Budimpešta 1879. Poseben odtis iz ''Budapesti Szemle''). == Smrt in spomin == [[File:Augustus_comes_Zichy-1a.jpg |thumb|180px|right|[[Epitaf]] Avgustu pl. Zičiju.]] === Smrt === Avgust pl. Zichy je umrl star 73 let dne 4. oktobra 1925 na Dunaju. Pokopali pa so ga v grobnico, ki jo je dal sam sezidati v [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Beltinški cerkvi svetega Ladislava]] za družinsko grobnico, predvsem pa za svojo ljubljeno, prezgodaj umrlo ženo Hedviko, katere grob je obiskoval prav vsak dan in tam dolge ure molil. Ko mu je 1892 umrla žena Hedvika, stara komaj 31 let, je dal njeno truplo prenesti v na novo zgrajeno kapelo v beltinški cerkvi svetega Ladislava. Tam sedaj počivajo on, njegova žena in njegove tri hčerke: Marija, Teodora in Anastazija. Še težja izguba ga je doletela, ko je komaj 29-letna umrla njegova druga hčerka [[Teodora Zichy|Teodora]], ki se je nalezla neozdravljive [[jetika|jetike]], ko je stregla hudo bolnim ranjencem na Dunaju. Skupaj z njo sta tam stregli tudi njeni rodni sestri. Anastazija se je pozneje poročila, medtem ko je med ljudstvom izredno priljubljena grofica Marija celo življenje ostala samska vse do svoje smrti 1977, - najbrž zaradi nesrečne mladostne ljubezni.<ref>{{navedi splet|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979|title=V spomin Nikolaju Szepessyju: ''Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj''|date=27. avgust 2021|accessdate=27. september 2021|website=Vestnik|last=Rituper Rodež|first=A. Nana}}</ref> === Nagrobni napis Avgustu pl. Zičiju === {| |- ! Augustus comes Zichy de Zich et Vásonkeö ! Grof Avgust pl. Ziči od Ziča in Vásonkőja |- | <blockquote> Quiescit hic in spe excellentissimus ac doctissimus dominus dominus Augustus comes Zichy de Zich et Vásonkeö ex ordine aurei velleri eques Austriae et Hungariae supremus marescalcus aulae huius muneris ultimus Flumine reipublicae olim gubernator Academiae Hungariae scientiarum sodalis nomine et virtute antiquae nobilitatis vir. <br> Qui pro fide et pietate sua hanc quidem ecclesiam novo tecto fastigato ornavit et ampliavit. Sacrarium ei et cryptam addidit et magnificum desuper sacellum B. M. V. (Beatae Mariae Virginis) extruxit altare marmoreum in illa et statuam ejusdem Virginis aeneam deauratam posuit. <br>Alteram vero ecclesiam dignissimam in pago Turnisa a fundamentis erexit. Pater piissimus, dominus benignus, administrator fidelis. Qui quoad vixit Hedwigem uxorem sibi morte ereptam lugebat.<br> Natus Viennae die 14. Junii 1852<br>Obiit ibidem 4. Octobris 1925<br>R. I. P. (Requiescat in pace!)<br>„Serve bone et fidelis, intra in gaudium Domini tui!” (Matheus 25, 21) </blockquote> | <blockquote> Tukaj počiva v upanju (na vstajenje mrtvih) najodličnejši in izredno učeni gospod plemeniti Avgust, grof Ziči od Ziča in Vásonkeöja, [[vitez]] [[Red zlatega runa|Reda zlatega runa]], vrhovni [[maršal]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], predstojnik te dvorane, zadnji upravnik [[Reka, Hrvaška|Reke]], nekdanji predsednik Madžarske države, član Akademije znanosti, človek starodavnega slovesa in moči.<br> On je v skladu s svojo vero in pobožnostjo to cerkev okrasil in povečal z novo poševno streho. Dozidal ji je kapelo in kripto, nad njo pa je postavil veličastno kapelo B. D. M. ([[Sveta Marija|Blažene Device Marije]]). Tam je napravil marmorni oltar in postavil pozlačen bronast kip iste Device.<br>V vasi Turnišče je iz temeljev postavil še eno nadvse primerno cerkev.<br>Bil je izredno ljubeč oče, prijazen gospodar, zvest upravitelj. Dokler je živel, je žaloval za svojo ženo Hedviko, ki mu jo je (zgodaj) ugrabila smrt.<br>Rodil se je na Dunaju 14. junija 1852<br>Istotam je umrl 4. oktobra 1925<br>N. P. M. (Naj počiva v miru!)<br>"Dobri in zvesti služabnik, vstopi v veselje svojega Gospoda!" (Matej 25, 21) </blockquote> |} === V [[občilo|občilih]] === <font size=+1 color=green>Feri Lainšček: ''„Ločil bom peno od valov“'' </font><br/> Spomin na požrtvovalno plemenito gospo [[Teodora Zichy|Teodoro]] in njenega očeta [[Avgust Zichy|Avgusta]] sčasoma ni izginil. Tako v začetku našega stoletja (2003) v svojem zgodovinsko-kriminalističnem romanu ''„[[Ločil bom peno od valov]]“'', ki je izšel pri [[Študentska založba|Študentski založbi]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], opisuje pisatelj [[Feri Lainšček]] izredno natančno dogajanje okrog smrti in pogreba [[Teodora Zichy|Zičijeve Božidare]], ter podaja ljudsko prepričanje, da je njegova hčerka Teodora umrla v sluhu svetosti – a na njenega očeta – ki jo je na njeni zadnji poti peš spremljal vse od Sobote do Beltinec – so gledali že takrat kot na živega [[svetnik]]a. Pogrebnega dne je bil tak naval preprostih ljudi kakor tudi gospode, da so gosposke kočije prihajale na pogreb celo dopoldne, in da je [[Dolinsko|dolinska]] ravnica izgledala kot sejmišče ali celo bojišče, saj so se nad cesto izpod konjskih kopit in kočijskih koles dvigali velikanski oblaki prahu - ter se je marsikdo raje odpravil na pogreb kar peš - čez polja. Med grofovskimi družinami omenja pisatelj [[Szapáry]]jeve, [[Esterházy]]jeve, [[Batthyányi]]jeve, [[Vogler]]jeve<ref>{{navedi splet|url=https://www.wikitree.com/genealogy/VOGLER|title=VOGLER Genealogy|publisher=WikiTree|date=2006|accessdate=25. oktober 2021}}</ref> in [[Kodolitsch]]eve. Iz [[Murska Sobota|Sobote]] in okoliških trgov se je napotila [[ceh]]ovska gospoda, [[duhovnik]]i pa so se zbrali iz cele škofije s škofom na čelu. Mlada grofična Teodora je umrla na Dunaju, stara komaj 29 let. Ko se je začela vojna, je namreč skupaj s svojima sestrama Asto in Marijo ostala v cesarskem zdravilišču, kjer je kot bolničarka pomagala ranjencem. Njen velikodušni sklep je že za življenja postal splošno sprejet izraz za nesebičnost, saj se je prav tam okužila z jetiko. Glas ljudstva je vedel, da se ni ločevala od ranjencev niti tedaj ne, ko je bila že popolnoma obnemogla. Zato so bili prepričani, da mlada grofična ni odhajala skozi temna vrata smrti, ampak v sveto [[legenda|legendo]], v kateri bo še dolgo živela. Prav poseben - simboličen pomen - imata v Lainščkovi pripovedi - s katero začenja svoj roman - ''rdeča in bela barva''. Prva namreč pomeni ljubezen in mučeništvo, druga pa čistost. Rdeče barve so bile rože, s katerimi so okrasili ves prostor do groba, bele pa so bile obleke, v katere so bila oblečena dekleta, ki so Božidarino krsto spremljala od [[Lipovci|Lipovec]] pa vse do [[Beltinci|Beltinec]]. Cvetje jo je torej proslavljalo z barvo življenjskosti in vznesenosti, s katero je dajala drugim tisto, za kar je njo usoda prikrajšala. Belina je bila seveda barva čistosti, ki jo je ohranila do konca; ali pa barva duše, ki si je utrla pot do nebeške milosti. Najbolj nenavadno pri pogrebni slovesnosti pa je bilo neko posebno ozračje: prav nihče od tisočerih navzočnih na pogrebu ni jokal in tarnal, ali premišljeval o njenem poreklu in stanu, niti ni molil za njen dušni mir, ampak so ji vsi želeli zasluženo poveličanje kot najbolj primerno nagrado za njeno žrtev. Elica Sreš, glavna in tragična junakinja [[Feri Lainšček|Lainščkovega]] [[roman]]a ''[[Ločil bom peno od valov]]'' - sicer preprosto kmečko dekle - ki je bila tudi med 120 v belo oblečenimi dekleti, je bila navajena, da so ljudje žalovali in obupovali ob izgubi svojcev. Zato nikakor ni mogla razumeti, kako da njen oče, sorodniki, pa tudi vsi drugi ljudje za pokojno Teodoro pravzaprav ne jočejo in ne žalujejo, ampak so skupaj z njenim očetom kot od neke svetlobe prevzeti gledali na smrt kot na poveličanje in spremenjenje. Za očeta Avgusta pa je tako ona kot ljudstvo menilo, da je pravi, živi [[svetnik]]. Pisatelj z umetniškim peresom v svojem romanu - ki je preveden tudi v srbohrvaščino - to opisuje takole: {| |- ! Feri Lainšček: ''Ločil bom peno od valov'' (odlomek iz v srbohrvašččino prevedenega romana)<ref>{{navedi splet|url=http://sveske.ba/en/content/odvajat-cu-pjenu-od-valova|title=Feri Lainšček: ''Odvajat ću pjenu od valova''|publisher=Sarajevske Sveske br. 13|date=1. marec 2006|accessdate=5. oktober 2021|website=sveske.ba|language=bs}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | <blockquote>Obrazi ob trugi so se ji zdeli vtopljeni v drugačno žalovanje, kakor ga poznala in njihovi vzneseni pogledi so mogli najbrž doseči nekaj, česar sama ni mogla videti. Zdelo pa se ji je, da to lahko vsaj začuti in prepolna hvaležnosti, da je sploh navzoča pri tem posvečenem obredu, se je kmalu popolnoma prepustila njegovemu zvoku in ozračju. <br> Stari grof [[Avgust Zichy]] je tistega dne, ko je hčerka Teodora zadnjič prišla domov, gologlav stopil na suh panonski prah ter s široko razširjenimi rokami poiskal nevidljivo dlan svoje rajne žene. Grofica Hedvika, s katero se je oženil iz plemenite dolnjeavstrijske rodbine, je umrla že leta 1892, stara komaj 31 let in ga je zapustila samega s tremi mladoletnimi hčerami. <br>Že naslednjega leta je pri znanem dunajskem stavbeniku, baronu [[Max von Ferstel|Maksu von Ferstlu]], naročil načrte za kapelico Matere Božje z grobnico, v katero so 1894 prenesli grofičine posmrtne ostanke. <br>Odtlej je večji del svojega prostega časa preživljal v svetišču in ljudje so z leti preprosto začeli verjeti, da mu je velika ljubezen omogočila stik z onostranskim in da je tako z ženo še naprej na nek skrivnosten način povezan. Ravno zategadelj se tudi takrat, ko se je peš napotil za hčerkino trugo iz [[Murska Sobota|Sóbote]] v [[Beltinci|Beltince]], ni nihče čudil njegovemu malce nenavadnemu vedenju in mnogi so bili pripravljeni verjeti, da so se stopinje nevidljive spremljevalke celo videle na cestnem prahu. <br>In sedaj, ob vznesenem [[škof]]ovem govoru, je bradati grofovski obraz prešinjala svetloba, ki jo je nosil v sebi ter je ni bilo mogoče razložiti, saj je pričevala o moči srca. Zato se ji je dozdevalo, da stoji tukaj nasproti živega [[svetnik]]a, svetnika sredi živega [[oltar]]ja. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]] *[[Grad Beltinci]] *[[Seznam gradov v Sloveniji]] *[[Seznam plemiških družin na Slovenskem]] *[[Družina]] [[Zichy]] *[[Seznam madžarskih pisateljev]] *[[Seznam madžarskih pesnikov]] *[[Seznam madžarskih politikov]] *[[Seznam madžarskih glasbenikov]] == Galerija == <center> <gallery> Slika:Zichy-Avgust-Hedvika-Asta-Teodora-Maria.jpg|Forografije Zičijeve družine. Slika:Zichy Avgust Beltinci.jpg|Avgust pl. Ziči Slika:Zichy Hedi 1892c.jpg|Hedvika pl. Wimpffen (1861–1892) Slika:Asta Teodora Maria 1907a.jpg|Asta, Teodora in Marija. Slika:Church-Ladislav Beltinci-35.jpg|[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]] Slika:Beltinci procelje1.jpg|Pročelje beltinške cerkve Slika:Beltinci grba Zichy.jpg|Zičijeva grba. Slika:Beltinci grba Zichy2.jpg|Zičijeva grba na cerkvenem pročelju. Slika:Coatofarms Zichy-61.jpg|Zičijeva grba v Marijini kapeli. Slika:IWindow Hedvika-Zichy Beltinci.jpg|Barvno spominsko okno Hedvika Ziči. Slika:Ave-Maria chapel-Beltinci.jpg|Marijina kapela. Slika:Zichy Beltinci truge2.jpg|Truge družine Zičijeve. Slika:Holy Mary and-plaques-Zichy.jpg|Sveta Marija in spominske plošče Zičijevih. Slika:Augustus comes Zichy-plaque.jpg|Avgust Ziči - spominska plošča. Slika:Hedwig Zichy plaque.jpg|Hedvika - epitaf. Slika:Theodora Zichy plaque.jpg|Teodora - epitaf. Slika:Maria Iphigenia Zichy plaque-71.jpg|Marija - spominska plošča. Slika:Anastasia Zichy-Szechenyi-plaque.jpg|Anastazija - spominska plošča. </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{DEFAULTSORT:Zichy, August}} ;{{ikona sl}} *[https://www.kamra.si/print.html?item_id=114844&tmpl=print Kamra: Cerkev svetega Ladislava v Beltincih s kapelo Zichy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210928012048/https://www.kamra.si/print.html?item_id=114844&tmpl=print |date=2021-09-28 }} *[http://www.beltinci.net/Cerkev_sv_Ladislava,595,0.html Cerkev sv. Ladislava Beltinci] *[https://www.pomurec.com/vsebina/57901/FOTO__Beneski_vodnjak_znova_pred_beltinsko_cerkvijo 16.06.2020 Na trg pred cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih se je vrnil restavriran beneški vodnjak.] *[https://www.druzina.si/clanek/69-26-restavriran-beneski-vodnjak-znova-stoji-pri-cerkvi Restavriran beneški vodnjak znova stoji pri cerkvi J. Z. 27. 06. 2020] *[https://sobotainfo.com/novica/lokalno/zakaj-pri-nas-stoji-kip-moskega-z-mrtvim-krokodilom-pod-nogami/439464 Zakaj pri nas stoji kip moškega z mrtvim krokodilom pod nogami? sobotainfo 29. Julij 2018 16:32 v Lokalno] *[https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979 (V SPOMIN) Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj. A. Nana Rituper Rodež, 27. 8. 2021. Nikolaj Szepessy] ;{{ikona de}} *[https://anno.onb.ac.at/cgi-content/annoshow?text=nfp%7C19180518%7C8 (Neue Freie Presse - 19180518 - Seite 8) 18. maj 1918 17. Mai. 1918 Wien Der Rücktritt des Oberst Hof Marschalls] ;{{ikona en}} *[https://www.geni.com/profile/6000000002802731977/events/6000000002802731980 Birth of grófnő Theodora Zichy. Date January 12, 1886] *[https://www.geni.com/people/Hedwig-von-Wimpffen-GR/6000000002764822481 Geni: Hedwig von Wimpffen, GR (Teodorina mati)] *[https://theodora.com/encyclopedia/z/zichy.html Zichy encyclopedia This page was last modified 29-SEP-18 Copyright © 2021 ITA ] *[https://www.ancestry.co.uk/search/collections/1093/?name=_Zichy&count=50&fh=150&fsk=MDsxNTA7NTA-61- All Public Member Photos & Scanned Documents results for Zichy] *[https://www.google.com/search?q=Zichy+Teod%C3%B3ra,+gr%C3%B3fn%C5%91&client=avast-a-1&sxsrf=AOaemvKUTf2Ad4sZk5XOoCI2VRJwZt6ltg:1632567421152&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=NTWLspECVHV68M%252Ce41eqHE7_hSrCM%252C_%253BclVzx_XThOxxrM%252C5VvuEH1qlbPikM%252C_%253Bw3ZpmjmlAYGTyM%252Cpb7CS4t-NFvZ0M%252C_%253BalZsrf9_fKCEJM%252CFEFBG3RJhVulSM%252C_%253B2lT5EVSAeicM4M%252CbWO5uffSohWAHM%252C_%253BsKE8S7LHowycIM%252CjIx_nMdiacNcsM%252C_%253B8dU3tCFErIlKrM%252C20lVn8ucbjUqfM%252C_%253BHZH0Th5ZPbHLNM%252C6n6pWOuGVPb9VM%252C_%253BRiu18AbbAo32jM%252CyEoh0uVKBDIJ4M%252C_%253Bv1MKhlMP-5wcRM%252CqWtL4HRzJfiyAM%252C_&vet=1&usg=AI4_-kQ01SHo6I6D4Smb79hZURNLehOGfw&sa=X&ved=2ahUKEwjPjdbJ-5nzAhUJG-wKHZiNB_cQ9QF6BAgIEAE#imgrc=NTWLspECVHV68M (slike rodbine pl. Zichy idr.) ] (google search) ;{{ikona hu}} *[https://archives.hungaricana.hu/hu/lear/Arvaszeki/7107/ Leveltar Zichy HU BFL - IV.1411.b - 1888 - 00444 - Zichy] *[https://www.kl-kl.si/files/fb/periodika/dz2/muraszombat_es_videke/1915-html/files/basic-html/page89.html Stran 89 - ''Muraszombat_es_videke''_11. april 1915] ;{{ikona sh}} *[http://sveske.ba/en/broj/13 Sarajevske Sveske Broj 13, 01/03/06 Feri Lainšček Odvajat ću pjenu od valova)] *[http://sveske.ba/en/content/odvajat-cu-pjenu-od-valova Feri Lainšček Odvajat ću pjenu od valova Sarajevske Sveske br. 13] ;{{ikona hr}} *[https://www.aukcije.hr/prodaja/kolekcionarstvo/Stari-dokumenti-i-fotografije/367/oglas/RIJEKA-GROF-AGOSTON-ZICHY-GUVERNER-GRADA-RIJEKE-U-PERIODU-1883-1892/4276923/ Stari dokumenti i fotografije Rijeka - grof Agoston Zichy - guverner grada Rijeke u periodu 1883–1892] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zichy, Avgust}} [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Budimpešti]] [[Kategorija:Mistiki]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Madžarski plemiči]] [[Kategorija:Madžarski pisatelji]] [[Kategorija:Madžarski pesniki]] [[Kategorija:Madžarski znanstveniki]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Guvernerji Reke]] [[Kategorija:Častni meščani Reke]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v cerkvi svetega Ladislava v Beltincih]] [[Kategorija:Družina Zichy]] [[Kategorija:Prekmurski politiki]] [[Kategorija:Osebnosti iz Občine Beltinci]] kl3upcuk1254yfztu428ypepise6pfo Predloga:Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer 10 516016 6753346 6514538 2026-09-21T08:28:55Z Sporti 5955 +2026 6753346 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer |title = [[File:Jersey rainbow.svg|20px|alt=|link=Rainbow jersey]] [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer]] |listclass = hlist |list1 = * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1994|1994]]: [[Chris Boardman]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1995|1995]]: [[Miguel Induráin]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1996|1996]]: [[Alex Zülle]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1997|1997]]: [[Laurent Jalabert]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1998|1998]]: [[Abraham Olano]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 1999|1999]]: [[Jan Ullrich]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2000|2000]]: [[Sergij Gončar]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2001|2001]]: [[Jan Ullrich]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2002|2002]]: [[Santiago Botero]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2003|2003]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2004|2004]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2005|2005]]: [[Michael Rogers (kolesar)|Michael Rogers]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2006|2006]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2007|2007]]: [[Fabian Cancellara]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2008|2008]]: [[Bert Grabsch]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2009|2009]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2010|2010]]: [[Fabian Cancellara]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2011|2011]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2012|2012]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2013|2013]]: [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2014|2014]]: [[Bradley Wiggins]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2015|2015]]: [[Vasil Kirjienka]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2016|2016]]: [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2017|2017]]: [[Tom Dumoulin]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2018|2018]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2019|2019]]: [[Rohan Dennis]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2020|2020]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2021|2021]]: [[Filippo Ganna]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2022|2022]]: [[Tobias Foss]] * [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2023|2023]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2024|2024]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2025|2025]], [[Svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu 2026|2026]]: [[Remco Evenepoel]] }}<noinclude> [[Kategorija:Kolesarske predloge]] </noinclude> i6ooaui7k8b9ep4l5hz074l8ojwr3gd SWOT analiza 0 528874 6753231 6737148 2026-09-20T16:43:55Z WanderingQuill 193460 /* V družabnih organizacijah */ napačen prevod, ampak "družbena organizacija" se tudi ne uporablja 6753231 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''SWOT analiza''' (ali matrika SWOT) je tehnika strateškega načrtovanja in strateškega upravljanja, ki se uporablja za pomoč osebi ali organizaciji pri prepoznavanju prednosti, slabosti, priložnosti in groženj, povezanih s poslovno konkurenco ali načrtovanjem projekta. Včasih se imenuje ocena situacije ali analiza situacije.<ref>For example: {{harvnb|Weihrich|1982|p=54}}: "For convenience, the matrix that will be introduced is called TOWS, or situational analysis"; {{harvnb|Sevier|2001|p=46}}</ref> Dodatni akronimi, ki uporabljajo iste komponente, vključujejo TOWS in WOTS-UP.<ref name=Weihrich1982>{{cite journal |last=Weihrich |first=Heinz |date=April 1982 |title=The TOWS matrix—a tool for situational analysis |url=https://archive.org/details/sim_long-range-planning_1982-04_15_2/page/54 |journal=Long Range Planning |volume=15 |issue=2 |pages=54–66 |doi=10.1016/0024-6301(82)90120-0 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Nutt |first1=Paul C. |last2=Backoff |first2=Robert W. |date=Summer 1993 |title=Transforming public organizations with strategic management and strategic leadership |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-management_summer-1993_19_2/page/299 |journal=[[Journal of Management]] |volume=19 |issue=2 |pages=299–347 (316) |doi=10.1016/0149-2063(93)90056-S |quote=The SWOTs perspective is often used to pose questions for strategic management (e.g., Ansoff, 1980). Steiner's (1979) 'WOTS' approach, Rowe, Mason and Dickel's (1982) WOTS-UP, and Delbecq's (1989) 'TOWS' framework identify three of many derivations.}}</ref> Ta tehnika je zasnovana za uporabo v predhodnih fazah procesov odločanja in se lahko uporablja kot orodje za vrednotenje strateškega položaja organizacij različnih vrst (profitna podjetja, lokalne in nacionalne vlade, nevladne organizacije itd.). <ref>{{navedi knjigo |last=Silva |first=Carlos Nunes |date=2005 |chapter=SWOT analysis |title=Encyclopedia of the city |editor-last=Caves |editor-first=Roger W. |location=Abingdon; New York |publisher=[[Routledge]] |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaofci0000unse_o0h4/page/444 444–445] |isbn=978-0415862875 |oclc=55948158 |doi=10.4324/9780203484234 |chapter-url=https://archive.org/details/encyclopediaofci0000unse_o0h4/page/444 |chapter-url-access=registration}}</ref> Namenjen je prepoznavanju notranjih in zunanjih dejavnikov, ki so ugodni in neugodni za doseganje ciljev podviga ali projekta. Uporabniki analize SWOT pogosto postavljajo vprašanja in odgovarjajo nanje, da ustvarijo pomembne informacije za vsako kategorijo, da postane orodje uporabno in ugotovijo svojo konkurenčno prednost. SWOT je bil opisan kot preizkušeno orodje strateške analize <ref>Examples of the "tried-and-true" trope: * {{navedi knjigo |last=Sevier |first=Robert A. |date=2001 |chapter=Not SWOT, but OTSW |title=Thinking outside the box: some (fairly) radical thoughts on how colleges and universities should think, act, and communicate in a very busy marketplace |location=Hiawatha, Iowa |publisher=Strategy Pub. |page=[https://archive.org/details/thinkingoutsideb0000sevi/page/46 46] |isbn=0971059705 |oclc=48165005 |chapter-url=https://archive.org/details/thinkingoutsideb0000sevi/page/46 |chapter-url-access=registration |quote=Few people realize that there is an inherent danger in conducting a situational analysis using the old tried and true SWOT. The danger is this: When you look inside the organization first, you create a set of glasses through which you will look at the world. In doing so, you are highly likely to overlook significant opportunities and threats.}} See also {{harvnb|Minsky|Aron|2021}}. * {{navedi knjigo |last=Staples |first=Lee |date=2004 |title=Roots to power: a manual for grassroots organizing |url=https://archive.org/details/rootstopowermanu0000stap_w9i2 |edition=2. |location=Westport, Conn. |publisher=[[Praeger Publishing]] |page=[https://archive.org/details/rootstopowermanu0000stap_w9i2/page/136 136] |isbn=0275969975 |oclc=56085984 |quote=The tried and true SWOT Assessment examines positive and negative factors as does a Force Field Analysis, but a SWOT has a particular focus on the upsides and downsides for the action group itself.}} * {{navedi knjigo |last1=Lambert |first1=Ron |last2=Parker |first2=Tom |date=2006 |title=Is that your hand in my pocket?: the sales professional's guide to negotiating |location=Nashville |publisher=Nelson Business |page=[https://archive.org/details/isthatyourhandin00lamb/page/132 132] |isbn=0785218777 |oclc=63125604 |url=https://archive.org/details/isthatyourhandin00lamb/page/132 |url-access=registration |quote=Before you as a salesperson can develop a strategy, you have to assess the situation. We recommend the tried-and-true SWOT analysis. You start by taking a look at your Strengths and Weaknesses, your Opportunities and any Threats. Then you do exactly the same thing from the perspective of each of your competitors.}} </ref>, vendar je bil tudi kritiziran zaradi svojih omejitev, zato so bile razvite alternative. ==Pregled== Ime '''SWOT''' je akronim za štiri komponente, ki jih tehnika preučuje: * Prednosti (angl. ''Strengths''): značilnosti podjetja ali projekta, ki mu dajejo prednost pred drugimi * Slabosti (angl. ''Weaknesses''): lastnosti, ki podjetje ali projekt postavljajo v slabši položaj glede na druge * Priložnosti (angl. ''Opportunities''): elementi v okolju, ki bi jih podjetje ali projekt lahko izkoristil v svojo korist * Grožnje (angl. ''Threats''): elementi v okolju, ki bi lahko povzročili težave podjetju ali projektu Rezultati ocenjevanja so pogosto predstavljeni v obliki matrike ali preprosto kot odstavki. ==Notranji in zunanji dejavniki== Prednosti in slabosti se običajno obravnavajo kot notranje, medtem ko se priložnosti in grožnje običajno obravnavajo kot zunanje.<ref name=Minsky2021>{{navedi splet |last1=Minsky |first1=Laurence |last2=Aron |first2=David |date=23 February 2021 |title=Are you doing the SWOT analysis backwards? |website=[[Harvard Business Review]] |url=https://hbr.org/2021/02/are-you-doing-the-swot-analysis-backwards |access-date=7 November 2021 |quote=The results of a SWOT analysis can be (and almost always are) presented simply as a 2&nbsp;×&nbsp;2 grid, with one dimension representing the internal versus external factors, and the other depicting positive versus negative valence.&nbsp;... To improve the inventory collection, you should start with the external factors, then turn your attention to the firm's internal ones.}} See also {{harvnb|Sevier|2001}}.</ref> Stopnja, do katere se notranje prednosti podjetja ujemajo z zunanjimi priložnostmi, je izražena s konceptom strateškega ujemanja.<ref>{{navedi knjigo |last=Andrews |first=Kenneth R. |author-link=Kenneth R. Andrews |date=1971 |title=The concept of corporate strategy |location=Homewood, Ill. |publisher=Dow Jones–Irwin |page=[https://archive.org/details/conceptofcorpora00andr_0/page/37 37] |isbn=0870940120 |oclc=151781 |url=https://archive.org/details/conceptofcorpora00andr_0/page/37 |url-access=registration}}</ref> Notranji dejavniki se obravnavajo kot prednosti ali slabosti glede na njihov učinek na cilje organizacije. Kar lahko predstavlja prednosti v zvezi z enim ciljem, je lahko slabost (motnje, konkurenca) za drug cilj. Dejavniki lahko vključujejo osebje, finance, proizvodne zmogljivosti in vse 4P-je marketinške mešanice. Zunanji dejavniki vključujejo makroekonomijo, tehnološke spremembe, zakonodajo in družbeno-kulturne spremembe ter spremembe na trgu. Številni avtorji zagovarjajo ocenjevanje zunanjih dejavnikov pred notranjimi dejavniki.<ref name=Weihrich1982/><ref name=Minsky2021/><ref>{{navedi splet |last=Watkins |first=Michael D. |author-link=Michael D. Watkins |date=27 March 2007 |title=From SWOT to TOWS: answering a reader's strategy question |website=[[Harvard Business Review]] |url=https://hbr.org/2007/03/from-swot-to-tows-answering-a-readers-strategy-question |access-date=7 November 2021}}</ref> ==Uporaba== Analiza SWOT je bila uporabljena na različnih ravneh analize na mnogih področjih. Ne samo v organizacijah, ki iščejo dobiček.<ref name=Madsen>{{cite journal |last=Madsen |first=Dag Øivind |date=2016 |title=SWOT analysis: a management fashion perspective |journal=International Journal of Business Research |volume=16 |issue=1 |pages=39–56 |url=https://www.researchgate.net/publication/299278178 |quote=SWOT has been applied at different analytical levels, ranging from the individual/personal level to the international level (Table 6).}}</ref> Primeri vključujejo neprofitne organizacije, vladne enote in posameznike. Analiza SWOT se lahko uporablja tudi pri načrtovanju pred krizo in preventivnem kriznem upravljanju. Analiza SWOT se lahko uporabi tudi pri oblikovanju priporočila med študijo/raziskavo o sposobnosti preživetja. Baze podatkov o naročninah, ki so na voljo v številnih knjižnicah, kot sta Business Source Elite in Gale Business Insights, redno ustvarjajo nove SWOT analize podjetij.<ref>{{navedi splet |title=Conducting a SWOT analysis – Research Tutorials – Research Guides at Fairfield University – DiMenna Nyselius Library |website=librarybestbets.fairfield.edu |publisher=[[DiMenna–Nyselius Library]] |url=https://librarybestbets.fairfield.edu/c.php?g=209241&p=8257937 |access-date=7 November 2021 |archive-date=2022-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221226210801/https://librarybestbets.fairfield.edu/c.php?g=209241&p=8257937 |url-status=dead }}</ref> ===Gradnja strategije=== Analizo SWOT lahko uporabimo za izgradnjo organizacijske ali osebne strategije. Koraki, potrebni za izvedbo strateško usmerjene analize, vključujejo identifikacijo notranjih in zunanjih dejavnikov (pogosto z uporabo priljubljene matrike 2 × 2), izbor in vrednotenje najpomembnejših dejavnikov ter identifikacijo odnosov, ki obstajajo med notranjimi in zunanjimi značilnostmi.<ref name=Pickton1998>{{cite journal |last1=Pickton |first1=David W. |last2=Wright |first2=Sheila |date=March 1998 |title=What's swot in strategic analysis? |journal=Strategic Change |volume=7 |issue=2 |pages=101–109 |doi=10.1002/(SICI)1099-1697(199803/04)7:2<101::AID-JSC332>3.0.CO;2-6}}</ref> Na primer, močna razmerja med močmi in priložnostmi lahko kažejo na dobre razmere v podjetju in omogočajo uporabo agresivne strategije. Po drugi strani pa bi močne interakcije med slabostmi in grožnjami lahko analizirali kot potencialno opozorilo in nasvet za uporabo obrambne strategije.<ref>{{cite journal |last1=Osita |first1=Christian |last2=Onyebuchi |first2=Idoko |last3=Justina |first3=Nzekwe |date=31 January 2014 |title=Organization's stability and productivity: the role of SWOT analysis |url=http://journalijiar.com/uploads/2014-10-02_231409_710.pdf |journal=International Journal of Innovative and Applied Research |volume=2 |issue=9 |pages=23–32 |access-date=17 March 2016 |archive-date=2022-11-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221119175940/http://journalijiar.com/uploads/2014-10-02_231409_710.pdf |url-status=dead }}</ref> ===Ujemanje in pretvorba=== Eden od načinov uporabe SWOT je ujemanje in pretvorba.<ref>{{cite journal |last1=Piercy |first1=Nigel |last2=Giles |first2=William |date=May 1989 |title=Making SWOT analysis work |journal=Marketing Intelligence & Planning |volume=7 |issue=5/6 |pages=5–7 |doi=10.1108/EUM0000000001042}}</ref> Ujemanje se uporablja za iskanje konkurenčne prednosti z usklajevanjem prednosti in priložnosti. Druga taktika je pretvorba slabosti ali groženj v prednosti ali priložnosti. Primer strategije konverzije je iskanje novih trgov. Če groženj ali slabosti ni mogoče spremeniti, naj jih podjetje poskuša zmanjšati ali se jim izogniti. ==Korporativno načrtovanje== Kot del razvoja strategij in načrtov, ki organizaciji omogočajo doseganje ciljev, bo ta organizacija uporabljala sistematičen/strog proces, znan kot korporativno načrtovanje. SWOT se poleg PEST[[ PEST analiza]] lahko uporablja kot podlaga za analizo notranjih in okoljskih dejavnikov.<ref>{{navedi knjigo |last=Armstrong |first=Michael |title=A handbook of human resource management practice |edition=8th |date=2001 |publisher=[[Kogan Page]] |location=London |page=[https://archive.org/details/handbookofhumanr0000arms/page/51 51] |isbn=9780749433932 |oclc=59549399 |url=https://archive.org/details/handbookofhumanr0000arms/page/51 |url-access=registration}}</ref> Korporativno načrtovanje vključuje korake, kot so:<ref name=Armstrong1990>{{navedi knjigo |last=Armstrong |first=Michael |title=Management processes and functions |date=1990 |series=Management studies series |location=London |publisher=Institute of Personnel Management |isbn=0-85292-438-0 |oclc=21301791 |url=https://archive.org/details/managementproces0000arms |url-access=registration}}</ref> * Določanje ciljev – opredelitev, kaj bo organizacija počela * Skeniranje okolja * Notranje ocene organizacije – ocena trenutnega stanja ter portfelja izdelkov/storitev in analiza življenjskega cikla izdelka/storitve * Analiza obstoječih strategij – to bi moralo določiti ustreznost iz rezultatov notranje/zunanje ocene in lahko vključuje analizo vrzeli okoljskih dejavnikov * Opredelitev strateških vprašanj – ključni dejavniki pri razvoju korporativnega načrta, ki jih mora obravnavati organizacija * Razvijanje novih/revidiranih strategij – revidirana analiza strateških vprašanj lahko pomeni, da je treba cilje spremeniti * Vzpostavitev kritičnih dejavnikov uspeha – doseganje ciljev in izvajanje strategije * Priprava operativnih, resursnih in projektnih načrtov za izvajanje strategije * Spremljanje vseh rezultatov – preslikava v primerjavi z načrti, korektivni ukrepi, ki lahko pomenijo spremembo ciljev/strategij ==Trženje== Pri analizi konkurentov tržniki zgradijo podrobne profile vsakega konkurenta na trgu, pri čemer se osredotočajo zlasti na njihove relativne konkurenčne prednosti in slabosti z uporabo analize SWOT. Vodje trženja bodo preučili strukturo stroškov vsakega konkurenta, vire dobička, vire in kompetence, konkurenčni položaj in diferenciacijo izdelkov, stopnjo vertikalne integracije, zgodovinske odzive na razvoj industrije in druge dejavnike. Vodstvo trženja pogosto ugotovi, da je treba vlagati v raziskave, da bi zbrali podatke, potrebne za izvedbo natančne marketinške analize. V skladu s tem vodstvo pogosto izvaja tržne raziskave (izmenično trženjske raziskave), da pridobi te informacije. Tržniki uporabljajo različne tehnike za izvajanje tržnih raziskav, med pogostejšimi pa so: * Kvalitativne marketinške raziskave, kot so fokusne skupine * Kvantitativne trženjske raziskave, kot so statistične raziskave * Eksperimentalne tehnike, kot so testni trgi * Tehnike opazovanja, kot je etnografsko opazovanje (na kraju samem). * Vodje trženja lahko oblikujejo in nadzirajo tudi različne postopke skeniranja okolja in konkurenčnega obveščanja, da pomagajo prepoznati trende in informirajo marketinško analizo podjetja. Spodaj je primer SWOT analize tržnega položaja majhnega svetovalnega podjetja za upravljanje s specializacijo na področju upravljanja človeških virov (HRM).<ref name=Armstrong1990 /> ==V organizacijah civilne družbe== Analiza SWOT je bila uporabljena pri delu v skupnosti kot orodje za prepoznavanje pozitivnih in negativnih dejavnikov v organizacijah, skupnostih in širši družbi, ki spodbujajo ali zavirajo uspešno izvajanje socialnih storitev in prizadevanj za družbene spremembe.<ref name=CTB>{{navedi splet |title=Community Toolbox: Section 14. SWOT analysis |url=https://ctb.ku.edu/en/table-of-contents/assessment/assessing-community-needs-and-resources/swot-analysis/main |website=[[Community Tool Box]] |publisher=Center for Community Health and Development at the [[University of Kansas]] |access-date=2014-02-22}}</ref> Uporablja se kot predhodni vir za ocenjevanje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti v skupnosti, ki ji služi neprofitna organizacija ali organizacija skupnosti.<ref name="social work">{{cite journal |last1=Westhues |first1=Anne |last2=Lafrance |first2=Jean |last3=Schmidt |first3=Glen |date=February 2001 |title=A SWOT analysis of social work education in Canada |journal=Social Work Education: The International Journal |volume=20 |issue=1 |pages=35–56|doi=10.1080/02615470020028364 |s2cid=143892190 |url=https://www.researchgate.net/publication/248994170}}</ref> Prednosti in slabosti (notranji dejavniki znotraj organizacije): * Človeški viri – osebje, prostovoljci, člani upravnega odbora, ciljna populacija * Fizični viri - lokacija organizacije, zgradba, oprema * Finančne – donacije, agencije za financiranje, drugi viri dohodka * Dejavnosti in procesi – izvedeni programi, uporabljeni sistemi * Pretekle izkušnje – gradniki učenja in uspeha, ugled organizacije v skupnosti * Priložnosti in nevarnosti (zunanji dejavniki, ki izhajajo iz skupnosti ali družbenih sil): * Prihodnji trendi na področju organizacije ali družbe * Gospodarstvo – lokalno, nacionalno ali mednarodno * Viri financiranja - fundacije, donatorji, zakonodajalci * Demografski podatki—spremembe v starosti, rasi, spolu, kulturi tistih na območju storitev organizacije * Fizično okolje – ali je stavba v rastočem delu mesta? Ali avtobusno podjetje ukinja proge? * Zakonodaja – ali nove vladne zahteve otežujejo ali olajšajo delo? * Lokalni, nacionalni ali mednarodni dogodki Čeprav je bila analiza SWOT prvotno zasnovana kot organizacijska metoda za podjetja in industrije, je bila ponovljena v delu skupnosti kot orodje za prepoznavanje zunanje in notranje podpore za boj proti notranjemu in zunanjemu nasprotovanju.<ref name=CTB /> Understanding the particular community can be helped via public forums, listening campaigns, and informational interviews and other data collection.<ref name=CTB /> Razumevanje določene skupnosti je mogoče pomagati z javnimi forumi, kampanjami poslušanja in informativnimi intervjuji ter drugim zbiranjem podatkov. Analiza SWOT zagotavlja smer za naslednje faze procesa sprememb.<ref name=Birkenmaier2001>{{navedi knjigo |last1=Birkenmaier |first1=Julie |last2=Berg-Weger |first2=Marla |date=2017 |chapter=Organizational engagement, assessment, and planning |title=The practice of generalist social work |url=https://archive.org/details/practiceofgenera0000birk_y2y2 |edition=4th |location=New York |publisher=[[Routledge]] |pages=[https://archive.org/details/practiceofgenera0000birk_y2y2/page/552 552]–577 |isbn=9781138057852 |oclc=971892636}}</ref> Organizatorji skupnosti in člani skupnosti so jo uporabljali za spodbujanje socialne pravičnosti v kontekstu prakse socialnega dela.<ref name=Birkenmaier2001/> ==Omejitve in alternative== SWOT analiza je mišljena kot izhodišče za razpravo in sama po sebi ne more vodjem pokazati, kako doseči konkurenčno prednost, zlasti v hitro spreminjajočem se okolju.<ref name=Dess2012>{{navedi knjigo |last1=Dess |first1=Gregory G. |last2=Lumpkin |first2=G. Thomas |last3=Eisner |first3=Alan B. |last4=McNamara |first4=Gerry |date=2012 |chapter=The limitations of SWOT analysis |title=Strategic management: text and cases |edition=6th |location=New York |publisher=[[McGraw-Hill/Irwin]] |pages=[https://archive.org/details/strategicmanagem0000unse_l3o3/page/n127 82] |isbn=9780078029318 |oclc=740281685 |chapter-url=https://archive.org/details/strategicmanagem0000unse_l3o3/page/n127 |chapter-url-access=registration}}</ref> V zelo citirani kritiki iz leta 1997, "SWOT analiza: Čas je za odpoklic izdelka", sta Terry Hill in Roy Westbrook opazila, da je ena izmed mnogih težav analize SWOT, kot se pogosto izvaja, ta, da "nihče pozneje ni uporabil izhodov [iz analiza SWOT] v kasnejših fazah strategije."<ref name=HillWestbrook1997>{{cite journal |last1=Hill |first1=Terry |last2=Westbrook |first2=Roy |title=SWOT analysis: it's time for a product recall |url=https://archive.org/details/sim_long-range-planning_1997-02_30_1/page/n49 |journal=Long Range Planning |volume=30 |issue=1 |pages=46–52 |date=February 1997 |doi=10.1016/S0024-6301(96)00095-7 |citeseerx=10.1.1.469.2246}}</ref> Hill in Westbrook sta med drugim kritizirala tudi na hitro oblikovane sezname SWOT.<ref name=HillWestbrook1997/><ref>{{cite journal |last=Koch |first=Adam |title=SWOT does not need to be recalled: It needs to be enhanced |journal=B&gt;Quest |publisher=Richards College of Business, [[State University of West Georgia]] |year=2000 |url=http://www.westga.edu/~bquest/2000/swot1.html |issn=1084-3981}}</ref> Drugi primeri morebitnih pasti v praksi so: zaskrbljenost z eno samo močjo, kot je nadzor stroškov, kar vodi v zanemarjanje slabosti, kot je kakovost izdelkov; in prevlado enega ali dveh članov ekipe, ki izvajata analizo SWOT in morebitno razvrednotenje. pomembni prispevki drugih članov ekipe. Ugotovljene so bile številne druge omejitve.<ref>{{cite journal |last1=Chermack |first1=Thomas J. |last2=Kasshanna |first2=Bernadette K. |title=The use of and misuse of SWOT analysis and implications for HRD professionals |journal=Human Resource Development International |date=December 2007 |volume=10 |issue=4 |pages=383–399 |doi=10.1080/13678860701718760 |s2cid=145098663}}</ref> Many other limitations have been identified.<ref name=Pickton1998/> Michael Porter je razvil okvir petih sil kot reakcijo na SWOT, ki se mu je zdel premalo strog in preveč ad hoc.<ref>{{Cite journal |last1=Porter |first1=Michael |author-link1=Michael Porter |last2=Argyres |first2=Nicholas |last3=McGahan |first3=Anita M. |year=2002 |title=An interview with Michael Porter |journal=The Academy of Management Executive (1993–2005) |volume=16 |issue=2 |pages=43–52 |jstor=4165839}}</ref> Profesorji gospodarstva so predlagali različne načine za odpravo pogostih težav in omejitev analize SWOT ob ohranjanju okvira SWOT.<ref>Some examples of publications that suggest remedies for common problems and limitations of SWOT analysis: * {{cite journal |last=Valentin |first=Erhard K. |date=April 2001 |title=SWOT analysis from a resource-based view |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-marketing-theory-and-practice_spring-2001_9_2/page/n54 |journal=Journal of Marketing Theory and Practice |volume=9 |issue=2 |pages=54–69 |jstor=40470032 |doi=10.1080/10696679.2001.11501891}} * {{cite journal |last1=Coman |first1=Alex |last2=Ronen |first2=Boaz |date=October 2009 |title=Focused SWOT: diagnosing critical strengths and weaknesses |journal=International Journal of Production Research |volume=47 |issue=20 |pages=5677–5689 |doi=10.1080/00207540802146130}} * {{cite journal |last1=Helms |first1=Marilyn M. |last2=Nixon |first2=Judy |date=August 2010 |title=Exploring SWOT analysis—where are we now? A review of academic research from the last decade |journal=Journal of Strategy and Management |volume=3 |issue=3 |pages=215–251 |doi=10.1108/17554251011064837}} * {{cite journal |last1=Agarwal |first1=Ravi |last2=Grassl |first2=Wolfgang |last3=Pahl |first3=Joy |date=January 2012 |title=Meta‐SWOT: introducing a new strategic planning tool |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-business-strategy-pre-1986_2012_33_2/page/n13 |journal=Journal of Business Strategy |volume=33 |issue=2 |pages=12–21 |doi=10.1108/02756661211206708}} * {{cite journal |last1=Bell |first1=Geoffrey G. |last2=Rochford |first2=Linda |date=November 2016 |title=Rediscovering SWOT's integrative nature: a new understanding of an old framework |journal=The International Journal of Management Education |volume=14 |issue=3 |pages=310–326 |doi=10.1016/j.ijme.2016.06.003}} * {{cite journal |last1=Lohrke |first1=Franz T. |last2=Mazzei |first2=Matthew J. |last3=Frownfelter-Lohrke |first3=Cynthia |date=June 2021 |title=Should it stay or should it go? Developing an enhanced SWOT framework for teaching strategy formulation |journal=[[Journal of Management Education]] |doi=10.1177/10525629211021143}} </ref> == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[Primerjalna analiza]] *[[Sistemi za načrtovanje podjetij]] *[[Porterjev štirikotni model]] * Metode strukturiranja problema * Tehnika vrednotenja in pregleda programa (PERT) *[[Semiotični kvadrat]] (Greimasov kvadrat) * Model šestih sil * SWOQe * VRIO (vrednost, redkost, posnemljivost, organizacija) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Strateški menedžment]] 8j39awsd6fxcovhggp6n642g4wsa7uj Til Mavretič 0 530975 6753342 6750983 2026-09-21T08:25:39Z Makenzis 158308 6753342 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Til Mavretič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 178 cm<ref>{{navedi splet |title=Til Mavretič |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/til-mavretic/ |website=worldfootball.net |access-date=25 July 2021 |language=en}}</ref> | currentclub = [[FK Transinvest|Transinvest]] | clubnumber = 17 | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2016 | youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | years1 = 2016 | clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] | caps1 = 3 | goals1 = 0 | years2 = 2016–2018 | clubs2 = [[S.S. Monopoli 1966|Monopoli 1966]] | caps2 = 40 | goals2 = 4 | years3 = 2019 | clubs3 = [[MFK Zemplín Michalovce|Zemplín Michalovce]] | caps3 = 10 | goals3 = 0 | years4 = 2020–2021 | clubs4 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps4 = 16 | goals4 = 0 | years5 = 2021 | clubs5 = → [[ND Gorica|Gorica]] (pos.) | caps5 = 15 | goals5 = 0 | years6 = 2021–2022 | clubs6 = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | caps6 = 29 | goals6 = 1 | years7 = 2022–2026 | clubs7 = [[FCI Levadia Tallinn|Levadia]] | caps7 = 90 | goals7 = 5 | years8 = 2026 | clubs8 = [[FK Dinamo Samarkand|Dinamo Samarkand]] | caps8 = 9 | goals8 = 1 | years9 = 2026– | clubs9 = [[FK Transinvest|Transinvest]] | caps9 = 4 | goals9 = 1 }} '''Til Mavretič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[19. november]] [[1997]]. Mavretič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član litvanskega kluba [[FK Transinvest|Transinvest]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Domžale|Domžale]], [[ND Gorica|Gorico]] in [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežano]], italijanski [[S.S. Monopoli 1966|Monopoli 1966]], slovaški [[MFK Zemplín Michalovce|Zemplín Michalovce]], estonsko [[FCI Levadia Tallinn|Levadio]] in uzbekistanski [[FK Dinamo Samarkand|Dinamo Samarkand]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 60 tekem in dosegel en gol. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Mavretič, Til}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši S.S. Monopolija 1966]] [[Kategorija:Nogometaši MFK Zemplína Michalovce]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] [[Kategorija:Nogometaši FC Levadie Tallinn]] [[Kategorija:Nogometaši FK Dinama Samarkand]] [[Kategorija:Nogometaši FK Transinvesta]] mjbnqdi98ztcrfgcay796bzgmfvtgx4 Classe, antično pristanišče Ravene 0 547472 6753306 6073342 2026-09-21T01:27:23Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Classis (pristanišče)]] 6753306 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Classis (pristanišče)]] cabbdtl7ii4lasgjz4lqhp283tx2o7i Volcán de Agua 0 551901 6753153 6622188 2026-09-20T13:25:07Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6753153 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Volcán de Agua | photo = VolcanAguaPascuas.jpg | photo_caption = Volcán de Agua, pogled iz [[Antigua, Gvatemala]], z začasnimi uličnimi preprogami za velikonočna praznovanja v ospredju | elevation_m = 3760 | elevation_ref = <ref name=gvp>{{cite gvp|vnum=342100|name=Agua}}</ref> | prominence = | translation = Vulkan vode | language = [[španščina]] | location = [[Gvatemala]] | coordinates_ref = | map = Gvatemala |relief=1 | map_caption = | label_position = right | coordinates = {{koord novi|14|27|54|N|90|44|35|W|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | topo = | type = [[Stratovulkan]] | volcanic_arc/belt = [[Srednjeameriški vulkanski lok]] | age = | last_eruption = pozni pleistocen | first_ascent = | easiest_route = }} '''Volcán de Agua''' (Majem poznan tudi kot '''Hunahpú''') je ugasli [[stratovulkan]] v departmajih Sacatepéquez in Escuintla v [[Gvatemala|Gvatemali]]. S 3760 m se vulkan Agua dviga več kot 3500 m nad pacifiško obalno nižino na jugu in 2000 m nad gvatemalskim višavjem na severu. Dominira v lokalni pokrajini, razen če je skrit z oblačnostjo. Vulkan je 5 do 10 km od mesta [[Antigua Gvatemala]] in več drugih velikih mest, ki so na njegovem severnem robu. Ta mesta imajo skupaj skoraj 100.000 prebivalcev. Je približno 20 km od Escuintle (prebivalstvo ok. 150.000) na jug.<ref name=usgs>{{Navedi splet |url=http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/Guatemala/Publications/OFR01-432/OFR01-432.pdf |title=S.P. Schilling, J.W. Vallance, O. Matías, and M.M. Howell, 2001, Lahar Hazards at Agua Volcano, Guatemala: USGS Open-File Report 01-432 |accessdate=2023-11-16 |archive-date=2013-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130227002013/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/Guatemala/Publications/OFR01-432/OFR01-432.pdf |url-status=dead }}</ref> Kavo gojijo na nižjih pobočjih vulkana. == Kratek opis in zgodovina == [[File:A glimpse of Guatemala 30-Agua santamaria.JPG|thumb|200px|left|Volcan de Agua, kot je viden iz Santa María de Jesús leta 1895. Fotografija Alfreda Percivala Maudslaya.{{sfn|Maudslay|Maudslay|1899|p=28}}]] Lokalno ljudstvo Kaqchikel je vulkan Hunapú vedno imenovalo 'mesto rož' ali ''Jun Ajpu'' 'en lovec' (koledarski datum za sveto mesto; tipična metoda za poimenovanje svetih mest v majevski kozmoviziji) v trenutnem pravopisu Kaqchikel. Španski konkvistadorji so ga tudi imenovali Hunapú, dokler [[lahar]] iz vulkana 10. septembra 1541{{sfn|Recinos and Goetz|p=33 "Recinos gives 2 Tihax (Etz'nab') - 10. september 1541 ([[Julijanski koledar]]). Datum, ki je zaznamoval uničenje mesta, ustanovljenega v Gvatemali ob vznožju vulkana Agua. "Po obdobju močnega deževja je prišlo do potresa in nato poplave vode (lahar), ki je uničila staro mesto Gvatemale}} ni uničil prvotne prestolnice Gvatemale (zdaj znane kot [[Ciudad Vieja]]) in mesto je bilo po tej katastrofi premaknjeno v Antigvo Gvatemalo. Med žrtvami je bila tudi guvernerka Beatriz de la Cueva. Ker je lahar povzročil uničujočo poplavo vode, je to spodbudilo sodobno ime ''Volcán de Agua'', kar pomeni 'Vulkan vode', v nasprotju z bližnjim ''Volcán de Fuego'' ali 'Vulkan ognja'. Kaqchikelci Volcan de Fuego imenujejo ''Chi Gag'', kar v prevodu pomeni 'kjer je ogenj' ali ''Chi Q'aq'' v sedanjem pravopisu Kaqchikel. Vulkan je bil aktiven v poznem [[pleistocen]]u pred 80.000 do 10.000 leti, vendar od takrat ni izbruhnil. Kljub pomanjkanju eruptivne dejavnosti lahko vulkan še vedno proizvaja drobirske tokove in laharje, ki preplavijo bližnja naseljena območja. To dokazuje dejstvo, da je 11. septembra 1541 novoustanovljeno vas Santiago de los Caballeros uničil »močan [[zemeljski plaz]], ki se je spustil po Volcán de Agua; blatni plaz je s seboj prinesel težke skale, ki so uničile del stavb in poškodovale ostale«.{{sfn|Juarros|1818|p=262}} Mesto je bilo uničeno in preživeli niso imeli navodil, saj je guvernerka Beatriz de la Cueva umrla med katastrofo, ki se je zgodila kmalu po smrti njenega moža Adelantada Pedra de Alvarada in jo je ''Ayuntamiento'' (mestna hiša) imenoval za guvernerko.{{sfn|Juarros|1818|p=263}} Beatriz de la Cueva je bila izven sebe od žalosti in 9. septembra 1541, ko je podpisala Cabildove dokumente, je to storila kot ''la sin ventura'' (nesrečna), stavek, ki se je izkazal za preroškega.{{sfn|Maudslay|Maudslay|1899|p=25}} Pozneje je bila Beatriz de la Cueva kriva za katastrofo, saj je veljala za božjo kazen za njene grehe. Poleg tega je njena usoda postala svarilna zgodba o dodelitvi položajev v vladi ženskam, zlasti kadar je bilo na voljo veliko kvalificiranih moških.<ref name=Petit2004>{{navedi knjigo |last=Petit-Breuilh Sepúlveda|first=María Eugenia |date=2004 |title=La historia eruptiva de los volcanes hispanoamericanos (Siglos XVI al XX): El modelo chileno|chapter=Análisis de las erupciones en hispanoamérica durante los últimos cinco siglos |location=Huelva, Spain |publisher=Casa de los volcanes|language=es |pages=75–76 |isbn=84-95938-32-4 }}</ref> [[File:Volcan de Agua as seen from Ciudad Vieja, 2007.jpg|200px|thumb|left|Volcan de Agua, viden iz Ciudad Vieja leta 2007]] Leta 1895 sta Anne Cary Maudslay in njen mož, arheolog Alfred Percival Maudslay obiskala regijo Antigua Gvatemala kot del potovanja po gvatemalskih majevskih in kolonialnih arheoloških spomenikih ter se povzpela na Volcán de Agua; napisala je knjigo z naslovom ''Pogled v Gvatemalo'', kjer pojasnjuje, da voda iz kraterja vulkana ni mogla uničiti starega Santiaga: <blockquote>Vzrok te katastrofe naj bi bil pok jezera, ki je nastalo v kraterju ugaslega Volcána de Agua; vendar pregled kraterja pokaže, da je ta razlaga malo verjetna, saj je prelom v steni kraterja v nasprotni smeri in nobena voda, ki bi pritekla iz njega, ne bi mogla doseči mesta. Poleg tega ni dokazov, ki bi kazali, da je globlji del kraterja, ki je še nedotaknjen, zadrževal vodo od poročanega izbruha. Dejansko bi kopičenje vode med izjemno močnim deževjem skozi neko začasno oviro v enem od globoko obrabljenih žlebov, ki zajedajo čudovito pobočje te velike gore, in poznejši zemeljski zdrs verjetno pojasnila škodo, povzročeno brez pomoči enega ali drugega, izbruha vode iz kraterja ali nadnaravni pojavi, ki so jih stari kronisti primerno zabeležili.{{sfn|Maudslay|Maudslay|1899|p=26}}</blockquote> Vulkan je bil nazadnje prekrit s snegom januarja 1967. Volcán de Agua je bil leta 1956 razglašen za zavarovano območje in pokriva površino 12.600 hektarjev.<ref>{{navedi splet | url=http://www.conap.gob.gt/Members/admin/documentos/documentos-centro-de-documentacion/areas-protegidas/SIGAPublico_Enero.xls/view | publisher=conap.gob.gt | title=Listado de Áreas Protegidas | date=January 2011 | author=CONAP | access-date=14 June 2011 | format=xls | language=es | archive-url=https://web.archive.org/web/20111008161133/http://www.conap.gob.gt/Members/admin/documentos/documentos-centro-de-documentacion/areas-protegidas/SIGAPublico_Enero.xls/view | archive-date=8 October 2011 | url-status=dead | df=dmy-all }}</ref> 21. januarja 2012 je 12.000 Gvatemalcev oblikovalo človeško verigo vse do vrha Volcan de Agua v znak protesta proti nasilju v družini.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-16669818|title = Guatemalans climb volcano in protest against violence|work = BBC News|date = 22 January 2012}}</ref> == Galerija == <div align=center> <gallery> File:Antigua Giron1.JPG|Agua iz bližine osrednjega parka Antigua Gvatemala Image:VolcanAguaChimaltenango.jpg|Agua, kot je videti s ceste iz Chimaltenanga v Antiguo File:Aguitaenlamananita 2008 252e.jpg|Volcan de Agua ima strmo stožčasto obliko, značilno za stratovulkane; kot je razvidno iz Acatenangovega Pico Mayorja File:Volcanoes near to Guatemala City.jpg|Agua iz mesta Guatemala </gallery> </div> == V literaturi == Gvatemalski pisatelj José Milla y Vidaurre je napisal roman ''La hija del Adelantado'', v katerem opisuje življenje v starodavni prestolnici Santiago v mesecih pred potopom, ki se je 11. septembra 1541 spustil s pobočja vulkana Agua. ​ == Sklici == {{sklici}} === Bibliografija === {{refbegin}} * {{navedi knjigo|title=Conquered Conquistadors|url=https://archive.org/details/conqueredconquis0000asse|first=Florine G.L.|last=Asselbergs|edition=First|year=2004|isbn=978-0870818998|series=Mesoamerican Worlds|publisher=University Press of Colorado}} * {{navedi knjigo|last=Juarros|first=Domingo|title=Compendio de la historia de la Ciudad de Guatemala|year=1818|publisher=Ignacio Beteta|location=Guatemala|url=https://archive.org/stream/compendiodelahis21juar#page/n3/mode/2up|language=es}} * {{navedi knjigo|last1=Maudslay|first1=Alfred Percival|author-link=|title=A glimpse at Guatemala, and some notes on the ancient monuments of Central America|last2=Maudslay|first2=Anne Cary|location=London, UK|publisher=John Murray|year=1899|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:A_Glimpse_at_Guatemala.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Milla y Vidaurre|first=José|author-link=|title=Obras completas de don José Milla|edition=3rd|chapter=La Hija del Adelantado; Memorias de un Abogado (novela histórica)|location=Guatemala|orig-year=1866|publisher=E.Goubaud & Cía.|year=1898|editor=Goubaud, E.|url=https://archive.org/stream/lahijadeladelymem00saloguat|language=es}} * {{navedi knjigo |last1=Recinos |first1= Adrián|translator-last=Goetz| translator-first= Delia |year=1953 |title= The Annals of the Cakchiquels Translated from the Cakchiquel Maya by Adrián Recinos and Delia Goetz |language=en |edition=1st |location=Norman |publisher=University of Oklahoma Press |pages=3–165 |ref=Recinos and Goetz }} {{refend}} *Ta članek vključuje gradivo v javni lastiiz United States Geological Survey [https://pubs.usgs.gov/of/2001/0432/]. == Zunanje povezave == {{Commons category|Volcán de Agua}} * [https://archive.org/details/Menaceof1934 Ideal Pictures Corp. Menace of Guatemala (Ideal What-Nots series)], 1934 documentary now in the public domain. Hosted at the [[Internet Archive]]. The narrator has a patronizing attitude to Guatemalans, but the footage is interesting. * [http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=8094 "Volcán de Agua, Guatemala" on Peakbagger] [[Kategorija:Gore v Gvatemali]] [[Kategorija:Vulkani v Gvatemali]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Zavarovana območja Gvatemale]] khebu4v20f8mk9g02hqbqt6svkpo8ue Antigua Gvatemala 0 551933 6753221 6752882 2026-09-20T15:43:20Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ 6753221 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |native_name = Antigua Guatemala |nickname = La Antigua |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = Santa Catalina Arch - Antigua Guatemala Feb 2020.jpg |image_caption = Lok Santa Catalina in Volcan de Agua leta 2020 |image_flag = Flag of Sacatepéquez Department.svg |flag_size = |image_seal = Escudo de armas de Sacatepéquez.svg |seal_size = 88px |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Gvatemala |pushpin_label_position = bottom | pushpin_relief = 1 |pushpin_mapsize = 230 |pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} |subdivision_type1 = Departma |subdivision_name1 = [[Image:Flag of Sacatepéquez Department.svg|25px]] Sacatepéquez |government_footnotes = |government_type = občina |leader_title = župan |leader_name = Víctor Hugo del Pozo |elevation_footnotes = <ref>[https://elevation.maplogs.com/poi/antigua_guatemala_guatemala.29832.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230808041553/https://elevation.maplogs.com/poi/antigua_guatemala_guatemala.29832.html |date=2023-08-08 }} Elevation of Antigua Guatemala, Guatemala</ref> |elevation_m = 1545 |population_as_of = 2018 (štetje) |population_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/cities/ Citypopulation.de] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211026135552/https://www.citypopulation.de/en/guatemala/cities/ |date=2021-10-26 }} Population of cities & towns in Guatemala</ref> |population_total = 46.054 |population_blank1_title= Ethnicities |population_blank2_title= Religions |coordinates = {{koord novi|14|33|27|N|90|44|00|W|region:GT_type:city|display=inline,title}} |website = http://muniantigua.gob.gt/ |footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |ID = 65 |Year = 1979 |Criteria = Kulturno: ii, iii, iv }} }} '''Antigua Guatemala''' ({{IPA-es|anˈtiɣwa ɣwateˈmala}}), splošno znana kot '''Antigua''' ali '''La Antigua''', je mesto v osrednjem višavju [[Gvatemala|Gvatemale]]. Mesto je bilo [[glavno mesto]] Gvatemalske generalne kapitanije od leta 1543 do 1773, večina njegove arhitekture in ureditve pod vplivom [[baročna arhitektura|baroka]] pa izhaja iz tega obdobja. Zaradi teh značilnosti je bila leta 1979 vpisana za Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/65]</ref> Antigva Gvatemala služi kot glavno mesto istoimenske občine in departmaja Sacatepéquez. == Zgodovina == [[File:antigua guatemala ruins 2009.JPG|thumb|200px|Fasada nekdanje cerkve El Carmen leta 2009]] Antigua Gvatemala pomeni 'stara Gvatemala' in je bila tretja prestolnica Gvatemale, prej imenovana ''Santiago de los caballeros de Guatemala''. Prva prestolnica Gvatemale je bila ustanovljena na mestu mesta Kakchikel-Maya, ki se zdaj imenuje Iximche, v ponedeljek, 25. julija 1524 – na dan svetega Jakoba – in se je zato imenovala Ciudad de Santiago de los Caballeros de Guatemala (mesto sv. Jakoba Gvatemalskega viteškega reda). Seveda je sveti Jakob postal zavetnik mesta. Po več vstajah Kaqchikelov je bila prestolnica 22. novembra 1527 prestavljena na primernejše mesto v dolini Almolonga ('kraj vode') in obdržala prvotno ime. To novo mesto je bilo na mestu današnjega San Miguel Escobar,<ref>Lutz, Christopher H. (1997) ''Santiago de Guatemala, 1541-1773: City, Caste, and the Colonial Experience'' University of Oklahoma Press, pp.10 & 258</ref> ki je soseska v občini Ciudad Vieja.{{sfn|Santos|2011|p=}} To mesto je 11. septembra 1541 uničil uničujoč [[lahar]] iz [[Volcán de Agua]].<ref name=gvp>{{cite gvp |vn=342100 |title=Agua |access-date=2008-08-03}}</ref> Zato so se kolonialne oblasti odločile, da prestolnico znova preselijo, tokrat osem kilometrov stran v dolino Panchoy. Tako so 10. marca 1543 španski konkvistadorji ustanovili današnjo Antiguo in ponovno so jo poimenovali Santiago de los Caballeros.<ref>{{navedi splet |title=Historia de La Antigua Guatemala |url=https://www.cscantigua.org/Historia-de-La%20Antigua-Guatemala.htm |access-date=2022-08-22 |website=www.cscantigua.org |language=es |archive-date=2023-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230808041557/https://www.cscantigua.org/Historia-de-La%20Antigua-Guatemala.htm |url-status=live }}</ref> Več kot 200 let je služila kot sedež vojaškega guvernerja španske kolonije Gvatemala, velike regije, ki je vključevala skoraj celotno današnjo [[Srednja Amerika|Srednjo Ameriko]] in najjužnejšo zvezno državo Mehike: [[Chiapas]]. Santiago de los Caballeros je bil tretji sedež prestolnice, imenovane kraljevina Gvatemala, ki je vključevala sedanje države Gvatemala, Belize, Salvador, Honduras, Nikaragvo in Kostariko, poleg sodobne države Chiapas v Mehiki. Potem ko je poplava uničila drugo mesto, ki je bilo v dolini Almolonga, na pobočju Volcán de Agua, je bilo leta 1543 zgrajeno novo mesto v dolini Panchoy, ki je bilo leta 1549 ustanovljeno kot vodja Real Audiencia Gvatemale.{{sfn|Sociedad Estatal Quinto Centenario|1993|p=13}} Mesto je bilo postavljeno v kvadratni vzorec, z ulicami, ki so potekale od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu, z osrednjim trgom. Tako cerkvene kot vladne stavbe so bile postavljene na pomembna mesta okoli osrednjega trga.{{sfn|Rodríguez Girón|Flores|Garnica|1995|p=585}}<ref group=Note>This square was also called "Plaza Mayor", "Plaza Real" and "Plaza de Armas".</ref> Med letoma 1549 in 1563 je bila posest jugovzhodno od trga prodana kroni in jo je zasedel prvi predsednik Real Audiencia de los Confines: odvetnik Alonso Lopez Cerrato, ki je bil tudi guverner in generalni kapitan.{{sfn|Rodríguez Girón|Flores|Garnica|1995|p=585}}<ref group=Note>Previously the audience was in the city of "Gracias a Dios" in Honduras, but there it lacked the appropriate conditions for its activities.</ref> Prvotna stavba je bila majhna in obložena s portalom, streho iz ploščic in stenami iz opeke. Mesto je obdano s tremi ogromnimi vulkani in gorami, ravninami in hribi. To ozemlje se je imenovalo 'Gvatemalska dolina' in je imelo 73 vasi, dve mesti in mesto Santiago de los Caballeros.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=49}} Zaradi stalnih težav med osvajalci in predstavniki krone, ki jih je poslal španski kralj, je bila Audiencia de los Confines leta 1565 ukinjena.<ref group=Note>The Audiencia was called "of the Confines" because it was within the confines of New Spain and Perú.</ref> Leta 1570 je bila skupščina obnovljena, tokrat neodvisna od mehiškega podkralja in nova organizacija se je imenovala Audiencia of Guatemala.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=50}} [[Frančiškani|Frančiškanski]] bratje so se prvi preselili v dolino Panchoy, novo prestolnico Kraljevine Gvatemale, in zgradili kapelo na mestu, kjer bodo kasneje postavili cerkev Escuela de Cristo. To primitivno kapelo je leta 1575 uničil [[potres]] in v naslednjih desetih letih so zbirali sredstva za izgradnjo novega kompleksa, dva bloka od prejšnjega.<ref group=Note>Parts of this construction are still preserved and may be the only ruins dating from the 16th century in the city of Antigua Guatemala.</ref> Frančiškanski kompleks je postal pomembno kulturno in versko središče celotne kapitanije General Gvatemale. Teologi, pravniki, filozofi, fiziki in matematiki so študirali v šoli San Buenaventura, ki je bila tam, kjer so ruševine samostana. Pomembni študenti so bili Cristóbal de Villalpando, Thomas Merlo in Alonso de Paz. [[File:Plaza central, Antigua Guatemala.JPG|thumb|200px|Vodnjak morske deklice, ki ga je zgradil Diego de Porres leta 1737, osrednji trg Antigve Gvatemale]] Prva gradnja stolnice se je začela leta 1545 z ruševinami, prinesenimi iz uničene naselbine v dolini Almolonga; vendar so njeno gradnjo vsa leta ovirali pogosti potresi.{{sfn|Antigua Guatemala en línea|n.d.|p=}} Mesto je bilo zadnje počivališče velikega španskega kronista Bernala Díaza del Castilla, njegovi posmrtni ostanki pa so bili pokopani v eni izmed cerkva, ki so jo sčasoma uničili potresi. Gradnja kraljevih hiš za rezidenco generalnega kapitana in članov Real Audiencia se je začela leta 1558; kompleks je vključeval tudi kraljevo zakladnico, zapor, vojaške prostore, dvorano orožja in bivališče članov Audiencie. V 16. stoletju je bilo več pomembnih potresov in sicer: *21. marec 1530 *11. september 1541 *1565 (natančen datum ni znan) *1575 (natančen datum ni znan) *30. november 1577 *23. december 1585[15] *Leta 1566 mu je španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] podelil naziv ''Muy Noble y Muy Leal'' ('Zelo plemenit in zelo zvest'). === Dogodki iz 17. stoletja === [[File:Jesussantaclar.jpg|200px|thumb|Replika Jezusa iz Santa Clare]] [[Družba Jezusova|Jezuiti]] so leta 1608 ustanovili šolo »San Lucas Družbe Jezusove«, ki je postala znana in ji ni bilo para po pouku literature in slovnice; udeležili so se ga elitni plemiči mestne družbe, kot so Francisco Antonio Fuentes y Guzman, kronist Francisco Vázquez in Pedro Betancourt.{{sfn|Johnston Aguilar|2001|p=}} Dne 18. julija 1626 so slovesno odprli jezuitski tempelj; skupaj s preostalim mestom je trpel in bil poškodovan zaradi nenehnih potresov, ki so mesto prizadeli med 16. in 18. stoletjem.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=62}} Menihi San Juan de Dios so ustanovili svojo bolnišnico in samostan leta 1636 in so bili nato odgovorni za bolnišnice v Kraljevini Gvatemali. Njihove bolnišnice so bile: *San Alejo: za domorodce *San Pedro: za cerkveno osebje *Santiago: za Špance in mulate *San Lázaro *San Juan de Dios: leta 1667 so [[dominikanci]] bolnišnico San Alejo predali bratom San Juan de Dios, ki so jo do takrat upravljali; leta 1685 sta se bolnišnici San Alejo in Santiago združili in oblikovali bolnišnico San Juan de Dios.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=64}} Tempelj Escuela de Cristo - Kristusove šole - je bil ustanovljen v župniji Gospe Remedios leta 1664 in od leta 1689 naprej je bil znan kot kongregacija San Felipe de Neri. Medtem so okoli leta 1690 jezuiti ustanovili še eno šolo: »San Francisco de Borja«, kjer je pesnik in duhovnik Rafael Landivar, S.J., sčasoma študiral in služil kot ravnatelj. ==== Sveti Hermano Pedro ==== Pedro de San José Betancourt je v gvatemalsko deželo prišel leta 1650 iz rodnega Tenerifa. Ob prihodu je trpel hudo bolezen, med katero je imel prvo priložnost biti z revnimi in razlaščenimi. Po ozdravitvi je želel nadaljevati cerkvene študije, a tega ni mogel storiti, zato je postal frančiškanski tretjerednik v samostanu San Francisco v Santiagu de los Caballeros. Ustanovil je zavetišča za revne, domorodce in brezdomce ter leta 1656 ustanovil Red bratov Naše Gospe iz Betlehema, da bi služil revnim. Santo Hermano Pedro je napisal več knjig, med drugim: ''Navodila De la Cruzov brata'', ''Krona trpljenja Jezusa Kristusa naše dobro'' ali ''Pravila bratovščine Betlemitas''. Velja za velikega evangelista Zahodne Indije, tako kot San Francisco Javier za Vzhodno Indijo. Brat Pedro je skrbel za revne, bolne, sirote in umirajoče ter je bil prvi zagovornik človekovih pravic. Poleg tega je bil prvi zagovornik pismenosti v Ameriki, red Betlemitas pa je bil prvi verski red, rojen v Ameriki. Santo Hermano Pedro je bil človek pred svojim časom, tako v svojih metodah poučevanja branja in pisanja nepismenih kot pri zdravljenju bolnikov. ==== Kraljeva in papeška univerza San Carlos Borromeo ==== [[File:Antigua university courtyard.JPG|thumb|200px|Kraljeva in papeška univerza San Carlos Borromeo. Slika iz leta 1971]] Francisco Marroquín, prvi gvatemalski škof, je španskemu kralju leta 1548 poslal pismo, v katerem je prosil za vrhunsko izobraževalno institucijo za Gvatemalo, vendar je pismo ostalo brez odgovora. Proti koncu svojega življenja, leta 1562, je Marroquín v svoji oporoki zapustil nekaj denarja za ustanovitev šole - ki je bila sčasoma ''šola Santo Tomás de Aquino'' - kjer bi poučevali slovnico, umetnost, filozofijo in teologijo. Revni španski otroci bi imeli koristi od tega pobožnega dela, saj ne bi mogli potovati v tista mesta, kjer so že obstajale univerze, kot je [[Ciudad de Mexico]] v [[Nova Španija|Novi Španiji]]. Zgodovinar John Tate Lanning je v zvezi s tem dejal, da je »Marroquínova oporoka tako znana, da mnogi ljudje, ki je niso niti videli, pravijo, da so v dokumentu stvari, ki jih v resnici ni. Marroquín nikoli ne govori o univerzi, veliko manj ustanavljanja...«{{sfn|Tate Lanning|1977|p=8}} Po drugi strani pa res obstaja dokument župana Pedra Crespa Suareza, ki je po svoji smrti zapustil dvajset tisoč pesosov za vzpostavitev predavanj na univerzi, ki »je bila zahtevana od krone«.{{sfn|Hernández de León|1928|p=}} Jezuiti so nasprotovali ustanovitvi univerze, ker jim ni bila všeč zamisel, da bi drugi redovni duhovniški redovi - mercedarci, frančiškani in red pridigarjev - prevzeli pobudo v verskih in izobraževalnih vprašanjih. Avgusta 1655 je Družba Jezusova kupila celotno parcelo od družine Díaz del Castillo in do takrat je bila njihova šola San Lucas dobro poznana v regiji in je podelila celo dve univerzitetni diplomi.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=8}} Leta 1653 je imela šola San Lucas osebje le trinajst duhovnikov, zelo majhno število v primerjavi z velikostjo stavbe; jezuiti pa so močno vplivali na kulturno in izobraževalno življenje v Gvatemalski generalni kapitaniji. Šola je bila najuglednejša v mestu in iz nje je diplomirala večina elitnih članov družbe tistega časa. Večina njegovih študentov je bila posvetnih in so si pridobili najboljše položaje v državi. Po več desetletjih, peticijah in tožbah je kralj Karel II. pospešil kraljevi odlok 31. januarja 1676, ki dovoljuje generalni kapitaniji Gvatemale, da ustanovi svojo univerzo ali ''Splošni študij''.<ref group=Note>During the Spanish colony, "General Study" was another name for the universities.</ref> Po dolgotrajnem in okornem organizacijskem procesu, ki je trajala pet let, je univerza začela pouk 7. januarja 1681 z več kot šestdesetimi prijavljenimi študenti pod vodstvom predsednika doktorja Joséja de Bañosa y Soto Mayorja, katedralnega arhidiakona, pridigarja španskega kralja in doktorja Univerze v Osuni. Univerza je začela svoje dejavnosti pod zaščito svetega [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]], njene norme in predpisi pa so bili kopirani iz tistih z mehiške univerze, ki so bili nato prilagojeni iz tistih Universidad de Salamanca v Španiji. Prvi razredi na univerzi so bili: *Kanonsko pravo *Medicina *Sholastična teologija *Moralna teologija *Jeziki Kraljeva univerza San Carlos Borromeo je postala papeška s papeško bulo [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki je bila izdana 18. junija 1687. === Dogodki iz 18. stoletja === ==== Potres v San Miguelu ==== [[File:Antigua, Guatemala. Iglesia derruida.jpg|thumb|250px|V potresu poškodovana cerkev]] Najmočnejši potresi, ki jih je doživelo mesto Santiago de los Caballeros pred svojo zadnjo selitvijo leta 1776, so bili potresi v San Miguelu leta 1717. Takrat je bila oblast katoliške cerkve nad državljani Španskega imperija absolutna in vsaka naravna nesreča je veljala za božja kazen. V mestu so ljudje tudi verjeli, da je bližina [[Volcán de Fuego]] vzrok za potrese; veliki arhitekt Diego de Porres je celo rekel, da so vse potrese povzročile eksplozije vulkanov.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=103}} 27. avgusta je prišlo do močnega izbruha Fuega, ki je trajal do 30. avgusta; prebivalci mesta so prosili za pomoč Kristusa iz stolnice in Virgen del Socorro, ki sta bila zaprisežena pokrovitelja Volcan de Fuego. 29. avgusta je procesija Virgen del Rosario po stoletju stopila na ulice, ne da bi zapustila njen tempelj in do 29. septembra, dneva svetega Miguela, je bilo še veliko svetih procesij. Zgodaj popoldanski potresi so bili manjši, a okoli 19. ure je bil močan potres, zaradi katerega so morali prebivalci zapustiti svoje domove; tresljaji in ropot so sledili do četrte ure. Sosedje so šli na ulice in glasno priznavali svoje grehe ter se pripravljali na najhujše.<ref name=melchor104>{{harvnb|Melchor Toledo|2011|p=104}}</ref> Potres v San Miguelu je poškodoval mesto do te mere, da so bili uničeni nekateri prostori in stene kraljeve palače. Prišlo je tudi do delne zapuščenosti mesta, pomanjkanja hrane, delovne sile in velike škode na mestni infrastrukturi, da ne omenjamo številnih mrtvih in ranjenih. Zaradi teh potresov so oblasti razmišljale o selitvi v novo mesto, ki je manj nagnjeno k seizmični dejavnosti. Prebivalci mesta so tej potezi ostro nasprotovali in protestirali celo do kraljeve palače; na koncu se mesto ni premaknilo, vendar je bilo število vojakov armadnega bataljona, potrebnih za vzdrževanje reda, precejšnje. Poškodbo na palači je popravil Diego de Porres, ki je končal popravila leta 1720, čeprav obstajajo znaki, da je Porres opravil dodatna dela do leta 1736.{{sfn|Rodríguez Girón|Flores|Garnica|1995|p=585}} ==== Potres v San Casimiru ==== 4. marca 1751 je potres v San Casimiru ponovno uničil mesto Santiago de Guatemala. Cerkvena streha kompleksa Družbe Jezusove je padla na tla, zaradi česar so jezuiti ponovno morali prositi za pomoč župljane pri obnovi. Znova je bila stavba med najlepšimi v mestu, ko so bila popravila končana.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=9}} Pravzaprav se je po potresu v San Casimiru začelo obdobje blaginje, saj je mesto doživelo velike izboljšave, kot sta polepšanje ulic in uvedba vodovodnega sistema. Zgrajena je bila nova mestna hiša, 17. julija 1753 pa so bila končana dela na jezuitskem trgu pred cerkvijo. ==== Potres v Santa Marti ==== {{multiple image |align=right |direction=vertical |width=200px |image1=Patiodelosjesuitas.jpg |caption1=Ruševine šolskega dvorišča Družbe Jezusove leta 1880 |image2=Interiordelosjesuitas.jpg |caption2=Ruševine notranjosti cerkve Družbe Jezusove leta 1880 }} 12. junija 1773 je bil generalni kapitan Martín de Mayorga inavguriran in je bil poleg Cortésa y Larráza in rednih duhovniških vikarjev najvišja oblast v Kraljevini Gvatemali in je bil glavni junak dogodkov, ki so sledili potresom leta 1773.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=117}} Leta 1773 so potresi v Santa Marti uničili večji del mesta, kar je vodilo do tretje spremembe lokacije mesta. Španska krona je leta 1776 odredila premestitev prestolnice na varnejšo lokacijo, v Dolino svetišča, kjer zdaj stoji Guatemala mesto, sodobna prestolnica Gvatemale. To novo mesto ni ohranilo starega imena in so ga krstili za ''Nueva Guatemala de la Asunción'' (Nova Gvatemala Marijinega vnebovzetja), njegova zaščitnica pa je Gospa Marijinega vnebovzetja. Hudo poškodovano mesto Santiago de los Caballeros je bilo ukazano zapustiti, čeprav ga niso vsi zapustili, in so ga nato imenovali la ''Antigua Guatemala'' (Stara Gvatemala). Potres v Santa Marti je tako rekoč porušil cerkev in dele samostana Družbe Jezusove. Samostan in stolpi so bili v ruševinah, obzidje pod nevarnimi koti in ''Casa de Ejercicios'' je bila spremenjena v ruševine. S kraljevim odlokom z dne 21. julija 1775 je bila dovoljena selitev mesta. To je bil končni ukaz, ki so ga morali spoštovati vsi ljudje, ki so se začeli počasi premikati od decembra tistega leta. Za gradnjo novega mesta je bilo potrebno pridobiti gradbeni material iz starih zapuščenih cerkva v Santiagu de Guatemala. Vendar pa je v primeru cerkve Družbe Jezusove prišlo do močnega nasprotovanja sosedov kakršni koli morebitni razgradnji strukture, saj so menili, da jo je še mogoče popraviti.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=11}} === Dogodki iz 19. stoletja === [[File:1887 Guatemala 1C Yv44.jpg|thumb|left|Poštna znamka ANTIGUA CANCELADO leta 1887, potem ko se je Gvatemala pridružila UPU. Upoštevajte kvecaal]] Po osamosvojitvi Gvatemale od Španije leta 1821 in vzpostavitev posvetne vlade je jezuitski kompleks ponovno postal javna last in je bil v več sodnih procesih, ki so trajali do leta 1829, ko sta bila redna duhovščina in konservativni klan Aycinena izgnana iz Srednje Amerike po invaziji liberalnega generala Francisca Morazána.{{sfn|González Davison|2008|p=4-15}} Nova liberalna vlada je odredila, da je treba vse zaplenjeno posest katoliške cerkve spremeniti v osnovne šole in univerzitetne učilnice. Od leta 1850 je imela Antigua ocenjenih 9000 prebivalcev.{{sfn|Baily|1850|p=78}} in do leta 1865 je stavba delovala kot parni mlin za sukanje, vendar zaradi pomanjkanja strokovnih tehnikov in surovin ni bila dobičkonosna; do leta 1872 pa je liberalni režim Justa Rufina Barriosa ponovno izgnal jezuite iz Gvatemale. Leta 1884 je mestna hiša objavila, da namerava stare stavbe Družbe Jezusove spremeniti v tržnico, kljub močnemu nasprotovanju sosedov, ki so že imeli majhne trgovine na trgu. Šele leta 1912 so v kompleks postavili tržnico.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=11}} === Dogodki 20. stoletja === [[File:Antiguagenthe1916 09.jpeg|200px|thumb|Krožna enocelična struktura v kapucinskem samostanu, ki je še vedno v dobrem stanju, kot jo je leta 1920 opisal švedski princ Wilhelm.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|pp=175-180}} Fotografija Arnolda Gentheja]] [[File:Antiguagenthe1916 14.jpeg|200px|thumb|Revna domorodna družina, ki živi v ruševinah Kapucinov, kot jo je leta 1920 opisal švedski princ Wilhelm. Fotografija Arnolda Gentheja]] Aprila 1920, v zadnjih dneh režima Manuela Estrade Cabrere, je švedski princ Viljem obiskal Antigvo Gvatemalo in o svojih vtisih o mestu zapisal v svoji knjigi ''Med dvema celinama''.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=175-180}} Njegova knjiga objektivno opisuje strašne razmere, v katerih so bile včasih cesta in ruševine: »Malo stran od Guatemala Cityja je bila dokaj spodobna vožnja z avtomobilom, potem pa so se na cestah začeli nanosi peska in kasneje skalni podori nastali dve leti prej, državo je uničil močan potres in korupcija vlade je onemogočila okrevanje.«{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=176}} »Hribi so postajali vse bolj strmi, sunki so bili izrazitejši in kamni še ostrejši; poleg tega je bila na vrhu ceste dvometrska plast prahu, ki je skrivala pasti, vendar ni zmanjšala njihovega učinka.« »Na poti so šli mimo dolgih vrst Indijancev na poti v mesto Gvatemala, ki so z navidezno lahkoto prenašali svoja težka bremena; moški, ženske in otroci so nosili nekaj tovora in vsi so ga nosili hitro. Glede na promet, ga skoraj ni bilo, razen vozov, ki so jih vlekle mule«.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=177}} Po prehodu Mixca se je cesta nadaljevala bolj strmo navzgor, s prepadom na eni strani in strmo pečino, ki se je dvigala na drugi; tu in tam je stal ob poti križ, ki je označeval mesto, kjer je umrl kak popotnik. Ko so dosegli najvišjo točko, so se spustili proti Antigvi. Mesto je bilo na vidiku, ko se je pred avto postavila oseba v uniformi; Izkazalo se je, da je bil mestni poveljnik skupaj s šestimi vojaki z lesenimi puškami. V primerjavi s takratnim mestom Gvatemala je bila Antigua precej lepo ohranjena, čeprav so bile vse cerkve enako dotrajane in prepuščene same sebi, saj je bila obnova od leta 1773 omejena na nujno potrebno. Večinoma so do leta 1920 obiskovalca pozdravile le prazne stene in porušene kupole, nekatere cerkve pa so bile v slabem stanju. V Santa Clari se je na primer pasla mula, v Cerkvi milosti pa je svoje prostore zavzela domorodna družina, skupaj s svojo raznoliko zbirko domačih živali.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=180}} Vendar so bili drugi spomeniki v spodobni obliki: *Escuela de Cristo je bila ena najbolje ohranjenih cerkva in je bila združena s samostanom, ki je še vedno stal. Duhovnik, ki je princa in njegove tri spremljevalce sprejel, jim je povedal, da so vso srebrnino in zlato iz cerkve njegovi predhodniki že prodali, tako da jim on, na njegovo veliko žalost, ne more nič prodati. *Stari kapucinski samostan s številnimi podzemnimi prehodi od menihov do redovnic je bil vreden ogleda, še posebej en del, kjer so celice zgrajene v krogu, ki obdaja osrednjo skupno dvorano. === Unescov seznam svetovne dediščine === Zaradi svoje izjemne arhitekture pod vplivom španskega baroka, postavitve, cerkva in ruševin ter pomena mesta v zgodnjem kolonialnem obdobju države je bila Antigva Gvatemala leta 1979 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. == Antigva Gvatemala v 21. stoletju == [[File:Guatemala 176.jpg|thumb|Župnija San José v nekdanji metropolitanski stolnici v Santiagu.]] Centralni park – ''Parque Central'' – je srce mesta, tamkajšnja rekonstruirana fontana pa je priljubljeno zbirališče. Severno od Centralnega parka je ''Arco de Santa Catalina'', ena najbolj prepoznavnih arhitekturnih znamenitosti Antigve. La Antigua je znana po svojih zelo dodelanih verskih praznovanjih v postnem času (''Cuaresma''), ki vodijo do velikega tedna (''Semana Santa'') in velike noči (''Pascua''). Vsako nedeljo v postnem času ena od lokalnih župnij sponzorira procesijo po ulicah Antigve. Dovršene in umetniške preproge, pretežno narejene iz barvane žagovine, rož, borovih iglic ter celo sadja in zelenjave, krasijo poti procesij. Zaradi svoje priljubljenosti med turisti in zelo dobro razvite turistične infrastrukture se Antigua Gvatemala pogosto uporablja kot osrednja lokacija za obisk drugih turističnih območij v Gvatemali in Srednji Ameriki. Ladje za križarjenje, ki pristanejo v gvatemalskih pristaniščih, ponujajo izlete v Antiguo iz Pacifika in Atlantika. Antigua ima tudi precejšnjo skupnost upokojencev izseljencev iz ZDA in Evrope. Zgodovinsko gledano je območje veljalo za eno najboljših kmetijskih v Gvatemali. Turizem je glavno gonilo gospodarstva. Antigua je tudi regija Anacafé, kjer proizvajajo kavo. == Ekologija == Na obzorju okoli Antigve prevladujejo trije veliki vulkani. Najbolj opazen, južno od mesta, je [[Volcán de Agua]], visok približno 3766 m. Ko so prispeli Španci, so ga prebivalci tega območja, Maji Kakchikel, poimenovali''Hunapú'' (in to še vedno počnejo). Vendar pa je postal znano kot Volcán de Agua, potem ko je [[lahar]] iz vulkana pokopal drugo lokacijo prestolnice, zaradi česar so španske oblasti prestolnico preselile v današnjo Antiguo. Prvotno mesto druge prestolnice je zdaj vas San Miguel Escobar. Zahodno od mesta sta dva vrhova, [[Acatenango]], ki je nazadnje izbruhnil leta 1972, visok približno 3976 m in [[Volcán de Fuego]] ali 'ognjeni vulkan', visok približno 3763 m. Fuego je znan po tem, da je skoraj nenehno aktiven na nizki ravni. Para in plin izhajata z njegovega vrha skoraj vsak dan, medtem ko je do večjega izbruha prišlo septembra 2012. == Turizem == Antigua je rastoča turistična destinacija v Gvatemali, saj je blizu mesta Gvatemala, vendar je veliko mirnejša in varnejša, z več turistično usmerjenimi dejavnostmi. Iz Antigve se lahko z avtobusi pripeljete v številne dele Gvatemale. Številne potovalne agencije ponujajo prevoze do glavnih turističnih krajev: plaža Monterrico, [[jezero Atitlan]], Coban, Lanquín (Semuc Champey) ali [[Tikal]], čeprav je prevoz bolj osrednji v mestu Guatemala. Antigua je znana tudi po izdelovalcih čokolade.<ref>{{navedi splet |url=http://www.visitguatemala.com/es/agencias/listar/4/sacatepequez |title=Agencias de Viajes en Sacatepéquez |website=Visit Guatemala |author=INGUAT |access-date=20 August 2015 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150820213914/http://www.visitguatemala.com/es/agencias/listar/4/sacatepequez |archive-date=August 20, 2015}}</ref> == Spomeniki španske kolonije == Preden je predsednik Jorge Ubico 30. marca 1944 mesto razglasil za nacionalni spomenik, so bile mestne ruševine praktično zapuščene. Naslednje galerije prikazujejo slike uničenja struktur zaradi potresov in zapuščenosti. Bile so tudi druge cerkve, kot sta Nuestra Señora del Carmen in Družba Jezusova, ki so razmeroma dobro prestale potres leta 1773, vendar so bile zapuščene in potresi od 1917 do 1918 in 1976 so jih uničili. V posebnem primeru cerkve de San Francisco El Grande je bila po potresih leta 1773 in 1917 v dobrem strukturnem stanju in je bila ponovno zgrajena leta 1967, ko so se frančiškani vrnili v Gvatemalo. To je sčasoma zaščitilo strukturo pred znatno škodo v potresu leta 1976. Nazadnje je bila cerkev La Merced praktično nova leta 1773 in je od takrat vzdržala čas in potrese; cerkev ni bila opuščena leta 1776, ampak je bila res opuščena leta 1829, ko je general Francisco Morazán skupaj z ostalo redno duhovščino in člani konservativne stranke ter družino Aycinena pregnal mercedariance iz Srednje Amerike. {| class="mw-collapsible wikitable" style="margin: 1em auto; width:70%; font-size:90%;" align=center |- style="color:white;" !style="background:#659ec7; width:15%;"|Ime !style="background:#659ec7; width:25%;"|Slika !style="background:#659ec7; width:75%;"|Opis |- !style="background:lemonchiffon;"|Palača generalnega kapitana | style="text-align:center;" |[[File:AntiguaSquareGovPalace79.jpg|150px]] |Rezidenca generalnega kapitana generalne kapitanije Gvatemale med špansko kolonijo. Po potresu v Santa Marti leta 1773 so ga zapustili in uporabljali kot skladišče. V 21. stoletju stavbe med drugim vključujejo pisarne Gvatemalskega inštituta za turizem -INGUAT-, sedež mestne nacionalne policije in urad guvernerja Sacatepéqueza.<ref name=laantigua>{{navedi splet |website=Información de La Antigua |url=http://www.antiguaguatemala.info/portal/content/view/32/53/ |title=Palacio de los Capitanes |access-date=13 November 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080701120015/http://antiguaguatemala.info/portal/content/view/32/53/ |archive-date=1 July 2008}}</ref> |- !style="background:lemonchiffon;"|Mestna hiša | style="text-align:center;" | [[File:GT056-Antigua SchlKids.jpeg|150px]] |- !style="background:lemonchiffon;"|Stolnica sv. Jakoba<br />župnija San José | style="text-align:center;" |[[File:Guatemala 176.jpg|150px]] |Prva gradnja se je začela leta 1545 z ruševinami, prinesenimi iz uničene naselbine v dolini Almolonga. Njeno gradnjo so ovirali pogosti potresi. Drugo svetišče je bilo slovesno odprto leta 1680. Status stolnice je dobila leta 1743. V prvi stolnici so bili posmrtni ostanki konkvistadorja Pedra de Alvarada, ki je bil tja prenesen na zahtevo svoje hčere leta 1568, a je izginil po enem od številnih potresov. ki je v preteklih letih škodilo mestu. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev in samostan kapucinov | style="text-align:center;" |[[File:Capuchinas.jpg|150px]] |Prvotno imenovan »Samostan in cerkev Gospe od ribnika v Zaragozi«, je odobril Filip V. leta 1725. Gradbena dela so se začela leta 1731, stavba pa je bila posvečena leta 1736. Dnevno rutino duhovnikov so urejala stroga regulativna pravila, vključno z najstrožje uboštvo, pokora in post; tudi diskalizirane redovnice so morale preživeti s prispevki vernikov. Po potresu v Santa Marti, čeprav samostan ni bil popolnoma prizadet, je bilo njegovo premoženje preneseno v novo Guatemalo de la Asunción po ukazu generalnega kapitana. |- !style="background:lemonchiffon;"|Arhitekturni kompleks La Recolección | style="text-align:center;" |[[File:LaRecoleccion.Antigua.jpg|150px]] |Leta 1685 sta dva misijonarja »Recoleto« prišla v mesto Santiago de los Caballeros in ko je v naslednjih letih prišlo še nekaj menihov njunega reda, sta prosila mestno hišo<ref group=Note>i.e., Local authorities chosen among the criollo people.</ref> za dovoljenje za gradnjo samostana; leta 1695 pa je mestna hiša dala vedeti, da ni dovolj razlogov, ki bi upravičili gradnjo, ker je v mestu že dovolj samostanov. Po tej zavrnitvi so bratje odšli v Real Audiencia,<ref group=Note>Royal emissaries from the Spanish Crown.</ref> ki je leta 1700 s kraljevim dekretom dovolila gradnjo.{{sfn|Consejo Nacional para la Protección de la Antigua|s.f.|p=}} Stavbe so začeli graditi leta 1701, šest let kasneje pa je bil postavljen prvi kamen cerkve. Leta 1708 so bili dokončani samostan, knjižnica in ambulanta. Cerkev je bila slovesno odprta 23. maja 1717. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev sv. Frančiška | style="text-align:center;" |[[File:San Francisco Church (Antigua Guatemala).jpg|140px]] |To je bilo prvo svetišče, zgrajeno na Santiagu de los Caballeros v 16. stoletju. Od samega začetka je utrpela potresno škodo: leta 1565 je bila prva stavba močno poškodovana in potresi so se nadaljevali do leta 1773. Potem ko je bila skoraj dvesto let zapuščena, so frančiškani posest vrnili in od takrat je odprta za katoliško bogoslužje. Pročelje cerkve krasijo baročni stebri in dva zvonika. Ob cerkvi so ruševine starega frančiškanskega samostana. Tempelj ima posebno kapelo, v kateri so posmrtni ostanki svetega Hermana Pedra de San José de Betancur, misijonarja s Kanarskih otokov. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev La Merced |style="text-align:center;" | [[File:La_merced_antigua_guatemala_2009d.JPG|150px]] |Arhitekt Juan de Dios Estrada je bil zadolžen za njeno gradnjo, ki se je začela leta 1749. Tempelj je bil slovesno odprt leta 1767 in je v ultrabaročnem gvatemalskem slogu z dvema zvonikoma. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev in šola Družbe Jezusove |style="text-align:center;" | [[File:Monument Antigua Guatemala.JPG|150px]] |Ustanovljena je bil s kraljevim odlokom z dne 9. avgusta 1561, zgrajena pa z denarjem, ki ga je delno prispeval kronist Bernal Diaz del Castillo. Prvotno je bila sestavljen iz treh samostanov in templja, sčasoma pa je gostila do dvanajst jezuitov. Delovala je kot »Colegio de San Lucas Družbe Jezusove« od leta 1608 do izključitve reda leta 1767: »Šola je postala slavna in ji ni bilo para v smislu poučevanja literature in slovnice; služila je eliti Santiaga de los Caballerosa družbe, med njenimi učenci pa so bili kronisti Francisco Antonio Fuentes y Guzmán in Francisco Vázquez ter duhovnika Pedro Betancourt in Rafael Landívar. potresa 18 in 1976. |- !style="background:lemonchiffon;"|Samostan Santo Domingo | style="text-align:center;" | [[File:GT056-Antigua Domingo5.jpeg|150px]] |Samostan Santo Domingo, ki je bil prvotno eden najpomembnejših in največjih v mestu, je bil leta 1773 uničen in zapuščen s preselitvijo dominikancev na njihovo lokacijo v mesto Gvatemala. Ruševine so bile prodane posameznikom in leta 1989 spremenjene v hotel Casa Santo Domingo. Leta 2013 je v njihovih prostorih potekala 43. generalna skupščina Organizacije ameriških držav. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev Escuela de Cristo | style="text-align:center;" | [[File:EscueladeCristoAntigua2015 04.jpeg|150px]] |Tempelj je bil ustanovljen leta 1664 v župniji svetega Križa, od leta 1689 pa je bil znan kot ''kongregacija San Felipe de Neri''. Zaradi potresov v San Miguelu leta 1717 je bila stavba poškodovana; rekonstrukcija je bila dokončana leta 1730 pod vodstvom župana arhitekta Diega de Porresa. Leta 1784 so jo preselili v župnijo Gospe od zdravil, ko se je duhovščina te cerkve preselila v Nueva Guatemala de la Asunción. Fasada je v arhitekturnem renesančnem slogu in je iz kamna, tako kot cerkev kapucinov, značilnost, ki jih razlikuje od drugih templjev v mestu. V tej cerkvi so bili prvotno ostanki Pedra de San José de Betancurja. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev Nuestra Señora del Carmen | style="text-align:center;" |[[File:Antigua guatemala ruins 2009.JPG|150px]] |Čeprav je preživela potrese v Santa Marti, so jo skoraj uničili potresi v letih 1917-18 in 1976. Vendar pa je njena fasada preživela v zelo dobrem stanju in je od takrat občudovana kot primer gvatemalskega baroka. |- !style="background:lemonchiffon;"|Bolnišnica San Pedro | style="text-align:center;" | [[File:Hermano Pedro's Hospital, Antigua Guatemala (October 2012).JPG|150px]] |Menihi kongregacije San Juan de Dios so ustanovili svojo prvo bolnišnico in samostan leta 1636 in so bili od takrat zadolženi za bolnišnice v Kraljevini Gvatemali.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=63}} Zlasti bolnišnica San Pedro je bila namenjena izključno cerkvenim ljudem.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=64}} |- !style="background:lemonchiffon;"|Samostan La Concepción | style="text-align:center;" | [[File:AntiguaGuatemalaCuteChurch.jpg|150px]] |Napačno so jo identificirali kot palačo sestre Juane de Maldonado, vendar so nedavne raziskave pokazale, da samostan izvira iz 18. stoletja, medtem ko je znana gvatemalska redovnica concepcionista živela v 17. stoletju.{{sfn|Anchisi de Rodríguez|2014|p=24:35}} |- !style="background:lemonchiffon;"|Kapela svetega Križa | style="text-align:center;" | [[File:Antigua guatemala church ruins j.JPG|150px]] | |} == V filmih == ''Nove Tarzanove dogodivščine (1935)'' *Leta 1935 so film ''The New Adventures of Tarzan'' posneli na lokaciji v Gvatemali, pri čemer so izkoristili pomoč podjetja United Fruit Company in predsednika Jorgeja Ubico. Kraji snemanja so bili: **[[Chichicastenango]]: prizori domačega mesta, kjer so se raziskovalci prvič srečali. ** [[Antigva Gvatemala]]: Tempelj zelene boginje **[[Río Dulce]] **Puerto Barrios: prihod in odhod čolnov z raziskovalci **[[Tikal]]: prizori iz džungle **[[Quiriguá]]: mesto Majev, kjer jim predavajo o civilizaciji Majev **[[Gvatemala (mesto)|Mesto Gvatemala]]: takrat luksuzni hotel Palace je bil uporabljen za snemanje prizorov hotela v namišljenem mestu At Mantique ''Meja: 1982'' (film iz 1982) *Začetne sekvence potresov iz filma ''Meja'' [[Jack Nicholson|Jacka Nicholsona]] so bile posnete v Antigvi Gvatemali, natančneje v arhitekturnem kompleksu ''La Recoleccion''. == Prebivalstvo == Mesto je imelo najvišjo populacijo okoli 65.000 v 1770-ih; večina prebivalstva se je odselila v poznem 18. stoletju. Kljub znatni rasti prebivalstva v poznem 20. stoletju je mesto do 1990-ih doseglo le polovico tega števila. Ob popisu leta 2007 je mesto imelo 34.685 prebivalcev. ==Opombe == {{sklici|group=Note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Antigua Guatemala}} {{Wikivoyage|Antigua Guatemala}} *[http://muniantigua.gob.gt/ Municipality Website] *[https://web.archive.org/web/20130905152420/http://www.lamerceddeantigua.org/ La Merced, Antigua Guatemala] *[http://www.guatelinda.net/ Guatelinda] *Maps: *# [https://web.archive.org/web/20060702024944/http://www.larutamayaonline.com/guatemala/maps/antigua_guatemala_map.php La ruta maya: Antigua Guatemala Map] *Antigua Guatemala films documentaries: *# [https://www.youtube.com/watch?v=nTcnoWunCW0 1934 in Antigua Guatemala] *# [https://m.youtube.com/watch?v=Nbh3-8QCJCo 1950 in Antigua Guatemala] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1543]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] 7uko26y50283sde4lwt9848l4oboro1 Atitlán 0 551943 6753152 6622194 2026-09-20T13:24:33Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ kat 6753152 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Volcán Atitlán | photo = Lake Atitlan01.JPG | photo_caption = Vulkan Atitlán iz Panajachela | photo_size = 250 | elevation_m = 3535 | elevation_ref = | prominence = | map = Gvatemala |relief=1 | map_caption = | label_position = right | language = [[nahuatl]] | location = departma Sololá, [[Gvatemala]] | coordinates = {{koord novi|14|35|0|N|91|11|10|W|type:mountain_region:GT-SO_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | range_coordinates = | coordinates_ref = | topo = | type = [[Stratovulkan]] | age = | volcanic_arc/belt = [[Srednjeameriški vulkanski lok]] | last_eruption = Maj 1853 | first_ascent = | easiest_route = }} '''Volcán Atitlán''' ({{IPA-es|atiˈtlan}}) je velik, stožčast, aktiven [[stratovulkan]], ki meji na [[kaldera|kaldero]] [[Jezero Atitlan|jezera Atitlán]] v gvatemalskem višavju v pogorju [[Sierra Madre de Chiapas]]. Je v departmaju Sololá v jugozahodni [[Gvatemala|Gvatemali]]. Vulkan je bil zgodovinsko precej aktiven, z več kot ducatom zabeleženih izbruhov med letoma 1469 in 1853, datumom njegovega zadnjega izbruha. Atitlán je del [[Srednjeameriški vulkanski lok|srednjeameriškega vulkanskega loka]]. Lok je veriga vulkanov, ki se razteza vzdolž Srednje Amerike in je nastal s [[subdukcija|subdukcijo]] [[Kokosova plošča|Kokosove plošče]] pod [[Karibska plošča|Karibsko ploščo]]. Ti vulkani so del [[Pacifiški ognjeni obroč|ognjenega obroča okoli Tihega oceana]]. Volcán Atitlán je nekaj kilometrov južno od Volcána Tolimána, ki se dviga z južne obale jezera Atitlán. Volcán San Pedro se dviga nad jezerom Atitlán severozahodno od Atitlána. Dolg ozek zaliv ločuje Volcán Atitlán in Volcán Toliman od Volcán San Pedro. Del pobočij vulkana je prekrit z gozdom. Gozd se konča približno 500 metrov pred vrhom. Zgoraj lahko vidite majhne [[fumarole]], kjer domorodci izvajajo verske obrede. Razgled z vrha je čudovit, z razgledne točke se lahko vidi jezero Atitlán. == Divje živali == Atitlán je dom dveh posebej redkih in lepih ptic, ki sta endemični v [[oblačni gozd|oblačnih gozdovih]] te regije. Rogati guan (''Oreophasis derbianus'') je [[pleistocen]]ski ostanek družine ''Cracidae'', ki danes obstaja le v majhnih fragmentih svojega prejšnjega območja razširjenosti. Njegov življenjski prostor je omejen na oblačne gozdove nad približno 1650 metri. Ta ptica je velika kot puran in odrasel samec ima en centimeter velik škrlatno obarvan 'rog', ki štrli naravnost navzgor na vrhu glave. Cabanisov ali modri tanager (''Tangara cabanisi'') je verjetno najbolj omejena vrsta v regiji. Pojavlja se le na srednjih višinah v Sierra Madre del Sur v Chiapasu, Mehiki in zahodni Gvatemali. == Reference == * {{cite gvp | vn=342060 | title=Atitlán}} * [https://web.archive.org/web/20070821000413/http://volcano.und.edu/vwdocs/volc_images/south_america/guat/atitlan.html VolcanoWorld information] == Zunanje povezave == {{Commons category|position=left}} [[Kategorija:Gore v Gvatemali]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Zavarovana območja Gvatemale]] abgeuexhy5ra98g3tckgivmug7tulvv Geografija Gvatemale 0 551969 6753179 6753093 2026-09-20T13:53:00Z Ljuba24b 92351 np 6753179 wikitext text/x-wiki {{Country geography |name= Gvatemala |map = Guatemala_geopolitical.jpg |continent = [[Severna Amerika]] |region = [[Srednja Amerika]] |coordinates = {{Coord|15|30|N|90|15|W|type:country}} |area ranking = 105. |km area = 108.889 |percent land = 98,41 |km coastline = 400 |borders = total: 1667 km |highest point = [[Tajumulco (vulkan)|vulkan Tajumulco]] <br> 4220 m |lowest point = [[Tihi ocean]] 0 m |longest river = [[Motagua]] 486 km |largest lake = [[Izabal (jezero)|Jezero Izabal]] 589,6 km² |exclusive economic zone = 114.170 km² }} [[File:Un-guatemala.png|thumb|280px|Zemljevid Gvatemale]] '''[[Gvatemala]]''' je gorata, razen južnega obalnega območja in prostranega severnega nižavja departmaja Petén. Država je v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in na severu in zahodu meji na [[Mehika|Mehiko]], na vzhodu na [[Belize]] in [[Honduraški zaliv]], na vzhodu na [[Honduras]], na jugovzhodu na [[Salvador]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Dve gorski verigi vstopita v Gvatemalo od zahoda proti vzhodu in državo delita na tri glavne regije: višavje, kjer so gore; pacifiška obala, južno od gora; in apnenčasto planoto v regiji Petén, severno od gora. Ta območja se razlikujejo po podnebju, nadmorski višini in pokrajini, kar zagotavlja dramatična nasprotja med vročimi in vlažnimi tropskimi nižavji ter visokogorskimi vrhovi in dolinami. == Regije == Južni rob zahodnega višavja zaznamuje [[Sierra Madre de Chiapas]], ki se razteza od mehiške meje proti jugu in vzhodu ter se nadaljuje v nižjih legah proti Salvadorju. Za gorsko verigo so značilni strmi vulkanski stožci, vključno z [[Tajumulco (vulkan)|vulkanom Tajumulco]] 4220 m, najvišjo točko v državi in Srednji Ameriki. Vseh 37 gvatemalskih [[vulkan]]ov (3 od njih so aktivni: [[Pacaya]], Santiaguito in [[Fuego (vulkan)|Fuego]]) je v tej gorski verigi in jih je veliko v visokogorju. Severna veriga gora se začne blizu mehiške meje z verigo [[Sierra de los Cuchumatanes]], nato pa se razteza proti vzhodu skozi pogorja Chuacús in Chamá, navzdol do pogorij Santa Cruz in Minas, blizu [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Severne in južne gore ločuje dolina Motagua, kjer reka [[Motagua (reka)|Motagua]] in njeni pritoki odtekajo iz visokogorja v Karibe in so plovne na spodnjem koncu, kjer tvorijo mejo s Hondurasom. Reke so kratke in plitke v pacifiškem povodju, večje in globlje, kot so Polochic, ki se izliva v [[Izabal (jezero)|jezero Izabal]], [[Río Dulce]], Motagua in Sarstún, ki tvori mejo z Belizejem v Karibih in povodjem Mehiškega zaliva ([[Usumacinta]], ki tvori mejo med Chiapasom v Mehiki in Peténom ter njegovimi pritoki, kot sta La Pasión in San Pedro. Večina večjih mest je v višavju. Večja mesta so glavno mesto [[Gvatemala (mesto)]], nadmorska višina 1500 m (osrednje višavje), [[Antigua Gvatemala]], nadmorska višina 1530 m (osrednje višavje), [[Quetzaltenango]], nadmorska višina 2350 m (zahodno višavje) in [[Puerto Barrios]] na karibski obali. Največje jezero Izabal (589,6 km²) je blizu karibske obale. Vulkan Tajumulco, 4220 m, najvišja točka Srednje Amerike, je v zahodnem departmaju San Marcos. Zadnji večji [[potres]] je bil 4. februarja 1976 in je v osrednjem višavju zahteval več kot 23.000 življenj. == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map GTM present.svg|thumb|280px|Gvatemalski zemljevid Köppnovih podnebnih klasifikacijskih območij]] V Pacifiku in nižavju Petén je podnebje vroče in vlažno. V visokogorju je bolj zmerno, na vrhu pogorja Cuchumatanes do ledeno mrzlo, v najbolj vzhodnih departmajih pa vroče/suho. Gvatemala je zaradi lege v Karibskem morju in Tihem oceanu tarča [[orkan]]ov, vključno z orkanom Mitch leta 1998 in orkanom Stan oktobra 2005, ki sta zahtevala več kot 1500 življenj. Škoda ni nastala zaradi vetra, temveč zaradi poplav in zemeljskih plazov. Podnebne spremembe v Gvatemali so resen problem, saj velja za eno od 10 držav, ki so najbolj ranljive za učinke podnebnih sprememb.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.climatelinks.org/countries/guatemala|title=Guatemala {{!}} Global Climate Change|last=|first=|date=|website=Climate Links|publisher=USAID|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2010 se je Gvatemala »uvrstila na drugo mesto na svetu po indeksu globalnega podnebnega tveganja, ki kaže stopnjo izpostavljenosti in ranljivosti za ekstremne dogodke.«<ref>{{navedi splet|url=https://ccafs.cgiar.org/guatemala|title=Guatemala|last=|first=|date=2015-11-27|website=Research Program on Agriculture, Climate Change, and Food Security|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200720100041/https://ccafs.cgiar.org/guatemala|archive-date=2020-07-20|access-date=2019-05-07|url-status=dead}}</ref> Tako komercialna kmetijska proizvodnja kot samooskrbno kmetovanje sta upadli, zato se samooskrbnim kmetom zdi bolj težko najdejo delo kot dnevni delavci, ko njihova lastna žetev propade.<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/environment/2018/10/drought-climate-change-force-guatemalans-migrate-to-us/|title=Changing climate forces desperate Guatemalans to migrate|last=|first=|date=2018-10-23|website=National Geographic|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> Približno 300.000 samooskrbnih kmetov je leta 2018 poročalo o izgubi pridelka zaradi suše.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://tucson.com/opinion/national/conor-walsh-immigration-and-climate-change-in-central-america/article_f9d39a5f-c475-5255-8b71-0b0c542a3ec7.html|title=Conor Walsh: Immigration and climate change in Central America|last=Walsh|first=Conor|date=|website=Arizona Daily Star|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> Približno polovica gvatemalske delovne sile je v kmetijskem sektorju. Slab pridelek zaradi podnebnih sprememb je bil opredeljen kot dejavnik pri preseljevanju v ZDA.<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2019/04/10/711951941/climate-change-is-forcing-farmers-in-guatemala-to-leave-their-land-for-the-u-s|title=Climate Change Is Forcing Farmers In Guatemala To Leave Their Land For The U.S.|last1=Shapiro|first1=Ari|last2=Blitzer|first2=Jonathan|date=April 10, 2019|website=NPR|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref><ref name=":4">{{navedi splet|url=https://www.wlrn.org/post/guatemalan-climate-change-refugees-pouring-over-us-border-and-south-florida|title=Guatemalan Climate Change Refugees Pouring Over U.S. Border – And Into South Florida|last=Padgett|first=Tim|date=Apr 8, 2019|website=WLRN-FM|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> == Geografski podatki == [[Image:Guatemala Topography.png|thumb|280px|Topografija Gvatemale]] ;Geografske koordinate: {{Coord|15|30|N|90|15|W|type:country}} ;Reference zemljevidov: Srednja Amerika in Karibi ;Površina *skupaj: 108.889 km² *kopno: 107.159 km² ;Kopenske meje *Skupaj: 1667 km *Mejne države: Belize 266 km, Salvador 199 km, Honduras 244 km, Mehika 958 km ;Obala 400 km ;Pomorske zahteve *Teritorialno morje: 12 nmi (22 km) *Izključna ekonomska cona: 114.170 km² in 200 nmi (370 km) *Ekontinentalni pas: 200 m globine oziroma do globine izkoriščanja ;Ekstremne točke *Najsevernejša točka – meja z Mehiko, departma Petén *Najjužnejša točka – meja s Salvadorjem, blizu Garita Chapina, departma Jutiapa *Najzahodnejša točka – meja z Mehiko na pacifiški obali, departma San Marcos *Skrajna vzhodna točka – meja s Hondurasom, departma Izabal *Najnižja točka – Tihi ocean in Karibsko morje: 0 m *Najvišja točka – vulkan Tajumulco: 4220 m ;Naravni viri *nafta, nikelj, redki gozdovi, ribe, čikel, hidroelektrarne ;Raba tal *Njive: 14,32 % *Trajni nasadi: 8,82 % *Drugo: 76,87 % (ocena 2012) *Namakana zemlja 3121 km² (2003) ;Skupni obnovljivi vodni viri *111,3 km³ (2011) ;Črpanje sladke vode (gospodinjski/industrijski/kmetijski) *skupaj: 3,46 km³/leto (15 %/31 %/54 %) *na prebivalca: 259,1 m³/leto (2006) ;Naravne nevarnosti *Več aktivnih vulkanov, občasni močni potresi; Karibska obala izpostavljena orkanom in drugim tropskim nevihtam, ki povzročajo poplave, blatne tokove in zemeljske plazove ;Okolje – aktualna vprašanja *krčenje gozdov; erozija tal; onesnaževanje vode ;Okolje—mednarodni sporazumi *Pogodbenica: Pogodba o Antarktiki, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, podnebne spremembe-Kjotski protokol, dezertifikacija, ogrožene vrste, okoljske spremembe, nevarni odpadki, pomorsko pravo, odlaganje odpadkov v morje, prepoved jedrskih poskusov, zaščita ozonskega plašča, onesnaževanje z ladij (MARPOL 73/ 78), Mokrišča *Podpisan, vendar ne ratificiran: Antarktično-okoljski protokol == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Geografija Gvatemale]] ikrg0dm2vzhryh97c20jjvrnagk12vk 6753222 6753179 2026-09-20T15:45:30Z Ljuba24b 92351 /* Regije */ np 6753222 wikitext text/x-wiki {{Country geography |name= Gvatemala |map = Guatemala_geopolitical.jpg |continent = [[Severna Amerika]] |region = [[Srednja Amerika]] |coordinates = {{Coord|15|30|N|90|15|W|type:country}} |area ranking = 105. |km area = 108.889 |percent land = 98,41 |km coastline = 400 |borders = total: 1667 km |highest point = [[Tajumulco (vulkan)|vulkan Tajumulco]] <br> 4220 m |lowest point = [[Tihi ocean]] 0 m |longest river = [[Motagua]] 486 km |largest lake = [[Izabal (jezero)|Jezero Izabal]] 589,6 km² |exclusive economic zone = 114.170 km² }} [[File:Un-guatemala.png|thumb|280px|Zemljevid Gvatemale]] '''[[Gvatemala]]''' je gorata, razen južnega obalnega območja in prostranega severnega nižavja departmaja Petén. Država je v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in na severu in zahodu meji na [[Mehika|Mehiko]], na vzhodu na [[Belize]] in [[Honduraški zaliv]], na vzhodu na [[Honduras]], na jugovzhodu na [[Salvador]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Dve gorski verigi vstopita v Gvatemalo od zahoda proti vzhodu in državo delita na tri glavne regije: višavje, kjer so gore; pacifiška obala, južno od gora; in apnenčasto planoto v regiji Petén, severno od gora. Ta območja se razlikujejo po podnebju, nadmorski višini in pokrajini, kar zagotavlja dramatična nasprotja med vročimi in vlažnimi tropskimi nižavji ter visokogorskimi vrhovi in dolinami. == Regije == Južni rob zahodnega višavja zaznamuje [[Sierra Madre de Chiapas]], ki se razteza od mehiške meje proti jugu in vzhodu ter se nadaljuje v nižjih legah proti Salvadorju. Za gorsko verigo so značilni strmi vulkanski stožci, vključno z [[Tajumulco (vulkan)|vulkanom Tajumulco]] 4220 m, najvišjo točko v državi in Srednji Ameriki. Vseh 37 gvatemalskih [[vulkan]]ov (3 od njih so aktivni: [[Pacaya]], Santiaguito in [[Fuego (vulkan)|Fuego]]) je v tej gorski verigi in jih je veliko v visokogorju. Severna veriga gora se začne blizu mehiške meje z verigo [[Sierra de los Cuchumatanes]], nato pa se razteza proti vzhodu skozi pogorja Chuacús in Chamá, navzdol do pogorij Santa Cruz in Minas, blizu [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Severne in južne gore ločuje dolina Motagua, kjer reka [[Motagua (reka)|Motagua]] in njeni pritoki odtekajo iz visokogorja v Karibe in so plovne na spodnjem koncu, kjer tvorijo mejo s Hondurasom. Reke so kratke in plitke v pacifiškem povodju, večje in globlje, kot so Polochic, ki se izliva v [[Izabal (jezero)|jezero Izabal]], [[Rio Dulce]], Motagua in Sarstún, ki tvori mejo z Belizejem v Karibih in povodjem Mehiškega zaliva ([[Usumacinta (reka)|Usumacinta]], ki tvori mejo med Chiapasom v Mehiki in Peténom ter njegovimi pritoki, kot sta La Pasión in San Pedro. Večina večjih mest je v višavju. Večja mesta so glavno mesto [[Gvatemala (mesto)]], nadmorska višina 1500 m (osrednje višavje), [[Antigua Gvatemala]], nadmorska višina 1530 m (osrednje višavje), [[Quetzaltenango]], nadmorska višina 2350 m (zahodno višavje) in [[Puerto Barrios]] na karibski obali. Največje jezero Izabal (589,6 km²) je blizu karibske obale. Vulkan Tajumulco, 4220 m, najvišja točka Srednje Amerike, je v zahodnem departmaju San Marcos. Zadnji večji [[potres]] je bil 4. februarja 1976 in je v osrednjem višavju zahteval več kot 23.000 življenj. == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map GTM present.svg|thumb|280px|Gvatemalski zemljevid Köppnovih podnebnih klasifikacijskih območij]] V Pacifiku in nižavju Petén je podnebje vroče in vlažno. V visokogorju je bolj zmerno, na vrhu pogorja Cuchumatanes do ledeno mrzlo, v najbolj vzhodnih departmajih pa vroče/suho. Gvatemala je zaradi lege v Karibskem morju in Tihem oceanu tarča [[orkan]]ov, vključno z orkanom Mitch leta 1998 in orkanom Stan oktobra 2005, ki sta zahtevala več kot 1500 življenj. Škoda ni nastala zaradi vetra, temveč zaradi poplav in zemeljskih plazov. Podnebne spremembe v Gvatemali so resen problem, saj velja za eno od 10 držav, ki so najbolj ranljive za učinke podnebnih sprememb.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.climatelinks.org/countries/guatemala|title=Guatemala {{!}} Global Climate Change|last=|first=|date=|website=Climate Links|publisher=USAID|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2010 se je Gvatemala »uvrstila na drugo mesto na svetu po indeksu globalnega podnebnega tveganja, ki kaže stopnjo izpostavljenosti in ranljivosti za ekstremne dogodke.«<ref>{{navedi splet|url=https://ccafs.cgiar.org/guatemala|title=Guatemala|last=|first=|date=2015-11-27|website=Research Program on Agriculture, Climate Change, and Food Security|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200720100041/https://ccafs.cgiar.org/guatemala|archive-date=2020-07-20|access-date=2019-05-07|url-status=dead}}</ref> Tako komercialna kmetijska proizvodnja kot samooskrbno kmetovanje sta upadli, zato se samooskrbnim kmetom zdi bolj težko najdejo delo kot dnevni delavci, ko njihova lastna žetev propade.<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/environment/2018/10/drought-climate-change-force-guatemalans-migrate-to-us/|title=Changing climate forces desperate Guatemalans to migrate|last=|first=|date=2018-10-23|website=National Geographic|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> Približno 300.000 samooskrbnih kmetov je leta 2018 poročalo o izgubi pridelka zaradi suše.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://tucson.com/opinion/national/conor-walsh-immigration-and-climate-change-in-central-america/article_f9d39a5f-c475-5255-8b71-0b0c542a3ec7.html|title=Conor Walsh: Immigration and climate change in Central America|last=Walsh|first=Conor|date=|website=Arizona Daily Star|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> Približno polovica gvatemalske delovne sile je v kmetijskem sektorju. Slab pridelek zaradi podnebnih sprememb je bil opredeljen kot dejavnik pri preseljevanju v ZDA.<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2019/04/10/711951941/climate-change-is-forcing-farmers-in-guatemala-to-leave-their-land-for-the-u-s|title=Climate Change Is Forcing Farmers In Guatemala To Leave Their Land For The U.S.|last1=Shapiro|first1=Ari|last2=Blitzer|first2=Jonathan|date=April 10, 2019|website=NPR|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref><ref name=":4">{{navedi splet|url=https://www.wlrn.org/post/guatemalan-climate-change-refugees-pouring-over-us-border-and-south-florida|title=Guatemalan Climate Change Refugees Pouring Over U.S. Border – And Into South Florida|last=Padgett|first=Tim|date=Apr 8, 2019|website=WLRN-FM|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> == Geografski podatki == [[Image:Guatemala Topography.png|thumb|280px|Topografija Gvatemale]] ;Geografske koordinate: {{Coord|15|30|N|90|15|W|type:country}} ;Reference zemljevidov: Srednja Amerika in Karibi ;Površina *skupaj: 108.889 km² *kopno: 107.159 km² ;Kopenske meje *Skupaj: 1667 km *Mejne države: Belize 266 km, Salvador 199 km, Honduras 244 km, Mehika 958 km ;Obala 400 km ;Pomorske zahteve *Teritorialno morje: 12 nmi (22 km) *Izključna ekonomska cona: 114.170 km² in 200 nmi (370 km) *Ekontinentalni pas: 200 m globine oziroma do globine izkoriščanja ;Ekstremne točke *Najsevernejša točka – meja z Mehiko, departma Petén *Najjužnejša točka – meja s Salvadorjem, blizu Garita Chapina, departma Jutiapa *Najzahodnejša točka – meja z Mehiko na pacifiški obali, departma San Marcos *Skrajna vzhodna točka – meja s Hondurasom, departma Izabal *Najnižja točka – Tihi ocean in Karibsko morje: 0 m *Najvišja točka – vulkan Tajumulco: 4220 m ;Naravni viri *nafta, nikelj, redki gozdovi, ribe, čikel, hidroelektrarne ;Raba tal *Njive: 14,32 % *Trajni nasadi: 8,82 % *Drugo: 76,87 % (ocena 2012) *Namakana zemlja 3121 km² (2003) ;Skupni obnovljivi vodni viri *111,3 km³ (2011) ;Črpanje sladke vode (gospodinjski/industrijski/kmetijski) *skupaj: 3,46 km³/leto (15 %/31 %/54 %) *na prebivalca: 259,1 m³/leto (2006) ;Naravne nevarnosti *Več aktivnih vulkanov, občasni močni potresi; Karibska obala izpostavljena orkanom in drugim tropskim nevihtam, ki povzročajo poplave, blatne tokove in zemeljske plazove ;Okolje – aktualna vprašanja *krčenje gozdov; erozija tal; onesnaževanje vode ;Okolje—mednarodni sporazumi *Pogodbenica: Pogodba o Antarktiki, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, podnebne spremembe-Kjotski protokol, dezertifikacija, ogrožene vrste, okoljske spremembe, nevarni odpadki, pomorsko pravo, odlaganje odpadkov v morje, prepoved jedrskih poskusov, zaščita ozonskega plašča, onesnaževanje z ladij (MARPOL 73/ 78), Mokrišča *Podpisan, vendar ne ratificiran: Antarktično-okoljski protokol == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Geografija Gvatemale]] iftuwkkln010mhndn640oz2vye0ycwf 6753223 6753222 2026-09-20T15:46:09Z Ljuba24b 92351 /* Regije */ np 6753223 wikitext text/x-wiki {{Country geography |name= Gvatemala |map = Guatemala_geopolitical.jpg |continent = [[Severna Amerika]] |region = [[Srednja Amerika]] |coordinates = {{Coord|15|30|N|90|15|W|type:country}} |area ranking = 105. |km area = 108.889 |percent land = 98,41 |km coastline = 400 |borders = total: 1667 km |highest point = [[Tajumulco (vulkan)|vulkan Tajumulco]] <br> 4220 m |lowest point = [[Tihi ocean]] 0 m |longest river = [[Motagua]] 486 km |largest lake = [[Izabal (jezero)|Jezero Izabal]] 589,6 km² |exclusive economic zone = 114.170 km² }} [[File:Un-guatemala.png|thumb|280px|Zemljevid Gvatemale]] '''[[Gvatemala]]''' je gorata, razen južnega obalnega območja in prostranega severnega nižavja departmaja Petén. Država je v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in na severu in zahodu meji na [[Mehika|Mehiko]], na vzhodu na [[Belize]] in [[Honduraški zaliv]], na vzhodu na [[Honduras]], na jugovzhodu na [[Salvador]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Dve gorski verigi vstopita v Gvatemalo od zahoda proti vzhodu in državo delita na tri glavne regije: višavje, kjer so gore; pacifiška obala, južno od gora; in apnenčasto planoto v regiji Petén, severno od gora. Ta območja se razlikujejo po podnebju, nadmorski višini in pokrajini, kar zagotavlja dramatična nasprotja med vročimi in vlažnimi tropskimi nižavji ter visokogorskimi vrhovi in dolinami. == Regije == Južni rob zahodnega višavja zaznamuje [[Sierra Madre de Chiapas]], ki se razteza od mehiške meje proti jugu in vzhodu ter se nadaljuje v nižjih legah proti Salvadorju. Za gorsko verigo so značilni strmi vulkanski stožci, vključno z [[Tajumulco (vulkan)|vulkanom Tajumulco]] 4220 m, najvišjo točko v državi in Srednji Ameriki. Vseh 37 gvatemalskih [[vulkan]]ov (3 od njih so aktivni: [[Pacaya]], Santiaguito in [[Fuego (vulkan)|Fuego]]) je v tej gorski verigi in jih je veliko v visokogorju. Severna veriga gora se začne blizu mehiške meje z verigo [[Sierra de los Cuchumatanes]], nato pa se razteza proti vzhodu skozi pogorja Chuacús in Chamá, navzdol do pogorij Santa Cruz in Minas, blizu [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Severne in južne gore ločuje dolina Motagua, kjer reka [[Motagua (reka)|Motagua]] in njeni pritoki odtekajo iz visokogorja v Karibe in so plovne na spodnjem koncu, kjer tvorijo mejo s Hondurasom. Reke so kratke in plitke v pacifiškem povodju, večje in globlje, kot so Polochic, ki se izliva v [[Izabal (jezero)|jezero Izabal]], [[Rio Dulce]], Motagua in Sarstún, ki tvori mejo z Belizejem v Karibih in povodjem Mehiškega zaliva ([[Usumacinta (reka)|Usumacinta]], ki tvori mejo med Chiapasom v Mehiki in Peténom ter njegovimi pritoki, kot sta La Pasión in San Pedro. Večina večjih mest je v višavju. Večja mesta so glavno mesto [[Gvatemala (mesto)]], nadmorska višina 1500 m (osrednje višavje), [[Antigua Gvatemala]], nadmorska višina 1530 m (osrednje višavje), [[Quetzaltenango]], nadmorska višina 2350 m (zahodno višavje) in [[Puerto Barrios]] na karibski obali. Največje jezero Izabal (589,6 km²) je blizu karibske obale. Vulkan Tajumulco, 4220 m, najvišja točka Srednje Amerike, je v zahodnem departmaju San Marcos. Zadnji večji [[Potres v Gvatemali (1976) |potres je bil 4. februarja 1976]] in je v osrednjem višavju zahteval več kot 23.000 življenj. == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map GTM present.svg|thumb|280px|Gvatemalski zemljevid Köppnovih podnebnih klasifikacijskih območij]] V Pacifiku in nižavju Petén je podnebje vroče in vlažno. V visokogorju je bolj zmerno, na vrhu pogorja Cuchumatanes do ledeno mrzlo, v najbolj vzhodnih departmajih pa vroče/suho. Gvatemala je zaradi lege v Karibskem morju in Tihem oceanu tarča [[orkan]]ov, vključno z orkanom Mitch leta 1998 in orkanom Stan oktobra 2005, ki sta zahtevala več kot 1500 življenj. Škoda ni nastala zaradi vetra, temveč zaradi poplav in zemeljskih plazov. Podnebne spremembe v Gvatemali so resen problem, saj velja za eno od 10 držav, ki so najbolj ranljive za učinke podnebnih sprememb.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.climatelinks.org/countries/guatemala|title=Guatemala {{!}} Global Climate Change|last=|first=|date=|website=Climate Links|publisher=USAID|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2010 se je Gvatemala »uvrstila na drugo mesto na svetu po indeksu globalnega podnebnega tveganja, ki kaže stopnjo izpostavljenosti in ranljivosti za ekstremne dogodke.«<ref>{{navedi splet|url=https://ccafs.cgiar.org/guatemala|title=Guatemala|last=|first=|date=2015-11-27|website=Research Program on Agriculture, Climate Change, and Food Security|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200720100041/https://ccafs.cgiar.org/guatemala|archive-date=2020-07-20|access-date=2019-05-07|url-status=dead}}</ref> Tako komercialna kmetijska proizvodnja kot samooskrbno kmetovanje sta upadli, zato se samooskrbnim kmetom zdi bolj težko najdejo delo kot dnevni delavci, ko njihova lastna žetev propade.<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/environment/2018/10/drought-climate-change-force-guatemalans-migrate-to-us/|title=Changing climate forces desperate Guatemalans to migrate|last=|first=|date=2018-10-23|website=National Geographic|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> Približno 300.000 samooskrbnih kmetov je leta 2018 poročalo o izgubi pridelka zaradi suše.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://tucson.com/opinion/national/conor-walsh-immigration-and-climate-change-in-central-america/article_f9d39a5f-c475-5255-8b71-0b0c542a3ec7.html|title=Conor Walsh: Immigration and climate change in Central America|last=Walsh|first=Conor|date=|website=Arizona Daily Star|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> Približno polovica gvatemalske delovne sile je v kmetijskem sektorju. Slab pridelek zaradi podnebnih sprememb je bil opredeljen kot dejavnik pri preseljevanju v ZDA.<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2019/04/10/711951941/climate-change-is-forcing-farmers-in-guatemala-to-leave-their-land-for-the-u-s|title=Climate Change Is Forcing Farmers In Guatemala To Leave Their Land For The U.S.|last1=Shapiro|first1=Ari|last2=Blitzer|first2=Jonathan|date=April 10, 2019|website=NPR|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref><ref name=":4">{{navedi splet|url=https://www.wlrn.org/post/guatemalan-climate-change-refugees-pouring-over-us-border-and-south-florida|title=Guatemalan Climate Change Refugees Pouring Over U.S. Border – And Into South Florida|last=Padgett|first=Tim|date=Apr 8, 2019|website=WLRN-FM|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> == Geografski podatki == [[Image:Guatemala Topography.png|thumb|280px|Topografija Gvatemale]] ;Geografske koordinate: {{Coord|15|30|N|90|15|W|type:country}} ;Reference zemljevidov: Srednja Amerika in Karibi ;Površina *skupaj: 108.889 km² *kopno: 107.159 km² ;Kopenske meje *Skupaj: 1667 km *Mejne države: Belize 266 km, Salvador 199 km, Honduras 244 km, Mehika 958 km ;Obala 400 km ;Pomorske zahteve *Teritorialno morje: 12 nmi (22 km) *Izključna ekonomska cona: 114.170 km² in 200 nmi (370 km) *Ekontinentalni pas: 200 m globine oziroma do globine izkoriščanja ;Ekstremne točke *Najsevernejša točka – meja z Mehiko, departma Petén *Najjužnejša točka – meja s Salvadorjem, blizu Garita Chapina, departma Jutiapa *Najzahodnejša točka – meja z Mehiko na pacifiški obali, departma San Marcos *Skrajna vzhodna točka – meja s Hondurasom, departma Izabal *Najnižja točka – Tihi ocean in Karibsko morje: 0 m *Najvišja točka – vulkan Tajumulco: 4220 m ;Naravni viri *nafta, nikelj, redki gozdovi, ribe, čikel, hidroelektrarne ;Raba tal *Njive: 14,32 % *Trajni nasadi: 8,82 % *Drugo: 76,87 % (ocena 2012) *Namakana zemlja 3121 km² (2003) ;Skupni obnovljivi vodni viri *111,3 km³ (2011) ;Črpanje sladke vode (gospodinjski/industrijski/kmetijski) *skupaj: 3,46 km³/leto (15 %/31 %/54 %) *na prebivalca: 259,1 m³/leto (2006) ;Naravne nevarnosti *Več aktivnih vulkanov, občasni močni potresi; Karibska obala izpostavljena orkanom in drugim tropskim nevihtam, ki povzročajo poplave, blatne tokove in zemeljske plazove ;Okolje – aktualna vprašanja *krčenje gozdov; erozija tal; onesnaževanje vode ;Okolje—mednarodni sporazumi *Pogodbenica: Pogodba o Antarktiki, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, podnebne spremembe-Kjotski protokol, dezertifikacija, ogrožene vrste, okoljske spremembe, nevarni odpadki, pomorsko pravo, odlaganje odpadkov v morje, prepoved jedrskih poskusov, zaščita ozonskega plašča, onesnaževanje z ladij (MARPOL 73/ 78), Mokrišča *Podpisan, vendar ne ratificiran: Antarktično-okoljski protokol == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Geografija Gvatemale]] bumgri3vgefxbojq11fjlzu6204865s Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2024 4 553849 6753207 6409421 2026-09-20T14:40:01Z Upwinxp 126544 +1 6753207 wikitext text/x-wiki Arhiv '''[[WP:PZB|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2024'''. ==Januar== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Pravila obnašanja na koncertnih prireditvah}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Jugoslovanski komunistični zločini po koncu druge svetovne vojne}} ==April== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Belgorodska ljudska republika}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Center za pospeševanje malega gospodarstva}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Nesmiselna mutacija (pritlikavost pri Angus govedu)}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Majevska svetišča}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Peter Mikša}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Evelyn Alexander Sutton}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Amaterski rolkar}} ==Maj== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Carlo Biotti}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Villa Aurelia}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Carlo Bazzi}} {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhimedova točka osebnosti}} ==Junij== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Windows Presentation Fundation vs. Windows Forms}} == Avgust == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Jo Zornik}} ==Oktober== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Simon Vrhunec}} ==November== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/DoMiMa}} ==December 2024== {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm}} 7s34ikufqvf96sn9u6cj051l1wwjnky Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški) 0 558674 6753266 6514697 2026-09-20T19:20:41Z Sportomanokin 14776 /* Vožnja na čas (kronometer) */ 6753266 wikitext text/x-wiki {{For|cestno dirko (SP)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)}} {{Infobox cycling race | name = Svetovno prvenstvo v kronometru | current_event = | image = [[Image:Jersey rainbow chrono.svg|185px]] | image_caption = | date = konec septembra | region = | english = | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = | type = enodnevna dirka | organiser = [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]] | director = | first = {{start date|1994}} | number = 32 | final = | firstwinner = {{flagicon|GBR}} [[Chris Boardman]] | mostwins = '''''vsak po 4 zmage:'''''<br>{{plainlist| * {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] * {{flagicon|GER}} [[Tony Martin (cyclist)|Tony Martin]] }} | mostrecent = {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]] }} '''UCI Svetovno prvenstvo v vožnji na čas oz. kronometru''' v kategoriji Elite, velja za enodnevno profesionalno kolesarsko dirko, ki jo prirejajo vsako leto konec sezone šele od leta 1994, kar je precej pozneje kot veliko bolj prestižna [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]]. Trasa je običajno dolga ca. 45 km, ravna, valovita ali bolj redko gorska. Kolesarji štartajo vsak posebej z dveminutnim intervalom, od najslabšega do najboljšega. Zmagovalec tako kot na cestni dirki eno leto nosi mavrično majico (z štoparico) na vseh kronometrih. Največ, po štiri naslove svetovnega prvaka imata švicar [[Fabian Cancellara]] (2006, 2007, 2009 in 2010) in nemški kolesar [[Tony Martin]] (2011, 2012, 2013, 2016), oba pa imata tudi največ medalj, vsak po sedem. Avstralec [[Michael Rogers]] in Tony Martin sta edina kolesarja doslej z tremi zaporednimi naslovi. Britanec [[Bradley Wiggins]] je doslej nastarejši svetovni prvak v kronometru, saj je zmagal pri 34 letih in 149 dneh starosti. Najmlajši svetovni prvak pa je [[Remco Evenepoel]], ki je zmagal pri 23 letih in 198 dneh.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/road/news/article/uci-road-world-championships-the-magical-rainbow-jersey/ |title=UCI Road World Championships – The magical rainbow jersey |publisher=Union Cycliste Internationale (UCI) |date=9. september 2015 |access-date=17 January 2016 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/News/17/41/04/UCI-ROAD-EN-ok-low_Neutral.pdf |title=UCI Road World Championships – Information for Organisers |publisher=Union Cycliste Internationale (UCI) |access-date=17. januar 2016 |page=8 }}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nbcsports.com/olympics/news/remco-evenepoel-time-trial-world-championships-cycling |title=Remco Evenepoel makes history with time trial world title, triple crown |publisher=NBC Sports |date=11 August 2023 |access-date=12 August 2023 }}</ref> [[Michael Rich]] je bil kar trikrat drugi in je nauspešnejši kolesar na kronometrih med tistimi, ki niso nikoli zmagali, skupaj ima štiri medalje. Cancellara ima največ tretjih mest, skupno tri. Nemški kolesarji pa so najuspešnejši z sedmimi zlatimi medaljami; švicarski in avstralski kolesarji pa imajo po pet naslovov. == Zgodovina == Pred letom 1994, ko še ni bilo svetovnih prvenstev v tej disciplini je veljajo, da so bili kolesarji, ki so odlično nastopali na kronometerskih etapah vseh treh tritedenskih dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], proglašeni za najboljše na svetu. Prvo prvenstvo v italijanskem [[Agrigento]], je osvojil Britanec [[Chris Boardman]]. == Dobitniki medalj == === Vožnja na čas (kronometer) === {| class="wikitable sortable" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Kraj ! scope="col" | Leto ! scope="col" style="background:gold; width:178px;"| Zlato ! scope="col" style="background:silver; width:178px;"| Srebro ! scope="col" style="background:#c96; width:178px;"| Bron |- | bgcolor=#E8E8E8 width=146px|{{ikonazastave|ITA}} [[Agrigento]] | align=center|1994 | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Chiurato]] | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|COL}} [[Duitama]] | align=center|1995 | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] | {{ikonazastave|GER}} [[Uwe Peschel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Lugano]] | align=center|1996 | {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[San Sebastián]] | align=center|1997 | {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] | align=center|1998 | {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Verona]] | align=center|1999 | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Michael Andersson]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Plouay]] | align=center|2000 | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|POR}} [[Lizbona]] | align=center|2001 | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] | {{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] | {{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Zolder]] | align=center|2002 | {{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|CAN}} [[Hamilton]] | align=center|2003 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|GER}} [[Uwe Peschel]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Verona]] | align=center|2004 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[Madrid]] | align=center|2005 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Iván Gutiérrez]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUT}} [[Salzburg]] | align=center|2006 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|USA}} [[David Zabriskie]] | {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] | align=center|2007 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]] | {{ikonazastave|NED}} [[Stef Clement]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Varese]] | align=center|2008 | {{ikonazastave|GER}} [[Bert Grabsch]] | {{ikonazastave|CAN}} [[Svein Tuft]] | {{ikonazastave|USA}} [[David Zabriskie]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Medriso]] | align=center|2009 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Gustav Larsson]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUS}} [[Geelong]] | align=center|2010 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|DEN}} [[København]] | align=center|2011 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] | align=center|2012 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|USA}} [[Taylor Phinney]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Firence]] | align=center|2013 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[Ponferrada]] | align=center|2014 | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|USA}} [[Richmond, Virginija|Richmond]] | align=center|2015 | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Malori]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Jérôme Coppel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|QAT}} [[Doha]] | align=center|2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Jonathan Castroviejo]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NOR}} [[Bergen]] | align=center|2017 | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] | align=center|2018 | {{ikonazastave|AUS}} [[Rohan Dennis]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Campenaerts]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GBR}} [[Yorkshire]] | align=center|2019 | {{ikonazastave|AUS}} [[Rohan Dennis]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Imola]] | align=center|2020 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Flandrija]] | align=center|2021 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUS}} [[Wollongong]] | align=center|2022 | {{ikonazastave|NOR}} [[Tobias Foss]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]] | align=center|2023 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Joshua Tarling]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] | align=center|2024 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Edoardo Affini]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|RWA}} [[Kigali]] | align=center|2025 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Jay Vine]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ilan Van Wilder]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|CAN}} [[Montreal]] | align=center|2026 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]] |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align: center" !scope=col|Uvr. !scope=col width=105px|Kolesar !scope=col style="background-color: gold"|Zlato !scope=col style="background-color: silver"|Srebro !scope=col style="background-color: #cc9966"|Bron !scope=col|Skupaj |- |style="text-align:center"| 1 !scope=row align=left| {{flagicon|GER}} {{sortname|Tony|Martin|Tony Martin (kolesar)}} | 4 | 1 | 2 | '''7''' |- | style="text-align:center"| 2 !scope=row align=left| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Fabian|Cancellara}} | 4 | 0 | 3 | '''7''' |- |style="text-align:center"| 3 !scope=row align=left| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} | 3 | 1 | 2 | '''6''' |- |style="text-align:center"| 4 !scope=row align=left| {{flagicon|AUS}} {{sortname|Michael|Rogers|Michael Rogers (kolesar)}} | 3 | 0 | 0 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 5 !scope=row align=left| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Filippo|Ganna}} | 2 | 2 | 1 | '''5''' |- |style="text-align:center" | 6 !scope=row align=left| {{flagicon|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} | 2 | 0 | 1 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 7 !scope=row align=left| {{flagicon|AUS}} {{sortname|Rohan|Dennis}} | 2 | 0 | 0 | '''2''' |- |style="text-align:center"| 8 !scope=row align=left| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Bradley|Wiggins}} | 1 | 2 | 0 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 9 !scope=row align=left| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Boardman}} | 1 | 1 | 2 | '''4''' |- |style="text-align:center" rowspan=3| 10 !scope=row align=left| {{flagicon|UKR}} {{sortname|Sergij|Gončar}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{flagicon|BLR}} {{sortname|Vasil|Kirjienka}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{flagicon|NED}} {{sortname|Tom|Dumoulin}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- | colspan=5 align=left|...................... |-align=center | | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | — | '''1''' | — | '''1''' |} ===Medalje po državah=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="text-align:center" !scope=col|Uvr. !scope=col|Država !scope=col style="background-color: gold" |Zlato !scope=col style="background-color: silver" |Srebro !scope=col style="background-color: #cc9966"|Bron !scope=col|Skupaj |- |style="text-align:center"| 1 !scope=row align=left| {{flagu|Germany}} | 7 | 5 | 5 | '''17''' |- |style="text-align:center"| 2 !scope=row align=left| {{flagu|Switzerland}} | 5 | 1 | 5 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 3 !scope=row align=left| {{flagu|Australia}} | 5 | 1 | 0 | '''6''' |- |style="text-align:center"| 4 !scope=row align=left| {{flagu|Belgium}} | 3 | 3 | 4 | '''9''' |- |style="text-align:center"| 5 !scope=row align=left| {{flagu|Great Britain}} | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 6 !scope=row align=left| {{flagu|Spain}} | 2 | 3 | 2 | '''7''' |- |style="text-align:center"| 7 ! scope="row" align="left" | {{flagu|Italy}} | 2 | 4 | 2 | '''8''' |- |style="text-align:center"| 8 !scope=row align=left| {{flagu|Netherlands}} | 1 | 1 | 2 | '''4''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|9 !scope=row align=left| {{BLR}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{UKR}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|11 !scope=row align=left| {{COL}} | 1 | 0 | 1 | '''2''' |- !scope=row align=left| {{flagu|France}} | 1 | 0 | 1 | '''2''' |- | 12 ! scope="row" align="left" | {{NOR}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- | style="text-align:center" | 14 ! scope="row" align="left" | {{flagu|United States}} | 0 | 2 | 1 | '''3''' |- | style="text-align:center" | 15 ! scope="row" align="left" | {{flagu|Sweden}} | 0 | 2 | 0 | '''2''' |- |16 !scope=row align=left| {{HUN}} | 0 | 1 | 1 | '''2''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|17 !scope=row align=left| {{flagu|Canada}} | 0 | 1 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"| '''{{SLO}}''' | 0 | 1 | 0 | '''1''' |- |style="text-align:center"| 19 !scope=row align=left| {{KAZ}} | 0 | 0 | 2 | '''2''' |} == Sklici == {{sklici}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v cestnem kolesarstvu]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1994]] dvh7ef1phxqgnjr4x70zajg9ijeujiu 6753268 6753266 2026-09-20T19:25:51Z Sportomanokin 14776 /* Medalje po državah */ 6753268 wikitext text/x-wiki {{For|cestno dirko (SP)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)}} {{Infobox cycling race | name = Svetovno prvenstvo v kronometru | current_event = | image = [[Image:Jersey rainbow chrono.svg|185px]] | image_caption = | date = konec septembra | region = | english = | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = | type = enodnevna dirka | organiser = [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]] | director = | first = {{start date|1994}} | number = 32 | final = | firstwinner = {{flagicon|GBR}} [[Chris Boardman]] | mostwins = '''''vsak po 4 zmage:'''''<br>{{plainlist| * {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] * {{flagicon|GER}} [[Tony Martin (cyclist)|Tony Martin]] }} | mostrecent = {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]] }} '''UCI Svetovno prvenstvo v vožnji na čas oz. kronometru''' v kategoriji Elite, velja za enodnevno profesionalno kolesarsko dirko, ki jo prirejajo vsako leto konec sezone šele od leta 1994, kar je precej pozneje kot veliko bolj prestižna [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]]. Trasa je običajno dolga ca. 45 km, ravna, valovita ali bolj redko gorska. Kolesarji štartajo vsak posebej z dveminutnim intervalom, od najslabšega do najboljšega. Zmagovalec tako kot na cestni dirki eno leto nosi mavrično majico (z štoparico) na vseh kronometrih. Največ, po štiri naslove svetovnega prvaka imata švicar [[Fabian Cancellara]] (2006, 2007, 2009 in 2010) in nemški kolesar [[Tony Martin]] (2011, 2012, 2013, 2016), oba pa imata tudi največ medalj, vsak po sedem. Avstralec [[Michael Rogers]] in Tony Martin sta edina kolesarja doslej z tremi zaporednimi naslovi. Britanec [[Bradley Wiggins]] je doslej nastarejši svetovni prvak v kronometru, saj je zmagal pri 34 letih in 149 dneh starosti. Najmlajši svetovni prvak pa je [[Remco Evenepoel]], ki je zmagal pri 23 letih in 198 dneh.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/road/news/article/uci-road-world-championships-the-magical-rainbow-jersey/ |title=UCI Road World Championships – The magical rainbow jersey |publisher=Union Cycliste Internationale (UCI) |date=9. september 2015 |access-date=17 January 2016 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/News/17/41/04/UCI-ROAD-EN-ok-low_Neutral.pdf |title=UCI Road World Championships – Information for Organisers |publisher=Union Cycliste Internationale (UCI) |access-date=17. januar 2016 |page=8 }}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nbcsports.com/olympics/news/remco-evenepoel-time-trial-world-championships-cycling |title=Remco Evenepoel makes history with time trial world title, triple crown |publisher=NBC Sports |date=11 August 2023 |access-date=12 August 2023 }}</ref> [[Michael Rich]] je bil kar trikrat drugi in je nauspešnejši kolesar na kronometrih med tistimi, ki niso nikoli zmagali, skupaj ima štiri medalje. Cancellara ima največ tretjih mest, skupno tri. Nemški kolesarji pa so najuspešnejši z sedmimi zlatimi medaljami; švicarski in avstralski kolesarji pa imajo po pet naslovov. == Zgodovina == Pred letom 1994, ko še ni bilo svetovnih prvenstev v tej disciplini je veljajo, da so bili kolesarji, ki so odlično nastopali na kronometerskih etapah vseh treh tritedenskih dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], proglašeni za najboljše na svetu. Prvo prvenstvo v italijanskem [[Agrigento]], je osvojil Britanec [[Chris Boardman]]. == Dobitniki medalj == === Vožnja na čas (kronometer) === {| class="wikitable sortable" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Kraj ! scope="col" | Leto ! scope="col" style="background:gold; width:178px;"| Zlato ! scope="col" style="background:silver; width:178px;"| Srebro ! scope="col" style="background:#c96; width:178px;"| Bron |- | bgcolor=#E8E8E8 width=146px|{{ikonazastave|ITA}} [[Agrigento]] | align=center|1994 | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Chiurato]] | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|COL}} [[Duitama]] | align=center|1995 | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] | {{ikonazastave|GER}} [[Uwe Peschel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Lugano]] | align=center|1996 | {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[San Sebastián]] | align=center|1997 | {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] | align=center|1998 | {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Verona]] | align=center|1999 | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Michael Andersson]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Plouay]] | align=center|2000 | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|POR}} [[Lizbona]] | align=center|2001 | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] | {{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] | {{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Zolder]] | align=center|2002 | {{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|CAN}} [[Hamilton]] | align=center|2003 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|GER}} [[Uwe Peschel]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Verona]] | align=center|2004 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[Madrid]] | align=center|2005 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Iván Gutiérrez]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUT}} [[Salzburg]] | align=center|2006 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|USA}} [[David Zabriskie]] | {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] | align=center|2007 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]] | {{ikonazastave|NED}} [[Stef Clement]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Varese]] | align=center|2008 | {{ikonazastave|GER}} [[Bert Grabsch]] | {{ikonazastave|CAN}} [[Svein Tuft]] | {{ikonazastave|USA}} [[David Zabriskie]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Medriso]] | align=center|2009 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Gustav Larsson]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUS}} [[Geelong]] | align=center|2010 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|DEN}} [[København]] | align=center|2011 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] | align=center|2012 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|USA}} [[Taylor Phinney]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Firence]] | align=center|2013 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[Ponferrada]] | align=center|2014 | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|USA}} [[Richmond, Virginija|Richmond]] | align=center|2015 | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Malori]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Jérôme Coppel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|QAT}} [[Doha]] | align=center|2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Jonathan Castroviejo]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NOR}} [[Bergen]] | align=center|2017 | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] | align=center|2018 | {{ikonazastave|AUS}} [[Rohan Dennis]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Campenaerts]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GBR}} [[Yorkshire]] | align=center|2019 | {{ikonazastave|AUS}} [[Rohan Dennis]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Imola]] | align=center|2020 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Flandrija]] | align=center|2021 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUS}} [[Wollongong]] | align=center|2022 | {{ikonazastave|NOR}} [[Tobias Foss]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]] | align=center|2023 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Joshua Tarling]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] | align=center|2024 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Edoardo Affini]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|RWA}} [[Kigali]] | align=center|2025 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Jay Vine]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ilan Van Wilder]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|CAN}} [[Montreal]] | align=center|2026 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]] |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align: center" !scope=col|Uvr. !scope=col width=105px|Kolesar !scope=col style="background-color: gold"|Zlato !scope=col style="background-color: silver"|Srebro !scope=col style="background-color: #cc9966"|Bron !scope=col|Skupaj |- |style="text-align:center"| 1 !scope=row align=left| {{flagicon|GER}} {{sortname|Tony|Martin|Tony Martin (kolesar)}} | 4 | 1 | 2 | '''7''' |- | style="text-align:center"| 2 !scope=row align=left| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Fabian|Cancellara}} | 4 | 0 | 3 | '''7''' |- |style="text-align:center"| 3 !scope=row align=left| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} | 3 | 1 | 2 | '''6''' |- |style="text-align:center"| 4 !scope=row align=left| {{flagicon|AUS}} {{sortname|Michael|Rogers|Michael Rogers (kolesar)}} | 3 | 0 | 0 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 5 !scope=row align=left| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Filippo|Ganna}} | 2 | 2 | 1 | '''5''' |- |style="text-align:center" | 6 !scope=row align=left| {{flagicon|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} | 2 | 0 | 1 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 7 !scope=row align=left| {{flagicon|AUS}} {{sortname|Rohan|Dennis}} | 2 | 0 | 0 | '''2''' |- |style="text-align:center"| 8 !scope=row align=left| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Bradley|Wiggins}} | 1 | 2 | 0 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 9 !scope=row align=left| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Boardman}} | 1 | 1 | 2 | '''4''' |- |style="text-align:center" rowspan=3| 10 !scope=row align=left| {{flagicon|UKR}} {{sortname|Sergij|Gončar}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{flagicon|BLR}} {{sortname|Vasil|Kirjienka}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{flagicon|NED}} {{sortname|Tom|Dumoulin}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- | colspan=5 align=left|...................... |-align=center | | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | — | '''1''' | — | '''1''' |} ===Medalje po državah=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="text-align:center" !scope=col|Uvr. !scope=col|Država !scope=col style="background-color: gold" |Zlato !scope=col style="background-color: silver" |Srebro !scope=col style="background-color: #cc9966"|Bron !scope=col|Skupaj |- |style="text-align:center"| 1 !scope=row align=left| {{flagu|Germany}} | 7 | 5 | 5 | '''17''' |- |style="text-align:center"| 2 !scope=row align=left| {{flagu|Switzerland}} | 5 | 1 | 5 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 3 !scope=row align=left| {{flagu|Australia}} | 5 | 1 | 0 | '''6''' |- |style="text-align:center"| 4 !scope=row align=left| {{flagu|Belgium}} | 4 | 3 | 4 | '''10''' |- |style="text-align:center"| 5 !scope=row align=left| {{flagu|Great Britain}} | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 6 !scope=row align=left| {{flagu|Spain}} | 2 | 3 | 2 | '''7''' |- |style="text-align:center"| 7 ! scope="row" align="left" | {{flagu|Italy}} | 2 | 4 | 2 | '''8''' |- |style="text-align:center"| 8 !scope=row align=left| {{flagu|Netherlands}} | 1 | 1 | 2 | '''4''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|9 !scope=row align=left| {{BLR}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{UKR}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|11 !scope=row align=left| {{COL}} | 1 | 0 | 1 | '''2''' |- !scope=row align=left| {{flagu|France}} | 1 | 0 | 1 | '''2''' |- | 12 ! scope="row" align="left" | {{NOR}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- | style="text-align:center" | 14 ! scope="row" align="left" | {{flagu|United States}} | 0 | 2 | 1 | '''3''' |- | style="text-align:center" | 15 ! scope="row" align="left" | {{flagu|Sweden}} | 0 | 2 | 0 | '''2''' |- |16 !scope=row align=left| {{HUN}} | 0 | 1 | 1 | '''2''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|17 !scope=row align=left| {{flagu|Canada}} | 0 | 1 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"| '''{{SLO}}''' | 0 | 1 | 0 | '''1''' |- |style="text-align:center"| 19 !scope=row align=left| {{KAZ}} | 0 | 0 | 2 | '''2''' |} == Sklici == {{sklici}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v cestnem kolesarstvu]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1994]] 1mmf10p0s25a47d1nwntaveiw8pql8j 6753270 6753268 2026-09-20T19:28:08Z Sportomanokin 14776 /* Najuspešnejši kolesarji */ 6753270 wikitext text/x-wiki {{For|cestno dirko (SP)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)}} {{Infobox cycling race | name = Svetovno prvenstvo v kronometru | current_event = | image = [[Image:Jersey rainbow chrono.svg|185px]] | image_caption = | date = konec septembra | region = | english = | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = | type = enodnevna dirka | organiser = [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]] | director = | first = {{start date|1994}} | number = 32 | final = | firstwinner = {{flagicon|GBR}} [[Chris Boardman]] | mostwins = '''''vsak po 4 zmage:'''''<br>{{plainlist| * {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] * {{flagicon|GER}} [[Tony Martin (cyclist)|Tony Martin]] }} | mostrecent = {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]] }} '''UCI Svetovno prvenstvo v vožnji na čas oz. kronometru''' v kategoriji Elite, velja za enodnevno profesionalno kolesarsko dirko, ki jo prirejajo vsako leto konec sezone šele od leta 1994, kar je precej pozneje kot veliko bolj prestižna [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]]. Trasa je običajno dolga ca. 45 km, ravna, valovita ali bolj redko gorska. Kolesarji štartajo vsak posebej z dveminutnim intervalom, od najslabšega do najboljšega. Zmagovalec tako kot na cestni dirki eno leto nosi mavrično majico (z štoparico) na vseh kronometrih. Največ, po štiri naslove svetovnega prvaka imata švicar [[Fabian Cancellara]] (2006, 2007, 2009 in 2010) in nemški kolesar [[Tony Martin]] (2011, 2012, 2013, 2016), oba pa imata tudi največ medalj, vsak po sedem. Avstralec [[Michael Rogers]] in Tony Martin sta edina kolesarja doslej z tremi zaporednimi naslovi. Britanec [[Bradley Wiggins]] je doslej nastarejši svetovni prvak v kronometru, saj je zmagal pri 34 letih in 149 dneh starosti. Najmlajši svetovni prvak pa je [[Remco Evenepoel]], ki je zmagal pri 23 letih in 198 dneh.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/road/news/article/uci-road-world-championships-the-magical-rainbow-jersey/ |title=UCI Road World Championships – The magical rainbow jersey |publisher=Union Cycliste Internationale (UCI) |date=9. september 2015 |access-date=17 January 2016 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/News/17/41/04/UCI-ROAD-EN-ok-low_Neutral.pdf |title=UCI Road World Championships – Information for Organisers |publisher=Union Cycliste Internationale (UCI) |access-date=17. januar 2016 |page=8 }}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nbcsports.com/olympics/news/remco-evenepoel-time-trial-world-championships-cycling |title=Remco Evenepoel makes history with time trial world title, triple crown |publisher=NBC Sports |date=11 August 2023 |access-date=12 August 2023 }}</ref> [[Michael Rich]] je bil kar trikrat drugi in je nauspešnejši kolesar na kronometrih med tistimi, ki niso nikoli zmagali, skupaj ima štiri medalje. Cancellara ima največ tretjih mest, skupno tri. Nemški kolesarji pa so najuspešnejši z sedmimi zlatimi medaljami; švicarski in avstralski kolesarji pa imajo po pet naslovov. == Zgodovina == Pred letom 1994, ko še ni bilo svetovnih prvenstev v tej disciplini je veljajo, da so bili kolesarji, ki so odlično nastopali na kronometerskih etapah vseh treh tritedenskih dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], proglašeni za najboljše na svetu. Prvo prvenstvo v italijanskem [[Agrigento]], je osvojil Britanec [[Chris Boardman]]. == Dobitniki medalj == === Vožnja na čas (kronometer) === {| class="wikitable sortable" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Kraj ! scope="col" | Leto ! scope="col" style="background:gold; width:178px;"| Zlato ! scope="col" style="background:silver; width:178px;"| Srebro ! scope="col" style="background:#c96; width:178px;"| Bron |- | bgcolor=#E8E8E8 width=146px|{{ikonazastave|ITA}} [[Agrigento]] | align=center|1994 | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Chiurato]] | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|COL}} [[Duitama]] | align=center|1995 | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] | {{ikonazastave|GER}} [[Uwe Peschel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Lugano]] | align=center|1996 | {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[San Sebastián]] | align=center|1997 | {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] | align=center|1998 | {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Verona]] | align=center|1999 | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Michael Andersson]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Plouay]] | align=center|2000 | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|POR}} [[Lizbona]] | align=center|2001 | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] | {{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] | {{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Zolder]] | align=center|2002 | {{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|CAN}} [[Hamilton]] | align=center|2003 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|GER}} [[Uwe Peschel]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Verona]] | align=center|2004 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[Madrid]] | align=center|2005 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Iván Gutiérrez]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUT}} [[Salzburg]] | align=center|2006 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|USA}} [[David Zabriskie]] | {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] | align=center|2007 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]] | {{ikonazastave|NED}} [[Stef Clement]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Varese]] | align=center|2008 | {{ikonazastave|GER}} [[Bert Grabsch]] | {{ikonazastave|CAN}} [[Svein Tuft]] | {{ikonazastave|USA}} [[David Zabriskie]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Medriso]] | align=center|2009 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Gustav Larsson]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUS}} [[Geelong]] | align=center|2010 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|DEN}} [[København]] | align=center|2011 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] | align=center|2012 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|USA}} [[Taylor Phinney]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Firence]] | align=center|2013 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[Ponferrada]] | align=center|2014 | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|USA}} [[Richmond, Virginija|Richmond]] | align=center|2015 | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Malori]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Jérôme Coppel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|QAT}} [[Doha]] | align=center|2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Jonathan Castroviejo]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NOR}} [[Bergen]] | align=center|2017 | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] | align=center|2018 | {{ikonazastave|AUS}} [[Rohan Dennis]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Campenaerts]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GBR}} [[Yorkshire]] | align=center|2019 | {{ikonazastave|AUS}} [[Rohan Dennis]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Imola]] | align=center|2020 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Flandrija]] | align=center|2021 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUS}} [[Wollongong]] | align=center|2022 | {{ikonazastave|NOR}} [[Tobias Foss]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]] | align=center|2023 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Joshua Tarling]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] | align=center|2024 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Edoardo Affini]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|RWA}} [[Kigali]] | align=center|2025 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Jay Vine]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ilan Van Wilder]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|CAN}} [[Montreal]] | align=center|2026 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]] |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align: center" !scope=col|Uvr. !scope=col width=105px|Kolesar !scope=col style="background-color: gold"|Zlato !scope=col style="background-color: silver"|Srebro !scope=col style="background-color: #cc9966"|Bron !scope=col|Skupaj |- |style="text-align:center"| 1 !scope=row align=left| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} | 4 | 1 | 2 | '''7''' |- |style="text-align:center"| !scope=row align=left| {{flagicon|GER}} {{sortname|Tony|Martin|Tony Martin (kolesar)}} | 4 | 1 | 2 | '''7''' |- | style="text-align:center"| 2 !scope=row align=left| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Fabian|Cancellara}} | 4 | 0 | 3 | '''7''' |- |style="text-align:center"| 4 !scope=row align=left| {{flagicon|AUS}} {{sortname|Michael|Rogers|Michael Rogers (kolesar)}} | 3 | 0 | 0 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 5 !scope=row align=left| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Filippo|Ganna}} | 2 | 2 | 1 | '''5''' |- |style="text-align:center" | 6 !scope=row align=left| {{flagicon|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} | 2 | 0 | 1 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 7 !scope=row align=left| {{flagicon|AUS}} {{sortname|Rohan|Dennis}} | 2 | 0 | 0 | '''2''' |- |style="text-align:center"| 8 !scope=row align=left| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Bradley|Wiggins}} | 1 | 2 | 0 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 9 !scope=row align=left| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Boardman}} | 1 | 1 | 2 | '''4''' |- |style="text-align:center" rowspan=3| 10 !scope=row align=left| {{flagicon|UKR}} {{sortname|Sergij|Gončar}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{flagicon|BLR}} {{sortname|Vasil|Kirjienka}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{flagicon|NED}} {{sortname|Tom|Dumoulin}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- | colspan=5 align=left|...................... |-align=center | | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | — | '''1''' | — | '''1''' |} ===Medalje po državah=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="text-align:center" !scope=col|Uvr. !scope=col|Država !scope=col style="background-color: gold" |Zlato !scope=col style="background-color: silver" |Srebro !scope=col style="background-color: #cc9966"|Bron !scope=col|Skupaj |- |style="text-align:center"| 1 !scope=row align=left| {{flagu|Germany}} | 7 | 5 | 5 | '''17''' |- |style="text-align:center"| 2 !scope=row align=left| {{flagu|Switzerland}} | 5 | 1 | 5 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 3 !scope=row align=left| {{flagu|Australia}} | 5 | 1 | 0 | '''6''' |- |style="text-align:center"| 4 !scope=row align=left| {{flagu|Belgium}} | 4 | 3 | 4 | '''10''' |- |style="text-align:center"| 5 !scope=row align=left| {{flagu|Great Britain}} | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 6 !scope=row align=left| {{flagu|Spain}} | 2 | 3 | 2 | '''7''' |- |style="text-align:center"| 7 ! scope="row" align="left" | {{flagu|Italy}} | 2 | 4 | 2 | '''8''' |- |style="text-align:center"| 8 !scope=row align=left| {{flagu|Netherlands}} | 1 | 1 | 2 | '''4''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|9 !scope=row align=left| {{BLR}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{UKR}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|11 !scope=row align=left| {{COL}} | 1 | 0 | 1 | '''2''' |- !scope=row align=left| {{flagu|France}} | 1 | 0 | 1 | '''2''' |- | 12 ! scope="row" align="left" | {{NOR}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- | style="text-align:center" | 14 ! scope="row" align="left" | {{flagu|United States}} | 0 | 2 | 1 | '''3''' |- | style="text-align:center" | 15 ! scope="row" align="left" | {{flagu|Sweden}} | 0 | 2 | 0 | '''2''' |- |16 !scope=row align=left| {{HUN}} | 0 | 1 | 1 | '''2''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|17 !scope=row align=left| {{flagu|Canada}} | 0 | 1 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"| '''{{SLO}}''' | 0 | 1 | 0 | '''1''' |- |style="text-align:center"| 19 !scope=row align=left| {{KAZ}} | 0 | 0 | 2 | '''2''' |} == Sklici == {{sklici}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v cestnem kolesarstvu]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1994]] plqubsco3rlknstqxb2v2qfsl7zu4rb 6753279 6753270 2026-09-20T19:35:47Z Sportomanokin 14776 6753279 wikitext text/x-wiki {{For|cestno dirko (SP)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)}} {{Infobox cycling race | name = Svetovno prvenstvo v kronometru | current_event = | image = [[Image:Jersey rainbow chrono.svg|185px]] | image_caption = | date = konec septembra | region = | english = | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = | type = enodnevna dirka | organiser = [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]] | director = | first = {{start date|1994}} | number = 33 | final = | firstwinner = {{flagicon|GBR}} [[Chris Boardman]] | mostwins = '''''vsak po 4 zmage:'''''<br>{{plainlist| * {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] * {{flagicon|GER}} [[Tony Martin (cyclist)|Tony Martin]] * {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]] }} | mostrecent = {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]] }} '''UCI Svetovno prvenstvo v vožnji na čas oz. kronometru''' v kategoriji Elite, velja za enodnevno profesionalno kolesarsko dirko, ki jo prirejajo vsako leto konec sezone šele od leta 1994, kar je precej pozneje kot veliko bolj prestižna [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]]. Trasa je običajno dolga ca. 45 km, ravna, valovita ali bolj redko gorska. Kolesarji štartajo vsak posebej z dveminutnim intervalom, od najslabšega do najboljšega. Zmagovalec tako kot na cestni dirki eno leto nosi mavrično majico (z štoparico) na vseh kronometrih. Največ, po štiri naslove svetovnega prvaka imajo švicar [[Fabian Cancellara]] (2006, 2007, 2009 in 2010) in nemški kolesar [[Tony Martin]] (2011, 2012, 2013, 2016) ter [[Remco Evenepoel]] (2023, 2024, 2025, 2026); vsi trije imajo tudi največ medalj, vsak po 7. Evenepoel pa ima tudi rekordne 4 zaporedne zmage. Avstralec [[Michael Rogers]] in Tony Martin sta edina kolesarja doslej z tremi zaporednimi naslovi. Britanec [[Bradley Wiggins]] je doslej nastarejši svetovni prvak v kronometru, saj je zmagal pri 34 letih in 149 dneh starosti. Najmlajši svetovni prvak pa je [[Remco Evenepoel]], ki je zmagal pri 23 letih in 198 dneh.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/road/news/article/uci-road-world-championships-the-magical-rainbow-jersey/ |title=UCI Road World Championships – The magical rainbow jersey |publisher=Union Cycliste Internationale (UCI) |date=9. september 2015 |access-date=17 January 2016 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/News/17/41/04/UCI-ROAD-EN-ok-low_Neutral.pdf |title=UCI Road World Championships – Information for Organisers |publisher=Union Cycliste Internationale (UCI) |access-date=17. januar 2016 |page=8 }}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nbcsports.com/olympics/news/remco-evenepoel-time-trial-world-championships-cycling |title=Remco Evenepoel makes history with time trial world title, triple crown |publisher=NBC Sports |date=11 August 2023 |access-date=12 August 2023 }}</ref> [[Michael Rich]] je bil kar trikrat drugi in je nauspešnejši kolesar na kronometrih med tistimi, ki niso nikoli zmagali, skupaj ima štiri medalje. Cancellara ima največ tretjih mest, skupno tri. Nemški kolesarji pa so najuspešnejši z sedmimi zlatimi medaljami; švicarski in avstralski kolesarji pa imajo po pet naslovov. == Zgodovina == Pred letom 1994, ko ni bilo svetovnih prvenstev v tej disciplini, je veljalo, da so bili kolesarji, ki so odlično nastopali na kronometerskih etapah vseh treh [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk, proglašeni za najboljše na svetu. Prvo organizirano prvenstvo v italijanskem [[Agrigento]] je osvojil britanski kolesar [[Chris Boardman]]. == Dobitniki medalj == === Vožnja na čas (kronometer) === {| class="wikitable sortable" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Kraj ! scope="col" | Leto ! scope="col" style="background:gold; width:178px;"| Zlato ! scope="col" style="background:silver; width:178px;"| Srebro ! scope="col" style="background:#c96; width:178px;"| Bron |- | bgcolor=#E8E8E8 width=146px|{{ikonazastave|ITA}} [[Agrigento]] | align=center|1994 | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Chiurato]] | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|COL}} [[Duitama]] | align=center|1995 | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] | {{ikonazastave|GER}} [[Uwe Peschel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Lugano]] | align=center|1996 | {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[San Sebastián]] | align=center|1997 | {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] | align=center|1998 | {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Verona]] | align=center|1999 | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Michael Andersson]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Plouay]] | align=center|2000 | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|POR}} [[Lizbona]] | align=center|2001 | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] | {{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] | {{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Zolder]] | align=center|2002 | {{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|CAN}} [[Hamilton]] | align=center|2003 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|GER}} [[Uwe Peschel]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Verona]] | align=center|2004 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[Madrid]] | align=center|2005 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Iván Gutiérrez]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUT}} [[Salzburg]] | align=center|2006 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|USA}} [[David Zabriskie]] | {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] | align=center|2007 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]] | {{ikonazastave|NED}} [[Stef Clement]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Varese]] | align=center|2008 | {{ikonazastave|GER}} [[Bert Grabsch]] | {{ikonazastave|CAN}} [[Svein Tuft]] | {{ikonazastave|USA}} [[David Zabriskie]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Medriso]] | align=center|2009 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Gustav Larsson]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUS}} [[Geelong]] | align=center|2010 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|DEN}} [[København]] | align=center|2011 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] | align=center|2012 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|USA}} [[Taylor Phinney]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Firence]] | align=center|2013 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[Ponferrada]] | align=center|2014 | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|USA}} [[Richmond, Virginija|Richmond]] | align=center|2015 | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Malori]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Jérôme Coppel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|QAT}} [[Doha]] | align=center|2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Jonathan Castroviejo]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NOR}} [[Bergen]] | align=center|2017 | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] | align=center|2018 | {{ikonazastave|AUS}} [[Rohan Dennis]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Campenaerts]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GBR}} [[Yorkshire]] | align=center|2019 | {{ikonazastave|AUS}} [[Rohan Dennis]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Imola]] | align=center|2020 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Flandrija]] | align=center|2021 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUS}} [[Wollongong]] | align=center|2022 | {{ikonazastave|NOR}} [[Tobias Foss]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]] | align=center|2023 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Joshua Tarling]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] | align=center|2024 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Edoardo Affini]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|RWA}} [[Kigali]] | align=center|2025 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Jay Vine]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ilan Van Wilder]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|CAN}} [[Montreal]] | align=center|2026 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]] |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align: center" !scope=col|Uvr. !scope=col width=105px|Kolesar !scope=col style="background-color: gold"|Zlato !scope=col style="background-color: silver"|Srebro !scope=col style="background-color: #cc9966"|Bron !scope=col|Skupaj |- |style="text-align:center"| 1 !scope=row align=left| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} | 4 | 1 | 2 | '''7''' |- |style="text-align:center"| !scope=row align=left| {{flagicon|GER}} {{sortname|Tony|Martin|Tony Martin (kolesar)}} | 4 | 1 | 2 | '''7''' |- | style="text-align:center"| 2 !scope=row align=left| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Fabian|Cancellara}} | 4 | 0 | 3 | '''7''' |- |style="text-align:center"| 4 !scope=row align=left| {{flagicon|AUS}} {{sortname|Michael|Rogers|Michael Rogers (kolesar)}} | 3 | 0 | 0 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 5 !scope=row align=left| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Filippo|Ganna}} | 2 | 2 | 1 | '''5''' |- |style="text-align:center" | 6 !scope=row align=left| {{flagicon|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} | 2 | 0 | 1 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 7 !scope=row align=left| {{flagicon|AUS}} {{sortname|Rohan|Dennis}} | 2 | 0 | 0 | '''2''' |- |style="text-align:center"| 8 !scope=row align=left| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Bradley|Wiggins}} | 1 | 2 | 0 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 9 !scope=row align=left| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Boardman}} | 1 | 1 | 2 | '''4''' |- |style="text-align:center" rowspan=3| 10 !scope=row align=left| {{flagicon|UKR}} {{sortname|Sergij|Gončar}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{flagicon|BLR}} {{sortname|Vasil|Kirjienka}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{flagicon|NED}} {{sortname|Tom|Dumoulin}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- | colspan=5 align=left|...................... |-align=center | | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | — | '''1''' | — | '''1''' |} ===Medalje po državah=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="text-align:center" !scope=col|Uvr. !scope=col|Država !scope=col style="background-color: gold" |Zlato !scope=col style="background-color: silver" |Srebro !scope=col style="background-color: #cc9966"|Bron !scope=col|Skupaj |- |style="text-align:center"| 1 !scope=row align=left| {{flagu|Germany}} | 7 | 5 | 5 | '''17''' |- |style="text-align:center"| 2 !scope=row align=left| {{flagu|Switzerland}} | 5 | 1 | 5 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 3 !scope=row align=left| {{flagu|Australia}} | 5 | 1 | 0 | '''6''' |- |style="text-align:center"| 4 !scope=row align=left| {{flagu|Belgium}} | 4 | 3 | 4 | '''10''' |- |style="text-align:center"| 5 !scope=row align=left| {{flagu|Great Britain}} | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 6 !scope=row align=left| {{flagu|Spain}} | 2 | 3 | 2 | '''7''' |- |style="text-align:center"| 7 ! scope="row" align="left" | {{flagu|Italy}} | 2 | 4 | 2 | '''8''' |- |style="text-align:center"| 8 !scope=row align=left| {{flagu|Netherlands}} | 1 | 1 | 2 | '''4''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|9 !scope=row align=left| {{BLR}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{UKR}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|11 !scope=row align=left| {{COL}} | 1 | 0 | 1 | '''2''' |- !scope=row align=left| {{flagu|France}} | 1 | 0 | 1 | '''2''' |- | 12 ! scope="row" align="left" | {{NOR}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- | style="text-align:center" | 14 ! scope="row" align="left" | {{flagu|United States}} | 0 | 2 | 1 | '''3''' |- | style="text-align:center" | 15 ! scope="row" align="left" | {{flagu|Sweden}} | 0 | 2 | 0 | '''2''' |- |16 !scope=row align=left| {{HUN}} | 0 | 1 | 1 | '''2''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|17 !scope=row align=left| {{flagu|Canada}} | 0 | 1 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"| '''{{SLO}}''' | 0 | 1 | 0 | '''1''' |- |style="text-align:center"| 19 !scope=row align=left| {{KAZ}} | 0 | 0 | 2 | '''2''' |} == Sklici == {{sklici}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v cestnem kolesarstvu]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1994]] 4jgtcetcmtna0ebatg4u8qhaixj37ye 6753321 6753279 2026-09-21T06:01:20Z Sportomanokin 14776 /* Medalje po državah */ 6753321 wikitext text/x-wiki {{For|cestno dirko (SP)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)}} {{Infobox cycling race | name = Svetovno prvenstvo v kronometru | current_event = | image = [[Image:Jersey rainbow chrono.svg|185px]] | image_caption = | date = konec septembra | region = | english = | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = | type = enodnevna dirka | organiser = [[Mednarodna kolesarska zveza|UCI]] | director = | first = {{start date|1994}} | number = 33 | final = | firstwinner = {{flagicon|GBR}} [[Chris Boardman]] | mostwins = '''''vsak po 4 zmage:'''''<br>{{plainlist| * {{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] * {{flagicon|GER}} [[Tony Martin (cyclist)|Tony Martin]] * {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]] }} | mostrecent = {{flagicon|BEL}} [[Remco Evenepoel]] }} '''UCI Svetovno prvenstvo v vožnji na čas oz. kronometru''' v kategoriji Elite, velja za enodnevno profesionalno kolesarsko dirko, ki jo prirejajo vsako leto konec sezone šele od leta 1994, kar je precej pozneje kot veliko bolj prestižna [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]]. Trasa je običajno dolga ca. 45 km, ravna, valovita ali bolj redko gorska. Kolesarji štartajo vsak posebej z dveminutnim intervalom, od najslabšega do najboljšega. Zmagovalec tako kot na cestni dirki eno leto nosi mavrično majico (z štoparico) na vseh kronometrih. Največ, po štiri naslove svetovnega prvaka imajo švicar [[Fabian Cancellara]] (2006, 2007, 2009 in 2010) in nemški kolesar [[Tony Martin]] (2011, 2012, 2013, 2016) ter [[Remco Evenepoel]] (2023, 2024, 2025, 2026); vsi trije imajo tudi največ medalj, vsak po 7. Evenepoel pa ima tudi rekordne 4 zaporedne zmage. Avstralec [[Michael Rogers]] in Tony Martin sta edina kolesarja doslej z tremi zaporednimi naslovi. Britanec [[Bradley Wiggins]] je doslej nastarejši svetovni prvak v kronometru, saj je zmagal pri 34 letih in 149 dneh starosti. Najmlajši svetovni prvak pa je [[Remco Evenepoel]], ki je zmagal pri 23 letih in 198 dneh.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/road/news/article/uci-road-world-championships-the-magical-rainbow-jersey/ |title=UCI Road World Championships – The magical rainbow jersey |publisher=Union Cycliste Internationale (UCI) |date=9. september 2015 |access-date=17 January 2016 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/News/17/41/04/UCI-ROAD-EN-ok-low_Neutral.pdf |title=UCI Road World Championships – Information for Organisers |publisher=Union Cycliste Internationale (UCI) |access-date=17. januar 2016 |page=8 }}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nbcsports.com/olympics/news/remco-evenepoel-time-trial-world-championships-cycling |title=Remco Evenepoel makes history with time trial world title, triple crown |publisher=NBC Sports |date=11 August 2023 |access-date=12 August 2023 }}</ref> [[Michael Rich]] je bil kar trikrat drugi in je nauspešnejši kolesar na kronometrih med tistimi, ki niso nikoli zmagali, skupaj ima štiri medalje. Cancellara ima največ tretjih mest, skupno tri. Nemški kolesarji pa so najuspešnejši z sedmimi zlatimi medaljami; švicarski in avstralski kolesarji pa imajo po pet naslovov. == Zgodovina == Pred letom 1994, ko ni bilo svetovnih prvenstev v tej disciplini, je veljalo, da so bili kolesarji, ki so odlično nastopali na kronometerskih etapah vseh treh [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk, proglašeni za najboljše na svetu. Prvo organizirano prvenstvo v italijanskem [[Agrigento]] je osvojil britanski kolesar [[Chris Boardman]]. == Dobitniki medalj == === Vožnja na čas (kronometer) === {| class="wikitable sortable" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Kraj ! scope="col" | Leto ! scope="col" style="background:gold; width:178px;"| Zlato ! scope="col" style="background:silver; width:178px;"| Srebro ! scope="col" style="background:#c96; width:178px;"| Bron |- | bgcolor=#E8E8E8 width=146px|{{ikonazastave|ITA}} [[Agrigento]] | align=center|1994 | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Chiurato]] | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|COL}} [[Duitama]] | align=center|1995 | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] | {{ikonazastave|GER}} [[Uwe Peschel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Lugano]] | align=center|1996 | {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[San Sebastián]] | align=center|1997 | {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] | align=center|1998 | {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Verona]] | align=center|1999 | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Michael Andersson]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|FRA}} [[Plouay]] | align=center|2000 | {{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|POR}} [[Lizbona]] | align=center|2001 | {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] | {{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] | {{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Zolder]] | align=center|2002 | {{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|CAN}} [[Hamilton]] | align=center|2003 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|GER}} [[Uwe Peschel]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Verona]] | align=center|2004 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Rich]] | {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[Madrid]] | align=center|2005 | {{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Iván Gutiérrez]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUT}} [[Salzburg]] | align=center|2006 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|USA}} [[David Zabriskie]] | {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] | align=center|2007 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|HUN}} [[László Bodrogi]] | {{ikonazastave|NED}} [[Stef Clement]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Varese]] | align=center|2008 | {{ikonazastave|GER}} [[Bert Grabsch]] | {{ikonazastave|CAN}} [[Svein Tuft]] | {{ikonazastave|USA}} [[David Zabriskie]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Medriso]] | align=center|2009 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|SWE}} [[Gustav Larsson]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUS}} [[Geelong]] | align=center|2010 | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] | {{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|DEN}} [[København]] | align=center|2011 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NED}} [[Valkenburg aan de Geul|Valkenburg]] | align=center|2012 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|USA}} [[Taylor Phinney]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Firence]] | align=center|2013 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ESP}} [[Ponferrada]] | align=center|2014 | {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|USA}} [[Richmond, Virginija|Richmond]] | align=center|2015 | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Adriano Malori]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Jérôme Coppel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|QAT}} [[Doha]] | align=center|2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Tony Martin]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Vasil Kirjienka]] | {{ikonazastave|ESP}} [[Jonathan Castroviejo]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|NOR}} [[Bergen]] | align=center|2017 | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUT}} [[Innsbruck]] | align=center|2018 | {{ikonazastave|AUS}} [[Rohan Dennis]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Campenaerts]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|GBR}} [[Yorkshire]] | align=center|2019 | {{ikonazastave|AUS}} [[Rohan Dennis]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|ITA}} [[Imola]] | align=center|2020 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|BEL}} [[Flandrija]] | align=center|2021 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wout van Aert]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|AUS}} [[Wollongong]] | align=center|2022 | {{ikonazastave|NOR}} [[Tobias Foss]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Stefan Küng]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SCO}} [[Glasgow]] | align=center|2023 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Joshua Tarling]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] | align=center|2024 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Edoardo Affini]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|RWA}} [[Kigali]] | align=center|2025 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Jay Vine]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ilan Van Wilder]] |- | bgcolor=#E8E8E8|{{ikonazastave|CAN}} [[Montreal]] | align=center|2026 | {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Ganna]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Paul Seixas]] |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align: center" !scope=col|Uvr. !scope=col width=105px|Kolesar !scope=col style="background-color: gold"|Zlato !scope=col style="background-color: silver"|Srebro !scope=col style="background-color: #cc9966"|Bron !scope=col|Skupaj |- |style="text-align:center"| 1 !scope=row align=left| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} | 4 | 1 | 2 | '''7''' |- |style="text-align:center"| !scope=row align=left| {{flagicon|GER}} {{sortname|Tony|Martin|Tony Martin (kolesar)}} | 4 | 1 | 2 | '''7''' |- | style="text-align:center"| 2 !scope=row align=left| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Fabian|Cancellara}} | 4 | 0 | 3 | '''7''' |- |style="text-align:center"| 4 !scope=row align=left| {{flagicon|AUS}} {{sortname|Michael|Rogers|Michael Rogers (kolesar)}} | 3 | 0 | 0 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 5 !scope=row align=left| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Filippo|Ganna}} | 2 | 2 | 1 | '''5''' |- |style="text-align:center" | 6 !scope=row align=left| {{flagicon|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} | 2 | 0 | 1 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 7 !scope=row align=left| {{flagicon|AUS}} {{sortname|Rohan|Dennis}} | 2 | 0 | 0 | '''2''' |- |style="text-align:center"| 8 !scope=row align=left| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Bradley|Wiggins}} | 1 | 2 | 0 | '''3''' |- |style="text-align:center"| 9 !scope=row align=left| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Boardman}} | 1 | 1 | 2 | '''4''' |- |style="text-align:center" rowspan=3| 10 !scope=row align=left| {{flagicon|UKR}} {{sortname|Sergij|Gončar}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{flagicon|BLR}} {{sortname|Vasil|Kirjienka}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{flagicon|NED}} {{sortname|Tom|Dumoulin}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- | colspan=5 align=left|...................... |-align=center | | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | — | '''1''' | — | '''1''' |} ===Medalje po državah=== {| class="wikitable plainrowheaders sortable" style="text-align:center" !scope=col|Uvr. !scope=col|Država !scope=col style="background-color: gold" |Zlato !scope=col style="background-color: silver" |Srebro !scope=col style="background-color: #cc9966"|Bron !scope=col|Skupaj |- |style="text-align:center"| 1 !scope=row align=left| {{flagu|Germany}} | 7 | 5 | 5 | '''17''' |- |style="text-align:center"| 2 !scope=row align=left| {{flagu|Switzerland}} | 5 | 1 | 5 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 3 !scope=row align=left| {{flagu|Australia}} | 5 | 1 | 0 | '''6''' |- |style="text-align:center"| 4 !scope=row align=left| {{flagu|Belgium}} | 4 | 3 | 4 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 5 !scope=row align=left| {{flagu|Great Britain}} | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- |style="text-align:center"| 6 !scope=row align=left| {{flagu|Spain}} | 2 | 3 | 2 | '''7''' |- |style="text-align:center"| 7 ! scope="row" align="left" | {{flagu|Italy}} | 2 | 4 | 2 | '''8''' |- |style="text-align:center"| 8 !scope=row align=left| {{flagu|Netherlands}} | 1 | 1 | 2 | '''4''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|9 !scope=row align=left| {{BLR}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left| {{UKR}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|11 !scope=row align=left| {{COL}} | 1 | 0 | 1 | '''2''' |- !scope=row align=left| {{flagu|France}} | 1 | 0 | 1 | '''2''' |- | 12 ! scope="row" align="left" | {{NOR}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- | style="text-align:center" | 14 ! scope="row" align="left" | {{flagu|United States}} | 0 | 2 | 1 | '''3''' |- | style="text-align:center" | 15 ! scope="row" align="left" | {{flagu|Sweden}} | 0 | 2 | 0 | '''2''' |- |16 !scope=row align=left| {{HUN}} | 0 | 1 | 1 | '''2''' |- |style="text-align:center" rowspan=2|17 !scope=row align=left| {{flagu|Canada}} | 0 | 1 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"| '''{{SLO}}''' | 0 | 1 | 0 | '''1''' |- |style="text-align:center"| 19 !scope=row align=left| {{KAZ}} | 0 | 0 | 2 | '''2''' |} == Sklici == {{sklici}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - kronometer}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v cestnem kolesarstvu]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1994]] e7u1fn82lejpr6uzuonuls6b6ie84b9 Galicija (Koroška) 0 568424 6753307 6315865 2026-09-21T01:27:29Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Galicija, Velikovec]] 6753307 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Galicija, Velikovec]] g6wmmtglqv5ckj0vs5cvxof1px370ei Andrijana Boškoska 0 569500 6753114 6691979 2026-09-20T12:17:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753114 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrijana Boškoska''', [[Makedonci|makedonsko]]-[[Slovenci|slovenska]] [[igralka]], * [[7. september]] [[1979]], [[Prilep]]. Andrijana Boškoska se je rodila leta 1979 v makedonskem [[Prilep]]u. Diplomirala je leta 2002 na igralski akademiji v Skopju.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Andrijana_Bo%C5%A1koska|title=Andrijana Boškoska|accessdate=2. 11. 2024|website=Sigledal.org}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Igrala je v številnih makedonskih gledališčih. Leta 2002 se je zaradi ljubezni preselila v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://european-actors.com/talents/andrijana-boskoska/|title=|accessdate=2. 11. 2024|website=Andrijana Boškoska}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Andrijana Boškoska je samozaposlena v kulturi (uprizoritvene umetnosti), obenem pa filmska (''[[Psi brezčasja]]'', ''[[Šiška Deluxe]]'', ''Zbudi me''), gledališka (Ondina, Beraška opera, Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa, Zgodbe iz Dunajskega gozda, Šest oseb išče avtorja) in televizijska (Lepo je biti sosed, Usodno vino, Reka ljubezni, Sekirca v med) igralka.<ref>{{navedi splet |url= https://mojefinance.finance.si/slovenske-knjizevne-klasike-za-vse-ki-bi-radi-gasili-slabo-vest-zaradi-skromnega-branja-v-srednjesolskih-letih/a/9023304?_gl=1*1mb7jg9*_gcl_au*MjA4ODEyMTEwNS4xNzIyODUxNzk2|title=Slovenske književne klasike za vse, ki bi radi gasili slabo vest zaradi skromnega branja v srednješolskih letih |accessdate=2024-05-16 |date=2024-05-16 |work=Finance }}</ref> Je tudi pobudnica dobrodelnih projektov za zbiranje pomoči ob naravnih nesrečah in aktivistka za pravice živali.<ref name=":0" /> == Televizijske serije == * ''Neznata prasina na zaboravot'' (2003) - kot Kate * ''[[Lepo je biti sosed]]'' (2010) - v epizodi Bioenergija * ''[[Usodno vino]]'' * ''[[Reka ljubezni]]'' * ''[[Sekirca v med]]'' * ''Pošast za železno zaveso'' (2026) == Filmi == * ''Gluzd vo vremeto'' (2001) * ''Volci'' (2003) * ''[[Psi brezčasja]]'' (2015) * ''Šiška Deluxe'' (2015) * ''Zbudi me'' (2022) * ''Praslovan'' (2024) * ''Potovanje'' (2025) * ''Slepe miši'' (2026) == Gledališke predstave == * ''Timon Atenski'', SNGNG, 2013 - spremljevalka senatorjev * ''Čarovnik iz Oza'', SNGNG, 2014 - kot teta Ema; Cmokec * ''Zmaj'', SNGNG, 2014 - druga Elzina prijateljica * ''Krvava gora'', SNGNG, 2015 * ''Lepa Vida'', SNGNG, 2015 - kot njena mati * ''Ondina'', SNGNG, 2016 - kot Ondini * ''Beraška opera'', SNGNG, 2017 - kot Dolly, prostitutka * ''Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa'', SNGNG, 2019 - kot gospa Shears; gospa Gascoyne; druge vloge in glasovi * ''Zgodbe iz Dunajskega gozda'', SNGNG, 2019 - kot Milostljiva gospa; Emma * ''Šest oseb išče avtorja'', SNGNG, 2020 - kot druga igralka * ''Mali princ'', GK, 2022 - kot Vrtnica; Domišljavec * ''Sumljiva oseba'', GK, 2022 - kot Marica, njuna hči * ''Mnogo hrupa za nič'', SNGNG, 2024 - kot sestra Frančiška * ''Zajček in ptica'', 2025 * ''Zgodba iz potovalke'', 2025 === Ostalo delo v gledališču === * ''Gozd'', SNGNG, 2013 - asistentka režiserja == Glasbeni videospoti == Leta 2001 je nastopila v videospotu za pesem Ako denot mi e nok priznane makedonske kantavtorice Kaliopi. Videospot je režiral gledališki režiser Aleksandar Popovski. == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Boškoska, Andrijana}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Makedonski Slovenci]] cj6omjzwslm613woj96ofwc04f8h6j8 Wikipedija:Predlogi za brisanje/Številke 411vm 4 572663 6753170 6749737 2026-09-20T13:46:06Z Upwinxp 126544 zaklj. 6753170 wikitext text/x-wiki ===[[:411vm 1]]–[[:411vm 63]]=== {{Strnljivi seznam |title=Seznam (razširi →) |:{{la|411vm 1}} |:{{la|411vm 2}} |:{{la|411vm 3}} |:{{la|411vm 4}} |:{{la|411vm 5}} |:{{la|411vm 6}} |:{{la|411vm 7}} |:{{la|411vm 8}} |:{{la|411vm 9}} |:{{la|411vm 10}} |:{{la|411vm 11}} |:{{la|411vm 12}} |:{{la|411vm 13}} |:{{la|411vm 14}} |:{{la|411vm 15}} |:{{la|411vm 16}} |:{{la|411vm 17}} |:{{la|411vm 18}} |:{{la|411vm 19}} |:{{la|411vm 20}} |:{{la|411vm 21}} |:{{la|411vm 22}} |:{{la|411vm 23}} |:{{la|411vm 24}} |:{{la|411vm 25}} |:{{la|411vm 26}} |:{{la|411vm 27}} |:{{la|411vm 28}} |:{{la|411vm 29}} |:{{la|411vm 30}} |:{{la|411vm 31}} |:{{la|411vm 32}} |:{{la|411vm 33}} |:{{la|411vm 34}} |:{{la|411vm 35}} |:{{la|411vm 36}} |:{{la|411vm 37}} |:{{la|411vm 38}} |:{{la|411vm 39}} |:{{la|411vm 40}} |:{{la|411vm 41}} |:{{la|411vm 42}} |:{{la|411vm 43}} |:{{la|411vm 44}} |:{{la|411vm 63}} }} Po mojem mnenju [[Wikipedija:Odmevnost|nepomembnost]] in prevelika razdrobljenost. Morda pa mi samo tematika ni blizu, navsezadnje imamo veliko člankov npr. o glasbenih albumih, ki so podobno oblikovani in podobno dolgi. Prosim za mišljenje ostalih. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:26, 29. december 2024 (CET) :{{za}} Še dobro, da avtor ni napisal tudi WP Člankov za vse rubrike in v reviji objavljene članke. Morda bi lahko naredili selekcijo najpomembnejših/najodmevnejših objav v članku o reviji, a niti ne vem, kje bi za tako statistiko pogledal (zaradi nišnosti področja). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 12:33, 6. januar 2025 (CET) :{{komentar}} Gotovo ne zadostuje [[WP:ODM]]. Sem že razmišljal o tej seriji, pa se mi ni dalo ukvarjati z njo, tako da hvala za iniciativo. Podatke bi lahko združili v tabelo v članku [[411 video revija]] (to je mmg treba preimenovati, ker naslovov publikacij ne prevajamo sami. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 13:24, 6. januar 2025 (CET) ::Za združevanje. [[Uporabnik:Simmunwon|Simmunwon]] ([[Uporabniški pogovor:Simmunwon|pogovor]]) 22:54, 14. februar 2025 (CET) Sem se lotil združevanja, bo pa glede na količino trajalo nekaj dni. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:54, 12. september 2026 (CEST) Članki o številkah preusmerjeni na (preimenovan) krovni članek, navigacijska predloga {{tl|411vm}} pa izbrisana. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:45, 20. september 2026 (CEST) cdfm2i13a6au3flo0isbahikp4lgm2s Gallizien 0 580456 6753308 6408335 2026-09-21T01:27:34Z Xqbot 32282 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Galicija, Velikovec]] 6753308 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Galicija, Velikovec]] g6wmmtglqv5ckj0vs5cvxof1px370ei Alternativa za Nemčijo 0 585149 6753103 6751120 2026-09-20T12:06:50Z Mnogoterost 140263 Zunanja in obrambna politika - posodobitev 6753103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Alternativa za Nemčijo | native_name = Alternative für Deutschland | native_name_lang = de | split = od [[Krščansko demokratska unija Nemčije|Krščansko demokratske unije Nemčije]]<ref>{{navedi novice |last=Lachmann |first=Günther |title=Euro-Politik: Enttäuschte CDU-Politiker gründen Wahlalternative |trans-title=Euro policy: Disappointed CDU politicians found electoral alternative |work=[[Die Welt]] |date=4 October 2012 |url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article109606449/Enttaeuschte-CDU-Politiker-gruenden-Wahlalternative.html |language=de |access-date=6 May 2024 |archive-date=6 May 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240506144800/https://www.welt.de/politik/deutschland/article109606449/Enttaeuschte-CDU-Politiker-gruenden-Wahlalternative.html |url-status=live}}</ref> | logo = AfD Logo 2021.svg | logo_size = 150 | colorcode = {{Political party data|color}} | abbreviation = AfD | leader1_title = vodstvo | leader1_name = {{plainlist| * [[Tino Chrupalla]] * [[Alice Weidel]] }} | leader2_title = namestniki | leader2_name = {{plainlist| * [[Stephan Brandner]] * [[Peter Boehringer]] * [[Kay Gottschalk]] }} | leader3_title = vodstvo parlamenta | leader3_name = {{plainlist| * Tino Chrupalla * Alice Weidel }} | leader4_title = častni predsednik | leader4_name = [[Alexander Gauland]] | founders = Alexander Gauland<br>[[Bernd Lucke]]<br>[[Konrad Adam]] | foundation = {{start date and age|2013|2|6|df=yes}} | headquarters = Schillstraße 9 10785 [[Berlin]] | membership_year = 2024 | membership = {{increase}} 46,881 | think_tank = ''[[Desiderius-Erasmus-Stiftung]]'' | ideology = Desni populizem<br>Nacionalni konzervativizem<br>Evroskepticizem<!-- Consensus regarding the ideology and political position has been reached on the talk page, do not change without further discussion --> | position = [[skrajna desnica|Skrajna desnica]]{{cref|A}} | european = [[Evropa suverenih narodov]] (since 2024){{ref|gStranka je bila dotlej v koaliciji z [[Alliance for Direct Democracy in Europe|Združenjem za neposredno demokracijo v Evropi ]] (2016–2017) in [[Identity and Democracy Party|Stranko identiteta in demokracija]] (2023–2024).}} | europarl = Skupina evropskih suverenih narodov (od 2024) | slogan = ''Zeit für Deutschland.''<br>('Čas za Nemčijo.') | colours = {{color box|{{party color|Alternativa za Nemčijo}}|border=silver}} [[Modra|svetlo modra]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see https://www.wikidata.org/wiki/Q6721203 --> | seats1_title = [[Bundestag]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = Zvezni parlamenti | seats2 = {{composition bar|286|1884|hex={{party color|Alternative for Germany}}}} | seats3_title = [[Evropski parlament]] | seats3 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | website = {{Political party data|website}} | country = Nemčija }} '''Alternativa za Nemčijo''' ([[kratica]] '''AfD''') je populistična, [[Politična desnica|desna]] [[politična stranka]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po ustanovitvi leta 2013 je na zveznih volitvah istega leta za las zgrešila vstop v parlament. Na evropskih volitvah leta 2014 se je AfD prvič uspela uvrstiti v nadregionalni [[Evropski parlament]]. Zatem je prišla v vse nemške deželne parlamente in po [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah leta 2017]] kot tretja najmočnejša stranka v 19. zvezni parlament. Po zveznih volitvah leta 2025 je druga najmočnejša sila v Bundestagu. Do sodelovanja v vladi ni prišlo ne na deželni ne na zvezni ravni. [[Slika:Alice Weidel et Tino Chrupalla.png|240px|sličica|Alice Weidel in Tino Chrupalla]] AfD je bila ustanovljena leta 2013 kot [[Evroskepticizem|evroskeptična]], ekonomsko in nacionalno liberalna stranka. Danes zastopa stališča nacionalnega konzervativizma in etničnega nacionalizma ter neoliberalizma. Stranka zagovarja strogo migracijsko politiko in zavzema tudi ekstremna stališča do migracijske politike, kot je na primer projekt remigracije. AfD je edina stranka v nemškem Bundestagu, ki [[Zanikanje podnebnih sprememb|zanika]], da so vzrok za [[globalno segrevanje]] ljudje (v nasprotju z znanstvenim soglasjem o tej temi). Po številnih notranjih bojih za oblast so stranko zapustili bolj zmerni voditelji, tako da se je stranka z leti občutno premaknila v [[Politična desnica|desno]]. Znotraj stranke AfD obstajajo različna, včasih nasprotujoča si združenja, neformalna strankarska krila in posamezna mnenja. Poleg nekaj manjših struj, kot so krščanski fundamentalisti in [[Neposredna demokracija|neposredni demokrati]], se je znotraj stranke organiziralo veliko članov, ki zastopajo [[Avtoritarnost|avtoritarna]], etnično-nacionalistična, [[Homofobija|homofobna]], antifeministična in deloma antisemitska in revizionistična stališča. Uradno razpuščeno, a še vedno aktivno ''krilo'' okoli predsednika turingijske dežele [[Björn Höcke|Björna Höckeja]] velja za zbirno točko teh desničarskih skrajnih sil znotraj stranke. Več državnih združenj in drugih delov stranke vzdržuje tudi povezave z novimi desničarskimi skupinami, kot je desničarsko skrajno Identitarno gibanje. Za ta skrajno desni del stranke velja, da več ne temelji na svobodni in demokratični ureditvi Nemčije. Od leta 2018 dalje pristojni državni organi zaradi varstva ustave spremljajo posamezna deželna združenja AfD. [[Zvezni urad za zaščito ustave|Zvezni urad za varstvo ustave]] (BfV) zvezno stranko¸AfD od začetka leta 2021 dalje uvšča med domnevna desničarsko ekstremistična združenja. AfD je vložila tožbo zoper ta odlok; vsa upravna sodišča, ki so obravnavala zadevo, so tožbo doslej zavrnila. V začetku maja 2025 je BfV celotno stranko uvrstil med "potrjena desničarsko ekstremistična združenja", nekaj dni pozneje pa je v okviru sporazuma o mirovanju to uvrstitev po nujni vlogi in za čas do odločitve o vlogi začasno prekinil. == Profil == Na ustanovni konferenci stranke 14. aprila 2013 je AfD sprejela svoj prvi volilni program. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.abgeordnetenwatch.de/sites/default/files/election-program-files/afd_1.pdf|titel=Alternative für Deutschland: Wahlprogramm – Parteitagsbeschluss vom 14.04.2013|werk=abgeordnetenwatch.de|zugriff=2023-05-11|format=PDF}}</ref> Leta 2014 so sledile politične smernice, kasneje strateški dokumenti in resolucije – med drugim o zaostritvi azilne zakonodaje, <ref name="SZ Programm 2016"/> o evru in imigracijski politiki, o islamizmu in o [[Orožno pravo|zakonih o orožju]]. <ref>{{Internetquelle|autor=Gerhard Schröder|url=https://www.deutschlandradiokultur.de/neues-strategiepapier-die-afd-schwenkt-nach-rechts.2165.de.html?dram:article_id=309465|titel=Neues Strategiepapier – Die AfD schwenkt nach rechts|werk=[[Deutschlandradio]]|datum=2015-01-22|zugriff=2015-07-07}}</ref> V začetku maja 2016 je AfD na strankarski konferenci v Stuttgartu sprejela svoj osnovni program, ki je temeljil na osnutku, razvitem v delovnih skupinah, v katerih je sodelovalo okoli 1000 članov. <ref name="auto">{{Internetquelle|autor=Kay-Alexander Scholz|url=https://www.dw.com/de/was-die-afd-wirklich-will-parteitag-soll-entscheiden/a-19217147|titel=Was die AfD wirklich will – Parteitag soll entscheiden|werk=[[Deutsche Welle]]|datum=2016-04-29|zugriff=2016-05-05}}</ref> Na konferenci stranke leta 2019 naj bi program med drugim razširili na socialno politiko. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.dnn.de/Dresden/Lokales/AfD-will-Programmparteitag-2019-in-Dresden|titel=AfD will Programmparteitag 2019 in Dresden|zugriff=2019-03-22}}</ref> Zaradi precejšnjih razlik v mnenjih – zlasti zaradi vprašanj glede pokojnin– je bil tako imenovani "kongres Socialne stranke" prestavljen na april 2020. === Evropska politika === [[Slika:Wahlplakat_2013_AfD_01.JPG|sličica| Volilni plakat AfD za zvezne volitve leta 2013: "Evro cepi Evropo!"]] V svojem političnem programu iz leta 2016 je AfD zavrnila [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) kot političen konstrukt in se zavzela le za gospodarsko skupnost, podobno svoji predhodnici, [[Evropska gospodarska skupnost|EGS]]. [[Evro]] je bil opisan kot eksperiment, ki bi ga bilo treba končati; stranka je želela izvesti referendum o tem, ali Nemčija ostane v [[Evroobmočje|evroobmočju]]. <ref name="SZ Programm 2016"/> Nekateri predstavniki pozivajo k izstopu Nemčije iz Unije (Dexit), podobno [[Brexit|izstopu Združenega kraljestva iz EU]]. Uradno in s strani vodstva stranke se izstop obravnava kot skrajni ukrep v primeru, da se temeljne reforme EU ne uresničijo. Zaradi "pomanjkanja legitimnosti"EU AfD poziva k ponovni nacionalizaciji političnih tem. Zavrača skupno odgovornost za evroobmočje. Tveganja odgovornosti iz garancij kot so jamstva, povezana z ukrepi za reševanje evra in bank, bi se morala odražati v finančnem načrtovanju. <ref name="Welt115038859">{{Internetquelle|autor=[[Günther Lachmann]]|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article115038859/Die-konkreten-Ziele-der-Alternative-fuer-Deutschland.html|titel=Die konkreten Ziele der Alternative für Deutschland|werk=[[Welt Online]]|datum=2013-04-06|zugriff=2013-04-07}}</ref> === Finančna in gospodarska politika === AfD se zavzema za izjemno neoliberalno gospodarsko in finančno politiko. Stranka želi omejiti vlogo države pri oblikovanju trgov in povečati moč trga. Socialno državo je treba demontirati. <ref name="neol1">{{Navedi knjigo|title=Right-Wing Populism and Neoliberalism in Germany: The AfD’s Embrace of Ordoliberalism|volume=24|date=2019-05-04|issn=1356-3467|doi=10.1080/13563467.2018.1484715|pages=385–403|url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13563467.2018.1484715}}</ref> <ref name="neol2">{{Navedi knjigo|title=Neoliberalism and Authoritarianism|volume=1|date=2020-05-11|doi=10.1525/001c.11872|url=https://online.ucpress.edu/gp/article-abstract/1/1/11872/106236/Neoliberalism-and-Authoritarianism}}</ref> <ref name=":15"/> <ref name="neol3">{{Internetquelle|autor=Georg Simmerl|url=https://www.sueddeutsche.de/kultur/neoliberalismus-politische-theorie-thomas-biebricher-1.5199947|titel=Thomas Biebrichers „Politische Theorie des Neoliberalismus“|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2021-02-08|zugriff=2025-02-04|sprache=de}}</ref> AfD zagovarja varčevalne ukrepe in ohranitev dolžniške zavore. Za stranko ima odplačilo državnega dolga prednost pred naložbami. Zlasti zavrača naložbe v dekarbonizacijo gospodarstva. <ref>{{Internetquelle|autor=deutschlandfunk.de|url=https://www.deutschlandfunk.de/bundestagswahl-2025-wahlprogramme-schuldenbremse-haushaltspolitik-100.html|titel=Bundestagswahl 2025 – Wahlprogramme: Schuldenbremse und Haushalt|datum=2025-01-21|zugriff=2025-01-27|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/deutschland-welt/bundestagswahl-2025-schuldenbremse-wie-positionieren-sich-die-parteien,UZwGxQU|titel=Schuldenbremse: Wie positionieren sich die Parteien?|werk=Bayerischer Rundfunk|datum=2025-01-15|zugriff=2025-01-27|sprache=de}}</ref> AfD želi še naprej razvijati digitalne tehnologije na nacionalni ravni, predlaga tako na primer nacionalno financiranje raziskav [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]]. V volilnem programu stranke za zvezne volitve leta 2021 ni najti konceptov za ekonomske politike, ki bi spodbujale v prihodnost usmerjenih podnebnih tehnologij. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/technik/it-internet/innovationen-diese-zukunftstechnologien-wollen-die-parteien-nach-der-wahl-antreiben/27600184.html|titel=Diese Zukunftstechnologien wollen die Parteien nach der Wahl antreiben|werk=Handelsblatt|zugriff=2024-09-17}}</ref> Za poslovni svet ije AfD na slabe,m glasu zaradi negativnega vpliva na priseljevanje tujih usposobljenih delavcev v Nemčijo <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/standortfaktor-deutschland-wenn-das-ostdeutsche-image-gefragte-experten-aus-dem-ausland-vergraetzt/100012857.html|titel=Wenn das ostdeutsche Image gefragte Experten aus dem Ausland vergrätzt|werk=Handelsblatt|zugriff=2024-09-17}}</ref> Davčno zakonodajo bi bilo treba oblikovati po vzoru Kirchhofovega modela, davke – zlasti za visoke dohodke – pa bi bilo treba znižati. Model predvideva najvišjo davčno stopnjo 25 namesto trenutnih 45&nbsp;odstotkov. To bi znatno zmanjšalo davčne prihodke za državo. <ref name="Welt115038859"/> AfD želi odpraviti davek na dediščino in pregledati davek na obrt. <ref name="SZ Programm 2016">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/1.2975251|titel=Das hat der AfD-Parteitag beschlossen|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2016-05-01|zugriff=2016-05-02}}</ref> Zavrača obdavčevanje velikega premoženja. Želi odpraviti solidarnostni dodatek, ki še vedno obstaja za osebe z visokim dohodkom. <ref name=":15"/> Analiza volilnega programa za zvezne volitve leta 2025, ki jo je opravil Center za evropske ekonomske raziskave v Mannheimu, je pokazala, da bi imela družina z dvema otrokoma in nizkim dohodkom zaradi reformnih predlogov AfD na voljo 440 evrov manj na leto. Družina z bruto letnim dohodkom 180.000 evrov pa bi se po načrtih stranke odrezala bolje, in sicer za 19.190 evrov. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zew.de/presse/pressearchiv/wen-die-parteien-entlasten-wuerden|titel=Pressemitteilung: Wen die Parteien entlasten würden|werk=ZEW Mannheim|zugriff=2025-01-22|sprache=de-DE}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/wirtschaft/diese-partei-plaene-koennten-den-haushalt-um-bis-zu-188-milliarden-euro-belasten-zr-93524657.html|titel=Diese Partei-Pläne könnten den Haushalt um bis zu 188 Milliarden Euro belasten|werk=merkur.de|datum=2025-01-21|zugriff=2025-01-22|sprache=de}}</ref> Alice Weidel je izjavila, da bi pozdravila sodelovanje "uspešnih podjetnikov", kot so [[Elon Musk]], Peter Thiel ali Theo Müller, v vladi z "njihovim strokovnim znanjem". <ref>{{Navedi knjigo|title=AfD: Weidel spricht sich für Einbindung von Superreichen in Regierung aus|date=2025-01-20|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2025-01/alice-weidel-rtl-interview-superreiche-regierung}}</ref> === Zunanja in obrambna politika === Stranka zavrača skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko ter nasprotuje nadaljnji širitvi Evropske unije in Nata na vzhod. Zavzema se za takojšnjo odpravo gospodarskih sankcij proti Rusiji in obnovitev plinovodov Severni tok. Glede vojne v Ukrajini se AfD zavzema, da naj Ukrajina ostane nevtralna država zunaj Nata in Evropske unije.<ref name=":5">{{Navedi splet |last=Buckenmaier |first=Claudia |title=Bundestagswahl 2025: Was zur Außenpolitik in den Wahlprogrammen steht |url=https://www.tagesschau.de/inland/bundestagswahl/programmvergleich/wahlprogramme-aussenpolitik-sicherheit-frieden-100.html |access-date=2026-09-20 |website=tagesschau.de |language=de}}</ref> V svojem konceptu obrambne politike iz leta 2019 je parlamentarna skupina AfD pozvala k "obnovi [[Bundeswehr|Bundeswehra]]" z ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti (vključno z nadomestno civilno službo), notranjih operacij in varovanja meja, s poudarkom na nacionalni in zavezniški obrambi. Poleg tega naj bi se ustvaril nemški [[generalštab]], lastna vojaška jurisdikcija in novo razumevanje tradicije.<ref name=":5" /><ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/papier-zur-sicherheitspolitik-afd-will-wehrwillen-staerken-16256643.html|titel=Papier zur Sicherheitspolitik – AfD will Wehrwillen stärken|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung|faz.net]]|datum=2019-06-27|zugriff=2019-07-03|kommentar=Paywall}}</ref> AfD je kritična tudi do nemške vojaške podpore Ukrajini. Po njenem mnenju predajanje operativno uporabne vojaške opreme in sistemov iz zalog Bundeswehra Ukrajini zmanjšuje obrambno sposobnost Nemčije, dodatno breme za Bundeswehr pa predstavlja usposabljanje ukrajinskih vojakov.<ref name=":5" /> === Okoljska in podnebna politika === Stališča stranke AfD temeljijo na temeljnem [[Zanikanje podnebnih sprememb|zanikanju podnebnih sprememb]], <ref name="SZ Carius 2019">{{Internetquelle|autor=Oliver Das Gupta|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/klimawandel-interview-1.4345073|titel=Klimaschutz und Klimagegner – „Wir dürfen nicht nur über drohende Schreckensszenarien sprechen“|datum=2019-02-26|zugriff=2019-04-15}}</ref> <ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=‘Climate-Soviets’, ‘Alarmism’, and ‘Eco-Dictatorship’: The Framing of Climate Change Scepticism by the Populist Radical Right Alternative for Germany|date=2022-03-29|pages=1–21|doi=10.1080/09644008.2022.2056596}}</ref> kar je v programu stranke zapisano že od leta 2016. <ref name=":9" /> Program AfD za zvezne volitve leta 2013 ni vseboval nobenih izjav o [[Globalno segrevanje|globalnem segrevanju]]. V svojem programu za [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropske volitve leta 2014]] so znanstvene raziskave o podnebnih spremembah opisane kot "nagnjene k negotovosti". <ref name=":10">{{Internetquelle|url=http://www.afd-havelland.de/Programme/Europaprogramm%20lang.pdf|titel=Mut zu Deutschland. Für ein Europa der Vielfalt – Programm der Alternative für Deutschland (AfD) für die Wahl zum Europäischen Parlament am 25. Mai 2014|werk=afd-havelland.de|datum=2014-03-22|zugriff=2023-04-17|format=PDF; 445&nbsp;kB}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Takrat AfD še ni povsem zavrnila zmanjševanja emisij <sub>CO2</sub> in mednarodnih podnebnih sporazumov (citat iz volilnega programa za Evropski parlament leta 2014: "Da bi upoštevali previdnostno načelo, se je mogoče v okviru mednarodnih sporazumov dogovoriti o postopnem zmanjševanju emisij CO2."). <ref name=":10" /> Politična platforma AfD iz leta 2016 v osnovi zavrača politiko varstva podnebja. <ref name="Schultze von Drach">{{Internetquelle|autor=Markus C. Schulte von Drach|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/afd-rechtspopulisten-klimawandel-1.4341697|titel=AfD und FPÖ gehören zu den größten Klimawandel-Skeptikern|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2019-02-26|zugriff=2019-05-07}}</ref> To temelji na hipotetičnih podnebnih modelih, ki temeljijo na računalniških simulacijah [[Medvladni forum za podnebne spremembe|IPCC]]; <ref name="tiedgen" /> Vendar pa od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja ni bilo povišanja temperature (domnevni "premor v globalnem segrevanju"), kar je bila predpostavka, ki so jo ovrgli novi temperaturni zapisi od leta 2014. Po mnenju AfD ogljikov dioksid "ni onesnaževalo, temveč nepogrešljiv [[Kroženje ogljika|del življenja]]". Zakon o obnovljivih virih energije, Zakon o obnovljivih virih toplote in Uredba o varčevanju z energijo bodo ukinjeni brez nadomestitve, obratovalna doba nemških jedrskih elektrarn pa bo podaljšana. <ref>{{Internetquelle|autor=Oliver Georgi|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/nach-programmparteitag-so-radikal-will-die-afd-deutschland-umbauen-14210980-p3.html?printPagedArticle=true#pageIndex_2|titel=So radikal will die AfD Deutschland umbauen|hrsg=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2016-05-02|zugriff=2019-05-07}}</ref> V [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je AfD zavrnila vse predloge za varstvo podnebja od Pariškega sporazuma decembra 2015 (od februarja 2019). <ref name="SZ Carius 2019" /> Septembra 2019 je Alexander Gauland kritiko politike zvezne vlade za varstvo podnebja označil za tretje osrednje vprašanje AfD, poleg evra in [[Priseljevanje|priseljevanja]]. V svojem programu za [[Volitve v Evropski parlament 2019|evropske volitve leta 2019]] je stranka zapisala, da se "v vseh podnebnih pasovih Zemlje" podnebje spreminja "v skladu z naravnimi zakoni, odkar je Zemlja nastala". "Konstantno podnebje v daljših časovnih obdobjih" ne obstaja, obstajajo pa "dobri razlogi za dvom, da so ljudje pomembno vplivali na nedavne podnebne spremembe ali jih celo nadzorovali, zlasti trenutno segrevanje." Energetsko politiko stranke AfD, ki jo je razvil "Zvezni odbor za energetsko politiko", so sooblikovali člani lobistične organizacije "Evropski inštitut za podnebje in energijo", ki zanika, da je vzrok za globalno segrevanje človek. AfD vidi energetski prehod kot grožnjo energetski varnosti Nemčije in opozarja, da bi lahko privedel do izpadov električne energije. Zato stranka zagovarja nadaljnjo uporabo premoga in jedrske energije. <ref name=":9"/> Postopno opuščanje jedrske energije bi bilo treba obrniti in izvajati raziskave na področju [[Jedrska energija|jedrske energije]] /jedrskih reaktorjev. Poleg tega je lignit kot edini domači vir energije , ki lahko zagotavlja osnovno obremenitev, osrednjega pomena za energetsko varnost in neodvisnost Nemčije. <ref name=":9" /> AfD zato zavrača postopno opuščanje premoga. Prav tako zagovarja raziskave hidravličnega [[Hidravlično drobljenje|lomljenja]] in zavrača davek na <sub>CO2</sub>. <ref>{{Internetquelle|autor=Hans-Jürgen Leersch|url=https://www.bundestag.de/webarchiv/presse/hib/2020_09/793194-793194|titel=AfD-Fraktion gegen CO2-Besteuerung|werk=bundestag.de|datum=2020-09-17|zugriff=2022-08-01}}</ref> V takojšnjem programu, predstavljenem v začetku septembra 2023, AfD, če prevzame vlado, obljublja "takojšnjo popravilo in zagon "uničenih plinovodov Nord Stream 1 in 2, ki sta ruski plin prevažala v Nemčijo, in poziva tudi k razveljavitvi "popolnoma nepotrebne prepovedi [[Motor z notranjim zgorevanjem|motorjev z notranjim zgorevanjem]]". Leta 2019 je AfD pozvala k boju proti "[[Tujerodna vrsta|invazivnim vrstam]]", ker predstavljajo grožnjo avtohtonim rastlinam in živalim. Populacijo volkov v Nemčiji bi bilo treba "razumno regulirati". V svojem volilnem programu za zvezne volitve leta 2021 je stranka zapisala, da bo "cilj zvezne vlade, da učinkovito zmanjša emisije CO2 na nič", vodil do "radikalnega prestrukturiranja industrije in družbe ('Velika preobrazba'/'‚[[:de:The_Great_Reset#Verschw%C3%B6rungstheorien|The Great Reset]]')". Drugje je bilo navedeno, da "niso odpoved, nazadovanje in [[socializem]] " tisti, ki so "desetletja zmanjševali [[Onesnaženje|onesnaževanje okolja]] ". === Družinska in spolna politika === AfD zastopa konzervativna in antifeministična stališča glede politike enakosti spolov ter zavrača politiko enakih možnosti in vključevanje načela enakosti spolov <ref>{{Navedi knjigo|title=Frauenfeindlich, sexistisch, antifeministisch? Begriffe und Phänomene bis zum aktuellen Antigenderismus|volume=(Anti-)Feminismus|publisher=Das Parlament|date=2018-04-23|pages=33}}</ref>. Pri tem se med drugim opira na krščanske fundamentalistične in nacionalistične ideje. AfD meni, da so demografska vprašanja pomembna. Zavzema se za tradicionalno družino, katere osnova sta moški in ženska, in nasprotuje tako ženskim kvotam kot domnevni odpravi [[Spolna identiteta|spolnih identitet]]. AfD priteguje pozornost s kampanjami, kot je "Ustavite spolno norost", zlasti na [[Družbeni mediji|družbenih omrežjih]]. Leta 2016 so poslanske skupine stranke v deželnem parlamentu v ''Magdeburški deklaraciji'' nasprotovale spolni vzgoji v vrtcih in osnovnih šolah, še posebej pa izobraževanju o spolni raznolikosti. Deli [[Gibanje proti splavu|gibanja za življenje]] tukaj najdejo stične točke in vplivajo na stranko, zlasti v južnonemških deželnih združenjih. V južni Nemčiji je AfD vključena tudi v gibanja proti enakosti spolov, kot je "Demo za vse". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.gwi-boell.de/de/2020/11/11/geschlechterrolle-rueckwaerts-zum-antifeminismus-bei-der-afd-baden-wuerttemberg|titel=Geschlechterrolle rückwärts. Zum Antifeminismus bei der AfD in Baden-Württemberg|hrsg=Gunda-Werner-Institut|zugriff=2021-07-30}}</ref> V svojem programu AfD na več mestih poziva k odpravi ''spola'', v resoluciji iz leta 2016 pa izrecno k odpravi jezika, ki opredeljuje spolno pravičnost, in "vrnitvi k generičnemu moškemu rodu ter odpovedi vsem spolno ideološkim izrazom (umetne oblike gerundija, odvečne dvojne oblike moškega in ženskega spola itd.)" . AfD uporablja homonacionalistične narative, saj trdi, da migranti in muslimani ogrožajo pravice LGBT, hkrati pa nasprotuje pravicam LGBT znotraj same Nemčije. <ref>{{Navedi knjigo|title=Voting Right? Analyzing Electoral Homonationalism of LGBTIQ* Voters in Austria and Germany|volume=29|date=2022-03-25|pages=24–49|doi=10.1093/sp/jxab014}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=The Visual Politics of the Alternative for Germany (AfD): Anti-Islam, Ethno-Nationalism, and Gendered Images|volume=10|date=2021-01|pages=20|doi=10.3390/socsci10010020}}</ref> === Politika na področju dela === Po mnenju AfD bi morala biti politika na področju dela ena od nacionalnih nalog držav članic EU. Od leta 2016 se zavzema za obstanek [[Minimalna plača|minimalne plače]], vendar ne navede konkretnega zneska. <ref name="SZ Programm 2016"/> Hkrati je zavrnila nadaljnje zvišanje minimalne plače. Člani izvršnega odbora stranke, kot je bil nekdanji član Jörg Meuthen, so še naprej kritizirali minimalno plačo in namesto tega predlagali zvišanje državnih plač in s tem navzkrižno subvencioniranje nizkih plač s strani davkoplačevalcev. <ref name=":0">{{Internetquelle|autor=[[Katharina Nocun]]|url=https://www.boell.de/de/2016/08/25/wie-sozial-ist-die-afd-wirklich|titel=Wie sozial ist die AfD wirklich? – Eine Expertise zu Positionen in der AfD bei der Sozial- und Steuerpolitik|hrsg=Weiterdenken – Heinrich-Böll-Stiftung Sachsen|datum=2016-02|zugriff=2021-07-24}}</ref> Pred [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskimi volitvami leta 2014]] je AfD zavrnila vsedržavno minimalno plačo, ki da ne more zagotoviti pričakovane ravni varnosti in ki da ogroža delovna mesta. <ref name="Europawahlprogramm">{{Internetquelle|url=https://www.alternativefuer.de/wp-content/uploads/2014/03/Europaprogramm-der-AfD.pdf|titel=Wahlprogramm zur Europawahl|datum=2014-03-24|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20140324221948/https://www.alternativefuer.de/wp-content/uploads/2014/03/Europaprogramm-der-AfD.pdf|archiv-datum=2014-03-24|zugriff=2014-03-24|format=PDF}}</ref> Kljub pomanjkanju usposobljenih delavcev v Nemčiji stranka poziva k strogi omejitvi splošnega [[Priseljevanje|priseljevanja]]. Zaposlovanje usposobljenih delavcev bi moralo prihajati predvsem iz kulturno podobnih sosednjih evropskih držav. [[Begunec|Begunci]] bi se morali pripraviti na vrnitev v svoje matične države namesto da se jim omogča dostop na nemški trg dela. Poleg tega se npr. volilni program stranke AfD Hessen zanaša na ekonomske spodbude za povečanje [[Rodnost|rodnosti]]. Njih učinek pa bo čutiti čez približno 20 let. <ref name=":13">{{Internetquelle|url=https://www.focus.de/politik/migration-rente-mieten-sollten-sie-die-afd-waehlen-die-partei-im-faktencheck_id_213103314.html|titel=Faktencheck AfD: Rechte setzen sich für Normalbürger ein – und schaden genau diesen|hrsg=Focus online|datum=2023-10-01|zugriff=2023-11-20}}</ref> Glede odškodnine za hudo invalidne osebe stranka nasprotuje zakonsko določenim dajatvam in zagovarja plačila delodajalcu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/presse/hib/kurzmeldungen-938174|titel=AfD fordert Neuregelung der Ausgleichsabgabe|hrsg=bundestag.de|datum=2023-03-15|zugriff=2024-07-09}}</ref> Poslanska skupina AfD se je v Bundestagu vzdržala glasovanja o trenutni uredbi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/gesellschaft/gesetzentwurf-inklusion-behinderte-menschen-101.html|titel=Höhere Abgaben für Betriebe ohne Behinderte|hrsg=tagesschau.de|datum=2023-04-20|zugriff=2024-07-09}}</ref> === Socialna politika === Po zamislih AfD bi morala biti socialna politika ena od nacionalnih nalog držav članic EU. Na socialnem kongresu tranke leta 2020 se je sprejel socialni program; obstajalo je skupno sedem različnih konceptov. Od vseh strank, zastopanih v Bundestagu, je AfD na prvem mestu, kar se tiče zmanjšanja socialnih prejemkov. <ref name=":15">{{Navedi knjigo|title=AfD-Wähler: Wer zum AfD-Milieu zählt, der sollte vor allem nicht die AfD wählen|date=2023-09-01|url=https://www.zeit.de/wirtschaft/2023-08/afd-waehler-politik-paradox-ostdeutschland}}</ref> <ref name=":13"/> <ref name="faust">{{Navedi knjigo|title=DIW analysiert AfD-Wahlprogramm: AfD-Wähler schaden sich selbst|date=2023-08-23|url=https://taz.de/DIW-analysiert-AfD-Wahlprogramm/!5951094/}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://www.weiterdenken.de/de/2016/06/21/wie-sozial-ist-die-afd-wirklich|titel=Wie sozial ist die AfD wirklich? Eine Expertise zu Positionen in der AfD bei der Sozial- und Steuerpolitik|hrsg=Heinrich-Böll-Stiftung|datum=2016-02|zugriff=2023-11-23}}</ref> Na primer, državljansko nadomestilo naj bi bilo omejeno na šest mesecev, [[Brezposelnost|dolgotrajno brezposeln]]<nowiki/>i pa naj bi bile prisiljeni opravljati "delo v korist skupnosti". Stranka je tudi proti močnejši zaščiti najemnikov. <ref name=":15" /> <ref name="faust" /> Tako je pokojninski koncept stranke AfD Björna Höckeja v Turingiji je sprva predvideval ohranitev zgornje meje za odmero prispevkov. Glede na dokument s ključnimi točkami o varnosti v starosti namerava AfD odpraviti fiksno upokojitveno starost in namesto tega podeljevati pokojnine šele po 45 letih plačevanja prispevkov. Koncept, ki ga je zagovarjal takratni vodja stranke Jörg Meuthen, je predvideval odpravo zakonsko določene pokojnine, ki naj bi jo nadomestila davčno financirana osnovna pokojnina tik nad eksistenčnim minimumom. Glavni predlog o pokojninski politiki, ki je bil sprejet na strankarski konferenci leta 2020, med drugim predvideva fleksibilno upokojitev in boljše pogoje za ljudi z nizkimi dohodki. Poleg tega bi morale imeti družine z otroki večjo prednost, [[Samozaposlitev|samozaposlene]] in [[Politik|politike]] pa bi morali vključiti v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja. <ref name=":1">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/uri/645e506e-be98-4dd2-bb38-3e7f62b471f2|titel=AfD einigt sich auf ihr erstes Rentenkonzept|zugriff=2021-07-26}}</ref> Financiranje bi moralo biti zagotovljeno z davčnimi prihodki. Cilj ostaja premagovanje demografskih izzivov brez priseljevanja z višjo stopnjo rodnosti. <ref name=":2">{{Internetquelle|url=https://www.versicherungsbote.de/id/4899810/Rentenkonzept-der-AfD-setzt-auf-Steuerfinanzierung/|titel=Altersvorsorge – AfD-Rentenkonzept setzt auf Steuerfinanzierung|werk=Versicherungsbote.de|datum=2020-11-30|zugriff=2021-07-26}}</ref> Poleg tega bi bilo treba močneje spodbujati zasebno pokojninsko zavarovanje. Trenutne modele zasebnega pokojninskega zavarovanja (pokojnine Rürup in Riester) bodo nadomestili bolj prilagodljivi in manj birokratski modeli. <ref name=":2" /> Modele, ki jih je predlagal vodja stranke Jörg Meuthen, kot so državljanski dodatek, negativna dohodnina in drugi modeli temeljnega dohodka, je strankarska konferenca zavrnila. <ref name=":16">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/uri/645e506e-be98-4dd2-bb38-3e7f62b471f2|titel=AfD einigt sich auf ihr erstes Rentenkonzept|zugriff=2021-07-26}}</ref> Ko gre za vključevanje otrok z [[Invalidnost|motnjami]] v delovanje v redne šole, se je stranka v preteklosti zavzemala za vrnitev k ločenemu šolanju v posebnih šolah. Björn Höcke, vodja poslanske skupine AfD Turingija, je pozval k ukinitvi vključujočega izobraževanja, ki ga opisuje kot "ideološki projekt", in v tej točki zastopa tudi vsedržavni program stranke. === Politika gkede migracije in azila === [[Slika:AfD-Wahlplakat_"Remigration_sofort_starten!"_in_Mödlareuth_20240518_HOF3756_RAW-Export.png|sličica| Volilni plakat AfD za [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropske volitve leta 2024]] "Takoj začeti z remigracijo!"]] V svojem prvem volilnem programu, sprejetem na ustanovni strankini konferenci leta 2013, je AfD pozvala tako k bolj radodarni azilni politiki kot k strožji imigracijski politiki. V naslednjih letih je zahteva po omejitvi priseljevanja postala osrednje vprašanje stranke. Zvezni izvršni odbor je v odgovor na [[Evropska begunska kriza|strmo povečanje števila beguncev]] v začetku septembra 2015 predstavil strateški dokument o migracijski in azilni politiki. V njem stranka poziva k ponovni uvedbi kontrol na nemških [[Državna meja|mejah]], 48-urnemu postopku za pridobitev azila v bližini meje in odpravi tako imenovane "žepnine"za prosilce za azil. Poleg tega ljudje iz držav, ki so razvrščene kot varne države izvora, ne bodo več mogli zaprositi za azil. <ref>{{Internetquelle|autor=dpa|url=https://www.shz.de/nachrichten/deutschland-welt/politik/spiel-mit-dem-feuer-die-afd-und-die-asylpolitik-id10649501.html|titel=Vorsitzende Frauke Petry: Spiel mit dem Feuer – die AfD und die Asylpolitik|werk=shz.de|datum=2015-09-07|zugriff=2015-09-08}}</ref> Novembra 2015 je zvezna strankarska konferenca sprejela resolucijo, v kateri je stranka pozvala k podreditvi azilnega prava varnosti države in njenega prebivalstva, pa tudi k zgornjim mejam za sprejem beguncev in odpravi združitve družin . Leta 2016 so bila stališča na področju priseljevanja in zunanje politike opisana kot ambivalentna mešanica konzervativnih in neoliberalnih stališč: po eni strani se poudarja pomen svobode ustanavljanja, pa tudi svobode gibanja delavcev v Evropi; potrjeno je bilo "kvalificirano" in " integrativno " [[priseljevanje]] po [[Kanada|kanadskem modelu]] . Po drugi strani pa so stališča povezana z " [[Rasizem|rasističnimi]] diskurzi". AfD zahteva "jasna merila" za priseljevanje; zavrača "priseljevanje v nemške socialne sisteme". Samo kdor plačuje prispevke [[Bismarckov model zdravstvenega varstva|za socialno varnost,]] lahko prejema tudi nadomestila za brezposelnost in otroške dodatke. Vendar pa bi prosilci za azil morali imeti pravico do dela v Nemčiji. Glede na analizo organizacije Human Rights Watch iz septembra 2017 volilni program stranke AfD poziva k strožji spremembi ustave o migracijski politiki in želi videti revizijo Ženevske konvencije o statusu beguncev, da bi jo prilagodili "grožnji, ki jo Evropi predstavljajo eksplozije prebivalstva in migracijski tokovi". <ref name="HRW2017">{{Internetquelle|url=https://www.hrw.org/de/news/2017/09/20/deutschland-bei-den-menschenrechten-unterscheiden-sich-die-parteien|titel=Deutschland: Bei den Menschenrechten unterscheiden sich die Parteien|werk=www.hrw.org|hrsg=[[Human Rights Watch]]|datum=2017-09-20|zugriff=2020-01-19}}</ref> Predstavniki stranke AfD so izrazili tudi nekaj bolj ekstremnih stališč glede migracijske politike: Björn Höcke je v knjigi "Nikoli dvakrat v isto reko"<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Nie zweimal in denselben Fluß. Björn Höcke im Gespräch mit Sebastian Hennig|url=https://antaios.de/buecher-anderer-verlage/manuscriptum/|publisher=Vlg Antaios|date=2018|location=|isbn=9783944872728|pages=306|first=Björn|last=Höcke|year=2018}}</ref> leta 2018 pozval k čiščenju Nemčije od "kulturno tujih" ljudi. Za to je potreben obsežen projekt ponovne migracije. To bi verjetno lahko dosegli le s silo. Verjetno se ne bi mogli izogniti politiki "dobro umerjene krutosti". <ref>{{Internetquelle|autor=Hajo Funke|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-10/rechtsextremismus-bjoern-hoecke-afd-fluegel-rechte-gewalt-faschismus|titel=Höcke will den Bürgerkrieg|werk=Zeit Online|datum=2019-10-24|zugriff=2024-01-28}}</ref> Leta 2024 je poslanec Bundestaga René Springer po srečanju desničarskih skrajnežev na Platformi X komentiral vprašanje ponovne migracije: "Tujce bomo repatriirali v domovino. Milijone. To ni kak tajni načrt. To je obljuba." Ta načrt so potrdili tudi Stephan Protschka (poslanec), Gerrit Huy (poslanec), Roger Beckamp (poslanec), Matthias Helferich (poslanec) in Hans-Christoph Berndt (poslanec brandenburškega deželnega parlamenta, vodja poslanske skupine). <ref>{{Internetquelle|autor=Oliver Klein, Nils Metzger, Jan Henrich|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-programm-abschiebung-remigration-100.html|titel=AfD-Vertreter bekräftigen Ausweisungs-Pläne|werk=ZDF Heute|datum=2024-01-11|zugriff=2024-01-28}}</ref> <ref name=":14">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-rechtsextreme-geheim-treffen-deutschland-100.html|titel=Geheimtreffen von AfD und Neonazis zu Abschiebungen|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-16}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Mathis Gann|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2024-01/geheimtreffen-potsdam-brandenburger-afd-fraktion|titel=Rechtes Geheimtreffen: Brandenburger AfD unterstützt Inhalte des rechtsextremen Treffens|werk=[[Die Zeit]]|datum=2024-01-17|zugriff=2024-01-17}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.rbb-online.de/kontraste/archiv/kontraste-vom-01-02-2024.html|titel=Wie gefährdet ist unsere Demokratie?|werk=Kontraste|hrsg=ARD|datum=2024-02-01|zugriff=2024-03-01}}</ref> Obseg projekta remigracije, o katerem se razpravlja, je med 16 in 25 milijoni prizadetih ljudi. Höcke je decembra 2023 za mizo rednih gostov izjavil: "Z 20, 30 odstotki manj ljudi v Nemčiji bomo lahko živeli brez težav." <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/gesellschaft/afd-remigration-100.html|titel=Millionen Deutsche haben Angst vor Abschiebungen|werk=tagesschau.de|datum=2024-02-08|zugriff=2024-02-17}}</ref> Maksimilijan Krah pojasnjuje:<blockquote> „To bo v Nemčiji več kot 25 milijonov ljudi, od tega precej več kot 15 milijonov nemških državljanov. […] Ponovna migracija tistih, ki se ne želijo in ne morejo vključiti, lahko v velikem številu uspe le, če bodo sodelovali. Da bi to dosegli, je treba uvesti prave spodbude.“[82]</blockquote> === Stališča glede islama === Politična platforma stranke AfaD, sprejeta leta 2016, pravi: " [[Islam]] ne spada v Nemčijo." Stranka se zavzema zlasti za prepoved [[Minaret|minaretov]], [[Adhan|poziva k molitvi]] in v celoti zakritih obrazov. V nasprotju s francoskim zakonom iz leta 2010, ki se nanaša na vidne znake vseh religij, si AfD želi, da v javni službi ne bi bilo dovoljeno imeti pokrito glavo, prav tako pa tudi, da v javnosti se ne bi smelo nositi [[Burka|burke]] ali [[Nikab|nikabe]]. AfD je po lastni izjavi zavezana verski svobodi, vendar je treba to svobodo izvajati v skladu z zakonom in človekovimi pravicami. Muslimani, ki spoštujejo zakone in so integrirani, bi morali veljati za sprejete člane družbe. Protiustavnim združenjem bi bilo treba prepovedati gradnjo in rabo mošej, prav tako pa tudi financiranje s strani tujih islamskih držav ali zasebnih donatorjev. Imami v Nemčiji morajo imeti univerzitetno izobraževanje v nemščini. <ref name="'Der' Islam gehört nicht zu Deutschland: Süddeutsche Zeitung">{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2016-05/afd-parteitag-stuttgart-islam-parteiprogramm|titel=AfD-Parteitag: AfD spricht Islam Fähigkeit zur Aufklärung ab|werk=zeit.de|hrsg=[[Die Zeit]]|datum=2016-05-01|zugriff=2016-05-02}}</ref> Leta 2018 je poslanska skupina AfD v Bundestagu predlagala, da zvezna vlada sprejme "ustrezne ukrepe" proti domnevno nezakoniti vsebini v Koranu, ne da bi navedla, katera vsebina je bila mišljena ali kaj bi bilo treba storiti. O predlogu je bilo glasovano 11.&nbsp;Oktobra 2018 so vse ostale parlamentarne skupine predlog soglasno zavrnile. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestags-debatte-im-ticker-protokoll-streit-programmiert-jetzt-debattiert-der-bundestag-ueber-anti-islam-antrag-der-afd_id_9740525.html|titel=SPD-Abgeordneter zerreißt Anti-Islam-Antrag der AfD|werk=[[Focus Online]]|datum=2018-10-11|zugriff=2019-05-02}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230404101113/https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestags-debatte-im-ticker-protokoll-streit-programmiert-jetzt-debattiert-der-bundestag-ueber-anti-islam-antrag-der-afd_id_9740525.html |date=2023-04-04 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/dokumente/textarchiv/2018/kw41-de-scharia-570752|titel=AfD-Antrag über Islam und Scharia erntet Widerpruch übriger Fraktionen|hrsg=Deutscher Bundestag|zugriff=2019-05-02}}</ref> === Neposredna demokracija === [[Slika:Volksabstimmung_über_die_Eurorettung.JPG|sličica| Volilni plakat AfD, zvezne volitve 2013: "referendum, da rešimo evro!"]] Po mnenju Alexandra Häuslerja in Rainerja Roeserja (2016) je zahteva po "[[Neposredna demokracija|neposredni demokraciji]] " osrednjega pomena za volilni program AfD. AfD se sklicuje na ljudski pobudi desničarske populistične stranke SVP " Proti gradnji minaretov " in " Proti množičnemu priseljevanju ". Tako se "očitno približuje desničarskim populističnim zahtevam". Strankarski program delegitimizira izvoljeno elito Zvezne republike s trditvijo, da suveren v Nemčiji ni [[Narod|ljudstvo]], temveč "na skrivaj […] majhna, močna politična vodstvena skupina znotraj strank", " kartel ", ki je odgovoren za negativne dogodke zadnjih let in ima daljnosežen monopol nad informacijami. To nezakonito stanje je treba končati. Amerikanist Michael Butter meni, da je ta izjava blizu [[Teorija zarote|teoriji zarote]], saj naj bi vse stranke na skrivaj sodelovale, medtem ko le AfD zastopa "prave interese ljudstva". === Avtoritarni družbeni model === Po mnenju sociologa Wilhelma Heitmeyerja je AfD "proti odprti družbi in liberalni demokraciji". Na podlagi mizantropije, povezane s skupino, sta na primer diskriminacija in nasilje nad priseljenci predstavljena kot samoobramba. Tog nadzor se išče kot odgovor na osebno ali ekonomsko izgubo nadzora, kot je na primer "besni [[Globalizacija|globalizirani]] finančni kapitalizem ". Ta "avtoritarni nacionalni radikalizem" cilja na družbene in politične institucije, kot so parlamenti, sodišča, policija, šole, klubi ali gledališča. "Želi destabilizirati, ustvariti pritisk strahu in sprožiti sistemske spremembe ." <ref>{{Internetquelle|autor=Wilhelm Heitmeyer|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/afd-populismus-extremismus-1.4407594|titel=Autoritär, national, radikal|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2019-04-19|zugriff=2019-09-22}}</ref> Izjave v knjigi [[Björn Höcke|Björna Höckeja]] "''Nikoli dvakrat v isto reko"<ref name=":3" />'' je časopis [https://www.sz.de SZ] navedel kot primere za "prezir do demokracije". V njej avtor, skupaj s so-avtorjem razvija idejo, da je nemška demokracija v svoji "zadnji fazi degeneracije ", v [[Ohlokracija|ohlokraciji]], ki jo lahko v smislu modela faz [[Niccolò Machiavelli|Niccolòja Machiavellija]] premaga le [[Avtokracija|avtokrat]]. Ta posrednik naroda se mora znebiti svoje "zakrnele moške samozavesti" in se naučiti gojiti vrline obrambnosti, modrosti, neizprosnosti in ostrosti do sebe in še posebej do drugih. <ref name="Volksempfänger">{{Internetquelle|autor=Raoul Löbbert|url=https://www.zeit.de/2019/04/bjoern-hoecke-nie-zweimal-in-denselben-fluss-rechtspopulismus|titel=Björn Höcke: Der Volksempfänger|werk=Zeit|datum=2019-01-21|zugriff=2019-10-24}}</ref> V procesu "krvoprelitja" naj bi se politični nasprotniki izgnali iz Nemčije. <ref name="HöckeBürgerkrieg">{{Internetquelle|autor=Hajo Funke|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-10/rechtsextremismus-bjoern-hoecke-afd-fluegel-rechte-gewalt-faschismus|titel=Höcke will den Bürgerkrieg|werk=Zeit|datum=2019-10-24|zugriff=2019-10-25}}</ref> Höcke oriše strategijo za "ponovno osvojitev" Nemčije iz rok "tujih ljudstev", pri čemer citira [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegla]] z izjavo "Gangrenoznih udov ni mogoče pozdraviti z žegnano vodo. Življenje, ki je na robu propada, je mogoče preurediti edinole z najbolj nasilnimi sredstvi". Pri tem se Höcke sklicuje na "politiko 'dobrovoljne krutosti' [[Peter Sloterdijk|Petra Sloterdijka]] ter poziva k "obsežnemu projektu remigracije". <ref>{{Internetquelle|autor=Henry Bernhard|url=https://www.deutschlandfunk.de/afd-und-der-verfassungsschutz-unter-beobachtung.724.de.html?dram:article_id=439041|titel=AfD und der Verfassungsschutz. Unter Beobachtung|werk=Deutschlandfunk|datum=2019-01-22|zugriff=2019-10-24}}</ref> Hajo Funke je na podlagi analize teh izjav zaključil: "če Höckeja sodimo po njegovem jeziku, se ne ukvarja le z etničnim, temveč tudi s [[Čistka|političnim 'čiščenjem']] in uporabo državnega nasilja proti poljubno opredeljenim sovražnikom." <ref name="HöckeBürgerkrieg" /> === Sklicevanje na mirno revolucijo v NDR === Na deželnih volitvah v Saški, Brandenburgu in Turingiji leta 2019 se je AfD večkrat sklicevala na mirno revolucijo v NDR leta 1989. Höcke je na primer na sestanku ''krila'' trdil, da se spet počuti "tako kot takrat v [[Nemška demokratična republika|NDR]] ". S temi izjavami in s slogani, kot sta "Dokončajte spremembe" ali "NDR 2.0", je AfD enačila [[Politika in uprava Nemčije|politični sistem Zvezne republike]] z državo SED in pozivala k odporu proti političnim predstavnikom, ki naj ne bi uresničevali volje ljudstva, domnevno zastopanega na ulicah. To so v odprtem pismu ostro kritizirali nekdanji aktivisti za državljanske pravice NDR, ki so izjave označili za "zgodovinsko laž". Leta 2019 je zgodovinar Ilko-Sascha Kowalczuk obtožil AfD, da s takimi slogani ne le trivializira [[Diktatura|diktaturo]] NDR, temveč da si prizadeva tudi za "uničenje [...] tistega, za kar sta se zavzemala revolucija leta 1989 in aktivisti za državljanske pravice iz leta 1989 : vzpostavitev odprte družbe." Po podatkih [[Correctiv|Correctiva]] trenutno v strankarskih vrstah ali med kandidati za funkcijo vsaj 34 nekdanjih [[Stasi|redno zaposlenih]] na [[Stasi|Ministrstvu za državno varnost]] (MfS, neformalno znano kot "Stasi") (stanje avgusta 2024). <ref>{{Internetquelle|autor=Shammi Haque|url=https://correctiv.org/aktuelles/neue-rechte/2024/08/29/die-stasi-riege-in-der-afd/|titel=Die Stasi-Riege in der AfD|werk=correctiv.org|datum=2024-08-29|zugriff=2024-08-30}}</ref> == Stiki s skrajno desnico == Politična ponudba AfD z njenimi "restriktivnimi stališči glede imigracijske politike, konzervativno socialno politiko" in stališčem proti političnemu establišmentu ustreza kot "radikalni nadomestek za dezorientirano politično središče" in med drugim daje podporo "zameri, sovraštvu do elite in odtujenosti od sistema" . Zaradi tega so nekatere manjše desničarske stranke utrpele znatne izgube članstva v korist AfD. V odgovor na ta razvoj dogodkov je takratni zvezni tiskovni predstavnik Bernd Lucke jeseni 2013 v pismu deželnim združenjem priporočil, da se po vsej državi prepove vstop nekdanjim članom desničarskih odcepljenih strank. Članstvo v stranki AfD je nezdružljivo s [[Ksenofobija|ksenofobnimi]], [[Rasizem|rasističnimi]], [[Antisemitizem|antisemitskimi]], islamofobnimi, [[Skrajna desnica|desničarskimi]] in [[Skrajna levica|levičarskimi]] ekstremističnimi stališči. <ref name="auto1">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/alternative-fuer-deutschland-afd-stoppt-aufnahme-frueherer-mitglieder-von-die-freiheit-1.1785262|titel=AfD stoppt Aufnahme früherer Mitglieder von „Die Freiheit“|werk=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2013-10-01|zugriff=2013-10-01}}</ref> Frauke Petry, takratna predsednica saškega regionalnega združenja in članica zveznega izvršnega odbora, pa tudi druga vzhodnonemška regionalna združenja so Luckejevi iniciativi nasprotovala in napovedala, da bodo še naprej preverjala prošnje za članstvo prebežnikov iz Svobodnjaške stranke. <ref name="FAZ aufnahmestopp">{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/aufnahmestopp-afd-streitet-ueber-rechtspopulisten-12606356.html|titel=Aufnahmestopp: AfD streitet über Rechtspopulisten|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2013-10-07|zugriff=2013-10-20}}</ref> '''Seznam nezdružljivosti'''{{Sidro|Unvereinbarkeitsliste für AfD-Mitgliedschaft}} Obstaja ''seznam nezdružljivosti'', ki med drugim navaja različne desničarske skrajne skupine, katerih članov ne bi smeli sprejeti v stranko. Vendar se seznam ne upošteva dosledno,<ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/bayern/landtag-npd-nahe-mitarbeiter-bei-der-afd,RMflk58|titel=Landtag: NPD-nahe Mitarbeiter bei der AfD|werk=BR24|datum=2019-04-04|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190404142513/https://www.br.de/nachrichten/bayern/landtag-npd-nahe-mitarbeiter-bei-der-afd,RMflk58|zugriff=2021-09-08}}</ref> tako ni obvezen kot pogoj pri zaposlovanju parlamentarnega osebja. Od 91 poslancev AfD v v 19. Bundestagu <ref>{{Webarchive|url=https://www.bundestag.de/parlament/fraktionen#url=L3BhcmxhbWVudC9mcmFrdGlvbmVuL2ZyYWt0aW9uZW4tMTk2Mzky&mod=mod485836}}</ref> je 13 vzdrževalo stike z desničarskimi skrajnimi strankami ali združenji, kot je Identitaristično gibanje. Glede na raziskavo Die Zeita ima vsaj 27 članov poslanskih skupin in parlamentarnih uslužbencev "jasno desničarsko radikalno do [[Skrajna desnica|desničarsko ekstremistično]] ozadje". Časopis govori o "nacistični mreži v nemškem Bundestagu". Poslanec AfD v Bundestagu Jan Nolte v svoji pisarni zaposluje častnika Bundeswehra, ki je bil osumljen načrtovati desničarski teroristični napad skupaj z nekdanjim nadporočnikom Francom A. Čeprav sta ga vojaška protiobveščevalna služba in zvezni urad za zaščito ustave uvrstila med [[Skrajna desnica|desničarske skrajneže]], je dobil dovolilnico za Bundestag in s tem dostop do informacij in spisov v zvezi z njegovim primerom. V deželnem združenju AfD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem je bil Haik Jaeger, član desničarske ekstremistične prepperske skupine ''Nordkreuz'', izvoljen za namestnika predsednika deželnega odbora za notranjo varnost, pravosodje in varstvo podatkov. Suspendirani policist je pod preiskavo zaradi suma "priprave hudega nasilnega dejanja, ki ogroža državo". <ref>{{Webarchive|url=https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/terrorverdaechtiger-afd-mann-fuer-innere-sicherheit-zustaendig-3131119001}}</ref> Pravijo, da je za ''Nordkreuz'' uporabil svoj službeni računalnik, da pride do podatkov o ljudeh, ki so na smrtnem seznamu desničarske ekstremistične mreže. Mnogi poslanci in uslužbenci stranke AfD pripadajo desničarskim bratovščinam, tako Burschenschaft (DB), krovni organizaciji avstrijskih in nemških študentskih združenj, ki združuje narodnonacionalistične skupine. Na zvezni strankarski konferenci v Riesi junija 2022 je približno 60 odstotkov delegatov glasovalo za to, da se združenje Zentrum, ki se opisuje kot sindikat, črta s seznama nezdružljivih. Za to se je med drugimi kandidati zavzemal tudi Björn Höcke . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-parteitag-285.html|titel=AfD bricht Parteitag nach Streit ab|werk=tagesschau.de|datum=2022-06-19|zugriff=2022-06-20}}</ref> Po mnenju politologa Steffena Kailitza pa ta seznam nezdružljivosti ne predstavlja kazalnika kakovosti, saj so takšni seznami "smiselni le, če že živite v sivem območju". Takšne meje bi bile seveda "popolnoma nesmiselne" za jasno demokratične stranke, kot sta SPD ali Unija. === Die Freiheit === Po ocenah predsednika stranke ''Die Freiheit'', Renéja Stadtkewitza, se je do septembra 2013 AfD pridružilo približno 500 članov njegove stranke. Nekateri od teh članov so prevzeli vodstvene položaje v stranki AfD. <ref name="hb8419392">{{Internetquelle|autor=Dietmar Neuerer|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/bundestagswahl-2013/alternative-fuer-deutschland-konservativ-liberal-rechts-wohin-steuert-die-afd/8419392.html|titel=Konservativ, liberal, rechts – wohin steuert die AfD?|werk=[[Handelsblatt]]|datum=2013-06-28|zugriff=2013-06-28}}</ref> Po zveznih volitvah leta 2013 se je mala stranka odločila, da ne bo sodelovala na nadaljnjih volitvah v korist AfD. <ref name="auto1"/> Stadtkewitz in Matthias Wohlfarth, tiskovni predstavnik turingške stranke AfD, sta oba izjavila, da se programa obeh strank v mnogih točkah ujemata. <ref name="FAZ aufnahmestopp"/> Nekdanji bavarski deželni predsednik stranke ''Die Freiheit'', Christian Jung, je za poslansko skupino AfD v Bundestagu odgovoren za medijski portal Metropolico / JouWatch, povezan z AfD, in raziskuje "sinergijske učinke in možnosti sodelovanja" z izbranimi medijskimi hišami. === Identitarno gibanje === Čeprav je AfD leta 2016 sprejela resolucijo o nezdružljivosti z [[Rasizem|rasističnim]] identitarnim gibanjem, po raziskavi Die Zeita poslanci Bundestaga iz stranke AfD v svojih parlamentarnih pisarnah zaposlujejo njegove podpornike, na primer nekdanjega deželnega predsednika Mlade alternative v Brandenburgu Jean-Pascala Hohma in zveznega predsednika identitetarcev Daniela Fißa. Zvezni tiskovni predstavnik AfD, Gauland, je tudi večkrat zaposloval podpornike neonacističnih skupin. Takratni državni tiskovni predstavnik stranke AfD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, Holger Arppe, se je zavzemal za sodelovanje z identitetarci. Petr Bystron, vodja bavarske stranke AfD do leta 2017, je identitetarce označil za "krilno organizacijo AfD" in želel AfD videti kot "zaščitni ščit" za identitetarce in Pegido, tako da ga je bavarski urad za varstvo ustave opazoval, Spremljanje so končali, ko je Bystronova izvolitev v nemški Bundestag povzročila večje pravne ovire. Na zvezni ravni stranke AfD desničarska nacionalistična ''Domoljubna platforma'' poziva k "tesnejšemu sodelovanju med Identitaristično gibanjem in stranko AfD, ker je tudi AfD identitetaristično gibanje in je tudi alternativa za Nemčijo". Tudi mladinska organizacija stranke AfD, Junge Alternative, ima številne povezave z identitetarji. Vodja JA Markus Frohnmaier je na primer odkrito izrazil podporo tiskovnemu predstavniku identitetarcev in vodji avstrijskih identitetarcev [[Martin Sellner|Martinu Sellnerju]] . === NPD/Domovina === Poslanci stranke AfD v bavarskem deželnem parlamentu so zaposlovali osebje, povezano z desničarsko skrajno in delno neonacistično majhno stranko Die Heimat, takrat znano kot NPD. <ref name=":4"/> V času pred deželnimi volitvami leta 2016 v Mecklenburgu-Predpomorjanski vodilni kandidat AfD Leif-Erik Holm ni izključil glasovanja za predloge, ki jih je v deželnem parlamentu predstavila takratna poslanska skupina NPD. V intervjuju za ''časopis Mannheimer Morgen'' je nekdanji vodja stranke Jörg Meuthen nasprotoval tudi tako imenovani Schwerinski poti, ki predlaga zavrnitev vseh vlog desničarskih skrajnežev. S tem je "odpravil prejšnjo uradno linijo zvezne stranke v obliki stroge razmejitve od NPD". Po podatkih takratnega zveznega izvršnega odbora stranke AfD je bilo dokazano, da je Björn Höcke, vodilna osebnost narodnonacionalističnega ''krila'' in predsednik parlamentarne skupine AfD v turingijskem deželnem parlamentu, "pisal članke pod imenom ' Landolf Ladig ' v takratnih publikacijah NPD ''Volk in Bewegung'' in ''Eichsfeld-Stimme'' "<ref>{{Internetquelle|autor=Andreas Kemper|url=https://andreaskemper.org/2021/08/18/hoecke-bleibt-ladig/|titel=Höcke bleibt Ladig|datum=2021-08-18|zugriff=2023-11-20}}</ref>, v katerih ni le hvalil desničarskih skrajnih idej NPD, temveč je tudi poveličeval [[Tretji rajh|nacistični režim]]. <ref name="ts landolf ladig">{{Internetquelle|autor=Maria Fiedler|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/vorwuerfe-gegen-thueringer-afd-chef-petry-hoecke-hat-unter-pseudonym-die-npd-gelobt/19662990.html|titel=Vorwürfe gegen Thüringer AfD-Chef: Petry: Höcke hat unter Pseudonym die NPD gelobt|werk=[[Der Tagesspiegel|tagesspiegel.de]]|datum=2017-04-12|zugriff=2017-06-12}}</ref> Kaže "pretirano bližino nacionalsocializmu". <ref name="tagesspiegel-19633818">{{Internetquelle|autor=Kai Portmann|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/parteiausschlussverfahren-afd-spitze-vergleicht-hoecke-mit-hitler/19633818.html|titel=Parteiausschlussverfahren: AfD-Spitze vergleicht Höcke mit Hitler|werk=tagesspiegel.de|datum=2017-04-09|zugriff=2017-06-12}}</ref> Februarja 2017 je zvezni izvršni odbor vložil predlog za izključitev Höckeja iz stranke. Deželno arbitražno sodišče stranke AfD v Turingiji je to zahtevo maja 2018 zavrnilo, saj Höcke ni kršil statuta ali načel stranke. Junija 2018 se je novoimenovani Zvezni izvršni odbor soglasno odpovedal pravici do pritožbe. V svoji retoriki in strategiji AfD vse bolj kaže vzporednice z NPD/Die Heimat. Izraze in teme NPD je mogoče najti tudi v govorih politikov AfD, vendar z bolj subtilnimi [[Antisemitizem|antisemitskimi]] aluzijami. Medtem ko se je NPD v preteklosti strateško bolj zanašala na provokacije, se AfD zdaj vse bolj ekstremno pojavlja tudi v [[Parlament|parlamentih]] in na ulicah. Vzporednice med strankama so vidne tudi v njuni samopodobi kot "skrbne stranke" z otroškimi festivali in podporo lokalnim pobudam. <ref>{{Navedi knjigo|title=(S+) AfD und NPD: So ähnlich sind sich die Parteien in Sprache, Ideologie und Strategie|date=2023-11-11|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-und-npd-so-aehnlich-sind-sich-die-parteien-in-sprache-ideologie-und-strategie-a-213568aa-a310-4782-946d-b9190f596f29}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=SWR2|url=https://www.swr.de/swr2/leben-und-gesellschaft/extremismusexperte-npd-und-afd-haben-eine-grosse-inhaltliche-ueberschneidung-100.html|titel=Extremismusexperte: „NPD und AfD haben eine große, inhaltliche Überschneidung“|datum=2023-07-04|zugriff=2023-11-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240109031024/https://www.swr.de/swr2/leben-und-gesellschaft/extremismusexperte-npd-und-afd-haben-eine-grosse-inhaltliche-ueberschneidung-100.html |date=2024-01-09 }}</ref> Po lokalnih volitvah v Brandenburgu so predstavniki stranke AfD v Lauchhammerju sredi leta 2024 ustanovili skupne parlamentarne skupine z Die Heimat v okrožnem svetu Oberspreewald-Lausitz in mestnem svetu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/regional/brandenburg/afd-die-heimat-fraktion-brandenburg-100.html|titel=Brandenburg: AfD und „Die Heimat“ wollen in Fraktion zusammenarbeiten|werk=Tagesschau|datum=2024-06-25|zugriff=2024-06-26}}</ref> Posledično so bili trije vpleteni člani AfD izključeni iz stranke. <ref>{{Navedi knjigo|title=Brandenburger AfD beschließt Parteiausschluss von abtrünnigen Mitgliedern|date=2024-06-25|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2024/06/brandenburg-afd-die-heimat-gemeinsame-fraktionen.html|archive-date=2025-04-23|access-date=2025-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20250423171818/https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2024/06/brandenburg-afd-die-heimat-gemeinsame-fraktionen.html|url-status=dead}}</ref> === Pegida === Odločitev Zveznega izvršnega odbora iz maja 2016, s katero je bilo zavrnjeno sodelovanje s Pegido, <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html|titel=Schulterschluss mit Pegida: Patriotischer AfD-Flügel fordert Parteispitze heraus|werk=Handelsblatt|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160612215736/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html|archiv-datum=2016-06-12|zugriff=2016-06-13}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160612215736/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html |date=2016-06-12 }}</ref> je Zvezno arbitražno sodišče v začetku avgusta 2016 na zahtevo ''Domoljubne platforme'' delno razveljavilo. Splošna prepoved nastopov v Pegidi bi pomenila nedopustno kršitev pravic članov. Zvezni urad za varstvo ustave še ni spremljal Pegide – kar pa ne drži, vsaj na Bavarskem in v Turingiji. Tudi stališče, ki ga je Pegida sprejela decembra 2014, kaže precejšnjo stopnjo strinjanja z osnovnim programom AfD. Vendar pa je prepoved nastopov predstavnikov Pegide na dogodkih AfD dovoljena. <ref>{{Internetquelle|autor=Matthias Meisner|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/schlappe-fuer-frauke-petry-afd-schiedsgericht-erlaubt-auftritte-bei-pegida/13983452.html|titel=AfD-Schiedsgericht erlaubt Auftritte bei Pegida|werk=[[Der Tagesspiegel]]|datum=2016-08-08|zugriff=2017-04-01}}</ref> Po Felixu Korschu (2016) se je odnos s Pegido razvijal v štirih fazah "privlačnosti in zavrnitve". Glede na anketo iz decembra 2014 so podporniki AfD razumeli demonstracije Pegide, vendar do takrat ni bilo "dejanskega sodelovanja". Dresdenska stranka AfD podpira shode Pegide od novembra 2014, etnično-nacionalistična " Domoljubna platforma " pod vodstvom takratnega saškega člana upravnega odbora AfD Hansa-Thomasa Tillschneiderja pa prav tako podpira Pegido od samega začetka. Medtem ko sta Lucke in Henkel v zveznem izvršnem odboru zavzela distancirano stališče, so se Gauland in več njegovih parlamentarnih kolegov decembra 2014 udeležili shoda Pegide in njene podpornike opisali kot "naravne zaveznike" AfD. Frauke Petry se je v deželnem parlamentu Saške sestala z vodstvom Pegide in našla skupni jezik. V drugih regionalnih združenjih je odnos ostal ambivalenten: Hessijska AfD je kritizirala sodelovanje na "Fragidi", ker je to frankfurtsko vejo Pegide soorganizirala NPD, ne pa tudi sodelovanja na "Kagidi"v Kasselu, ki jo je vodil član AfD. Navsezadnje je bilo zabeleženih več "zadržanih pritrdilnih izjav". Julija 2015 je takratni predsednik dežele Severni Rajh-Vestfalija Marcus Pretzell v svojem pozdravnem govoru na strankarski konferenci v Essnu stranko AfD označil za "stranko Pegida". Leta 2016 je Häusler AfD videl kot "strankarsko-politično sidro"za "pobude, usmerjene proti priseljencem in beguncem", kot je Pegida; zahteve, izražene na demonstracijah v Dresdnu, "so bile v mnogih pogledih skladne s stališči AfD". Od vseh strank je AfD najbližje Pegidi. === Pro Nemčija === 11.&nbsp;Novembra 2017 se je desničarsko skrajno državljansko gibanje pro Deutschland odločilo za samorazpustitev in pozvalo člane in njihove lokalne izvoljene predstavnike, naj se pridružijo AfD. Želijo okrepiti stranko AfD in v prihodnje še naprej zasledovati lastne cilje znotraj stranke. Tiskovni predstavnik poslanske skupine AfD Christian Lüth je izjavil, da je stranka Pro Deutschland na seznamu nezdružljivih članov njegove stranke in da njenih članov ni mogoče vključiti. === Srečanje s predstavniki desničarskih ekstremističnih in identitetnih gibanj === {{Glavni|Srečanje desnih ekstremistov v Potsdamu 2023}} Politiki stranke AfD – vključno z Rolandom Hartwigom, osebnim svetovalcem Alice Weidel, Gerritom Huyem, poslancem Bundestaga, Ulrichom Siegmundom, vodjo poslanske skupine AfD v zvezni deželi Saška-Anhalt, in Timom Krausejem, tiskovnim predstavnikom poslanske skupine AfD v deželnem parlamentu Brandenburga – so se skupaj z Ulrichom Vosgeraujem, člani združenja Werteunion <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-politiker-diskutierten-mit-rechtsextremen-masterplan-zur-vertreibung-von-millionen-menschen-a-afc299c2-1176-4237-aba4-0f9b28851013|titel=AfD-Politiker diskutierten "Masterplan" zur Vertreibung von Millionen Menschen|werk=Der Spiegel|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-11}}</ref> in predstavniki drugih [[Skrajna desnica|desničarskih skrajnežev]] in identitetnih skupin udeležili zarotniškega sestanka v bližini [[Potsdam|Potsdama]] . Po podatkih Mitteldeutscher Rundfunk je bil prisoten tudi Mario Müller, obsojeni neonacist in uslužbenec poslanca Bundestaga Jana Wenzla Schmidta iz stranke AfD. Sestanek, ki je potekal 25. novembra 2023, se je osredotočil na "glavni načrt" za izgon milijonov ljudi z migrantskim ozadjem, ki ga je predstavil znani avstrijski desničarski skrajnež [[Martin Sellner]] . Čeprav se AfD uradno distancira od Sellnerja in njegove identitetne skupine, člani AfD že dolgo ohranjajo stike s to sceno, ki jo [[Zvezni urad za zaščito ustave|Zvezni urad za varstvo ustave]] uvršča med desničarsko ekstremistično. Po poročanju raziskovalne mreže [[Correctiv]] je Sellner prisotnim predstavil svoj osrednji načrt "Remigracija ". V skladu s tem bi morali Nemčijo zapustiti "prosilci za azil, tujci s pravico do bivanja in [[Asimilacija (sociologija)|neasimilirani]] državljani". Poleg tega naj bi Sellner želel uvesti "zakone po meri", ki bi na te ljudi izvajal "močan [[Asimilacija (sociologija)|pritisk]] k prilagajanju" <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-rechtsextreme-geheim-treffen-deutschland-100.html|titel=Geheimtreffen von AfD und Neonazis zu Abschiebungen|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-16}}</ref>, in v tem kontekstu predlagati svoje načrte za preselitev v [[Severna Afrika|Severno Afriko]], na območje za do dva milijona ljudi, kjer bi lahko deportirani nato živeli. <ref name=":14"/> Po poročanju organizacije [[Correctiv]] se je Ulrich Siegmund zavzemal za "nenehen pritisk" na posameznike ali podjetja, ki so bila dojeta kot tuja. [[Marine Le Pen]], vodja stranke Rassemblement National, je dejala, da se ne strinja s predlogi, o katerih so razpravljali na srečanju. Glede skupne parlamentarne skupine z AfD v Evropskem parlamentu je treba preučiti, "ali bo to imelo posledice". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/le-pen-drohung-afd-eu-fraktion-100.html|titel=Le Pen droht AfD mit Ende der EU-Fraktion|werk=tagesschau.de|datum=2024-01-25|zugriff=2024-01-26}}</ref> Maja 2024 je končno prišlo do dokončnega preloma s francoskim Narodnim združevanjem (Rassemblement National). Posledično so bili člani AfD (proti glasovom avstrijske [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] in estonske EKRE) izključeni iz [[Identiteta in demokracija|skupine ID]] v Evropskem parlamentu. Na svoji zvezni strankarski konferenci konec junija 2024 je AfD napovedala takojšen umik iz evropske [[Patriots.eu|IDP]] . == Klasifikacija Zveznega urada za varstvo ustave == === Zvezna stranka === '''Zvezna raven''' V začetku leta 2019 je BfV od svojih zaposlenih zahteval, da razkrijejo interne stike z AfD, <ref name="Dillmann">{{Internetquelle|autor=Hans-Ulrich Dillmann|url=https://www.juedische-allgemeine.de/politik/alternativlose-beobachtung/|titel=Alternativlose Beobachtung|werk=juedische-allgemeine.de|hrsg=[[Jüdische Allgemeine]]|datum=2019-06-20|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article194970105/AfD-klagt-offenbar-per-Eilverfahren-gegen-Verfassungsschutz.html|titel=AfD klagt offenbar per Eilverfahren gegen Verfassungsschutz|werk=welt.de|hrsg=[[Die Welt]]|datum=2019-06-08|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> in stranko na kratko <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-02/prueffall-afd-verfassungsschutz-klage-berichterstattung-diskreditierung|titel=AfD verklagt den Verfassungsschutz|werk=zeit.de|datum=2019-02-06|zugriff=2019-03-08|sprache=de}}</ref> javno označil za "testni primer ". <ref name="Prüffall">{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/verfassungsschutz-erklaert-afd-bundesweit-zum-prueffall-a-1248124.html|titel=Verfassungsschutz erklärt AfD bundesweit zum Prüffall|werk=Spiegel Online|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-15}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-01/verfassungsschutz-erklaert-afd-bundesweit-zum-prueffall|titel=Alternative für Deutschland: Verfassungsschutz erklärt AfD bundesweit zum Prüffall|werk=zeit.de|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-15}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravne podlage je upravno sodišče v Kölnu to izjavo prepovedalo. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/vg-koeln-13l202-19-aeusserungen-verfassungsschutz-afd-prueffall-unzulaessig-ermaechtigung-gesetz/|titel=Bezeichnung der AfD als „Prüffall“ unzulässig|werk=Legal Tribune Online|datum=2019-02-26|zugriff=2019-03-08}}</ref> Oznaka je imela "negativen vpliv" na javnost, kar pomeni, da je BfV nezakonito in nesorazmerno posegel v temeljne strankarske in [[osebne pravice]] AfD. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php|titel=Bezeichnung der AfD als „Prüffall“ durch das Bundesamt für Verfassungsschutz unzulässig.|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2019-02-26|archiv-url=https://web.archive.org/20190303043620/http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190303043620/http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php |date=2019-03-03 }}</ref> Organ se je odpovedal pravici do izpodbijanja odločitve. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article189970459/Koelner-Verwaltungsgericht-Verfassungsschutz-akzeptiert-Urteil-zum-Prueffall-AfD.html|titel=Verfassungsschutz akzeptiert Urteil zum „Prüffall AfD“|werk=Die Welt|datum=2019-03-08|zugriff=2019-03-08}}</ref> Upravno sodišče v Kölnu je 27. januarja 2021 zavrnilo predlog stranke AfD za začasno rešitev (tako imenovani sklep o začasni ustavitvi) v sporu glede uvrstitve primera med sumljive primere. To odločitev je 18. februarja 2021 potrdilo višje upravno sodišče Severnega Porenja-Vestfalije. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ovg.nrw.de/behoerde/presse/pressemitteilungen/01_archiv/2021/13_210218/index.php|titel=Keine Zwischenregelungen in den Eilverfahren der AfD gegen das Bundesamt für Verfassungsschutz|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Oberverwaltungsgericht für das Land Nordrhein-Westfalen|datum=2021-02-18|zugriff=2023-12-15}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/ovg-nrw-5-b-163-21-5-b-175-21-afd-keine-zwischenregelung-einstufung-verdachtsfall-mitgliederzahl-fluegel-bfv-verfassungsschutz/|titel=AfD scheitert mit Beschwerde beim OVG NRW|hrsg=[[Legal Tribune Online]],|datum=2021-02-08|zugriff=2021-03-21}}</ref> AfD je napovedala, da bo vložila ustavno pritožbo. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-bundesverfassungsgericht-103.html|titel=AfD zieht vor das Bundesverfassungsgericht.'|hrsg=[[Tagesschau (ARD)|Tagesschau]]|datum=2021-02-25|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210303132135/https://www.tagesschau.de/inland/afd-bundesverfassungsgericht-103.html|archiv-datum=2021-03-03|zugriff=2021-02-26}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/news/2021-02/25/gerichtssprecher-afd-zieht-vors-bundesverfassungsgericht|titel=Gerichtssprecher: AfD zieht vors Bundesverfassungsgericht.|hrsg=[[Zeit online]]|datum=2021-02-25|zugriff=2021-02-26}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/verfassungsschutz-afd-zieht-nach-karlsruhe-1.5217448|titel=AfD zieht nach Karlsruhe.|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2021-02-25|zugriff=2021-02-26}}</ref> Vendar pa je upravno sodišče v Kölnu 5. marca 2021 z začasno odredbo razsodilo, da Zvezni urad za varstvo ustave (BfV) do konca skrajšanega postopka ne sme AfD uvrstiti med sumljive primere ali ga kot takega javno označiti. AfD je nato razglasila, da je bila vloga za začasno odredbo pri Zveznem ustavnem sodišču rešena. Zvezno ustavno sodišče je 12. marca 2021 zavrnilo povračilo stroškov AfD. „Ni očitno, da bi bila vloga za začasno odredbo uspešna.“ '''Bavarska''' Glede na poročilo iz leta 2022 z dne 20. junija 2023 Zvezni urad za zaščito ustave približno 10.000 članov AfD uvršča med ekstremiste (oziroma 10.200, vključno s podorganizacijo "Mlada alternativa"), kar ustreza dobri tretjini oziroma 30 do 40 % članov. <ref>{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutzbericht 2022|date=2023-06-20|pages=51, 88–89|url=[https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/publikationen/DE/verfassungsschutzberichte/2023-06-20-verfassungsschutzbericht-2022.pdf?__blob=publicationFile&v=9 verfassungsschutz.de]}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.n-tv.de/politik/Verfassungsschutz-schaetzt-10-000-AfD-Mitglieder-als-extremistisch-ein-article24203480.html|titel=Verfassungsschutz schätzt 10.000 AfD-Mitglieder als extremistisch ein|werk=n-tv|datum=2023-06-20|zugriff=2023-06-20}}</ref> Predlog stranke AfD zoper ta odlomek je bil 2. februarja 2024 zavrnjen v hitrem postopku pred upravnim sodiščem v Berlinu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.berlin.de/gerichte/verwaltungsgericht/presse/pressemitteilungen/2024/pressemitteilung.1413472.php|titel=Verfassungsschutzschutzbericht des Bundes: Vorerst keine Änderungen von Passagen zur AfD (Nr. 6/2024)|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Berlin|zugriff=2024-02-07}}</ref> Višje upravno sodišče Berlin-Brandenburg je 26. februarja 2025 potrdilo odločitev o pritožbi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.berlin.de/gerichte/oberverwaltungsgericht/presse/pressemitteilungen/2025/pressemitteilung.1536078.php|titel=Vorerst keine Korrektur des Verfassungsschutzberichts 2022 zu Aussagen über die AfD - Nr. 4/25|TitelErg=Pressemitteilung zu OVG Berlin-Brandenburg, Beschluss vom 26. Februar 2025 – OVG 1 S 18/24 –|hrsg=Oberverwaltungsgericht Berlin-Brandenburg|datum=2025-02-27|zugriff=2025-02-28}}</ref> Zvezni urad za varstvo ustave je v svojem poročilu za leto 2023 z dne 18. junija 2024 navedel, da je desničarski ekstremistični potencial stranke AfD, vključno z JA, 11.300 ljudi. <ref>{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutzbericht 2023|date=2024-06-18|pages=78|url=[https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/publikationen/DE/verfassungsschutzberichte/2024-06-18-verfassungsschutzbericht-2023-startseitenmodul.pdf?__blob=publicationFile&v=4 verfassungsschutz.de]}}</ref> Zvezni urad za varstvo ustave je napovedal, da ocene o tem, ali bi lahko stranko AfD uvrstili med "zagotovo [[Skrajna desnica|desničarsko ekstremistično]] združenje" na nacionalni ravni, ne bo objavil vse do novih volitev v nemški Bundestag leta 2025. Do tega je prišlo 2. maja 2025, ko je zvezni urad stranko AfD kot celoto uvrstil med "potrjeno desničarsko ekstremistično prizadevanje". <ref>{{Internetquelle|autor=Michael Götschenberg, Holger Schmidt ARD-Sicherheitsexperten|url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/verfassungsschutz-afd-102.html|titel=AfD laut Verfassungsschutz "gesichert rechtsextremistisch"|zugriff=2025-05-02|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/pressemitteilungen/DE/2025/pressemitteilung-2025-05-02.html|titel=Bundesamt für Verfassungsschutz stuft die „Alternative für Deutschland“ als gesichert rechtsextremistische Bestrebung ein|werk=verfassungsschutz.de|datum=2025-05-02|zugriff=2025-05-02}}</ref> BfV je kot utemeljitev navedel naslednje: "Prevladujoče [[Etnična skupina|etnično]] [[Narod|razumevanje ljudstva v]] stranki ni združljivo s temeljnim redom svobodne demokracije. Njegov cilj je izključiti določene skupine prebivalstva iz enakopravnega sodelovanja v družbi, jih podvreči protiustavni neenaki obravnavi in jim s tem dodeliti pravno razvrednoten status." AfD je proti temu vložila tožbo in ukrepala na upravnem sodišču v Kölnu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/klage-afd-vg-koeln-13k389525-13l110925-gegen-verfassungsschutz-einstufung-gesichert-rechtsextremistisch|titel=„Gesichert rechtsextremistische Bewegung“. AfD klagt gegen Verfassungsschutz-Einstufung|werk=lto.de|hrsg=Legal Tribune Online|datum=2025-05-05|zugriff=2025-05-09|kommentar=Zu den Aktenzeichen 13 K 3895/25 [Klage] und 13 L 1109/25 [Eilantrag]}}</ref> BfV je 8. maja 2025 v pospešenem postopku izdal tako imenovano zavezo o mirovanju : Dokler ne bo sprejeta odločitev o pospešeni vlogi, bo začasno prekinil uvrstitev med "potrjene desničarske ekstremistične podvige", do takrat AfD ne bo več javno označeval za "potrjene desničarske ekstremistične podvige"in bo s svojega spletnega mesta odstranil ustrezno sporočilo za javnost. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/05_08052025/index.php|titel=VG Köln: Bundesamt für Verfassungsschutz erklärt „Stillhaltezusage“ im AfD-Eilverfahren|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2025-05-08|zugriff=2025-05-14|kommentar=Pressemitteilung zum Aktenzeichen 13 L 1109/25}}</ref> Na ta način se je BfV proceduralno izognil odločitvi o začasni ustavitvi ; zaveza o mirovanju ne vsebuje nobene izjave o nadaljnjih možnostih za uspeh na sodišču. <ref>{{Internetquelle|autor=Kolja Schwartz|url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/afd-klage-bedeutung-102.html|titel=Hochstufung der AfD. Was die „Stillhaltezusage“ bedeutet|werk=tagesschau.de|datum=2025-05-08|zugriff=2025-05-12}}</ref> Urad za varstvo ustave opredeljuje sumljive primere kot dejavnosti, "ki niso očitno ekstremistične, vendar obstajajo ' dejanski znaki ' za protiustavne aktivnosti." <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.bremen.de/detail.php?gsid=bremen77.c.2076.de&template=20_glossar_d&lang=de&begriff=V|titel=Glossar der Verfassungsschutzbehörden|hrsg=Landesamt für Verfassungsschutz Bremen|zugriff=2019-01-15}}</ref> Uporaba obveščevalnih virov je dovoljena. <ref name="verdachtsfall">{{Internetquelle|autor=Wolf Wiedmann-Schmidt|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/rechtsextremismus-verdachtsfall-verfassungsschutz-beobachtet-afd-nun-bundesweit-a-136d80ce-4549-4a23-8174-19ad70f20643|titel=Verfassungsschutz beobachtet AfD nun bundesweit.|werk=''Spiegel.de''|datum=2021-03-03|zugriff=2021-03-03}}</ref> Kategorija suma ne obstaja v vseh zveznih državah, na primer ne na Bavarskem, kjer se AfD obravnava kot na "predmet opazovanja". <ref name="verdachtsfall_bayern">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/bayern/afd-bayern-verfassungsschutz-1.4300851|titel=Verfassungsschutz beobachtet Teile der AfD in Bayern|hrsg=Süddeutsche Zeitung|datum=2019-01-24|zugriff=2019-01-26}}</ref> Poleg BfV so organi za varstvo ustave Severnega Porenja-Vestfalije <ref>{{Internetquelle|url=https://www.aachener-nachrichten.de/nrw-region/nrw-verfassungsschutz-nimmt-afd-landesverband-ins-visier_aid-35674459|titel=NRW-Verfassungsschutz nimmt AfD-Landesverband ins Visier|hrsg=Aachener Nachrichten|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Baden-Württemberga <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/beobachtung-durch-verfassungsschutz-auch-bayern-und-baden-wuerttemberg-pruefen-afd/23897132.html|titel=Auch Bayern und Baden-Württemberg prüfen AfD|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2019-01-23|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Schleswig-Holsteina <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/Landes-Verfassungsschutz-nimmt-AfD-unter-die-Lupe,afd2160.html|titel=Landes-Verfassungsschutz nimmt AfD unter die Lupe|hrsg=Norddeutscher Rundfunk|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190618195821/https://www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/Landes-Verfassungsschutz-nimmt-AfD-unter-die-Lupe,afd2160.html |date=2019-06-18 }}</ref>, Mecklenburga-Predpomorjanskega <ref>{{Internetquelle|url=https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/afd-auch-in-mv-im-visier-des-verfassungsschutzes-2334358501.html|titel=AfD auch in MV im Visier des Verfassungsschutzes|hrsg=Nordkurier|datum=2019-01-23|zugriff=2019-01-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230130125519/https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/afd-auch-in-mv-im-visier-des-verfassungsschutzes-2334358501.html |date=2023-01-30 }}</ref>, Saške <ref>{{Internetquelle|url=https://www.mdr.de/nachrichten/politik/regional/verfassungsschutz-beobachtet-afd-sachsen-100.html|titel=Verfassungsschutz in Sachsen nimmt sich zur Prüfung der AfD ein Jahr Zeit|hrsg=Mitteldeutscher Rundfunk|datum=2019-01-26|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Turingije [6 <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2018-09/thueringen-afd-landesverband-verfassungsschutz-pruefung|titel=Verfassungsschutz will AfD zum „Prüffall“ erklären|hrsg=Die Zeit|datum=2018-09-06|zugriff=2018-10-02}}</ref> <ref name="WK-2019-01-26">{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutz prüft Bremer AfD. Innensenator erteilt Zustimmung&nbsp;– Höcke-Flügel und Junge Alternative werden systematisch beobachtet|date=2019-01-26|pages=1 – ''Titelseite''|url=https://www.weser-kurier.de/bremen/bremen-stadt_artikel,-gesamte-bremer-afd-wird-zum-prueffall-_arid,1801504.html}}</ref> in Spodnje Saške <ref>{{Internetquelle|autor=Justus Bender, Reinhard Bingener|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/afd-in-niedersachsen-als-prueffall-eingestuft-16381547.html|titel=Verfassungsschutz: Niedersächsische AfD zum „Prüffall“ erklärt|werk=FAZ.net|datum=2019-09-12|zugriff=2024-10-16}}</ref> prav tako objavili uvrstitev regionalnih deželnih združenj AfD kot "predmet opazovanja". === Združenja, skupine in posamezniki === Januarja 2019 je Zvezni urad za varstvo ustave mladinsko organizacijo " Mlada alternativa za Nemčijo " in notranjestrankarsko gibanje ''"Der Flügel"'' okoli turingijskega deželnega predsednika Björna Höckeja razglasil za osumljena primera ekstremističnih dejavnosti, <ref name="Prüffall"/> pa tudi na Saškem in v Berlinu. <ref>{{Internetquelle|url=https://medienservice.sachsen.de/medien/news/222968?page=1|titel=Auch Sächsischer Verfassungsschutz bearbeitet AfD im Freistaat als Prüffall|hrsg=Sächsische Staatskanzlei|datum=2019-01-15|zugriff=2019-03-14}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/junge-alternative-und-der-fluegel-berliner-verfassungsschutz-nimmt-sich-die-afd-vor/24098864.html|titel=Berliner Verfassungsschutz nimmt sich die AfD vor|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2019-03-13|zugriff=2019-03-14}}</ref> Marca 2020 je BfV na tiskovni konferenci izjavil, da ''krilo'' obravnava kot "dokazano desničarsko ekstremistično prizadevanje". Ocenili so, da je skupina vključevala približno 7.000 ljudi. Predsednik BfV Thomas Haldenwang je obe vodilni osebnosti , Björna Höckeja in Andreasa Kalbitza, označil za desničarska skrajneža. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/radikaler-fluegel-im-fokus-sachsen-und-brandenburg-pruefen-schaerfere-beobachtung-der-afd-landesverbaende/25634318.html|titel=Sachsen und Brandenburg prüfen schärfere Beobachtung der AfD-Landesverbände|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2020-03-12|zugriff=2020-03-12}}</ref> BfV proti njej in Hansu-Thomasu Tillschneiderju uporablja tudi obveščevalne vire. Vendar to velja le za zunajparlamentarne dejavnosti, saj so člani državnega parlamenta še posebej zaščiteni. <ref>{{Internetquelle|autor=Holger Stark|url=https://www.zeit.de/2020/08/afd-verfassungsschutz-radikal-ueberwachung-abgeordnete/komplettansicht|titel=AfD: Zu radikal.|werk=zeit.de|datum=2020-02-12|zugriff=2024-10-16}}</ref> Marca 2022 je upravno sodišče v Kölnu odločilo o klasifikaciji ''krila''. BfV lahko ''krilo'' razvrsti kot sumljiv primer. Vendar pa BfV po uradni razpustitvi ''krila'' 30. aprila 2020 ne dopušča več uvrstitve med "potrjena ekstremistična prizadevanja". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/Archiv/2022/06_08032022/index.php|titel=Verwaltungsgericht Köln: Verfassungsschutz darf AfD als Verdachtsfall einstufen|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2022-03-08|zugriff=2023-12-15}}</ref> Višje upravno sodišče Severnega Porenja-Vestfalije je pritožbo maja 2024 zavrnilo. Prav tako je upravno sodišče v Kölnu marca 2022 prepovedalo BfV javno objaviti, da je bilo „članstvo tako imenovanega 'krila' do tako imenovanega 'razpustitve' 30. aprila 2020 'približno 7000 članov' oziroma da je še naprej 'približno 7000 članov'.“ Na Bavarskem, kjer vmesna faza suma ne obstaja, Urad za varstvo ustave spremlja tako mladinsko organizacijo kot etnično-nacionalistično organizacijo ''Der Flügel''. <ref name="verdachtsfall_bayern"/> AfD je januarja 2020 vložila tožbo na upravnem sodišču v Kölnu. <ref>{{Internetquelle|autor=Sabine am Orde|url=https://taz.de/Radikale-Rechte-gegen-Verfassungsschutz/!5652401/|titel=AfD klagt gegen Beobachtung|hrsg=taz|datum=2020-01-13|zugriff=2020-01-13}}</ref> Ta tožba je bila zavržena marca 2022. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.bayern.de/ueberuns/medien/pressemitteilungen/entscheid-des-vg-koln-zur-beobachtung-von-afd-flugel-und-ja/|titel=Entscheid des VG Köln zur Beobachtung von AfD, Flügel und JA|werk=Bayerisches Landesamt für Verfassungsschutz|zugriff=2024-07-01}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250225214259/https://www.verfassungsschutz.bayern.de/ueberuns/medien/pressemitteilungen/entscheid-des-vg-koln-zur-beobachtung-von-afd-flugel-und-ja/ |date=2025-02-25 }}</ref> V začetku decembra 2021 so Bayerischer Rundfunk (BR) razkrili dnevnike klepetov iz zaprte skupine [[Telegram (programje)|Telegram]] z imenom "Alternative News Group Bavaria", ki je vključevala tudi velik del deželne parlamentarne skupine, bavarske skupine AfD v Bundestagu in deželnega izvršnega odbora. V njem je na primer okrožni predsednik zahteval: "Brez pretresov in revolucije tukaj ne bomo več dosegli spremembe smeri." Po poročanju BR je v drugem sporočilu pisalo: "Mislim, da se iz te situacije ne bomo mogli izvleči brez [[Državljanska vojna|državljanske vojne]] ." <ref>{{Internetquelle|autor=Sammy Khamis, Wigbert Löer, Johannes Reichart ([[Bayerischer Rundfunk|BR]])|url=https://www.tagesschau.de/investigativ/br-recherche/afd-chats-101.html|titel=Interner Chat der AfD Bayern – „Wir brauchen die totale Revolution“|werk=tagesschau.de|hrsg=[[Tagesschau (ARD)|Tagesschau]]|datum=2021-12-01|zugriff=2021-12-01}}</ref> Bavarski notranji minister Joachim Herrmann je menil, da se s tem ponovno postavlja vprašanje, ali naj Urad za varstvo ustave spremlja posamezne poslance in stranko kot celoto. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.juedische-allgemeine.de/politik/umsturz-revolution-buergerkrieg|titel=Umsturz, Revolution, Bürgerkrieg|hrsg=[[Jüdische Allgemeine]]|datum=2021-12-01|zugriff=2024-10-16}}</ref> Na Bavarskem je bil Petr Bystron, bavarski državni tiskovni predstavnik stranke, leta 2017 začasno tarča Urada za varstvo ustave. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-04/petr-bystron-afd-bayern-verfassungsschutz-identitaere-bewegung|titel=Verfassungsschutz beobachtet bayerischen AfD-Chef|hrsg=Zeit Online|datum=2017-04-19|zugriff=2024-10-16}}</ref> Vendar pa je bilo po njegovi izvolitvi v Bundestag opazovanje ukinjeno. <ref>{{Internetquelle|autor=Eva Lell|url=https://www.br.de/nachrichten/afd-politiker-bystron-wird-nicht-mehr-vom-verfassungsschutz-beobachtet-100.html|titel=Wegen Einzug in den Bundestag: AfD-Politiker Bystron wird nicht mehr vom Verfassungsschutz beobachtet|werk=[[Bayerischer Rundfunk]]|datum=2017-11-15|archiv-url=https://web.archive.org/web/20171230014359/https://www.br.de/nachrichten/afd-politiker-bystron-wird-nicht-mehr-vom-verfassungsschutz-beobachtet-100.html|archiv-datum=2017-12-30|zugriff=2017-12-03}}</ref> Enako velja za opazovanje treh članov istega regionalnega združenja, ki so leta 2018 vstopili v bavarski deželni parlament, saj je Zvezno ustavno sodišče postavilo višje ovire za opazovanje poslancev. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/verfassungsschutz-beobachtet-bayerische-afd-abgeordnete-nicht-mehr-11088975.html|titel=Verfassungsschutz beobachtet bayerische AfD-Abgeordnete nicht mehr|hrsg=[[Münchner Merkur]]|datum=2019-01-09|zugriff=2019-01-10}}</ref> Vendar pa je sedem drugih članov AfD še vedno pod nadzorom, od katerih trije sedijo v občinskih okrožnih svetih. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/bayern/sieben-afd-kandidaten-im-visier-des-verfassungsschutzes,RCtB9dA|titel=Sieben AfD-Kandidaten im Visier des Verfassungsschutzes|hrsg=Bayerischer Rundfunk|datum=2018-12-25|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190329141243/https://www.br.de/nachrichten/bayern/sieben-afd-kandidaten-im-visier-des-verfassungsschutzes,RCtB9dA|archiv-datum=2019-03-29|zugriff=2019-04-06}}</ref> Za razliko od drugih agencij za varstvo ustave lahko bavarski Urad za varstvo ustave spremlja tudi posameznike, ki ne pripadajo skupini ljudi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/joachim-herrmann-fordert-einheitliche-standards-zur-beobachtung-der-afd-a-1237318.html|titel=Bayerischer Innenminister fordert einheitliche Standards zur Beobachtung der AfD|hrsg=Der Spiegel|datum=2018-11-08|zugriff=2019-01-10}}</ref> '''Druge zvezne države''' Na Saškem so bili po besedah takratnega notranjega ministra Markusa Ulbiga (CDU) "posamezniki"AfD leta 2017 pod nadzorom zaradi svojih dejavnosti na desničarski ekstremistični sceni, izrecno "ne zaradi članstva v stranki". <ref>{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-02/rechtsextremismus-verfassungsschutz-afd-beobachtung|titel=Sachsens Verfassungsschutz beobachtet AfD-Mitglieder|hrsg=Zeit Online|datum=2017-02-17|zugriff=2019-04-06}}</ref> Zvezna dežela Spodnja Saška je o podobnih stvareh poročala v začetku leta 2018. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html|titel=AfD-Mitglieder im Visier des Verfassungsschutzes.|hrsg=NDR|datum=2018-02-24|archiv-url=https://web.archive.org/web/20180224182837/https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html|archiv-datum=2018-02-24|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180615083153/https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html |date=2018-06-15 }}</ref> Hkrati je predsednik turingijskega urada za varstvo ustave Stephan J. Kramer opazil porast "desničarsko radikalnih izjav posameznih članov", katerih vpliv na stranko kot celoto pa še ni znan. <ref>{{Internetquelle|autor=Dietmar Neuerer|url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html|titel=Verfassungsschutz hat die AfD genau im Blick|hrsg=Handelsblatt|datum=2018-03-08|archiv-url=https://web.archive.org/20180309053844/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180309053844/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html |date=2018-03-09 }}</ref> == Mednarodne povezave == === Znotraj Evropske unije === AfD je od 13. septembra 2023 članica [[Evropska politična stranka|Evropske]] [[Patriots.eu|identitete in demokracije]] (IDP). To je bilo predhodno odločeno na kongresu stranke 28. julija 2023. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.fr.de/politik/afd-id-partei-chrupalla-weidel-parteitag-magdeburg-identitaet-und-demokratie-zr-92430478.html|titel=AfD tritt ID-Partei bei: Was ist die „Identität und Demokratie“?|werk=[[Frankfurter Rundschau|fr.de]]|datum=2023-07-29|zugriff=2023-09-20}}</ref> Po [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah leta 2014]] je bila stranka AfD sprejeta v skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v Evropskem parlamentu z 29 glasovi proti 26. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/europaeische-union/europaparlament-afd-kuenftig-in-einer-fraktion-mit-den-tories-12986074.html|titel=AfD künftig in einer Fraktion mit den Tories|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2014-06-12|zugriff=2014-06-12}}</ref> [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|Britanski premier]] [[David Cameron]] je pozval poslance svoje stranke v Evropskem parlamentu, naj zavrnejo prošnjo AfD, saj bi kanclerka Merkel vključitev konkurenčne stranke označila za "sovražno"in bi negativno vplivala na [[Nemško-britanski odnosi|odnose med Veliko Britanijo in Nemčijo]]. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ft.com/intl/cms/s/0/2a522e10-ea61-11e3-afb3-00144feabdc0.html#axzz33Ug3qHjU|titel=EU rebels prepare to defy UK prime minister David Cameron|werk=[[Financial Times]]|datum=2014-06-02|zugriff=2014-05-02|sprache=en}}</ref> Po poročanju Der ''Spiegla'' je Merkel poskušala preprečiti sprejem, da bi AfD preprečila nadaljnji politični status. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/eu-parlament-afd-zusammenarbeit-mit-camerons-tories-veraergert-merkel-a-974742.html|titel=AfD und Tories: Luckes Glück, Merkels Ärger|werk=[[Der Spiegel]]|datum=2014-06-12|zugriff=2014-06-12}}</ref> V začetku leta 2016 sta se Frauke Petry in Marcus Pretzell v [[Düsseldorf|Düsseldorfu]] srečala s predsednikom stranke [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] Heinzom-Christianom Strachejem in generalnim sekretarjem FPÖ [[Harald Vilimsky|Haraldom Vilimskyjem]] na kongresu "Evropske vizije"&nbsp;– Vizije za Evropo”. <ref>{{Internetquelle|autor=Julia Rathcke|url=https://rp-online.de/politik/deutschland/afd-und-fpoe-in-duesseldorf-treffen-unter-freunden_aid-9673999|titel=AfD und FPÖ in Düsseldorf: Treffen unter Freunden|werk=RP Online|datum=2016-02-13|zugriff=2016-05-05}}</ref> Bavarsko regionalno združenje AfD se je nato dogovorilo za sodelovanje s FPÖ pod imenom "Modra zveza". Posledično se je Harald Vilimsky skupaj z Alexandrom Gaulandom in Andreasom Kalbitzom pojavil na volilnem dogodku v Nauenu. <ref>Daniel Marschke: {{Webarchive|url=https://www.rbb-online.de/politik/beitrag/2016/04/brandenburg-havelland-nauen-treffen-afd-gauland-fpoe.html}}</ref> Potem ko je poslanka Evropskega parlamenta Beatrix von Storch januarja 2016 zagovarjala uporabo strelnega orožja proti beguncem, so bili člani Evropskega parlamenta stranke AfD marca 2016 pozvani, naj do 31. marca 2016 zapustijo skupino ''Evropskih konservativcev in reformistov'' (ECR). V nasprotnem primeru bo skupina zahtevala formalno izključitev. <ref>{{Internetquelle|autor=Jennifer Rankin, Philip Oltermann|url=https://www.theguardian.com/world/2016/mar/08/tory-meps-distance-themselves-from-german-rightwing-party|titel=Tory MEPs distance themselves from German rightwing party|hrsg=[[The Guardian]]|datum=2016-03-08|zugriff=2016-03-10|sprache=en}}</ref> Beatrix von Storch je 8. aprila 2016 zapustila skupino ECR in se pridružila skupini ''Evropa svobode in neposredne demokracije'' (EFDD). Tri dni kasneje je bil Marcus Pretzell izključen iz poslanske skupine. <ref name="zeit-2016-04-12">{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2016-04/afd-eu-fraktion-ausschluss-marcus-pretzell-ekr|titel=AfD: Pretzell fliegt aus Fraktion im EU-Parlament|werk=[[Zeit Online|zeit.de]]|datum=2016-04-12|zugriff=2016-04-21}}</ref> 1. maja 2016 se je pridružil skupini Evropa narodov in svobode. Po izvolitvi Beatrix von Storch v Bundestag je Jörg Meuthen prevzel Evropski parlament in se tako kot ona pridružil EFDD. Junija 2019 je bila ustanovljena [[Politične skupine v Evropskem parlamentu|evropska skupina]] nacionalističnih strank ''[[Identiteta in demokracija]]'' (ID), ki so se ji po [[Volitve v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah leta 2019]] pridružile še AfD, [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]], Lega Nord, Rassemblement National in druge. <ref>{{Internetquelle|autor=Ben Bolz, Katharina Schiele|url=https://daserste.ndr.de/panorama/aktuell/Rechte-im-EU-Parlament-nur-an-fuenfter-Stelle,rechteineuropa130.html|titel=Rechte im EU-Parlament nur an fünfter Stelle|hrsg=NDR|datum=2019-06-14|zugriff=2019-07-10}}</ref> === Povezave z Rusko federacijo === Zlasti Alexander Gauland se je že pred letom 2015 pod Vladimirjem Putinom zavezal k vzpostavitvi vezi z Rusijo. Potoval je v St.&nbsp;v Sankt Peterburgu, da bi se srečal s poslanci parlamenta in z ultranacionalističnim politikom [[Aleksander Dugin|Aleksandrom Duginom]] ; potovanje je financirala ''fundacija Svetega Vasilija'' prokremeljskega oligarha Konstantina Malofejeva. Gauland se je zavzemal za sprejetje priključitve Krima. V volilni kampanji leta 2017 je Reconquista Germanica podpirala AfD; po mnenju politologov Uweja Backesa in Patricka Moreauja AfD od vseh nemških strank najmanj razlikuje med državo Rusijo in Putinovim režimom. <ref>{{Navedi knjigo|title=Europas moderner Rechtsextremismus : Ideologien, Akteure, Erfolgsbedingungen und Gefährdungspotentiale|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|date=2021|isbn=978-3-647-31131-9|pages=48}}</ref> ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je 21. aprila 2023 razkril dokumente, ki razkrivajo ruske načrte, razvite med julijem in novembrom 2022, za začetek sodelovanja med AfD, [[Sahra Wagenknecht|Sahro Wagenknecht]] in levičarskimi skrajnimi silami, da bi izzvali vsedržavne proteste proti nemški vladi in njeni podpori Ukrajini ter vplivali na prihajajoče volitve v Nemčiji. == Viri == '''Monografije''' * Michael Kraske, Dirk Laabs: ''Angriff auf Deutschland: Die schleichende Machtergreifung der AfD.'' Beck, München 2024, ISBN 978-3-406-82311-4. * Florian Spissinger: [https://shop.budrich.de/wp-content/uploads/2024/06/9783847419976.pdf ''Die Gefühlsgemeinschaft der AfD. Narrative, Praktiken und Räume zum Wohlfühlen.''] Budrich, Opladen 2024, ISBN 978-3-8474-3063-6. * Patrick Bahners: ''Die Wiederkehr. Die AfD und der neue deutsche Nationalismus.'' Klett-Cotta, Stuttgart 2023, ISBN 978-3-608-98689-1. * Klaus-Dieter Müller: ''Die AfD würde Deutschland ruinieren.'' Lutherische Verlagsgesellschaft, Kiel 2023, ISBN 978-3-87503-321-2. * Joachim Wagner: ''Rechte Richter: AfD-Richter, -Staatsanwälte und -Schöffen: eine Gefahr für den Rechtsstaat?'' Berliner Wissenschafts-Verlag, Stuttgart 2023, ISBN 978-3-8305-5177-5. * Sebastian Pittelkow, Katja Riedel: ''Rechts unten: die AfD: Intrigen, heimliche Herrscher und die Macht der Geldgeber.'' Rowohlt, Hamburg 2022, ISBN 978-3-499-01132-0. * Gerd Wiegel: ''Brandreden: die AfD im Bundestag.'' PapyRossa, Köln 2022, ISBN 978-3-89438-779-2. * Katja Bauer, Maria Fiedler: ''Die Methode AfD: der Kampf der Rechten: im Parlament, auf der Straße – und gegen sich selbst.'' Klett-Cotta, Stuttgart 2021, ISBN 978-3-608-98412-5. * Hajo Funke, Gertrud Hardtmann: ''Die Höcke-AfD: eine rechtsextreme Partei in der Zerreißprobe: eine Flugschrift.'' VSA-Verlag, Hamburg 2021, ISBN 978-3-96488-093-2. * Benno Hafeneger, Hannah Jestädt, Moritz Schwerthelm, Nils Schuhmacher, Gillian Zimmermann: ''Die AfD und die Jugend: Wie die Rechtsaußenpartei die Jugend- und Bildungspolitik verändern will.'' Wochenschau Verlag, Frankfurt am Main 2021, ISBN 978-3-7344-1164-9. * Andreas Kemper: ''Die Furchtbürger: Anmerkungen zum Rassismus, Sexismus und Klassismus der AfD.'' edition assemblage, Münster 2021, ISBN 978-3-96042-003-3. * Michael Kraske: ''Tatworte: denn AfD & Co. meinen, was sie sagen.'' Ullstein, Berlin 2021, ISBN 978-3-548-06442-0. * Hajo Funke: ''Die Höcke-AfD: Vom gärigen Haufen zur rechtsextremen „Flügel“-Partei. Eine Flugschrift.'' VSA-Verlag, Hamburg 2020, ISBN 978-3-96488-066-6. * Sonja Heyen: ''Die AfD in den Medien: Eine Analyse des medialen Framings der Partei „Alternative für Deutschland“ am Beispiel politischer Talkshows.'' Carl Grossmann, Berlin 2020, ISBN 978-3-941159-51-8. * Eva Kienholz: ''Ihr Kampf: wie Höcke & Co. die AfD radikalisieren.'' Das Neue Berlin, Berlin 2020, ISBN 978-3-360-01367-5. * Werner J. Patzelt: ''CDU, AfD und die politische Torheit.'' Weltbuch Verlag, Dresden 2019, ISBN 978-3-906212-43-2. * Sebastian Friedrich: ''Die AfD. Analysen – Hintergründe – Kontroversen.'' Erweiterte und aktualisierte Neuauflage, Bertz + Fischer, Berlin 2019, ISBN 978-3-86505-741-9. * Christoph Butterwegge, Gudrun Hentges, Gerd Wiegel: ''Rechtspopulisten im Parlament, Polemik, Agitation und Propaganda der AfD''. Westend Verlag, Frankfurt 2018, ISBN 978-3-86489-714-6. * Hajo Funke, Christiane Mudra: ''Gäriger Haufen. Die AfD: Ressentiments, Regimewechsel und völkische Radikale. Handreichung zum demokratischen Widerstand.'' VSA Verlag, Hamburg 2018, ISBN 978-3-89965-821-7. * Melanie Amann: ''Angst für Deutschland, die Wahrheit über die AfD: wo sie herkommt, wer sie führt, wohin sie steuert.'' Droemer, München 2017, ISBN 978-3-426-27723-2. * Jürgen Beetz: ''Auffällig feines Deutsch. Verborgene Schlüsselwörter eines Parteiprogramms''. Alibri, Aschaffenburg 2017, ISBN 978-3-86569-230-6. * Justus Bender: ''Was will die AfD? Eine Partei verändert Deutschland.'' Pantheon, München 2017, ISBN 978-3-570-55353-4. * Stefan Dietl: ''Die AfD und die soziale Frage. Zwischen Marktradikalismus und „völkischem Antikapitalismus“.'' Unrast, Münster 2017, ISBN 978-3-89771-238-6. * Michael Wildt: ''Volk, Volksgemeinschaft, AfD.'' Hamburger Edition, Hamburg 2017, ISBN 3-86854-309-0. * Hajo Funke: ''Von Wutbürgern und Brandstiftern: AfD – Pegida – Gewaltnetze.'' Verlag für Berlin-Brandenburg, Berlin 2016, ISBN 978-3-945256-64-0. * Stephan Hebel: ''Sehr geehrter AfD-Wähler, wählen Sie sich nicht unglücklich!'' Westend, Frankfurt 2016, ISBN 978-3-86489-170-0. * David Bebnowski: ''Die Alternative für Deutschland. Aufstieg und gesellschaftliche Repräsentanz einer rechten populistischen Partei.'' Springer VS, Wiesbaden 2015, ISBN 978-3-658-08285-7. * Tobias Frank: ''Die AfD bei der Bundestagswahl 2013: Determinanten und Erklärungen ihres Wahlerfolgs.'' Tectum, Marburg 2015, ISBN 978-3-8288-3675-4. * Alexander Häusler, Rainer Roeser: ''Die rechten ›Mut‹-Bürger. Entstehung, Entwicklung, Personal & Positionen der „Alternative für Deutschland“.'' VSA-Verlag, Hamburg 2015, ISBN 978-3-89965-640-4. * Andreas Kemper: ''Rechte Euro-Rebellion. Alternative für Deutschland und Zivile Koalition e. V.'' edition assemblage, Münster 2013, ISBN 978-3-942885-49-2. [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Konservativne stranke]] [[Kategorija:Politične stranke v Nemčiji]] rxllpb76mzt7abybvin4tz3cvf08pkg 6753247 6753103 2026-09-20T17:56:58Z Mnogoterost 140263 Družinska in spolna politika - posodobitev 6753247 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Alternativa za Nemčijo | native_name = Alternative für Deutschland | native_name_lang = de | split = od [[Krščansko demokratska unija Nemčije|Krščansko demokratske unije Nemčije]]<ref>{{navedi novice |last=Lachmann |first=Günther |title=Euro-Politik: Enttäuschte CDU-Politiker gründen Wahlalternative |trans-title=Euro policy: Disappointed CDU politicians found electoral alternative |work=[[Die Welt]] |date=4 October 2012 |url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article109606449/Enttaeuschte-CDU-Politiker-gruenden-Wahlalternative.html |language=de |access-date=6 May 2024 |archive-date=6 May 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240506144800/https://www.welt.de/politik/deutschland/article109606449/Enttaeuschte-CDU-Politiker-gruenden-Wahlalternative.html |url-status=live}}</ref> | logo = AfD Logo 2021.svg | logo_size = 150 | colorcode = {{Political party data|color}} | abbreviation = AfD | leader1_title = vodstvo | leader1_name = {{plainlist| * [[Tino Chrupalla]] * [[Alice Weidel]] }} | leader2_title = namestniki | leader2_name = {{plainlist| * [[Stephan Brandner]] * [[Peter Boehringer]] * [[Kay Gottschalk]] }} | leader3_title = vodstvo parlamenta | leader3_name = {{plainlist| * Tino Chrupalla * Alice Weidel }} | leader4_title = častni predsednik | leader4_name = [[Alexander Gauland]] | founders = Alexander Gauland<br>[[Bernd Lucke]]<br>[[Konrad Adam]] | foundation = {{start date and age|2013|2|6|df=yes}} | headquarters = Schillstraße 9 10785 [[Berlin]] | membership_year = 2024 | membership = {{increase}} 46,881 | think_tank = ''[[Desiderius-Erasmus-Stiftung]]'' | ideology = Desni populizem<br>Nacionalni konzervativizem<br>Evroskepticizem<!-- Consensus regarding the ideology and political position has been reached on the talk page, do not change without further discussion --> | position = [[skrajna desnica|Skrajna desnica]]{{cref|A}} | european = [[Evropa suverenih narodov]] (since 2024){{ref|gStranka je bila dotlej v koaliciji z [[Alliance for Direct Democracy in Europe|Združenjem za neposredno demokracijo v Evropi ]] (2016–2017) in [[Identity and Democracy Party|Stranko identiteta in demokracija]] (2023–2024).}} | europarl = Skupina evropskih suverenih narodov (od 2024) | slogan = ''Zeit für Deutschland.''<br>('Čas za Nemčijo.') | colours = {{color box|{{party color|Alternativa za Nemčijo}}|border=silver}} [[Modra|svetlo modra]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see https://www.wikidata.org/wiki/Q6721203 --> | seats1_title = [[Bundestag]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = Zvezni parlamenti | seats2 = {{composition bar|286|1884|hex={{party color|Alternative for Germany}}}} | seats3_title = [[Evropski parlament]] | seats3 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | website = {{Political party data|website}} | country = Nemčija }} '''Alternativa za Nemčijo''' ([[kratica]] '''AfD''') je populistična, [[Politična desnica|desna]] [[politična stranka]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po ustanovitvi leta 2013 je na zveznih volitvah istega leta za las zgrešila vstop v parlament. Na evropskih volitvah leta 2014 se je AfD prvič uspela uvrstiti v nadregionalni [[Evropski parlament]]. Zatem je prišla v vse nemške deželne parlamente in po [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah leta 2017]] kot tretja najmočnejša stranka v 19. zvezni parlament. Po zveznih volitvah leta 2025 je druga najmočnejša sila v Bundestagu. Do sodelovanja v vladi ni prišlo ne na deželni ne na zvezni ravni. [[Slika:Alice Weidel et Tino Chrupalla.png|240px|sličica|Alice Weidel in Tino Chrupalla]] AfD je bila ustanovljena leta 2013 kot [[Evroskepticizem|evroskeptična]], ekonomsko in nacionalno liberalna stranka. Danes zastopa stališča nacionalnega konzervativizma in etničnega nacionalizma ter neoliberalizma. Stranka zagovarja strogo migracijsko politiko in zavzema tudi ekstremna stališča do migracijske politike, kot je na primer projekt remigracije. AfD je edina stranka v nemškem Bundestagu, ki [[Zanikanje podnebnih sprememb|zanika]], da so vzrok za [[globalno segrevanje]] ljudje (v nasprotju z znanstvenim soglasjem o tej temi). Po številnih notranjih bojih za oblast so stranko zapustili bolj zmerni voditelji, tako da se je stranka z leti občutno premaknila v [[Politična desnica|desno]]. Znotraj stranke AfD obstajajo različna, včasih nasprotujoča si združenja, neformalna strankarska krila in posamezna mnenja. Poleg nekaj manjših struj, kot so krščanski fundamentalisti in [[Neposredna demokracija|neposredni demokrati]], se je znotraj stranke organiziralo veliko članov, ki zastopajo [[Avtoritarnost|avtoritarna]], etnično-nacionalistična, [[Homofobija|homofobna]], antifeministična in deloma antisemitska in revizionistična stališča. Uradno razpuščeno, a še vedno aktivno ''krilo'' okoli predsednika turingijske dežele [[Björn Höcke|Björna Höckeja]] velja za zbirno točko teh desničarskih skrajnih sil znotraj stranke. Več državnih združenj in drugih delov stranke vzdržuje tudi povezave z novimi desničarskimi skupinami, kot je desničarsko skrajno Identitarno gibanje. Za ta skrajno desni del stranke velja, da več ne temelji na svobodni in demokratični ureditvi Nemčije. Od leta 2018 dalje pristojni državni organi zaradi varstva ustave spremljajo posamezna deželna združenja AfD. [[Zvezni urad za zaščito ustave|Zvezni urad za varstvo ustave]] (BfV) zvezno stranko¸AfD od začetka leta 2021 dalje uvšča med domnevna desničarsko ekstremistična združenja. AfD je vložila tožbo zoper ta odlok; vsa upravna sodišča, ki so obravnavala zadevo, so tožbo doslej zavrnila. V začetku maja 2025 je BfV celotno stranko uvrstil med "potrjena desničarsko ekstremistična združenja", nekaj dni pozneje pa je v okviru sporazuma o mirovanju to uvrstitev po nujni vlogi in za čas do odločitve o vlogi začasno prekinil. == Profil == Na ustanovni konferenci stranke 14. aprila 2013 je AfD sprejela svoj prvi volilni program. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.abgeordnetenwatch.de/sites/default/files/election-program-files/afd_1.pdf|titel=Alternative für Deutschland: Wahlprogramm – Parteitagsbeschluss vom 14.04.2013|werk=abgeordnetenwatch.de|zugriff=2023-05-11|format=PDF}}</ref> Leta 2014 so sledile politične smernice, kasneje strateški dokumenti in resolucije – med drugim o zaostritvi azilne zakonodaje, <ref name="SZ Programm 2016"/> o evru in imigracijski politiki, o islamizmu in o [[Orožno pravo|zakonih o orožju]]. <ref>{{Internetquelle|autor=Gerhard Schröder|url=https://www.deutschlandradiokultur.de/neues-strategiepapier-die-afd-schwenkt-nach-rechts.2165.de.html?dram:article_id=309465|titel=Neues Strategiepapier – Die AfD schwenkt nach rechts|werk=[[Deutschlandradio]]|datum=2015-01-22|zugriff=2015-07-07}}</ref> V začetku maja 2016 je AfD na strankarski konferenci v Stuttgartu sprejela svoj osnovni program, ki je temeljil na osnutku, razvitem v delovnih skupinah, v katerih je sodelovalo okoli 1000 članov. <ref name="auto">{{Internetquelle|autor=Kay-Alexander Scholz|url=https://www.dw.com/de/was-die-afd-wirklich-will-parteitag-soll-entscheiden/a-19217147|titel=Was die AfD wirklich will – Parteitag soll entscheiden|werk=[[Deutsche Welle]]|datum=2016-04-29|zugriff=2016-05-05}}</ref> Na konferenci stranke leta 2019 naj bi program med drugim razširili na socialno politiko. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.dnn.de/Dresden/Lokales/AfD-will-Programmparteitag-2019-in-Dresden|titel=AfD will Programmparteitag 2019 in Dresden|zugriff=2019-03-22}}</ref> Zaradi precejšnjih razlik v mnenjih – zlasti zaradi vprašanj glede pokojnin– je bil tako imenovani "kongres Socialne stranke" prestavljen na april 2020. === Evropska politika === [[Slika:Wahlplakat_2013_AfD_01.JPG|sličica| Volilni plakat AfD za zvezne volitve leta 2013: "Evro cepi Evropo!"]] V svojem političnem programu iz leta 2016 je AfD zavrnila [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) kot političen konstrukt in se zavzela le za gospodarsko skupnost, podobno svoji predhodnici, [[Evropska gospodarska skupnost|EGS]]. [[Evro]] je bil opisan kot eksperiment, ki bi ga bilo treba končati; stranka je želela izvesti referendum o tem, ali Nemčija ostane v [[Evroobmočje|evroobmočju]]. <ref name="SZ Programm 2016"/> Nekateri predstavniki pozivajo k izstopu Nemčije iz Unije (Dexit), podobno [[Brexit|izstopu Združenega kraljestva iz EU]]. Uradno in s strani vodstva stranke se izstop obravnava kot skrajni ukrep v primeru, da se temeljne reforme EU ne uresničijo. Zaradi "pomanjkanja legitimnosti"EU AfD poziva k ponovni nacionalizaciji političnih tem. Zavrača skupno odgovornost za evroobmočje. Tveganja odgovornosti iz garancij kot so jamstva, povezana z ukrepi za reševanje evra in bank, bi se morala odražati v finančnem načrtovanju. <ref name="Welt115038859">{{Internetquelle|autor=[[Günther Lachmann]]|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article115038859/Die-konkreten-Ziele-der-Alternative-fuer-Deutschland.html|titel=Die konkreten Ziele der Alternative für Deutschland|werk=[[Welt Online]]|datum=2013-04-06|zugriff=2013-04-07}}</ref> === Finančna in gospodarska politika === AfD se zavzema za izjemno neoliberalno gospodarsko in finančno politiko. Stranka želi omejiti vlogo države pri oblikovanju trgov in povečati moč trga. Socialno državo je treba demontirati. <ref name="neol1">{{Navedi knjigo|title=Right-Wing Populism and Neoliberalism in Germany: The AfD’s Embrace of Ordoliberalism|volume=24|date=2019-05-04|issn=1356-3467|doi=10.1080/13563467.2018.1484715|pages=385–403|url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13563467.2018.1484715}}</ref> <ref name="neol2">{{Navedi knjigo|title=Neoliberalism and Authoritarianism|volume=1|date=2020-05-11|doi=10.1525/001c.11872|url=https://online.ucpress.edu/gp/article-abstract/1/1/11872/106236/Neoliberalism-and-Authoritarianism}}</ref> <ref name=":15"/> <ref name="neol3">{{Internetquelle|autor=Georg Simmerl|url=https://www.sueddeutsche.de/kultur/neoliberalismus-politische-theorie-thomas-biebricher-1.5199947|titel=Thomas Biebrichers „Politische Theorie des Neoliberalismus“|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2021-02-08|zugriff=2025-02-04|sprache=de}}</ref> AfD zagovarja varčevalne ukrepe in ohranitev dolžniške zavore. Za stranko ima odplačilo državnega dolga prednost pred naložbami. Zlasti zavrača naložbe v dekarbonizacijo gospodarstva. <ref>{{Internetquelle|autor=deutschlandfunk.de|url=https://www.deutschlandfunk.de/bundestagswahl-2025-wahlprogramme-schuldenbremse-haushaltspolitik-100.html|titel=Bundestagswahl 2025 – Wahlprogramme: Schuldenbremse und Haushalt|datum=2025-01-21|zugriff=2025-01-27|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/deutschland-welt/bundestagswahl-2025-schuldenbremse-wie-positionieren-sich-die-parteien,UZwGxQU|titel=Schuldenbremse: Wie positionieren sich die Parteien?|werk=Bayerischer Rundfunk|datum=2025-01-15|zugriff=2025-01-27|sprache=de}}</ref> AfD želi še naprej razvijati digitalne tehnologije na nacionalni ravni, predlaga tako na primer nacionalno financiranje raziskav [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]]. V volilnem programu stranke za zvezne volitve leta 2021 ni najti konceptov za ekonomske politike, ki bi spodbujale v prihodnost usmerjenih podnebnih tehnologij. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/technik/it-internet/innovationen-diese-zukunftstechnologien-wollen-die-parteien-nach-der-wahl-antreiben/27600184.html|titel=Diese Zukunftstechnologien wollen die Parteien nach der Wahl antreiben|werk=Handelsblatt|zugriff=2024-09-17}}</ref> Za poslovni svet ije AfD na slabe,m glasu zaradi negativnega vpliva na priseljevanje tujih usposobljenih delavcev v Nemčijo <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/standortfaktor-deutschland-wenn-das-ostdeutsche-image-gefragte-experten-aus-dem-ausland-vergraetzt/100012857.html|titel=Wenn das ostdeutsche Image gefragte Experten aus dem Ausland vergrätzt|werk=Handelsblatt|zugriff=2024-09-17}}</ref> Davčno zakonodajo bi bilo treba oblikovati po vzoru Kirchhofovega modela, davke – zlasti za visoke dohodke – pa bi bilo treba znižati. Model predvideva najvišjo davčno stopnjo 25 namesto trenutnih 45&nbsp;odstotkov. To bi znatno zmanjšalo davčne prihodke za državo. <ref name="Welt115038859"/> AfD želi odpraviti davek na dediščino in pregledati davek na obrt. <ref name="SZ Programm 2016">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/1.2975251|titel=Das hat der AfD-Parteitag beschlossen|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2016-05-01|zugriff=2016-05-02}}</ref> Zavrača obdavčevanje velikega premoženja. Želi odpraviti solidarnostni dodatek, ki še vedno obstaja za osebe z visokim dohodkom. <ref name=":15"/> Analiza volilnega programa za zvezne volitve leta 2025, ki jo je opravil Center za evropske ekonomske raziskave v Mannheimu, je pokazala, da bi imela družina z dvema otrokoma in nizkim dohodkom zaradi reformnih predlogov AfD na voljo 440 evrov manj na leto. Družina z bruto letnim dohodkom 180.000 evrov pa bi se po načrtih stranke odrezala bolje, in sicer za 19.190 evrov. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zew.de/presse/pressearchiv/wen-die-parteien-entlasten-wuerden|titel=Pressemitteilung: Wen die Parteien entlasten würden|werk=ZEW Mannheim|zugriff=2025-01-22|sprache=de-DE}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/wirtschaft/diese-partei-plaene-koennten-den-haushalt-um-bis-zu-188-milliarden-euro-belasten-zr-93524657.html|titel=Diese Partei-Pläne könnten den Haushalt um bis zu 188 Milliarden Euro belasten|werk=merkur.de|datum=2025-01-21|zugriff=2025-01-22|sprache=de}}</ref> Alice Weidel je izjavila, da bi pozdravila sodelovanje "uspešnih podjetnikov", kot so [[Elon Musk]], Peter Thiel ali Theo Müller, v vladi z "njihovim strokovnim znanjem". <ref>{{Navedi knjigo|title=AfD: Weidel spricht sich für Einbindung von Superreichen in Regierung aus|date=2025-01-20|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2025-01/alice-weidel-rtl-interview-superreiche-regierung}}</ref> === Zunanja in obrambna politika === Stranka zavrača skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko ter nasprotuje nadaljnji širitvi Evropske unije in Nata na vzhod. Zavzema se za takojšnjo odpravo gospodarskih sankcij proti Rusiji in obnovitev plinovodov Severni tok. Glede vojne v Ukrajini se AfD zavzema, da naj Ukrajina ostane nevtralna država zunaj Nata in Evropske unije.<ref name=":5">{{Navedi splet |last=Buckenmaier |first=Claudia |title=Bundestagswahl 2025: Was zur Außenpolitik in den Wahlprogrammen steht |url=https://www.tagesschau.de/inland/bundestagswahl/programmvergleich/wahlprogramme-aussenpolitik-sicherheit-frieden-100.html |access-date=2026-09-20 |website=tagesschau.de |language=de}}</ref> V svojem konceptu obrambne politike iz leta 2019 je parlamentarna skupina AfD pozvala k "obnovi [[Bundeswehr|Bundeswehra]]" s ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti (vključno z nadomestno civilno službo), notranjih operacij in varovanja meja, s poudarkom na nacionalni in zavezniški obrambi. Poleg tega naj bi se ustvaril nemški [[generalštab]], lastna vojaška jurisdikcija in novo razumevanje tradicije.<ref name=":5" /><ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/papier-zur-sicherheitspolitik-afd-will-wehrwillen-staerken-16256643.html|titel=Papier zur Sicherheitspolitik – AfD will Wehrwillen stärken|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung|faz.net]]|datum=2019-06-27|zugriff=2019-07-03|kommentar=Paywall}}</ref> AfD je kritična tudi do nemške vojaške podpore Ukrajini. Po njenem mnenju predajanje operativno uporabne vojaške opreme in sistemov iz zalog Bundeswehra Ukrajini zmanjšuje obrambno sposobnost Nemčije, dodatno breme za Bundeswehr pa predstavlja usposabljanje ukrajinskih vojakov.<ref name=":5" /> === Okoljska in podnebna politika === Stališča stranke AfD temeljijo na temeljnem [[Zanikanje podnebnih sprememb|zanikanju podnebnih sprememb]], <ref name="SZ Carius 2019">{{Internetquelle|autor=Oliver Das Gupta|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/klimawandel-interview-1.4345073|titel=Klimaschutz und Klimagegner – „Wir dürfen nicht nur über drohende Schreckensszenarien sprechen“|datum=2019-02-26|zugriff=2019-04-15}}</ref> <ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=‘Climate-Soviets’, ‘Alarmism’, and ‘Eco-Dictatorship’: The Framing of Climate Change Scepticism by the Populist Radical Right Alternative for Germany|date=2022-03-29|pages=1–21|doi=10.1080/09644008.2022.2056596}}</ref> kar je v programu stranke zapisano že od leta 2016. <ref name=":9" /> Program AfD za zvezne volitve leta 2013 ni vseboval nobenih izjav o [[Globalno segrevanje|globalnem segrevanju]]. V svojem programu za [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropske volitve leta 2014]] so znanstvene raziskave o podnebnih spremembah opisane kot "nagnjene k negotovosti". <ref name=":10">{{Internetquelle|url=http://www.afd-havelland.de/Programme/Europaprogramm%20lang.pdf|titel=Mut zu Deutschland. Für ein Europa der Vielfalt – Programm der Alternative für Deutschland (AfD) für die Wahl zum Europäischen Parlament am 25. Mai 2014|werk=afd-havelland.de|datum=2014-03-22|zugriff=2023-04-17|format=PDF; 445&nbsp;kB}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Takrat AfD še ni povsem zavrnila zmanjševanja emisij <sub>CO2</sub> in mednarodnih podnebnih sporazumov (citat iz volilnega programa za Evropski parlament leta 2014: "Da bi upoštevali previdnostno načelo, se je mogoče v okviru mednarodnih sporazumov dogovoriti o postopnem zmanjševanju emisij CO2."). <ref name=":10" /> Politična platforma AfD iz leta 2016 v osnovi zavrača politiko varstva podnebja. <ref name="Schultze von Drach">{{Internetquelle|autor=Markus C. Schulte von Drach|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/afd-rechtspopulisten-klimawandel-1.4341697|titel=AfD und FPÖ gehören zu den größten Klimawandel-Skeptikern|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2019-02-26|zugriff=2019-05-07}}</ref> To temelji na hipotetičnih podnebnih modelih, ki temeljijo na računalniških simulacijah [[Medvladni forum za podnebne spremembe|IPCC]]; <ref name="tiedgen" /> Vendar pa od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja ni bilo povišanja temperature (domnevni "premor v globalnem segrevanju"), kar je bila predpostavka, ki so jo ovrgli novi temperaturni zapisi od leta 2014. Po mnenju AfD ogljikov dioksid "ni onesnaževalo, temveč nepogrešljiv [[Kroženje ogljika|del življenja]]". Zakon o obnovljivih virih energije, Zakon o obnovljivih virih toplote in Uredba o varčevanju z energijo bodo ukinjeni brez nadomestitve, obratovalna doba nemških jedrskih elektrarn pa bo podaljšana. <ref>{{Internetquelle|autor=Oliver Georgi|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/nach-programmparteitag-so-radikal-will-die-afd-deutschland-umbauen-14210980-p3.html?printPagedArticle=true#pageIndex_2|titel=So radikal will die AfD Deutschland umbauen|hrsg=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2016-05-02|zugriff=2019-05-07}}</ref> V [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je AfD zavrnila vse predloge za varstvo podnebja od Pariškega sporazuma decembra 2015 (od februarja 2019). <ref name="SZ Carius 2019" /> Septembra 2019 je Alexander Gauland kritiko politike zvezne vlade za varstvo podnebja označil za tretje osrednje vprašanje AfD, poleg evra in [[Priseljevanje|priseljevanja]]. V svojem programu za [[Volitve v Evropski parlament 2019|evropske volitve leta 2019]] je stranka zapisala, da se "v vseh podnebnih pasovih Zemlje" podnebje spreminja "v skladu z naravnimi zakoni, odkar je Zemlja nastala". "Konstantno podnebje v daljših časovnih obdobjih" ne obstaja, obstajajo pa "dobri razlogi za dvom, da so ljudje pomembno vplivali na nedavne podnebne spremembe ali jih celo nadzorovali, zlasti trenutno segrevanje." Energetsko politiko stranke AfD, ki jo je razvil "Zvezni odbor za energetsko politiko", so sooblikovali člani lobistične organizacije "Evropski inštitut za podnebje in energijo", ki zanika, da je vzrok za globalno segrevanje človek. AfD vidi energetski prehod kot grožnjo energetski varnosti Nemčije in opozarja, da bi lahko privedel do izpadov električne energije. Zato stranka zagovarja nadaljnjo uporabo premoga in jedrske energije. <ref name=":9"/> Postopno opuščanje jedrske energije bi bilo treba obrniti in izvajati raziskave na področju [[Jedrska energija|jedrske energije]] /jedrskih reaktorjev. Poleg tega je lignit kot edini domači vir energije , ki lahko zagotavlja osnovno obremenitev, osrednjega pomena za energetsko varnost in neodvisnost Nemčije. <ref name=":9" /> AfD zato zavrača postopno opuščanje premoga. Prav tako zagovarja raziskave hidravličnega [[Hidravlično drobljenje|lomljenja]] in zavrača davek na <sub>CO2</sub>. <ref>{{Internetquelle|autor=Hans-Jürgen Leersch|url=https://www.bundestag.de/webarchiv/presse/hib/2020_09/793194-793194|titel=AfD-Fraktion gegen CO2-Besteuerung|werk=bundestag.de|datum=2020-09-17|zugriff=2022-08-01}}</ref> V takojšnjem programu, predstavljenem v začetku septembra 2023, AfD, če prevzame vlado, obljublja "takojšnjo popravilo in zagon "uničenih plinovodov Nord Stream 1 in 2, ki sta ruski plin prevažala v Nemčijo, in poziva tudi k razveljavitvi "popolnoma nepotrebne prepovedi [[Motor z notranjim zgorevanjem|motorjev z notranjim zgorevanjem]]". Leta 2019 je AfD pozvala k boju proti "[[Tujerodna vrsta|invazivnim vrstam]]", ker predstavljajo grožnjo avtohtonim rastlinam in živalim. Populacijo volkov v Nemčiji bi bilo treba "razumno regulirati". V svojem volilnem programu za zvezne volitve leta 2021 je stranka zapisala, da bo "cilj zvezne vlade, da učinkovito zmanjša emisije CO2 na nič", vodil do "radikalnega prestrukturiranja industrije in družbe ('Velika preobrazba'/'‚[[:de:The_Great_Reset#Verschw%C3%B6rungstheorien|The Great Reset]]')". Drugje je bilo navedeno, da "niso odpoved, nazadovanje in [[socializem]] " tisti, ki so "desetletja zmanjševali [[Onesnaženje|onesnaževanje okolja]] ". === Družinska in spolna politika === AfD homoseksualnosti kot take ne zavrača, vendar zagovarja tradicionalni model družine in nasprotuje delu sodobne LGBT-politike, predvsem pravnemu priznanju spremembe spola, »spolni ideologiji« in nekaterim oblikam spolne vzgoje.<ref>{{Navedi splet |last=deutschlandfunk.de |date=2025-02-19 |title=ARD-Wahlkampfarena - Weidel (AfD) für Gleichstellung homosexueller Partnerschaften |url=https://www.deutschlandfunk.de/weidel-afd-fuer-gleichstellung-homosexueller-partnerschaften-100.html |access-date=2026-09-20 |website=Die Nachrichten |language=de}}</ref> Sopredsednica AfD Alice Weidel je lezbijka in živi s svojo partnerico, s katero vzgaja dva otroka. Weidel zagovarja enakopravno obravnavo istospolnih zvez, hkrati pa tradicionalno družino opredeljuje kot družbeni ideal.<ref>{{Navedi novice |title=Lesbische Kanzlerkandidatin der AfD: Wie Alice Weidel Privatleben und Politik zusammenbringt |url=https://www.tagesspiegel.de/kultur/lesbische-kanzlerkandidatin-wie-alice-weidel-ihre-sexuelle-orientierung-benutzt-13116154.html |access-date=2026-09-20 |work=Der Tagesspiegel Online |language=de-DE |issn=1865-2263}}</ref> === Politika na področju dela === Po mnenju AfD bi morala biti politika na področju dela ena od nacionalnih nalog držav članic EU. Od leta 2016 se zavzema za obstanek [[Minimalna plača|minimalne plače]], vendar ne navede konkretnega zneska. <ref name="SZ Programm 2016"/> Hkrati je zavrnila nadaljnje zvišanje minimalne plače. Člani izvršnega odbora stranke, kot je bil nekdanji član Jörg Meuthen, so še naprej kritizirali minimalno plačo in namesto tega predlagali zvišanje državnih plač in s tem navzkrižno subvencioniranje nizkih plač s strani davkoplačevalcev. <ref name=":0">{{Internetquelle|autor=[[Katharina Nocun]]|url=https://www.boell.de/de/2016/08/25/wie-sozial-ist-die-afd-wirklich|titel=Wie sozial ist die AfD wirklich? – Eine Expertise zu Positionen in der AfD bei der Sozial- und Steuerpolitik|hrsg=Weiterdenken – Heinrich-Böll-Stiftung Sachsen|datum=2016-02|zugriff=2021-07-24}}</ref> Pred [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskimi volitvami leta 2014]] je AfD zavrnila vsedržavno minimalno plačo, ki da ne more zagotoviti pričakovane ravni varnosti in ki da ogroža delovna mesta. <ref name="Europawahlprogramm">{{Internetquelle|url=https://www.alternativefuer.de/wp-content/uploads/2014/03/Europaprogramm-der-AfD.pdf|titel=Wahlprogramm zur Europawahl|datum=2014-03-24|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20140324221948/https://www.alternativefuer.de/wp-content/uploads/2014/03/Europaprogramm-der-AfD.pdf|archiv-datum=2014-03-24|zugriff=2014-03-24|format=PDF}}</ref> Kljub pomanjkanju usposobljenih delavcev v Nemčiji stranka poziva k strogi omejitvi splošnega [[Priseljevanje|priseljevanja]]. Zaposlovanje usposobljenih delavcev bi moralo prihajati predvsem iz kulturno podobnih sosednjih evropskih držav. [[Begunec|Begunci]] bi se morali pripraviti na vrnitev v svoje matične države namesto da se jim omogča dostop na nemški trg dela. Poleg tega se npr. volilni program stranke AfD Hessen zanaša na ekonomske spodbude za povečanje [[Rodnost|rodnosti]]. Njih učinek pa bo čutiti čez približno 20 let. <ref name=":13">{{Internetquelle|url=https://www.focus.de/politik/migration-rente-mieten-sollten-sie-die-afd-waehlen-die-partei-im-faktencheck_id_213103314.html|titel=Faktencheck AfD: Rechte setzen sich für Normalbürger ein – und schaden genau diesen|hrsg=Focus online|datum=2023-10-01|zugriff=2023-11-20}}</ref> Glede odškodnine za hudo invalidne osebe stranka nasprotuje zakonsko določenim dajatvam in zagovarja plačila delodajalcu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/presse/hib/kurzmeldungen-938174|titel=AfD fordert Neuregelung der Ausgleichsabgabe|hrsg=bundestag.de|datum=2023-03-15|zugriff=2024-07-09}}</ref> Poslanska skupina AfD se je v Bundestagu vzdržala glasovanja o trenutni uredbi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/gesellschaft/gesetzentwurf-inklusion-behinderte-menschen-101.html|titel=Höhere Abgaben für Betriebe ohne Behinderte|hrsg=tagesschau.de|datum=2023-04-20|zugriff=2024-07-09}}</ref> === Socialna politika === Po zamislih AfD bi morala biti socialna politika ena od nacionalnih nalog držav članic EU. Na socialnem kongresu tranke leta 2020 se je sprejel socialni program; obstajalo je skupno sedem različnih konceptov. Od vseh strank, zastopanih v Bundestagu, je AfD na prvem mestu, kar se tiče zmanjšanja socialnih prejemkov. <ref name=":15">{{Navedi knjigo|title=AfD-Wähler: Wer zum AfD-Milieu zählt, der sollte vor allem nicht die AfD wählen|date=2023-09-01|url=https://www.zeit.de/wirtschaft/2023-08/afd-waehler-politik-paradox-ostdeutschland}}</ref> <ref name=":13"/> <ref name="faust">{{Navedi knjigo|title=DIW analysiert AfD-Wahlprogramm: AfD-Wähler schaden sich selbst|date=2023-08-23|url=https://taz.de/DIW-analysiert-AfD-Wahlprogramm/!5951094/}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://www.weiterdenken.de/de/2016/06/21/wie-sozial-ist-die-afd-wirklich|titel=Wie sozial ist die AfD wirklich? Eine Expertise zu Positionen in der AfD bei der Sozial- und Steuerpolitik|hrsg=Heinrich-Böll-Stiftung|datum=2016-02|zugriff=2023-11-23}}</ref> Na primer, državljansko nadomestilo naj bi bilo omejeno na šest mesecev, [[Brezposelnost|dolgotrajno brezposeln]]<nowiki/>i pa naj bi bile prisiljeni opravljati "delo v korist skupnosti". Stranka je tudi proti močnejši zaščiti najemnikov. <ref name=":15" /> <ref name="faust" /> Tako je pokojninski koncept stranke AfD Björna Höckeja v Turingiji je sprva predvideval ohranitev zgornje meje za odmero prispevkov. Glede na dokument s ključnimi točkami o varnosti v starosti namerava AfD odpraviti fiksno upokojitveno starost in namesto tega podeljevati pokojnine šele po 45 letih plačevanja prispevkov. Koncept, ki ga je zagovarjal takratni vodja stranke Jörg Meuthen, je predvideval odpravo zakonsko določene pokojnine, ki naj bi jo nadomestila davčno financirana osnovna pokojnina tik nad eksistenčnim minimumom. Glavni predlog o pokojninski politiki, ki je bil sprejet na strankarski konferenci leta 2020, med drugim predvideva fleksibilno upokojitev in boljše pogoje za ljudi z nizkimi dohodki. Poleg tega bi morale imeti družine z otroki večjo prednost, [[Samozaposlitev|samozaposlene]] in [[Politik|politike]] pa bi morali vključiti v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja. <ref name=":1">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/uri/645e506e-be98-4dd2-bb38-3e7f62b471f2|titel=AfD einigt sich auf ihr erstes Rentenkonzept|zugriff=2021-07-26}}</ref> Financiranje bi moralo biti zagotovljeno z davčnimi prihodki. Cilj ostaja premagovanje demografskih izzivov brez priseljevanja z višjo stopnjo rodnosti. <ref name=":2">{{Internetquelle|url=https://www.versicherungsbote.de/id/4899810/Rentenkonzept-der-AfD-setzt-auf-Steuerfinanzierung/|titel=Altersvorsorge – AfD-Rentenkonzept setzt auf Steuerfinanzierung|werk=Versicherungsbote.de|datum=2020-11-30|zugriff=2021-07-26}}</ref> Poleg tega bi bilo treba močneje spodbujati zasebno pokojninsko zavarovanje. Trenutne modele zasebnega pokojninskega zavarovanja (pokojnine Rürup in Riester) bodo nadomestili bolj prilagodljivi in manj birokratski modeli. <ref name=":2" /> Modele, ki jih je predlagal vodja stranke Jörg Meuthen, kot so državljanski dodatek, negativna dohodnina in drugi modeli temeljnega dohodka, je strankarska konferenca zavrnila. <ref name=":16">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/uri/645e506e-be98-4dd2-bb38-3e7f62b471f2|titel=AfD einigt sich auf ihr erstes Rentenkonzept|zugriff=2021-07-26}}</ref> Ko gre za vključevanje otrok z [[Invalidnost|motnjami]] v delovanje v redne šole, se je stranka v preteklosti zavzemala za vrnitev k ločenemu šolanju v posebnih šolah. Björn Höcke, vodja poslanske skupine AfD Turingija, je pozval k ukinitvi vključujočega izobraževanja, ki ga opisuje kot "ideološki projekt", in v tej točki zastopa tudi vsedržavni program stranke. === Politika gkede migracije in azila === [[Slika:AfD-Wahlplakat_"Remigration_sofort_starten!"_in_Mödlareuth_20240518_HOF3756_RAW-Export.png|sličica| Volilni plakat AfD za [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropske volitve leta 2024]] "Takoj začeti z remigracijo!"]] V svojem prvem volilnem programu, sprejetem na ustanovni strankini konferenci leta 2013, je AfD pozvala tako k bolj radodarni azilni politiki kot k strožji imigracijski politiki. V naslednjih letih je zahteva po omejitvi priseljevanja postala osrednje vprašanje stranke. Zvezni izvršni odbor je v odgovor na [[Evropska begunska kriza|strmo povečanje števila beguncev]] v začetku septembra 2015 predstavil strateški dokument o migracijski in azilni politiki. V njem stranka poziva k ponovni uvedbi kontrol na nemških [[Državna meja|mejah]], 48-urnemu postopku za pridobitev azila v bližini meje in odpravi tako imenovane "žepnine"za prosilce za azil. Poleg tega ljudje iz držav, ki so razvrščene kot varne države izvora, ne bodo več mogli zaprositi za azil. <ref>{{Internetquelle|autor=dpa|url=https://www.shz.de/nachrichten/deutschland-welt/politik/spiel-mit-dem-feuer-die-afd-und-die-asylpolitik-id10649501.html|titel=Vorsitzende Frauke Petry: Spiel mit dem Feuer – die AfD und die Asylpolitik|werk=shz.de|datum=2015-09-07|zugriff=2015-09-08}}</ref> Novembra 2015 je zvezna strankarska konferenca sprejela resolucijo, v kateri je stranka pozvala k podreditvi azilnega prava varnosti države in njenega prebivalstva, pa tudi k zgornjim mejam za sprejem beguncev in odpravi združitve družin . Leta 2016 so bila stališča na področju priseljevanja in zunanje politike opisana kot ambivalentna mešanica konzervativnih in neoliberalnih stališč: po eni strani se poudarja pomen svobode ustanavljanja, pa tudi svobode gibanja delavcev v Evropi; potrjeno je bilo "kvalificirano" in " integrativno " [[priseljevanje]] po [[Kanada|kanadskem modelu]] . Po drugi strani pa so stališča povezana z " [[Rasizem|rasističnimi]] diskurzi". AfD zahteva "jasna merila" za priseljevanje; zavrača "priseljevanje v nemške socialne sisteme". Samo kdor plačuje prispevke [[Bismarckov model zdravstvenega varstva|za socialno varnost,]] lahko prejema tudi nadomestila za brezposelnost in otroške dodatke. Vendar pa bi prosilci za azil morali imeti pravico do dela v Nemčiji. Glede na analizo organizacije Human Rights Watch iz septembra 2017 volilni program stranke AfD poziva k strožji spremembi ustave o migracijski politiki in želi videti revizijo Ženevske konvencije o statusu beguncev, da bi jo prilagodili "grožnji, ki jo Evropi predstavljajo eksplozije prebivalstva in migracijski tokovi". <ref name="HRW2017">{{Internetquelle|url=https://www.hrw.org/de/news/2017/09/20/deutschland-bei-den-menschenrechten-unterscheiden-sich-die-parteien|titel=Deutschland: Bei den Menschenrechten unterscheiden sich die Parteien|werk=www.hrw.org|hrsg=[[Human Rights Watch]]|datum=2017-09-20|zugriff=2020-01-19}}</ref> Predstavniki stranke AfD so izrazili tudi nekaj bolj ekstremnih stališč glede migracijske politike: Björn Höcke je v knjigi "Nikoli dvakrat v isto reko"<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Nie zweimal in denselben Fluß. Björn Höcke im Gespräch mit Sebastian Hennig|url=https://antaios.de/buecher-anderer-verlage/manuscriptum/|publisher=Vlg Antaios|date=2018|location=|isbn=9783944872728|pages=306|first=Björn|last=Höcke|year=2018}}</ref> leta 2018 pozval k čiščenju Nemčije od "kulturno tujih" ljudi. Za to je potreben obsežen projekt ponovne migracije. To bi verjetno lahko dosegli le s silo. Verjetno se ne bi mogli izogniti politiki "dobro umerjene krutosti". <ref>{{Internetquelle|autor=Hajo Funke|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-10/rechtsextremismus-bjoern-hoecke-afd-fluegel-rechte-gewalt-faschismus|titel=Höcke will den Bürgerkrieg|werk=Zeit Online|datum=2019-10-24|zugriff=2024-01-28}}</ref> Leta 2024 je poslanec Bundestaga René Springer po srečanju desničarskih skrajnežev na Platformi X komentiral vprašanje ponovne migracije: "Tujce bomo repatriirali v domovino. Milijone. To ni kak tajni načrt. To je obljuba." Ta načrt so potrdili tudi Stephan Protschka (poslanec), Gerrit Huy (poslanec), Roger Beckamp (poslanec), Matthias Helferich (poslanec) in Hans-Christoph Berndt (poslanec brandenburškega deželnega parlamenta, vodja poslanske skupine). <ref>{{Internetquelle|autor=Oliver Klein, Nils Metzger, Jan Henrich|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-programm-abschiebung-remigration-100.html|titel=AfD-Vertreter bekräftigen Ausweisungs-Pläne|werk=ZDF Heute|datum=2024-01-11|zugriff=2024-01-28}}</ref> <ref name=":14">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-rechtsextreme-geheim-treffen-deutschland-100.html|titel=Geheimtreffen von AfD und Neonazis zu Abschiebungen|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-16}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Mathis Gann|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2024-01/geheimtreffen-potsdam-brandenburger-afd-fraktion|titel=Rechtes Geheimtreffen: Brandenburger AfD unterstützt Inhalte des rechtsextremen Treffens|werk=[[Die Zeit]]|datum=2024-01-17|zugriff=2024-01-17}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.rbb-online.de/kontraste/archiv/kontraste-vom-01-02-2024.html|titel=Wie gefährdet ist unsere Demokratie?|werk=Kontraste|hrsg=ARD|datum=2024-02-01|zugriff=2024-03-01}}</ref> Obseg projekta remigracije, o katerem se razpravlja, je med 16 in 25 milijoni prizadetih ljudi. Höcke je decembra 2023 za mizo rednih gostov izjavil: "Z 20, 30 odstotki manj ljudi v Nemčiji bomo lahko živeli brez težav." <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/gesellschaft/afd-remigration-100.html|titel=Millionen Deutsche haben Angst vor Abschiebungen|werk=tagesschau.de|datum=2024-02-08|zugriff=2024-02-17}}</ref> Maksimilijan Krah pojasnjuje:<blockquote> „To bo v Nemčiji več kot 25 milijonov ljudi, od tega precej več kot 15 milijonov nemških državljanov. […] Ponovna migracija tistih, ki se ne želijo in ne morejo vključiti, lahko v velikem številu uspe le, če bodo sodelovali. Da bi to dosegli, je treba uvesti prave spodbude.“[82]</blockquote> === Stališča glede islama === Politična platforma stranke AfaD, sprejeta leta 2016, pravi: " [[Islam]] ne spada v Nemčijo." Stranka se zavzema zlasti za prepoved [[Minaret|minaretov]], [[Adhan|poziva k molitvi]] in v celoti zakritih obrazov. V nasprotju s francoskim zakonom iz leta 2010, ki se nanaša na vidne znake vseh religij, si AfD želi, da v javni službi ne bi bilo dovoljeno imeti pokrito glavo, prav tako pa tudi, da v javnosti se ne bi smelo nositi [[Burka|burke]] ali [[Nikab|nikabe]]. AfD je po lastni izjavi zavezana verski svobodi, vendar je treba to svobodo izvajati v skladu z zakonom in človekovimi pravicami. Muslimani, ki spoštujejo zakone in so integrirani, bi morali veljati za sprejete člane družbe. Protiustavnim združenjem bi bilo treba prepovedati gradnjo in rabo mošej, prav tako pa tudi financiranje s strani tujih islamskih držav ali zasebnih donatorjev. Imami v Nemčiji morajo imeti univerzitetno izobraževanje v nemščini. <ref name="'Der' Islam gehört nicht zu Deutschland: Süddeutsche Zeitung">{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2016-05/afd-parteitag-stuttgart-islam-parteiprogramm|titel=AfD-Parteitag: AfD spricht Islam Fähigkeit zur Aufklärung ab|werk=zeit.de|hrsg=[[Die Zeit]]|datum=2016-05-01|zugriff=2016-05-02}}</ref> Leta 2018 je poslanska skupina AfD v Bundestagu predlagala, da zvezna vlada sprejme "ustrezne ukrepe" proti domnevno nezakoniti vsebini v Koranu, ne da bi navedla, katera vsebina je bila mišljena ali kaj bi bilo treba storiti. O predlogu je bilo glasovano 11.&nbsp;Oktobra 2018 so vse ostale parlamentarne skupine predlog soglasno zavrnile. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestags-debatte-im-ticker-protokoll-streit-programmiert-jetzt-debattiert-der-bundestag-ueber-anti-islam-antrag-der-afd_id_9740525.html|titel=SPD-Abgeordneter zerreißt Anti-Islam-Antrag der AfD|werk=[[Focus Online]]|datum=2018-10-11|zugriff=2019-05-02}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230404101113/https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestags-debatte-im-ticker-protokoll-streit-programmiert-jetzt-debattiert-der-bundestag-ueber-anti-islam-antrag-der-afd_id_9740525.html |date=2023-04-04 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/dokumente/textarchiv/2018/kw41-de-scharia-570752|titel=AfD-Antrag über Islam und Scharia erntet Widerpruch übriger Fraktionen|hrsg=Deutscher Bundestag|zugriff=2019-05-02}}</ref> === Neposredna demokracija === [[Slika:Volksabstimmung_über_die_Eurorettung.JPG|sličica| Volilni plakat AfD, zvezne volitve 2013: "referendum, da rešimo evro!"]] Po mnenju Alexandra Häuslerja in Rainerja Roeserja (2016) je zahteva po "[[Neposredna demokracija|neposredni demokraciji]] " osrednjega pomena za volilni program AfD. AfD se sklicuje na ljudski pobudi desničarske populistične stranke SVP " Proti gradnji minaretov " in " Proti množičnemu priseljevanju ". Tako se "očitno približuje desničarskim populističnim zahtevam". Strankarski program delegitimizira izvoljeno elito Zvezne republike s trditvijo, da suveren v Nemčiji ni [[Narod|ljudstvo]], temveč "na skrivaj […] majhna, močna politična vodstvena skupina znotraj strank", " kartel ", ki je odgovoren za negativne dogodke zadnjih let in ima daljnosežen monopol nad informacijami. To nezakonito stanje je treba končati. Amerikanist Michael Butter meni, da je ta izjava blizu [[Teorija zarote|teoriji zarote]], saj naj bi vse stranke na skrivaj sodelovale, medtem ko le AfD zastopa "prave interese ljudstva". === Avtoritarni družbeni model === Po mnenju sociologa Wilhelma Heitmeyerja je AfD "proti odprti družbi in liberalni demokraciji". Na podlagi mizantropije, povezane s skupino, sta na primer diskriminacija in nasilje nad priseljenci predstavljena kot samoobramba. Tog nadzor se išče kot odgovor na osebno ali ekonomsko izgubo nadzora, kot je na primer "besni [[Globalizacija|globalizirani]] finančni kapitalizem ". Ta "avtoritarni nacionalni radikalizem" cilja na družbene in politične institucije, kot so parlamenti, sodišča, policija, šole, klubi ali gledališča. "Želi destabilizirati, ustvariti pritisk strahu in sprožiti sistemske spremembe ." <ref>{{Internetquelle|autor=Wilhelm Heitmeyer|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/afd-populismus-extremismus-1.4407594|titel=Autoritär, national, radikal|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2019-04-19|zugriff=2019-09-22}}</ref> Izjave v knjigi [[Björn Höcke|Björna Höckeja]] "''Nikoli dvakrat v isto reko"<ref name=":3" />'' je časopis [https://www.sz.de SZ] navedel kot primere za "prezir do demokracije". V njej avtor, skupaj s so-avtorjem razvija idejo, da je nemška demokracija v svoji "zadnji fazi degeneracije ", v [[Ohlokracija|ohlokraciji]], ki jo lahko v smislu modela faz [[Niccolò Machiavelli|Niccolòja Machiavellija]] premaga le [[Avtokracija|avtokrat]]. Ta posrednik naroda se mora znebiti svoje "zakrnele moške samozavesti" in se naučiti gojiti vrline obrambnosti, modrosti, neizprosnosti in ostrosti do sebe in še posebej do drugih. <ref name="Volksempfänger">{{Internetquelle|autor=Raoul Löbbert|url=https://www.zeit.de/2019/04/bjoern-hoecke-nie-zweimal-in-denselben-fluss-rechtspopulismus|titel=Björn Höcke: Der Volksempfänger|werk=Zeit|datum=2019-01-21|zugriff=2019-10-24}}</ref> V procesu "krvoprelitja" naj bi se politični nasprotniki izgnali iz Nemčije. <ref name="HöckeBürgerkrieg">{{Internetquelle|autor=Hajo Funke|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-10/rechtsextremismus-bjoern-hoecke-afd-fluegel-rechte-gewalt-faschismus|titel=Höcke will den Bürgerkrieg|werk=Zeit|datum=2019-10-24|zugriff=2019-10-25}}</ref> Höcke oriše strategijo za "ponovno osvojitev" Nemčije iz rok "tujih ljudstev", pri čemer citira [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegla]] z izjavo "Gangrenoznih udov ni mogoče pozdraviti z žegnano vodo. Življenje, ki je na robu propada, je mogoče preurediti edinole z najbolj nasilnimi sredstvi". Pri tem se Höcke sklicuje na "politiko 'dobrovoljne krutosti' [[Peter Sloterdijk|Petra Sloterdijka]] ter poziva k "obsežnemu projektu remigracije". <ref>{{Internetquelle|autor=Henry Bernhard|url=https://www.deutschlandfunk.de/afd-und-der-verfassungsschutz-unter-beobachtung.724.de.html?dram:article_id=439041|titel=AfD und der Verfassungsschutz. Unter Beobachtung|werk=Deutschlandfunk|datum=2019-01-22|zugriff=2019-10-24}}</ref> Hajo Funke je na podlagi analize teh izjav zaključil: "če Höckeja sodimo po njegovem jeziku, se ne ukvarja le z etničnim, temveč tudi s [[Čistka|političnim 'čiščenjem']] in uporabo državnega nasilja proti poljubno opredeljenim sovražnikom." <ref name="HöckeBürgerkrieg" /> === Sklicevanje na mirno revolucijo v NDR === Na deželnih volitvah v Saški, Brandenburgu in Turingiji leta 2019 se je AfD večkrat sklicevala na mirno revolucijo v NDR leta 1989. Höcke je na primer na sestanku ''krila'' trdil, da se spet počuti "tako kot takrat v [[Nemška demokratična republika|NDR]] ". S temi izjavami in s slogani, kot sta "Dokončajte spremembe" ali "NDR 2.0", je AfD enačila [[Politika in uprava Nemčije|politični sistem Zvezne republike]] z državo SED in pozivala k odporu proti političnim predstavnikom, ki naj ne bi uresničevali volje ljudstva, domnevno zastopanega na ulicah. To so v odprtem pismu ostro kritizirali nekdanji aktivisti za državljanske pravice NDR, ki so izjave označili za "zgodovinsko laž". Leta 2019 je zgodovinar Ilko-Sascha Kowalczuk obtožil AfD, da s takimi slogani ne le trivializira [[Diktatura|diktaturo]] NDR, temveč da si prizadeva tudi za "uničenje [...] tistega, za kar sta se zavzemala revolucija leta 1989 in aktivisti za državljanske pravice iz leta 1989 : vzpostavitev odprte družbe." Po podatkih [[Correctiv|Correctiva]] trenutno v strankarskih vrstah ali med kandidati za funkcijo vsaj 34 nekdanjih [[Stasi|redno zaposlenih]] na [[Stasi|Ministrstvu za državno varnost]] (MfS, neformalno znano kot "Stasi") (stanje avgusta 2024). <ref>{{Internetquelle|autor=Shammi Haque|url=https://correctiv.org/aktuelles/neue-rechte/2024/08/29/die-stasi-riege-in-der-afd/|titel=Die Stasi-Riege in der AfD|werk=correctiv.org|datum=2024-08-29|zugriff=2024-08-30}}</ref> == Stiki s skrajno desnico == Politična ponudba AfD z njenimi "restriktivnimi stališči glede imigracijske politike, konzervativno socialno politiko" in stališčem proti političnemu establišmentu ustreza kot "radikalni nadomestek za dezorientirano politično središče" in med drugim daje podporo "zameri, sovraštvu do elite in odtujenosti od sistema" . Zaradi tega so nekatere manjše desničarske stranke utrpele znatne izgube članstva v korist AfD. V odgovor na ta razvoj dogodkov je takratni zvezni tiskovni predstavnik Bernd Lucke jeseni 2013 v pismu deželnim združenjem priporočil, da se po vsej državi prepove vstop nekdanjim članom desničarskih odcepljenih strank. Članstvo v stranki AfD je nezdružljivo s [[Ksenofobija|ksenofobnimi]], [[Rasizem|rasističnimi]], [[Antisemitizem|antisemitskimi]], islamofobnimi, [[Skrajna desnica|desničarskimi]] in [[Skrajna levica|levičarskimi]] ekstremističnimi stališči. <ref name="auto1">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/alternative-fuer-deutschland-afd-stoppt-aufnahme-frueherer-mitglieder-von-die-freiheit-1.1785262|titel=AfD stoppt Aufnahme früherer Mitglieder von „Die Freiheit“|werk=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2013-10-01|zugriff=2013-10-01}}</ref> Frauke Petry, takratna predsednica saškega regionalnega združenja in članica zveznega izvršnega odbora, pa tudi druga vzhodnonemška regionalna združenja so Luckejevi iniciativi nasprotovala in napovedala, da bodo še naprej preverjala prošnje za članstvo prebežnikov iz Svobodnjaške stranke. <ref name="FAZ aufnahmestopp">{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/aufnahmestopp-afd-streitet-ueber-rechtspopulisten-12606356.html|titel=Aufnahmestopp: AfD streitet über Rechtspopulisten|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2013-10-07|zugriff=2013-10-20}}</ref> '''Seznam nezdružljivosti'''{{Sidro|Unvereinbarkeitsliste für AfD-Mitgliedschaft}} Obstaja ''seznam nezdružljivosti'', ki med drugim navaja različne desničarske skrajne skupine, katerih članov ne bi smeli sprejeti v stranko. Vendar se seznam ne upošteva dosledno,<ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/bayern/landtag-npd-nahe-mitarbeiter-bei-der-afd,RMflk58|titel=Landtag: NPD-nahe Mitarbeiter bei der AfD|werk=BR24|datum=2019-04-04|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190404142513/https://www.br.de/nachrichten/bayern/landtag-npd-nahe-mitarbeiter-bei-der-afd,RMflk58|zugriff=2021-09-08}}</ref> tako ni obvezen kot pogoj pri zaposlovanju parlamentarnega osebja. Od 91 poslancev AfD v v 19. Bundestagu <ref>{{Webarchive|url=https://www.bundestag.de/parlament/fraktionen#url=L3BhcmxhbWVudC9mcmFrdGlvbmVuL2ZyYWt0aW9uZW4tMTk2Mzky&mod=mod485836}}</ref> je 13 vzdrževalo stike z desničarskimi skrajnimi strankami ali združenji, kot je Identitaristično gibanje. Glede na raziskavo Die Zeita ima vsaj 27 članov poslanskih skupin in parlamentarnih uslužbencev "jasno desničarsko radikalno do [[Skrajna desnica|desničarsko ekstremistično]] ozadje". Časopis govori o "nacistični mreži v nemškem Bundestagu". Poslanec AfD v Bundestagu Jan Nolte v svoji pisarni zaposluje častnika Bundeswehra, ki je bil osumljen načrtovati desničarski teroristični napad skupaj z nekdanjim nadporočnikom Francom A. Čeprav sta ga vojaška protiobveščevalna služba in zvezni urad za zaščito ustave uvrstila med [[Skrajna desnica|desničarske skrajneže]], je dobil dovolilnico za Bundestag in s tem dostop do informacij in spisov v zvezi z njegovim primerom. V deželnem združenju AfD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem je bil Haik Jaeger, član desničarske ekstremistične prepperske skupine ''Nordkreuz'', izvoljen za namestnika predsednika deželnega odbora za notranjo varnost, pravosodje in varstvo podatkov. Suspendirani policist je pod preiskavo zaradi suma "priprave hudega nasilnega dejanja, ki ogroža državo". <ref>{{Webarchive|url=https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/terrorverdaechtiger-afd-mann-fuer-innere-sicherheit-zustaendig-3131119001}}</ref> Pravijo, da je za ''Nordkreuz'' uporabil svoj službeni računalnik, da pride do podatkov o ljudeh, ki so na smrtnem seznamu desničarske ekstremistične mreže. Mnogi poslanci in uslužbenci stranke AfD pripadajo desničarskim bratovščinam, tako Burschenschaft (DB), krovni organizaciji avstrijskih in nemških študentskih združenj, ki združuje narodnonacionalistične skupine. Na zvezni strankarski konferenci v Riesi junija 2022 je približno 60 odstotkov delegatov glasovalo za to, da se združenje Zentrum, ki se opisuje kot sindikat, črta s seznama nezdružljivih. Za to se je med drugimi kandidati zavzemal tudi Björn Höcke . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-parteitag-285.html|titel=AfD bricht Parteitag nach Streit ab|werk=tagesschau.de|datum=2022-06-19|zugriff=2022-06-20}}</ref> Po mnenju politologa Steffena Kailitza pa ta seznam nezdružljivosti ne predstavlja kazalnika kakovosti, saj so takšni seznami "smiselni le, če že živite v sivem območju". Takšne meje bi bile seveda "popolnoma nesmiselne" za jasno demokratične stranke, kot sta SPD ali Unija. === Die Freiheit === Po ocenah predsednika stranke ''Die Freiheit'', Renéja Stadtkewitza, se je do septembra 2013 AfD pridružilo približno 500 članov njegove stranke. Nekateri od teh članov so prevzeli vodstvene položaje v stranki AfD. <ref name="hb8419392">{{Internetquelle|autor=Dietmar Neuerer|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/bundestagswahl-2013/alternative-fuer-deutschland-konservativ-liberal-rechts-wohin-steuert-die-afd/8419392.html|titel=Konservativ, liberal, rechts – wohin steuert die AfD?|werk=[[Handelsblatt]]|datum=2013-06-28|zugriff=2013-06-28}}</ref> Po zveznih volitvah leta 2013 se je mala stranka odločila, da ne bo sodelovala na nadaljnjih volitvah v korist AfD. <ref name="auto1"/> Stadtkewitz in Matthias Wohlfarth, tiskovni predstavnik turingške stranke AfD, sta oba izjavila, da se programa obeh strank v mnogih točkah ujemata. <ref name="FAZ aufnahmestopp"/> Nekdanji bavarski deželni predsednik stranke ''Die Freiheit'', Christian Jung, je za poslansko skupino AfD v Bundestagu odgovoren za medijski portal Metropolico / JouWatch, povezan z AfD, in raziskuje "sinergijske učinke in možnosti sodelovanja" z izbranimi medijskimi hišami. === Identitarno gibanje === Čeprav je AfD leta 2016 sprejela resolucijo o nezdružljivosti z [[Rasizem|rasističnim]] identitarnim gibanjem, po raziskavi Die Zeita poslanci Bundestaga iz stranke AfD v svojih parlamentarnih pisarnah zaposlujejo njegove podpornike, na primer nekdanjega deželnega predsednika Mlade alternative v Brandenburgu Jean-Pascala Hohma in zveznega predsednika identitetarcev Daniela Fißa. Zvezni tiskovni predstavnik AfD, Gauland, je tudi večkrat zaposloval podpornike neonacističnih skupin. Takratni državni tiskovni predstavnik stranke AfD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, Holger Arppe, se je zavzemal za sodelovanje z identitetarci. Petr Bystron, vodja bavarske stranke AfD do leta 2017, je identitetarce označil za "krilno organizacijo AfD" in želel AfD videti kot "zaščitni ščit" za identitetarce in Pegido, tako da ga je bavarski urad za varstvo ustave opazoval, Spremljanje so končali, ko je Bystronova izvolitev v nemški Bundestag povzročila večje pravne ovire. Na zvezni ravni stranke AfD desničarska nacionalistična ''Domoljubna platforma'' poziva k "tesnejšemu sodelovanju med Identitaristično gibanjem in stranko AfD, ker je tudi AfD identitetaristično gibanje in je tudi alternativa za Nemčijo". Tudi mladinska organizacija stranke AfD, Junge Alternative, ima številne povezave z identitetarji. Vodja JA Markus Frohnmaier je na primer odkrito izrazil podporo tiskovnemu predstavniku identitetarcev in vodji avstrijskih identitetarcev [[Martin Sellner|Martinu Sellnerju]] . === NPD/Domovina === Poslanci stranke AfD v bavarskem deželnem parlamentu so zaposlovali osebje, povezano z desničarsko skrajno in delno neonacistično majhno stranko Die Heimat, takrat znano kot NPD. <ref name=":4"/> V času pred deželnimi volitvami leta 2016 v Mecklenburgu-Predpomorjanski vodilni kandidat AfD Leif-Erik Holm ni izključil glasovanja za predloge, ki jih je v deželnem parlamentu predstavila takratna poslanska skupina NPD. V intervjuju za ''časopis Mannheimer Morgen'' je nekdanji vodja stranke Jörg Meuthen nasprotoval tudi tako imenovani Schwerinski poti, ki predlaga zavrnitev vseh vlog desničarskih skrajnežev. S tem je "odpravil prejšnjo uradno linijo zvezne stranke v obliki stroge razmejitve od NPD". Po podatkih takratnega zveznega izvršnega odbora stranke AfD je bilo dokazano, da je Björn Höcke, vodilna osebnost narodnonacionalističnega ''krila'' in predsednik parlamentarne skupine AfD v turingijskem deželnem parlamentu, "pisal članke pod imenom ' Landolf Ladig ' v takratnih publikacijah NPD ''Volk in Bewegung'' in ''Eichsfeld-Stimme'' "<ref>{{Internetquelle|autor=Andreas Kemper|url=https://andreaskemper.org/2021/08/18/hoecke-bleibt-ladig/|titel=Höcke bleibt Ladig|datum=2021-08-18|zugriff=2023-11-20}}</ref>, v katerih ni le hvalil desničarskih skrajnih idej NPD, temveč je tudi poveličeval [[Tretji rajh|nacistični režim]]. <ref name="ts landolf ladig">{{Internetquelle|autor=Maria Fiedler|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/vorwuerfe-gegen-thueringer-afd-chef-petry-hoecke-hat-unter-pseudonym-die-npd-gelobt/19662990.html|titel=Vorwürfe gegen Thüringer AfD-Chef: Petry: Höcke hat unter Pseudonym die NPD gelobt|werk=[[Der Tagesspiegel|tagesspiegel.de]]|datum=2017-04-12|zugriff=2017-06-12}}</ref> Kaže "pretirano bližino nacionalsocializmu". <ref name="tagesspiegel-19633818">{{Internetquelle|autor=Kai Portmann|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/parteiausschlussverfahren-afd-spitze-vergleicht-hoecke-mit-hitler/19633818.html|titel=Parteiausschlussverfahren: AfD-Spitze vergleicht Höcke mit Hitler|werk=tagesspiegel.de|datum=2017-04-09|zugriff=2017-06-12}}</ref> Februarja 2017 je zvezni izvršni odbor vložil predlog za izključitev Höckeja iz stranke. Deželno arbitražno sodišče stranke AfD v Turingiji je to zahtevo maja 2018 zavrnilo, saj Höcke ni kršil statuta ali načel stranke. Junija 2018 se je novoimenovani Zvezni izvršni odbor soglasno odpovedal pravici do pritožbe. V svoji retoriki in strategiji AfD vse bolj kaže vzporednice z NPD/Die Heimat. Izraze in teme NPD je mogoče najti tudi v govorih politikov AfD, vendar z bolj subtilnimi [[Antisemitizem|antisemitskimi]] aluzijami. Medtem ko se je NPD v preteklosti strateško bolj zanašala na provokacije, se AfD zdaj vse bolj ekstremno pojavlja tudi v [[Parlament|parlamentih]] in na ulicah. Vzporednice med strankama so vidne tudi v njuni samopodobi kot "skrbne stranke" z otroškimi festivali in podporo lokalnim pobudam. <ref>{{Navedi knjigo|title=(S+) AfD und NPD: So ähnlich sind sich die Parteien in Sprache, Ideologie und Strategie|date=2023-11-11|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-und-npd-so-aehnlich-sind-sich-die-parteien-in-sprache-ideologie-und-strategie-a-213568aa-a310-4782-946d-b9190f596f29}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=SWR2|url=https://www.swr.de/swr2/leben-und-gesellschaft/extremismusexperte-npd-und-afd-haben-eine-grosse-inhaltliche-ueberschneidung-100.html|titel=Extremismusexperte: „NPD und AfD haben eine große, inhaltliche Überschneidung“|datum=2023-07-04|zugriff=2023-11-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240109031024/https://www.swr.de/swr2/leben-und-gesellschaft/extremismusexperte-npd-und-afd-haben-eine-grosse-inhaltliche-ueberschneidung-100.html |date=2024-01-09 }}</ref> Po lokalnih volitvah v Brandenburgu so predstavniki stranke AfD v Lauchhammerju sredi leta 2024 ustanovili skupne parlamentarne skupine z Die Heimat v okrožnem svetu Oberspreewald-Lausitz in mestnem svetu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/regional/brandenburg/afd-die-heimat-fraktion-brandenburg-100.html|titel=Brandenburg: AfD und „Die Heimat“ wollen in Fraktion zusammenarbeiten|werk=Tagesschau|datum=2024-06-25|zugriff=2024-06-26}}</ref> Posledično so bili trije vpleteni člani AfD izključeni iz stranke. <ref>{{Navedi knjigo|title=Brandenburger AfD beschließt Parteiausschluss von abtrünnigen Mitgliedern|date=2024-06-25|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2024/06/brandenburg-afd-die-heimat-gemeinsame-fraktionen.html|archive-date=2025-04-23|access-date=2025-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20250423171818/https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2024/06/brandenburg-afd-die-heimat-gemeinsame-fraktionen.html|url-status=dead}}</ref> === Pegida === Odločitev Zveznega izvršnega odbora iz maja 2016, s katero je bilo zavrnjeno sodelovanje s Pegido, <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html|titel=Schulterschluss mit Pegida: Patriotischer AfD-Flügel fordert Parteispitze heraus|werk=Handelsblatt|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160612215736/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html|archiv-datum=2016-06-12|zugriff=2016-06-13}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160612215736/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html |date=2016-06-12 }}</ref> je Zvezno arbitražno sodišče v začetku avgusta 2016 na zahtevo ''Domoljubne platforme'' delno razveljavilo. Splošna prepoved nastopov v Pegidi bi pomenila nedopustno kršitev pravic članov. Zvezni urad za varstvo ustave še ni spremljal Pegide – kar pa ne drži, vsaj na Bavarskem in v Turingiji. Tudi stališče, ki ga je Pegida sprejela decembra 2014, kaže precejšnjo stopnjo strinjanja z osnovnim programom AfD. Vendar pa je prepoved nastopov predstavnikov Pegide na dogodkih AfD dovoljena. <ref>{{Internetquelle|autor=Matthias Meisner|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/schlappe-fuer-frauke-petry-afd-schiedsgericht-erlaubt-auftritte-bei-pegida/13983452.html|titel=AfD-Schiedsgericht erlaubt Auftritte bei Pegida|werk=[[Der Tagesspiegel]]|datum=2016-08-08|zugriff=2017-04-01}}</ref> Po Felixu Korschu (2016) se je odnos s Pegido razvijal v štirih fazah "privlačnosti in zavrnitve". Glede na anketo iz decembra 2014 so podporniki AfD razumeli demonstracije Pegide, vendar do takrat ni bilo "dejanskega sodelovanja". Dresdenska stranka AfD podpira shode Pegide od novembra 2014, etnično-nacionalistična " Domoljubna platforma " pod vodstvom takratnega saškega člana upravnega odbora AfD Hansa-Thomasa Tillschneiderja pa prav tako podpira Pegido od samega začetka. Medtem ko sta Lucke in Henkel v zveznem izvršnem odboru zavzela distancirano stališče, so se Gauland in več njegovih parlamentarnih kolegov decembra 2014 udeležili shoda Pegide in njene podpornike opisali kot "naravne zaveznike" AfD. Frauke Petry se je v deželnem parlamentu Saške sestala z vodstvom Pegide in našla skupni jezik. V drugih regionalnih združenjih je odnos ostal ambivalenten: Hessijska AfD je kritizirala sodelovanje na "Fragidi", ker je to frankfurtsko vejo Pegide soorganizirala NPD, ne pa tudi sodelovanja na "Kagidi"v Kasselu, ki jo je vodil član AfD. Navsezadnje je bilo zabeleženih več "zadržanih pritrdilnih izjav". Julija 2015 je takratni predsednik dežele Severni Rajh-Vestfalija Marcus Pretzell v svojem pozdravnem govoru na strankarski konferenci v Essnu stranko AfD označil za "stranko Pegida". Leta 2016 je Häusler AfD videl kot "strankarsko-politično sidro"za "pobude, usmerjene proti priseljencem in beguncem", kot je Pegida; zahteve, izražene na demonstracijah v Dresdnu, "so bile v mnogih pogledih skladne s stališči AfD". Od vseh strank je AfD najbližje Pegidi. === Pro Nemčija === 11.&nbsp;Novembra 2017 se je desničarsko skrajno državljansko gibanje pro Deutschland odločilo za samorazpustitev in pozvalo člane in njihove lokalne izvoljene predstavnike, naj se pridružijo AfD. Želijo okrepiti stranko AfD in v prihodnje še naprej zasledovati lastne cilje znotraj stranke. Tiskovni predstavnik poslanske skupine AfD Christian Lüth je izjavil, da je stranka Pro Deutschland na seznamu nezdružljivih članov njegove stranke in da njenih članov ni mogoče vključiti. === Srečanje s predstavniki desničarskih ekstremističnih in identitetnih gibanj === {{Glavni|Srečanje desnih ekstremistov v Potsdamu 2023}} Politiki stranke AfD – vključno z Rolandom Hartwigom, osebnim svetovalcem Alice Weidel, Gerritom Huyem, poslancem Bundestaga, Ulrichom Siegmundom, vodjo poslanske skupine AfD v zvezni deželi Saška-Anhalt, in Timom Krausejem, tiskovnim predstavnikom poslanske skupine AfD v deželnem parlamentu Brandenburga – so se skupaj z Ulrichom Vosgeraujem, člani združenja Werteunion <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-politiker-diskutierten-mit-rechtsextremen-masterplan-zur-vertreibung-von-millionen-menschen-a-afc299c2-1176-4237-aba4-0f9b28851013|titel=AfD-Politiker diskutierten "Masterplan" zur Vertreibung von Millionen Menschen|werk=Der Spiegel|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-11}}</ref> in predstavniki drugih [[Skrajna desnica|desničarskih skrajnežev]] in identitetnih skupin udeležili zarotniškega sestanka v bližini [[Potsdam|Potsdama]] . Po podatkih Mitteldeutscher Rundfunk je bil prisoten tudi Mario Müller, obsojeni neonacist in uslužbenec poslanca Bundestaga Jana Wenzla Schmidta iz stranke AfD. Sestanek, ki je potekal 25. novembra 2023, se je osredotočil na "glavni načrt" za izgon milijonov ljudi z migrantskim ozadjem, ki ga je predstavil znani avstrijski desničarski skrajnež [[Martin Sellner]] . Čeprav se AfD uradno distancira od Sellnerja in njegove identitetne skupine, člani AfD že dolgo ohranjajo stike s to sceno, ki jo [[Zvezni urad za zaščito ustave|Zvezni urad za varstvo ustave]] uvršča med desničarsko ekstremistično. Po poročanju raziskovalne mreže [[Correctiv]] je Sellner prisotnim predstavil svoj osrednji načrt "Remigracija ". V skladu s tem bi morali Nemčijo zapustiti "prosilci za azil, tujci s pravico do bivanja in [[Asimilacija (sociologija)|neasimilirani]] državljani". Poleg tega naj bi Sellner želel uvesti "zakone po meri", ki bi na te ljudi izvajal "močan [[Asimilacija (sociologija)|pritisk]] k prilagajanju" <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-rechtsextreme-geheim-treffen-deutschland-100.html|titel=Geheimtreffen von AfD und Neonazis zu Abschiebungen|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-16}}</ref>, in v tem kontekstu predlagati svoje načrte za preselitev v [[Severna Afrika|Severno Afriko]], na območje za do dva milijona ljudi, kjer bi lahko deportirani nato živeli. <ref name=":14"/> Po poročanju organizacije [[Correctiv]] se je Ulrich Siegmund zavzemal za "nenehen pritisk" na posameznike ali podjetja, ki so bila dojeta kot tuja. [[Marine Le Pen]], vodja stranke Rassemblement National, je dejala, da se ne strinja s predlogi, o katerih so razpravljali na srečanju. Glede skupne parlamentarne skupine z AfD v Evropskem parlamentu je treba preučiti, "ali bo to imelo posledice". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/le-pen-drohung-afd-eu-fraktion-100.html|titel=Le Pen droht AfD mit Ende der EU-Fraktion|werk=tagesschau.de|datum=2024-01-25|zugriff=2024-01-26}}</ref> Maja 2024 je končno prišlo do dokončnega preloma s francoskim Narodnim združevanjem (Rassemblement National). Posledično so bili člani AfD (proti glasovom avstrijske [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] in estonske EKRE) izključeni iz [[Identiteta in demokracija|skupine ID]] v Evropskem parlamentu. Na svoji zvezni strankarski konferenci konec junija 2024 je AfD napovedala takojšen umik iz evropske [[Patriots.eu|IDP]] . == Klasifikacija Zveznega urada za varstvo ustave == === Zvezna stranka === '''Zvezna raven''' V začetku leta 2019 je BfV od svojih zaposlenih zahteval, da razkrijejo interne stike z AfD, <ref name="Dillmann">{{Internetquelle|autor=Hans-Ulrich Dillmann|url=https://www.juedische-allgemeine.de/politik/alternativlose-beobachtung/|titel=Alternativlose Beobachtung|werk=juedische-allgemeine.de|hrsg=[[Jüdische Allgemeine]]|datum=2019-06-20|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article194970105/AfD-klagt-offenbar-per-Eilverfahren-gegen-Verfassungsschutz.html|titel=AfD klagt offenbar per Eilverfahren gegen Verfassungsschutz|werk=welt.de|hrsg=[[Die Welt]]|datum=2019-06-08|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> in stranko na kratko <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-02/prueffall-afd-verfassungsschutz-klage-berichterstattung-diskreditierung|titel=AfD verklagt den Verfassungsschutz|werk=zeit.de|datum=2019-02-06|zugriff=2019-03-08|sprache=de}}</ref> javno označil za "testni primer ". <ref name="Prüffall">{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/verfassungsschutz-erklaert-afd-bundesweit-zum-prueffall-a-1248124.html|titel=Verfassungsschutz erklärt AfD bundesweit zum Prüffall|werk=Spiegel Online|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-15}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-01/verfassungsschutz-erklaert-afd-bundesweit-zum-prueffall|titel=Alternative für Deutschland: Verfassungsschutz erklärt AfD bundesweit zum Prüffall|werk=zeit.de|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-15}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravne podlage je upravno sodišče v Kölnu to izjavo prepovedalo. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/vg-koeln-13l202-19-aeusserungen-verfassungsschutz-afd-prueffall-unzulaessig-ermaechtigung-gesetz/|titel=Bezeichnung der AfD als „Prüffall“ unzulässig|werk=Legal Tribune Online|datum=2019-02-26|zugriff=2019-03-08}}</ref> Oznaka je imela "negativen vpliv" na javnost, kar pomeni, da je BfV nezakonito in nesorazmerno posegel v temeljne strankarske in [[osebne pravice]] AfD. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php|titel=Bezeichnung der AfD als „Prüffall“ durch das Bundesamt für Verfassungsschutz unzulässig.|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2019-02-26|archiv-url=https://web.archive.org/20190303043620/http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190303043620/http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php |date=2019-03-03 }}</ref> Organ se je odpovedal pravici do izpodbijanja odločitve. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article189970459/Koelner-Verwaltungsgericht-Verfassungsschutz-akzeptiert-Urteil-zum-Prueffall-AfD.html|titel=Verfassungsschutz akzeptiert Urteil zum „Prüffall AfD“|werk=Die Welt|datum=2019-03-08|zugriff=2019-03-08}}</ref> Upravno sodišče v Kölnu je 27. januarja 2021 zavrnilo predlog stranke AfD za začasno rešitev (tako imenovani sklep o začasni ustavitvi) v sporu glede uvrstitve primera med sumljive primere. To odločitev je 18. februarja 2021 potrdilo višje upravno sodišče Severnega Porenja-Vestfalije. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ovg.nrw.de/behoerde/presse/pressemitteilungen/01_archiv/2021/13_210218/index.php|titel=Keine Zwischenregelungen in den Eilverfahren der AfD gegen das Bundesamt für Verfassungsschutz|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Oberverwaltungsgericht für das Land Nordrhein-Westfalen|datum=2021-02-18|zugriff=2023-12-15}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/ovg-nrw-5-b-163-21-5-b-175-21-afd-keine-zwischenregelung-einstufung-verdachtsfall-mitgliederzahl-fluegel-bfv-verfassungsschutz/|titel=AfD scheitert mit Beschwerde beim OVG NRW|hrsg=[[Legal Tribune Online]],|datum=2021-02-08|zugriff=2021-03-21}}</ref> AfD je napovedala, da bo vložila ustavno pritožbo. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-bundesverfassungsgericht-103.html|titel=AfD zieht vor das Bundesverfassungsgericht.'|hrsg=[[Tagesschau (ARD)|Tagesschau]]|datum=2021-02-25|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210303132135/https://www.tagesschau.de/inland/afd-bundesverfassungsgericht-103.html|archiv-datum=2021-03-03|zugriff=2021-02-26}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/news/2021-02/25/gerichtssprecher-afd-zieht-vors-bundesverfassungsgericht|titel=Gerichtssprecher: AfD zieht vors Bundesverfassungsgericht.|hrsg=[[Zeit online]]|datum=2021-02-25|zugriff=2021-02-26}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/verfassungsschutz-afd-zieht-nach-karlsruhe-1.5217448|titel=AfD zieht nach Karlsruhe.|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2021-02-25|zugriff=2021-02-26}}</ref> Vendar pa je upravno sodišče v Kölnu 5. marca 2021 z začasno odredbo razsodilo, da Zvezni urad za varstvo ustave (BfV) do konca skrajšanega postopka ne sme AfD uvrstiti med sumljive primere ali ga kot takega javno označiti. AfD je nato razglasila, da je bila vloga za začasno odredbo pri Zveznem ustavnem sodišču rešena. Zvezno ustavno sodišče je 12. marca 2021 zavrnilo povračilo stroškov AfD. „Ni očitno, da bi bila vloga za začasno odredbo uspešna.“ '''Bavarska''' Glede na poročilo iz leta 2022 z dne 20. junija 2023 Zvezni urad za zaščito ustave približno 10.000 članov AfD uvršča med ekstremiste (oziroma 10.200, vključno s podorganizacijo "Mlada alternativa"), kar ustreza dobri tretjini oziroma 30 do 40 % članov. <ref>{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutzbericht 2022|date=2023-06-20|pages=51, 88–89|url=[https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/publikationen/DE/verfassungsschutzberichte/2023-06-20-verfassungsschutzbericht-2022.pdf?__blob=publicationFile&v=9 verfassungsschutz.de]}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.n-tv.de/politik/Verfassungsschutz-schaetzt-10-000-AfD-Mitglieder-als-extremistisch-ein-article24203480.html|titel=Verfassungsschutz schätzt 10.000 AfD-Mitglieder als extremistisch ein|werk=n-tv|datum=2023-06-20|zugriff=2023-06-20}}</ref> Predlog stranke AfD zoper ta odlomek je bil 2. februarja 2024 zavrnjen v hitrem postopku pred upravnim sodiščem v Berlinu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.berlin.de/gerichte/verwaltungsgericht/presse/pressemitteilungen/2024/pressemitteilung.1413472.php|titel=Verfassungsschutzschutzbericht des Bundes: Vorerst keine Änderungen von Passagen zur AfD (Nr. 6/2024)|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Berlin|zugriff=2024-02-07}}</ref> Višje upravno sodišče Berlin-Brandenburg je 26. februarja 2025 potrdilo odločitev o pritožbi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.berlin.de/gerichte/oberverwaltungsgericht/presse/pressemitteilungen/2025/pressemitteilung.1536078.php|titel=Vorerst keine Korrektur des Verfassungsschutzberichts 2022 zu Aussagen über die AfD - Nr. 4/25|TitelErg=Pressemitteilung zu OVG Berlin-Brandenburg, Beschluss vom 26. Februar 2025 – OVG 1 S 18/24 –|hrsg=Oberverwaltungsgericht Berlin-Brandenburg|datum=2025-02-27|zugriff=2025-02-28}}</ref> Zvezni urad za varstvo ustave je v svojem poročilu za leto 2023 z dne 18. junija 2024 navedel, da je desničarski ekstremistični potencial stranke AfD, vključno z JA, 11.300 ljudi. <ref>{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutzbericht 2023|date=2024-06-18|pages=78|url=[https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/publikationen/DE/verfassungsschutzberichte/2024-06-18-verfassungsschutzbericht-2023-startseitenmodul.pdf?__blob=publicationFile&v=4 verfassungsschutz.de]}}</ref> Zvezni urad za varstvo ustave je napovedal, da ocene o tem, ali bi lahko stranko AfD uvrstili med "zagotovo [[Skrajna desnica|desničarsko ekstremistično]] združenje" na nacionalni ravni, ne bo objavil vse do novih volitev v nemški Bundestag leta 2025. Do tega je prišlo 2. maja 2025, ko je zvezni urad stranko AfD kot celoto uvrstil med "potrjeno desničarsko ekstremistično prizadevanje". <ref>{{Internetquelle|autor=Michael Götschenberg, Holger Schmidt ARD-Sicherheitsexperten|url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/verfassungsschutz-afd-102.html|titel=AfD laut Verfassungsschutz "gesichert rechtsextremistisch"|zugriff=2025-05-02|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/pressemitteilungen/DE/2025/pressemitteilung-2025-05-02.html|titel=Bundesamt für Verfassungsschutz stuft die „Alternative für Deutschland“ als gesichert rechtsextremistische Bestrebung ein|werk=verfassungsschutz.de|datum=2025-05-02|zugriff=2025-05-02}}</ref> BfV je kot utemeljitev navedel naslednje: "Prevladujoče [[Etnična skupina|etnično]] [[Narod|razumevanje ljudstva v]] stranki ni združljivo s temeljnim redom svobodne demokracije. Njegov cilj je izključiti določene skupine prebivalstva iz enakopravnega sodelovanja v družbi, jih podvreči protiustavni neenaki obravnavi in jim s tem dodeliti pravno razvrednoten status." AfD je proti temu vložila tožbo in ukrepala na upravnem sodišču v Kölnu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/klage-afd-vg-koeln-13k389525-13l110925-gegen-verfassungsschutz-einstufung-gesichert-rechtsextremistisch|titel=„Gesichert rechtsextremistische Bewegung“. AfD klagt gegen Verfassungsschutz-Einstufung|werk=lto.de|hrsg=Legal Tribune Online|datum=2025-05-05|zugriff=2025-05-09|kommentar=Zu den Aktenzeichen 13 K 3895/25 [Klage] und 13 L 1109/25 [Eilantrag]}}</ref> BfV je 8. maja 2025 v pospešenem postopku izdal tako imenovano zavezo o mirovanju : Dokler ne bo sprejeta odločitev o pospešeni vlogi, bo začasno prekinil uvrstitev med "potrjene desničarske ekstremistične podvige", do takrat AfD ne bo več javno označeval za "potrjene desničarske ekstremistične podvige"in bo s svojega spletnega mesta odstranil ustrezno sporočilo za javnost. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/05_08052025/index.php|titel=VG Köln: Bundesamt für Verfassungsschutz erklärt „Stillhaltezusage“ im AfD-Eilverfahren|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2025-05-08|zugriff=2025-05-14|kommentar=Pressemitteilung zum Aktenzeichen 13 L 1109/25}}</ref> Na ta način se je BfV proceduralno izognil odločitvi o začasni ustavitvi ; zaveza o mirovanju ne vsebuje nobene izjave o nadaljnjih možnostih za uspeh na sodišču. <ref>{{Internetquelle|autor=Kolja Schwartz|url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/afd-klage-bedeutung-102.html|titel=Hochstufung der AfD. Was die „Stillhaltezusage“ bedeutet|werk=tagesschau.de|datum=2025-05-08|zugriff=2025-05-12}}</ref> Urad za varstvo ustave opredeljuje sumljive primere kot dejavnosti, "ki niso očitno ekstremistične, vendar obstajajo ' dejanski znaki ' za protiustavne aktivnosti." <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.bremen.de/detail.php?gsid=bremen77.c.2076.de&template=20_glossar_d&lang=de&begriff=V|titel=Glossar der Verfassungsschutzbehörden|hrsg=Landesamt für Verfassungsschutz Bremen|zugriff=2019-01-15}}</ref> Uporaba obveščevalnih virov je dovoljena. <ref name="verdachtsfall">{{Internetquelle|autor=Wolf Wiedmann-Schmidt|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/rechtsextremismus-verdachtsfall-verfassungsschutz-beobachtet-afd-nun-bundesweit-a-136d80ce-4549-4a23-8174-19ad70f20643|titel=Verfassungsschutz beobachtet AfD nun bundesweit.|werk=''Spiegel.de''|datum=2021-03-03|zugriff=2021-03-03}}</ref> Kategorija suma ne obstaja v vseh zveznih državah, na primer ne na Bavarskem, kjer se AfD obravnava kot na "predmet opazovanja". <ref name="verdachtsfall_bayern">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/bayern/afd-bayern-verfassungsschutz-1.4300851|titel=Verfassungsschutz beobachtet Teile der AfD in Bayern|hrsg=Süddeutsche Zeitung|datum=2019-01-24|zugriff=2019-01-26}}</ref> Poleg BfV so organi za varstvo ustave Severnega Porenja-Vestfalije <ref>{{Internetquelle|url=https://www.aachener-nachrichten.de/nrw-region/nrw-verfassungsschutz-nimmt-afd-landesverband-ins-visier_aid-35674459|titel=NRW-Verfassungsschutz nimmt AfD-Landesverband ins Visier|hrsg=Aachener Nachrichten|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Baden-Württemberga <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/beobachtung-durch-verfassungsschutz-auch-bayern-und-baden-wuerttemberg-pruefen-afd/23897132.html|titel=Auch Bayern und Baden-Württemberg prüfen AfD|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2019-01-23|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Schleswig-Holsteina <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/Landes-Verfassungsschutz-nimmt-AfD-unter-die-Lupe,afd2160.html|titel=Landes-Verfassungsschutz nimmt AfD unter die Lupe|hrsg=Norddeutscher Rundfunk|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190618195821/https://www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/Landes-Verfassungsschutz-nimmt-AfD-unter-die-Lupe,afd2160.html |date=2019-06-18 }}</ref>, Mecklenburga-Predpomorjanskega <ref>{{Internetquelle|url=https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/afd-auch-in-mv-im-visier-des-verfassungsschutzes-2334358501.html|titel=AfD auch in MV im Visier des Verfassungsschutzes|hrsg=Nordkurier|datum=2019-01-23|zugriff=2019-01-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230130125519/https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/afd-auch-in-mv-im-visier-des-verfassungsschutzes-2334358501.html |date=2023-01-30 }}</ref>, Saške <ref>{{Internetquelle|url=https://www.mdr.de/nachrichten/politik/regional/verfassungsschutz-beobachtet-afd-sachsen-100.html|titel=Verfassungsschutz in Sachsen nimmt sich zur Prüfung der AfD ein Jahr Zeit|hrsg=Mitteldeutscher Rundfunk|datum=2019-01-26|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Turingije [6 <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2018-09/thueringen-afd-landesverband-verfassungsschutz-pruefung|titel=Verfassungsschutz will AfD zum „Prüffall“ erklären|hrsg=Die Zeit|datum=2018-09-06|zugriff=2018-10-02}}</ref> <ref name="WK-2019-01-26">{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutz prüft Bremer AfD. Innensenator erteilt Zustimmung&nbsp;– Höcke-Flügel und Junge Alternative werden systematisch beobachtet|date=2019-01-26|pages=1 – ''Titelseite''|url=https://www.weser-kurier.de/bremen/bremen-stadt_artikel,-gesamte-bremer-afd-wird-zum-prueffall-_arid,1801504.html}}</ref> in Spodnje Saške <ref>{{Internetquelle|autor=Justus Bender, Reinhard Bingener|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/afd-in-niedersachsen-als-prueffall-eingestuft-16381547.html|titel=Verfassungsschutz: Niedersächsische AfD zum „Prüffall“ erklärt|werk=FAZ.net|datum=2019-09-12|zugriff=2024-10-16}}</ref> prav tako objavili uvrstitev regionalnih deželnih združenj AfD kot "predmet opazovanja". === Združenja, skupine in posamezniki === Januarja 2019 je Zvezni urad za varstvo ustave mladinsko organizacijo " Mlada alternativa za Nemčijo " in notranjestrankarsko gibanje ''"Der Flügel"'' okoli turingijskega deželnega predsednika Björna Höckeja razglasil za osumljena primera ekstremističnih dejavnosti, <ref name="Prüffall"/> pa tudi na Saškem in v Berlinu. <ref>{{Internetquelle|url=https://medienservice.sachsen.de/medien/news/222968?page=1|titel=Auch Sächsischer Verfassungsschutz bearbeitet AfD im Freistaat als Prüffall|hrsg=Sächsische Staatskanzlei|datum=2019-01-15|zugriff=2019-03-14}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/junge-alternative-und-der-fluegel-berliner-verfassungsschutz-nimmt-sich-die-afd-vor/24098864.html|titel=Berliner Verfassungsschutz nimmt sich die AfD vor|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2019-03-13|zugriff=2019-03-14}}</ref> Marca 2020 je BfV na tiskovni konferenci izjavil, da ''krilo'' obravnava kot "dokazano desničarsko ekstremistično prizadevanje". Ocenili so, da je skupina vključevala približno 7.000 ljudi. Predsednik BfV Thomas Haldenwang je obe vodilni osebnosti , Björna Höckeja in Andreasa Kalbitza, označil za desničarska skrajneža. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/radikaler-fluegel-im-fokus-sachsen-und-brandenburg-pruefen-schaerfere-beobachtung-der-afd-landesverbaende/25634318.html|titel=Sachsen und Brandenburg prüfen schärfere Beobachtung der AfD-Landesverbände|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2020-03-12|zugriff=2020-03-12}}</ref> BfV proti njej in Hansu-Thomasu Tillschneiderju uporablja tudi obveščevalne vire. Vendar to velja le za zunajparlamentarne dejavnosti, saj so člani državnega parlamenta še posebej zaščiteni. <ref>{{Internetquelle|autor=Holger Stark|url=https://www.zeit.de/2020/08/afd-verfassungsschutz-radikal-ueberwachung-abgeordnete/komplettansicht|titel=AfD: Zu radikal.|werk=zeit.de|datum=2020-02-12|zugriff=2024-10-16}}</ref> Marca 2022 je upravno sodišče v Kölnu odločilo o klasifikaciji ''krila''. BfV lahko ''krilo'' razvrsti kot sumljiv primer. Vendar pa BfV po uradni razpustitvi ''krila'' 30. aprila 2020 ne dopušča več uvrstitve med "potrjena ekstremistična prizadevanja". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/Archiv/2022/06_08032022/index.php|titel=Verwaltungsgericht Köln: Verfassungsschutz darf AfD als Verdachtsfall einstufen|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2022-03-08|zugriff=2023-12-15}}</ref> Višje upravno sodišče Severnega Porenja-Vestfalije je pritožbo maja 2024 zavrnilo. Prav tako je upravno sodišče v Kölnu marca 2022 prepovedalo BfV javno objaviti, da je bilo „članstvo tako imenovanega 'krila' do tako imenovanega 'razpustitve' 30. aprila 2020 'približno 7000 članov' oziroma da je še naprej 'približno 7000 članov'.“ Na Bavarskem, kjer vmesna faza suma ne obstaja, Urad za varstvo ustave spremlja tako mladinsko organizacijo kot etnično-nacionalistično organizacijo ''Der Flügel''. <ref name="verdachtsfall_bayern"/> AfD je januarja 2020 vložila tožbo na upravnem sodišču v Kölnu. <ref>{{Internetquelle|autor=Sabine am Orde|url=https://taz.de/Radikale-Rechte-gegen-Verfassungsschutz/!5652401/|titel=AfD klagt gegen Beobachtung|hrsg=taz|datum=2020-01-13|zugriff=2020-01-13}}</ref> Ta tožba je bila zavržena marca 2022. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.bayern.de/ueberuns/medien/pressemitteilungen/entscheid-des-vg-koln-zur-beobachtung-von-afd-flugel-und-ja/|titel=Entscheid des VG Köln zur Beobachtung von AfD, Flügel und JA|werk=Bayerisches Landesamt für Verfassungsschutz|zugriff=2024-07-01}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250225214259/https://www.verfassungsschutz.bayern.de/ueberuns/medien/pressemitteilungen/entscheid-des-vg-koln-zur-beobachtung-von-afd-flugel-und-ja/ |date=2025-02-25 }}</ref> V začetku decembra 2021 so Bayerischer Rundfunk (BR) razkrili dnevnike klepetov iz zaprte skupine [[Telegram (programje)|Telegram]] z imenom "Alternative News Group Bavaria", ki je vključevala tudi velik del deželne parlamentarne skupine, bavarske skupine AfD v Bundestagu in deželnega izvršnega odbora. V njem je na primer okrožni predsednik zahteval: "Brez pretresov in revolucije tukaj ne bomo več dosegli spremembe smeri." Po poročanju BR je v drugem sporočilu pisalo: "Mislim, da se iz te situacije ne bomo mogli izvleči brez [[Državljanska vojna|državljanske vojne]] ." <ref>{{Internetquelle|autor=Sammy Khamis, Wigbert Löer, Johannes Reichart ([[Bayerischer Rundfunk|BR]])|url=https://www.tagesschau.de/investigativ/br-recherche/afd-chats-101.html|titel=Interner Chat der AfD Bayern – „Wir brauchen die totale Revolution“|werk=tagesschau.de|hrsg=[[Tagesschau (ARD)|Tagesschau]]|datum=2021-12-01|zugriff=2021-12-01}}</ref> Bavarski notranji minister Joachim Herrmann je menil, da se s tem ponovno postavlja vprašanje, ali naj Urad za varstvo ustave spremlja posamezne poslance in stranko kot celoto. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.juedische-allgemeine.de/politik/umsturz-revolution-buergerkrieg|titel=Umsturz, Revolution, Bürgerkrieg|hrsg=[[Jüdische Allgemeine]]|datum=2021-12-01|zugriff=2024-10-16}}</ref> Na Bavarskem je bil Petr Bystron, bavarski državni tiskovni predstavnik stranke, leta 2017 začasno tarča Urada za varstvo ustave. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-04/petr-bystron-afd-bayern-verfassungsschutz-identitaere-bewegung|titel=Verfassungsschutz beobachtet bayerischen AfD-Chef|hrsg=Zeit Online|datum=2017-04-19|zugriff=2024-10-16}}</ref> Vendar pa je bilo po njegovi izvolitvi v Bundestag opazovanje ukinjeno. <ref>{{Internetquelle|autor=Eva Lell|url=https://www.br.de/nachrichten/afd-politiker-bystron-wird-nicht-mehr-vom-verfassungsschutz-beobachtet-100.html|titel=Wegen Einzug in den Bundestag: AfD-Politiker Bystron wird nicht mehr vom Verfassungsschutz beobachtet|werk=[[Bayerischer Rundfunk]]|datum=2017-11-15|archiv-url=https://web.archive.org/web/20171230014359/https://www.br.de/nachrichten/afd-politiker-bystron-wird-nicht-mehr-vom-verfassungsschutz-beobachtet-100.html|archiv-datum=2017-12-30|zugriff=2017-12-03}}</ref> Enako velja za opazovanje treh članov istega regionalnega združenja, ki so leta 2018 vstopili v bavarski deželni parlament, saj je Zvezno ustavno sodišče postavilo višje ovire za opazovanje poslancev. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/verfassungsschutz-beobachtet-bayerische-afd-abgeordnete-nicht-mehr-11088975.html|titel=Verfassungsschutz beobachtet bayerische AfD-Abgeordnete nicht mehr|hrsg=[[Münchner Merkur]]|datum=2019-01-09|zugriff=2019-01-10}}</ref> Vendar pa je sedem drugih članov AfD še vedno pod nadzorom, od katerih trije sedijo v občinskih okrožnih svetih. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/bayern/sieben-afd-kandidaten-im-visier-des-verfassungsschutzes,RCtB9dA|titel=Sieben AfD-Kandidaten im Visier des Verfassungsschutzes|hrsg=Bayerischer Rundfunk|datum=2018-12-25|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190329141243/https://www.br.de/nachrichten/bayern/sieben-afd-kandidaten-im-visier-des-verfassungsschutzes,RCtB9dA|archiv-datum=2019-03-29|zugriff=2019-04-06}}</ref> Za razliko od drugih agencij za varstvo ustave lahko bavarski Urad za varstvo ustave spremlja tudi posameznike, ki ne pripadajo skupini ljudi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/joachim-herrmann-fordert-einheitliche-standards-zur-beobachtung-der-afd-a-1237318.html|titel=Bayerischer Innenminister fordert einheitliche Standards zur Beobachtung der AfD|hrsg=Der Spiegel|datum=2018-11-08|zugriff=2019-01-10}}</ref> '''Druge zvezne države''' Na Saškem so bili po besedah takratnega notranjega ministra Markusa Ulbiga (CDU) "posamezniki"AfD leta 2017 pod nadzorom zaradi svojih dejavnosti na desničarski ekstremistični sceni, izrecno "ne zaradi članstva v stranki". <ref>{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-02/rechtsextremismus-verfassungsschutz-afd-beobachtung|titel=Sachsens Verfassungsschutz beobachtet AfD-Mitglieder|hrsg=Zeit Online|datum=2017-02-17|zugriff=2019-04-06}}</ref> Zvezna dežela Spodnja Saška je o podobnih stvareh poročala v začetku leta 2018. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html|titel=AfD-Mitglieder im Visier des Verfassungsschutzes.|hrsg=NDR|datum=2018-02-24|archiv-url=https://web.archive.org/web/20180224182837/https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html|archiv-datum=2018-02-24|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180615083153/https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html |date=2018-06-15 }}</ref> Hkrati je predsednik turingijskega urada za varstvo ustave Stephan J. Kramer opazil porast "desničarsko radikalnih izjav posameznih članov", katerih vpliv na stranko kot celoto pa še ni znan. <ref>{{Internetquelle|autor=Dietmar Neuerer|url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html|titel=Verfassungsschutz hat die AfD genau im Blick|hrsg=Handelsblatt|datum=2018-03-08|archiv-url=https://web.archive.org/20180309053844/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180309053844/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html |date=2018-03-09 }}</ref> == Mednarodne povezave == === Znotraj Evropske unije === AfD je od 13. septembra 2023 članica [[Evropska politična stranka|Evropske]] [[Patriots.eu|identitete in demokracije]] (IDP). To je bilo predhodno odločeno na kongresu stranke 28. julija 2023. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.fr.de/politik/afd-id-partei-chrupalla-weidel-parteitag-magdeburg-identitaet-und-demokratie-zr-92430478.html|titel=AfD tritt ID-Partei bei: Was ist die „Identität und Demokratie“?|werk=[[Frankfurter Rundschau|fr.de]]|datum=2023-07-29|zugriff=2023-09-20}}</ref> Po [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah leta 2014]] je bila stranka AfD sprejeta v skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v Evropskem parlamentu z 29 glasovi proti 26. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/europaeische-union/europaparlament-afd-kuenftig-in-einer-fraktion-mit-den-tories-12986074.html|titel=AfD künftig in einer Fraktion mit den Tories|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2014-06-12|zugriff=2014-06-12}}</ref> [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|Britanski premier]] [[David Cameron]] je pozval poslance svoje stranke v Evropskem parlamentu, naj zavrnejo prošnjo AfD, saj bi kanclerka Merkel vključitev konkurenčne stranke označila za "sovražno"in bi negativno vplivala na [[Nemško-britanski odnosi|odnose med Veliko Britanijo in Nemčijo]]. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ft.com/intl/cms/s/0/2a522e10-ea61-11e3-afb3-00144feabdc0.html#axzz33Ug3qHjU|titel=EU rebels prepare to defy UK prime minister David Cameron|werk=[[Financial Times]]|datum=2014-06-02|zugriff=2014-05-02|sprache=en}}</ref> Po poročanju Der ''Spiegla'' je Merkel poskušala preprečiti sprejem, da bi AfD preprečila nadaljnji politični status. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/eu-parlament-afd-zusammenarbeit-mit-camerons-tories-veraergert-merkel-a-974742.html|titel=AfD und Tories: Luckes Glück, Merkels Ärger|werk=[[Der Spiegel]]|datum=2014-06-12|zugriff=2014-06-12}}</ref> V začetku leta 2016 sta se Frauke Petry in Marcus Pretzell v [[Düsseldorf|Düsseldorfu]] srečala s predsednikom stranke [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] Heinzom-Christianom Strachejem in generalnim sekretarjem FPÖ [[Harald Vilimsky|Haraldom Vilimskyjem]] na kongresu "Evropske vizije"&nbsp;– Vizije za Evropo”. <ref>{{Internetquelle|autor=Julia Rathcke|url=https://rp-online.de/politik/deutschland/afd-und-fpoe-in-duesseldorf-treffen-unter-freunden_aid-9673999|titel=AfD und FPÖ in Düsseldorf: Treffen unter Freunden|werk=RP Online|datum=2016-02-13|zugriff=2016-05-05}}</ref> Bavarsko regionalno združenje AfD se je nato dogovorilo za sodelovanje s FPÖ pod imenom "Modra zveza". Posledično se je Harald Vilimsky skupaj z Alexandrom Gaulandom in Andreasom Kalbitzom pojavil na volilnem dogodku v Nauenu. <ref>Daniel Marschke: {{Webarchive|url=https://www.rbb-online.de/politik/beitrag/2016/04/brandenburg-havelland-nauen-treffen-afd-gauland-fpoe.html}}</ref> Potem ko je poslanka Evropskega parlamenta Beatrix von Storch januarja 2016 zagovarjala uporabo strelnega orožja proti beguncem, so bili člani Evropskega parlamenta stranke AfD marca 2016 pozvani, naj do 31. marca 2016 zapustijo skupino ''Evropskih konservativcev in reformistov'' (ECR). V nasprotnem primeru bo skupina zahtevala formalno izključitev. <ref>{{Internetquelle|autor=Jennifer Rankin, Philip Oltermann|url=https://www.theguardian.com/world/2016/mar/08/tory-meps-distance-themselves-from-german-rightwing-party|titel=Tory MEPs distance themselves from German rightwing party|hrsg=[[The Guardian]]|datum=2016-03-08|zugriff=2016-03-10|sprache=en}}</ref> Beatrix von Storch je 8. aprila 2016 zapustila skupino ECR in se pridružila skupini ''Evropa svobode in neposredne demokracije'' (EFDD). Tri dni kasneje je bil Marcus Pretzell izključen iz poslanske skupine. <ref name="zeit-2016-04-12">{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2016-04/afd-eu-fraktion-ausschluss-marcus-pretzell-ekr|titel=AfD: Pretzell fliegt aus Fraktion im EU-Parlament|werk=[[Zeit Online|zeit.de]]|datum=2016-04-12|zugriff=2016-04-21}}</ref> 1. maja 2016 se je pridružil skupini Evropa narodov in svobode. Po izvolitvi Beatrix von Storch v Bundestag je Jörg Meuthen prevzel Evropski parlament in se tako kot ona pridružil EFDD. Junija 2019 je bila ustanovljena [[Politične skupine v Evropskem parlamentu|evropska skupina]] nacionalističnih strank ''[[Identiteta in demokracija]]'' (ID), ki so se ji po [[Volitve v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah leta 2019]] pridružile še AfD, [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]], Lega Nord, Rassemblement National in druge. <ref>{{Internetquelle|autor=Ben Bolz, Katharina Schiele|url=https://daserste.ndr.de/panorama/aktuell/Rechte-im-EU-Parlament-nur-an-fuenfter-Stelle,rechteineuropa130.html|titel=Rechte im EU-Parlament nur an fünfter Stelle|hrsg=NDR|datum=2019-06-14|zugriff=2019-07-10}}</ref> === Povezave z Rusko federacijo === Zlasti Alexander Gauland se je že pred letom 2015 pod Vladimirjem Putinom zavezal k vzpostavitvi vezi z Rusijo. Potoval je v St.&nbsp;v Sankt Peterburgu, da bi se srečal s poslanci parlamenta in z ultranacionalističnim politikom [[Aleksander Dugin|Aleksandrom Duginom]] ; potovanje je financirala ''fundacija Svetega Vasilija'' prokremeljskega oligarha Konstantina Malofejeva. Gauland se je zavzemal za sprejetje priključitve Krima. V volilni kampanji leta 2017 je Reconquista Germanica podpirala AfD; po mnenju politologov Uweja Backesa in Patricka Moreauja AfD od vseh nemških strank najmanj razlikuje med državo Rusijo in Putinovim režimom. <ref>{{Navedi knjigo|title=Europas moderner Rechtsextremismus : Ideologien, Akteure, Erfolgsbedingungen und Gefährdungspotentiale|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|date=2021|isbn=978-3-647-31131-9|pages=48}}</ref> ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je 21. aprila 2023 razkril dokumente, ki razkrivajo ruske načrte, razvite med julijem in novembrom 2022, za začetek sodelovanja med AfD, [[Sahra Wagenknecht|Sahro Wagenknecht]] in levičarskimi skrajnimi silami, da bi izzvali vsedržavne proteste proti nemški vladi in njeni podpori Ukrajini ter vplivali na prihajajoče volitve v Nemčiji. == Viri == '''Monografije''' * Michael Kraske, Dirk Laabs: ''Angriff auf Deutschland: Die schleichende Machtergreifung der AfD.'' Beck, München 2024, ISBN 978-3-406-82311-4. * Florian Spissinger: [https://shop.budrich.de/wp-content/uploads/2024/06/9783847419976.pdf ''Die Gefühlsgemeinschaft der AfD. Narrative, Praktiken und Räume zum Wohlfühlen.''] Budrich, Opladen 2024, ISBN 978-3-8474-3063-6. * Patrick Bahners: ''Die Wiederkehr. Die AfD und der neue deutsche Nationalismus.'' Klett-Cotta, Stuttgart 2023, ISBN 978-3-608-98689-1. * Klaus-Dieter Müller: ''Die AfD würde Deutschland ruinieren.'' Lutherische Verlagsgesellschaft, Kiel 2023, ISBN 978-3-87503-321-2. * Joachim Wagner: ''Rechte Richter: AfD-Richter, -Staatsanwälte und -Schöffen: eine Gefahr für den Rechtsstaat?'' Berliner Wissenschafts-Verlag, Stuttgart 2023, ISBN 978-3-8305-5177-5. * Sebastian Pittelkow, Katja Riedel: ''Rechts unten: die AfD: Intrigen, heimliche Herrscher und die Macht der Geldgeber.'' Rowohlt, Hamburg 2022, ISBN 978-3-499-01132-0. * Gerd Wiegel: ''Brandreden: die AfD im Bundestag.'' PapyRossa, Köln 2022, ISBN 978-3-89438-779-2. * Katja Bauer, Maria Fiedler: ''Die Methode AfD: der Kampf der Rechten: im Parlament, auf der Straße – und gegen sich selbst.'' Klett-Cotta, Stuttgart 2021, ISBN 978-3-608-98412-5. * Hajo Funke, Gertrud Hardtmann: ''Die Höcke-AfD: eine rechtsextreme Partei in der Zerreißprobe: eine Flugschrift.'' VSA-Verlag, Hamburg 2021, ISBN 978-3-96488-093-2. * Benno Hafeneger, Hannah Jestädt, Moritz Schwerthelm, Nils Schuhmacher, Gillian Zimmermann: ''Die AfD und die Jugend: Wie die Rechtsaußenpartei die Jugend- und Bildungspolitik verändern will.'' Wochenschau Verlag, Frankfurt am Main 2021, ISBN 978-3-7344-1164-9. * Andreas Kemper: ''Die Furchtbürger: Anmerkungen zum Rassismus, Sexismus und Klassismus der AfD.'' edition assemblage, Münster 2021, ISBN 978-3-96042-003-3. * Michael Kraske: ''Tatworte: denn AfD & Co. meinen, was sie sagen.'' Ullstein, Berlin 2021, ISBN 978-3-548-06442-0. * Hajo Funke: ''Die Höcke-AfD: Vom gärigen Haufen zur rechtsextremen „Flügel“-Partei. Eine Flugschrift.'' VSA-Verlag, Hamburg 2020, ISBN 978-3-96488-066-6. * Sonja Heyen: ''Die AfD in den Medien: Eine Analyse des medialen Framings der Partei „Alternative für Deutschland“ am Beispiel politischer Talkshows.'' Carl Grossmann, Berlin 2020, ISBN 978-3-941159-51-8. * Eva Kienholz: ''Ihr Kampf: wie Höcke & Co. die AfD radikalisieren.'' Das Neue Berlin, Berlin 2020, ISBN 978-3-360-01367-5. * Werner J. Patzelt: ''CDU, AfD und die politische Torheit.'' Weltbuch Verlag, Dresden 2019, ISBN 978-3-906212-43-2. * Sebastian Friedrich: ''Die AfD. Analysen – Hintergründe – Kontroversen.'' Erweiterte und aktualisierte Neuauflage, Bertz + Fischer, Berlin 2019, ISBN 978-3-86505-741-9. * Christoph Butterwegge, Gudrun Hentges, Gerd Wiegel: ''Rechtspopulisten im Parlament, Polemik, Agitation und Propaganda der AfD''. Westend Verlag, Frankfurt 2018, ISBN 978-3-86489-714-6. * Hajo Funke, Christiane Mudra: ''Gäriger Haufen. Die AfD: Ressentiments, Regimewechsel und völkische Radikale. Handreichung zum demokratischen Widerstand.'' VSA Verlag, Hamburg 2018, ISBN 978-3-89965-821-7. * Melanie Amann: ''Angst für Deutschland, die Wahrheit über die AfD: wo sie herkommt, wer sie führt, wohin sie steuert.'' Droemer, München 2017, ISBN 978-3-426-27723-2. * Jürgen Beetz: ''Auffällig feines Deutsch. Verborgene Schlüsselwörter eines Parteiprogramms''. Alibri, Aschaffenburg 2017, ISBN 978-3-86569-230-6. * Justus Bender: ''Was will die AfD? Eine Partei verändert Deutschland.'' Pantheon, München 2017, ISBN 978-3-570-55353-4. * Stefan Dietl: ''Die AfD und die soziale Frage. Zwischen Marktradikalismus und „völkischem Antikapitalismus“.'' Unrast, Münster 2017, ISBN 978-3-89771-238-6. * Michael Wildt: ''Volk, Volksgemeinschaft, AfD.'' Hamburger Edition, Hamburg 2017, ISBN 3-86854-309-0. * Hajo Funke: ''Von Wutbürgern und Brandstiftern: AfD – Pegida – Gewaltnetze.'' Verlag für Berlin-Brandenburg, Berlin 2016, ISBN 978-3-945256-64-0. * Stephan Hebel: ''Sehr geehrter AfD-Wähler, wählen Sie sich nicht unglücklich!'' Westend, Frankfurt 2016, ISBN 978-3-86489-170-0. * David Bebnowski: ''Die Alternative für Deutschland. Aufstieg und gesellschaftliche Repräsentanz einer rechten populistischen Partei.'' Springer VS, Wiesbaden 2015, ISBN 978-3-658-08285-7. * Tobias Frank: ''Die AfD bei der Bundestagswahl 2013: Determinanten und Erklärungen ihres Wahlerfolgs.'' Tectum, Marburg 2015, ISBN 978-3-8288-3675-4. * Alexander Häusler, Rainer Roeser: ''Die rechten ›Mut‹-Bürger. Entstehung, Entwicklung, Personal & Positionen der „Alternative für Deutschland“.'' VSA-Verlag, Hamburg 2015, ISBN 978-3-89965-640-4. * Andreas Kemper: ''Rechte Euro-Rebellion. Alternative für Deutschland und Zivile Koalition e. V.'' edition assemblage, Münster 2013, ISBN 978-3-942885-49-2. [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Konservativne stranke]] [[Kategorija:Politične stranke v Nemčiji]] evddyfm0mmnc93qvkkhz8ggbli0ob8g 6753248 6753247 2026-09-20T18:06:32Z Mnogoterost 140263 info o vodstvu 6753248 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Alternativa za Nemčijo | native_name = Alternative für Deutschland | native_name_lang = de | split = od [[Krščansko demokratska unija Nemčije|Krščansko demokratske unije Nemčije]]<ref>{{navedi novice |last=Lachmann |first=Günther |title=Euro-Politik: Enttäuschte CDU-Politiker gründen Wahlalternative |trans-title=Euro policy: Disappointed CDU politicians found electoral alternative |work=[[Die Welt]] |date=4 October 2012 |url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article109606449/Enttaeuschte-CDU-Politiker-gruenden-Wahlalternative.html |language=de |access-date=6 May 2024 |archive-date=6 May 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240506144800/https://www.welt.de/politik/deutschland/article109606449/Enttaeuschte-CDU-Politiker-gruenden-Wahlalternative.html |url-status=live}}</ref> | logo = AfD Logo 2021.svg | logo_size = 150 | colorcode = {{Political party data|color}} | abbreviation = AfD | leader1_title = vodstvo | leader1_name = {{plainlist| * [[Tino Chrupalla]] * [[Alice Weidel]] }} | leader2_title = namestniki | leader2_name = {{plainlist| * [[Stephan Brandner]] * [[Peter Boehringer]] * [[Kay Gottschalk]] }} | leader3_title = vodstvo parlamenta | leader3_name = {{plainlist| * Tino Chrupalla * Alice Weidel }} | leader4_title = častni predsednik | leader4_name = [[Alexander Gauland]] | founders = Alexander Gauland<br>[[Bernd Lucke]]<br>[[Konrad Adam]] | foundation = {{start date and age|2013|2|6|df=yes}} | headquarters = Schillstraße 9 10785 [[Berlin]] | membership_year = 2024 | membership = {{increase}} 46,881 | think_tank = ''[[Desiderius-Erasmus-Stiftung]]'' | ideology = Desni populizem<br>Nacionalni konzervativizem<br>Evroskepticizem<!-- Consensus regarding the ideology and political position has been reached on the talk page, do not change without further discussion --> | position = [[skrajna desnica|Skrajna desnica]]{{cref|A}} | european = [[Evropa suverenih narodov]] (since 2024){{ref|gStranka je bila dotlej v koaliciji z [[Alliance for Direct Democracy in Europe|Združenjem za neposredno demokracijo v Evropi ]] (2016–2017) in [[Identity and Democracy Party|Stranko identiteta in demokracija]] (2023–2024).}} | europarl = Skupina evropskih suverenih narodov (od 2024) | slogan = ''Zeit für Deutschland.''<br>('Čas za Nemčijo.') | colours = {{color box|{{party color|Alternativa za Nemčijo}}|border=silver}} [[Modra|svetlo modra]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see https://www.wikidata.org/wiki/Q6721203 --> | seats1_title = [[Bundestag]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = Zvezni parlamenti | seats2 = {{composition bar|286|1884|hex={{party color|Alternative for Germany}}}} | seats3_title = [[Evropski parlament]] | seats3 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | website = {{Political party data|website}} | country = Nemčija }} '''Alternativa za Nemčijo''' ([[kratica]] '''AfD''') je populistična, [[Politična desnica|desna]] [[politična stranka]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po ustanovitvi leta 2013 je na zveznih volitvah istega leta za las zgrešila vstop v parlament. Na evropskih volitvah leta 2014 se je AfD prvič uspela uvrstiti v nadregionalni [[Evropski parlament]]. Zatem je prišla v vse nemške deželne parlamente in po [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah leta 2017]] kot tretja najmočnejša stranka v 19. zvezni parlament. Po zveznih volitvah leta 2025 je druga najmočnejša sila v Bundestagu. Do sodelovanja v vladi ni prišlo ne na deželni ne na zvezni ravni. [[Slika:Alice Weidel et Tino Chrupalla.png|240px|sličica|[[Alice Weidel]] in [[Tino Chrupalla]] sta sopredsednika stranke od 2022]] AfD je bila ustanovljena leta 2013 kot [[Evroskepticizem|evroskeptična]], ekonomsko in nacionalno liberalna stranka. Danes zastopa stališča nacionalnega konzervativizma in etničnega nacionalizma ter neoliberalizma. Stranka zagovarja strogo migracijsko politiko in zavzema tudi ekstremna stališča do migracijske politike, kot je na primer projekt remigracije. AfD je edina stranka v nemškem Bundestagu, ki [[Zanikanje podnebnih sprememb|zanika]], da so vzrok za [[globalno segrevanje]] ljudje (v nasprotju z znanstvenim soglasjem o tej temi). Po številnih notranjih bojih za oblast so stranko zapustili bolj zmerni voditelji, tako da se je stranka z leti občutno premaknila v [[Politična desnica|desno]]. Znotraj stranke AfD obstajajo različna, včasih nasprotujoča si združenja, neformalna strankarska krila in posamezna mnenja. Poleg nekaj manjših struj, kot so krščanski fundamentalisti in [[Neposredna demokracija|neposredni demokrati]], se je znotraj stranke organiziralo veliko članov, ki zastopajo [[Avtoritarnost|avtoritarna]], etnično-nacionalistična, [[Homofobija|homofobna]], antifeministična in deloma antisemitska in revizionistična stališča. Uradno razpuščeno, a še vedno aktivno ''krilo'' okoli predsednika turingijske dežele [[Björn Höcke|Björna Höckeja]] velja za zbirno točko teh desničarskih skrajnih sil znotraj stranke. Več državnih združenj in drugih delov stranke vzdržuje tudi povezave z novimi desničarskimi skupinami, kot je desničarsko skrajno Identitarno gibanje. Za ta skrajno desni del stranke velja, da več ne temelji na svobodni in demokratični ureditvi Nemčije. Od leta 2018 dalje pristojni državni organi zaradi varstva ustave spremljajo posamezna deželna združenja AfD. [[Zvezni urad za zaščito ustave|Zvezni urad za varstvo ustave]] (BfV) zvezno stranko¸AfD od začetka leta 2021 dalje uvšča med domnevna desničarsko ekstremistična združenja. AfD je vložila tožbo zoper ta odlok; vsa upravna sodišča, ki so obravnavala zadevo, so tožbo doslej zavrnila. V začetku maja 2025 je BfV celotno stranko uvrstil med "potrjena desničarsko ekstremistična združenja", nekaj dni pozneje pa je v okviru sporazuma o mirovanju to uvrstitev po nujni vlogi in za čas do odločitve o vlogi začasno prekinil. == Profil == Na ustanovni konferenci stranke 14. aprila 2013 je AfD sprejela svoj prvi volilni program. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.abgeordnetenwatch.de/sites/default/files/election-program-files/afd_1.pdf|titel=Alternative für Deutschland: Wahlprogramm – Parteitagsbeschluss vom 14.04.2013|werk=abgeordnetenwatch.de|zugriff=2023-05-11|format=PDF}}</ref> Leta 2014 so sledile politične smernice, kasneje strateški dokumenti in resolucije – med drugim o zaostritvi azilne zakonodaje, <ref name="SZ Programm 2016"/> o evru in imigracijski politiki, o islamizmu in o [[Orožno pravo|zakonih o orožju]]. <ref>{{Internetquelle|autor=Gerhard Schröder|url=https://www.deutschlandradiokultur.de/neues-strategiepapier-die-afd-schwenkt-nach-rechts.2165.de.html?dram:article_id=309465|titel=Neues Strategiepapier – Die AfD schwenkt nach rechts|werk=[[Deutschlandradio]]|datum=2015-01-22|zugriff=2015-07-07}}</ref> V začetku maja 2016 je AfD na strankarski konferenci v Stuttgartu sprejela svoj osnovni program, ki je temeljil na osnutku, razvitem v delovnih skupinah, v katerih je sodelovalo okoli 1000 članov. <ref name="auto">{{Internetquelle|autor=Kay-Alexander Scholz|url=https://www.dw.com/de/was-die-afd-wirklich-will-parteitag-soll-entscheiden/a-19217147|titel=Was die AfD wirklich will – Parteitag soll entscheiden|werk=[[Deutsche Welle]]|datum=2016-04-29|zugriff=2016-05-05}}</ref> Na konferenci stranke leta 2019 naj bi program med drugim razširili na socialno politiko. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.dnn.de/Dresden/Lokales/AfD-will-Programmparteitag-2019-in-Dresden|titel=AfD will Programmparteitag 2019 in Dresden|zugriff=2019-03-22}}</ref> Zaradi precejšnjih razlik v mnenjih – zlasti zaradi vprašanj glede pokojnin– je bil tako imenovani "kongres Socialne stranke" prestavljen na april 2020. === Evropska politika === [[Slika:Wahlplakat_2013_AfD_01.JPG|sličica| Volilni plakat AfD za zvezne volitve leta 2013: "Evro cepi Evropo!"]] V svojem političnem programu iz leta 2016 je AfD zavrnila [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) kot političen konstrukt in se zavzela le za gospodarsko skupnost, podobno svoji predhodnici, [[Evropska gospodarska skupnost|EGS]]. [[Evro]] je bil opisan kot eksperiment, ki bi ga bilo treba končati; stranka je želela izvesti referendum o tem, ali Nemčija ostane v [[Evroobmočje|evroobmočju]]. <ref name="SZ Programm 2016"/> Nekateri predstavniki pozivajo k izstopu Nemčije iz Unije (Dexit), podobno [[Brexit|izstopu Združenega kraljestva iz EU]]. Uradno in s strani vodstva stranke se izstop obravnava kot skrajni ukrep v primeru, da se temeljne reforme EU ne uresničijo. Zaradi "pomanjkanja legitimnosti"EU AfD poziva k ponovni nacionalizaciji političnih tem. Zavrača skupno odgovornost za evroobmočje. Tveganja odgovornosti iz garancij kot so jamstva, povezana z ukrepi za reševanje evra in bank, bi se morala odražati v finančnem načrtovanju. <ref name="Welt115038859">{{Internetquelle|autor=[[Günther Lachmann]]|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article115038859/Die-konkreten-Ziele-der-Alternative-fuer-Deutschland.html|titel=Die konkreten Ziele der Alternative für Deutschland|werk=[[Welt Online]]|datum=2013-04-06|zugriff=2013-04-07}}</ref> === Finančna in gospodarska politika === AfD se zavzema za izjemno neoliberalno gospodarsko in finančno politiko. Stranka želi omejiti vlogo države pri oblikovanju trgov in povečati moč trga. Socialno državo je treba demontirati. <ref name="neol1">{{Navedi knjigo|title=Right-Wing Populism and Neoliberalism in Germany: The AfD’s Embrace of Ordoliberalism|volume=24|date=2019-05-04|issn=1356-3467|doi=10.1080/13563467.2018.1484715|pages=385–403|url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13563467.2018.1484715}}</ref> <ref name="neol2">{{Navedi knjigo|title=Neoliberalism and Authoritarianism|volume=1|date=2020-05-11|doi=10.1525/001c.11872|url=https://online.ucpress.edu/gp/article-abstract/1/1/11872/106236/Neoliberalism-and-Authoritarianism}}</ref> <ref name=":15"/> <ref name="neol3">{{Internetquelle|autor=Georg Simmerl|url=https://www.sueddeutsche.de/kultur/neoliberalismus-politische-theorie-thomas-biebricher-1.5199947|titel=Thomas Biebrichers „Politische Theorie des Neoliberalismus“|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2021-02-08|zugriff=2025-02-04|sprache=de}}</ref> AfD zagovarja varčevalne ukrepe in ohranitev dolžniške zavore. Za stranko ima odplačilo državnega dolga prednost pred naložbami. Zlasti zavrača naložbe v dekarbonizacijo gospodarstva. <ref>{{Internetquelle|autor=deutschlandfunk.de|url=https://www.deutschlandfunk.de/bundestagswahl-2025-wahlprogramme-schuldenbremse-haushaltspolitik-100.html|titel=Bundestagswahl 2025 – Wahlprogramme: Schuldenbremse und Haushalt|datum=2025-01-21|zugriff=2025-01-27|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/deutschland-welt/bundestagswahl-2025-schuldenbremse-wie-positionieren-sich-die-parteien,UZwGxQU|titel=Schuldenbremse: Wie positionieren sich die Parteien?|werk=Bayerischer Rundfunk|datum=2025-01-15|zugriff=2025-01-27|sprache=de}}</ref> AfD želi še naprej razvijati digitalne tehnologije na nacionalni ravni, predlaga tako na primer nacionalno financiranje raziskav [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]]. V volilnem programu stranke za zvezne volitve leta 2021 ni najti konceptov za ekonomske politike, ki bi spodbujale v prihodnost usmerjenih podnebnih tehnologij. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/technik/it-internet/innovationen-diese-zukunftstechnologien-wollen-die-parteien-nach-der-wahl-antreiben/27600184.html|titel=Diese Zukunftstechnologien wollen die Parteien nach der Wahl antreiben|werk=Handelsblatt|zugriff=2024-09-17}}</ref> Za poslovni svet ije AfD na slabe,m glasu zaradi negativnega vpliva na priseljevanje tujih usposobljenih delavcev v Nemčijo <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/standortfaktor-deutschland-wenn-das-ostdeutsche-image-gefragte-experten-aus-dem-ausland-vergraetzt/100012857.html|titel=Wenn das ostdeutsche Image gefragte Experten aus dem Ausland vergrätzt|werk=Handelsblatt|zugriff=2024-09-17}}</ref> Davčno zakonodajo bi bilo treba oblikovati po vzoru Kirchhofovega modela, davke – zlasti za visoke dohodke – pa bi bilo treba znižati. Model predvideva najvišjo davčno stopnjo 25 namesto trenutnih 45&nbsp;odstotkov. To bi znatno zmanjšalo davčne prihodke za državo. <ref name="Welt115038859"/> AfD želi odpraviti davek na dediščino in pregledati davek na obrt. <ref name="SZ Programm 2016">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/1.2975251|titel=Das hat der AfD-Parteitag beschlossen|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2016-05-01|zugriff=2016-05-02}}</ref> Zavrača obdavčevanje velikega premoženja. Želi odpraviti solidarnostni dodatek, ki še vedno obstaja za osebe z visokim dohodkom. <ref name=":15"/> Analiza volilnega programa za zvezne volitve leta 2025, ki jo je opravil Center za evropske ekonomske raziskave v Mannheimu, je pokazala, da bi imela družina z dvema otrokoma in nizkim dohodkom zaradi reformnih predlogov AfD na voljo 440 evrov manj na leto. Družina z bruto letnim dohodkom 180.000 evrov pa bi se po načrtih stranke odrezala bolje, in sicer za 19.190 evrov. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zew.de/presse/pressearchiv/wen-die-parteien-entlasten-wuerden|titel=Pressemitteilung: Wen die Parteien entlasten würden|werk=ZEW Mannheim|zugriff=2025-01-22|sprache=de-DE}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/wirtschaft/diese-partei-plaene-koennten-den-haushalt-um-bis-zu-188-milliarden-euro-belasten-zr-93524657.html|titel=Diese Partei-Pläne könnten den Haushalt um bis zu 188 Milliarden Euro belasten|werk=merkur.de|datum=2025-01-21|zugriff=2025-01-22|sprache=de}}</ref> Alice Weidel je izjavila, da bi pozdravila sodelovanje "uspešnih podjetnikov", kot so [[Elon Musk]], Peter Thiel ali Theo Müller, v vladi z "njihovim strokovnim znanjem". <ref>{{Navedi knjigo|title=AfD: Weidel spricht sich für Einbindung von Superreichen in Regierung aus|date=2025-01-20|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2025-01/alice-weidel-rtl-interview-superreiche-regierung}}</ref> === Zunanja in obrambna politika === Stranka zavrača skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko ter nasprotuje nadaljnji širitvi Evropske unije in Nata na vzhod. Zavzema se za takojšnjo odpravo gospodarskih sankcij proti Rusiji in obnovitev plinovodov Severni tok. Glede vojne v Ukrajini se AfD zavzema, da naj Ukrajina ostane nevtralna država zunaj Nata in Evropske unije.<ref name=":5">{{Navedi splet |last=Buckenmaier |first=Claudia |title=Bundestagswahl 2025: Was zur Außenpolitik in den Wahlprogrammen steht |url=https://www.tagesschau.de/inland/bundestagswahl/programmvergleich/wahlprogramme-aussenpolitik-sicherheit-frieden-100.html |access-date=2026-09-20 |website=tagesschau.de |language=de}}</ref> V svojem konceptu obrambne politike iz leta 2019 je parlamentarna skupina AfD pozvala k "obnovi [[Bundeswehr|Bundeswehra]]" s ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti (vključno z nadomestno civilno službo), notranjih operacij in varovanja meja, s poudarkom na nacionalni in zavezniški obrambi. Poleg tega naj bi se ustvaril nemški [[generalštab]], lastna vojaška jurisdikcija in novo razumevanje tradicije.<ref name=":5" /><ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/papier-zur-sicherheitspolitik-afd-will-wehrwillen-staerken-16256643.html|titel=Papier zur Sicherheitspolitik – AfD will Wehrwillen stärken|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung|faz.net]]|datum=2019-06-27|zugriff=2019-07-03|kommentar=Paywall}}</ref> AfD je kritična tudi do nemške vojaške podpore Ukrajini. Po njenem mnenju predajanje operativno uporabne vojaške opreme in sistemov iz zalog Bundeswehra Ukrajini zmanjšuje obrambno sposobnost Nemčije, dodatno breme za Bundeswehr pa predstavlja usposabljanje ukrajinskih vojakov.<ref name=":5" /> === Okoljska in podnebna politika === Stališča stranke AfD temeljijo na temeljnem [[Zanikanje podnebnih sprememb|zanikanju podnebnih sprememb]], <ref name="SZ Carius 2019">{{Internetquelle|autor=Oliver Das Gupta|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/klimawandel-interview-1.4345073|titel=Klimaschutz und Klimagegner – „Wir dürfen nicht nur über drohende Schreckensszenarien sprechen“|datum=2019-02-26|zugriff=2019-04-15}}</ref> <ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=‘Climate-Soviets’, ‘Alarmism’, and ‘Eco-Dictatorship’: The Framing of Climate Change Scepticism by the Populist Radical Right Alternative for Germany|date=2022-03-29|pages=1–21|doi=10.1080/09644008.2022.2056596}}</ref> kar je v programu stranke zapisano že od leta 2016. <ref name=":9" /> Program AfD za zvezne volitve leta 2013 ni vseboval nobenih izjav o [[Globalno segrevanje|globalnem segrevanju]]. V svojem programu za [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropske volitve leta 2014]] so znanstvene raziskave o podnebnih spremembah opisane kot "nagnjene k negotovosti". <ref name=":10">{{Internetquelle|url=http://www.afd-havelland.de/Programme/Europaprogramm%20lang.pdf|titel=Mut zu Deutschland. Für ein Europa der Vielfalt – Programm der Alternative für Deutschland (AfD) für die Wahl zum Europäischen Parlament am 25. Mai 2014|werk=afd-havelland.de|datum=2014-03-22|zugriff=2023-04-17|format=PDF; 445&nbsp;kB}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Takrat AfD še ni povsem zavrnila zmanjševanja emisij <sub>CO2</sub> in mednarodnih podnebnih sporazumov (citat iz volilnega programa za Evropski parlament leta 2014: "Da bi upoštevali previdnostno načelo, se je mogoče v okviru mednarodnih sporazumov dogovoriti o postopnem zmanjševanju emisij CO2."). <ref name=":10" /> Politična platforma AfD iz leta 2016 v osnovi zavrača politiko varstva podnebja. <ref name="Schultze von Drach">{{Internetquelle|autor=Markus C. Schulte von Drach|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/afd-rechtspopulisten-klimawandel-1.4341697|titel=AfD und FPÖ gehören zu den größten Klimawandel-Skeptikern|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2019-02-26|zugriff=2019-05-07}}</ref> To temelji na hipotetičnih podnebnih modelih, ki temeljijo na računalniških simulacijah [[Medvladni forum za podnebne spremembe|IPCC]]; <ref name="tiedgen" /> Vendar pa od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja ni bilo povišanja temperature (domnevni "premor v globalnem segrevanju"), kar je bila predpostavka, ki so jo ovrgli novi temperaturni zapisi od leta 2014. Po mnenju AfD ogljikov dioksid "ni onesnaževalo, temveč nepogrešljiv [[Kroženje ogljika|del življenja]]". Zakon o obnovljivih virih energije, Zakon o obnovljivih virih toplote in Uredba o varčevanju z energijo bodo ukinjeni brez nadomestitve, obratovalna doba nemških jedrskih elektrarn pa bo podaljšana. <ref>{{Internetquelle|autor=Oliver Georgi|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/nach-programmparteitag-so-radikal-will-die-afd-deutschland-umbauen-14210980-p3.html?printPagedArticle=true#pageIndex_2|titel=So radikal will die AfD Deutschland umbauen|hrsg=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2016-05-02|zugriff=2019-05-07}}</ref> V [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je AfD zavrnila vse predloge za varstvo podnebja od Pariškega sporazuma decembra 2015 (od februarja 2019). <ref name="SZ Carius 2019" /> Septembra 2019 je Alexander Gauland kritiko politike zvezne vlade za varstvo podnebja označil za tretje osrednje vprašanje AfD, poleg evra in [[Priseljevanje|priseljevanja]]. V svojem programu za [[Volitve v Evropski parlament 2019|evropske volitve leta 2019]] je stranka zapisala, da se "v vseh podnebnih pasovih Zemlje" podnebje spreminja "v skladu z naravnimi zakoni, odkar je Zemlja nastala". "Konstantno podnebje v daljših časovnih obdobjih" ne obstaja, obstajajo pa "dobri razlogi za dvom, da so ljudje pomembno vplivali na nedavne podnebne spremembe ali jih celo nadzorovali, zlasti trenutno segrevanje." Energetsko politiko stranke AfD, ki jo je razvil "Zvezni odbor za energetsko politiko", so sooblikovali člani lobistične organizacije "Evropski inštitut za podnebje in energijo", ki zanika, da je vzrok za globalno segrevanje človek. AfD vidi energetski prehod kot grožnjo energetski varnosti Nemčije in opozarja, da bi lahko privedel do izpadov električne energije. Zato stranka zagovarja nadaljnjo uporabo premoga in jedrske energije. <ref name=":9"/> Postopno opuščanje jedrske energije bi bilo treba obrniti in izvajati raziskave na področju [[Jedrska energija|jedrske energije]] /jedrskih reaktorjev. Poleg tega je lignit kot edini domači vir energije , ki lahko zagotavlja osnovno obremenitev, osrednjega pomena za energetsko varnost in neodvisnost Nemčije. <ref name=":9" /> AfD zato zavrača postopno opuščanje premoga. Prav tako zagovarja raziskave hidravličnega [[Hidravlično drobljenje|lomljenja]] in zavrača davek na <sub>CO2</sub>. <ref>{{Internetquelle|autor=Hans-Jürgen Leersch|url=https://www.bundestag.de/webarchiv/presse/hib/2020_09/793194-793194|titel=AfD-Fraktion gegen CO2-Besteuerung|werk=bundestag.de|datum=2020-09-17|zugriff=2022-08-01}}</ref> V takojšnjem programu, predstavljenem v začetku septembra 2023, AfD, če prevzame vlado, obljublja "takojšnjo popravilo in zagon "uničenih plinovodov Nord Stream 1 in 2, ki sta ruski plin prevažala v Nemčijo, in poziva tudi k razveljavitvi "popolnoma nepotrebne prepovedi [[Motor z notranjim zgorevanjem|motorjev z notranjim zgorevanjem]]". Leta 2019 je AfD pozvala k boju proti "[[Tujerodna vrsta|invazivnim vrstam]]", ker predstavljajo grožnjo avtohtonim rastlinam in živalim. Populacijo volkov v Nemčiji bi bilo treba "razumno regulirati". V svojem volilnem programu za zvezne volitve leta 2021 je stranka zapisala, da bo "cilj zvezne vlade, da učinkovito zmanjša emisije CO2 na nič", vodil do "radikalnega prestrukturiranja industrije in družbe ('Velika preobrazba'/'‚[[:de:The_Great_Reset#Verschw%C3%B6rungstheorien|The Great Reset]]')". Drugje je bilo navedeno, da "niso odpoved, nazadovanje in [[socializem]] " tisti, ki so "desetletja zmanjševali [[Onesnaženje|onesnaževanje okolja]] ". === Družinska in spolna politika === AfD homoseksualnosti kot take ne zavrača, vendar zagovarja tradicionalni model družine in nasprotuje delu sodobne LGBT-politike, predvsem pravnemu priznanju spremembe spola, »spolni ideologiji« in nekaterim oblikam spolne vzgoje.<ref>{{Navedi splet |last=deutschlandfunk.de |date=2025-02-19 |title=ARD-Wahlkampfarena - Weidel (AfD) für Gleichstellung homosexueller Partnerschaften |url=https://www.deutschlandfunk.de/weidel-afd-fuer-gleichstellung-homosexueller-partnerschaften-100.html |access-date=2026-09-20 |website=Die Nachrichten |language=de}}</ref> Sopredsednica AfD Alice Weidel je lezbijka in živi s svojo partnerico, s katero vzgaja dva otroka. Weidel zagovarja enakopravno obravnavo istospolnih zvez, hkrati pa tradicionalno družino opredeljuje kot družbeni ideal.<ref>{{Navedi novice |title=Lesbische Kanzlerkandidatin der AfD: Wie Alice Weidel Privatleben und Politik zusammenbringt |url=https://www.tagesspiegel.de/kultur/lesbische-kanzlerkandidatin-wie-alice-weidel-ihre-sexuelle-orientierung-benutzt-13116154.html |access-date=2026-09-20 |work=Der Tagesspiegel Online |language=de-DE |issn=1865-2263}}</ref> === Politika na področju dela === Po mnenju AfD bi morala biti politika na področju dela ena od nacionalnih nalog držav članic EU. Od leta 2016 se zavzema za obstanek [[Minimalna plača|minimalne plače]], vendar ne navede konkretnega zneska. <ref name="SZ Programm 2016"/> Hkrati je zavrnila nadaljnje zvišanje minimalne plače. Člani izvršnega odbora stranke, kot je bil nekdanji član Jörg Meuthen, so še naprej kritizirali minimalno plačo in namesto tega predlagali zvišanje državnih plač in s tem navzkrižno subvencioniranje nizkih plač s strani davkoplačevalcev. <ref name=":0">{{Internetquelle|autor=[[Katharina Nocun]]|url=https://www.boell.de/de/2016/08/25/wie-sozial-ist-die-afd-wirklich|titel=Wie sozial ist die AfD wirklich? – Eine Expertise zu Positionen in der AfD bei der Sozial- und Steuerpolitik|hrsg=Weiterdenken – Heinrich-Böll-Stiftung Sachsen|datum=2016-02|zugriff=2021-07-24}}</ref> Pred [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskimi volitvami leta 2014]] je AfD zavrnila vsedržavno minimalno plačo, ki da ne more zagotoviti pričakovane ravni varnosti in ki da ogroža delovna mesta. <ref name="Europawahlprogramm">{{Internetquelle|url=https://www.alternativefuer.de/wp-content/uploads/2014/03/Europaprogramm-der-AfD.pdf|titel=Wahlprogramm zur Europawahl|datum=2014-03-24|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20140324221948/https://www.alternativefuer.de/wp-content/uploads/2014/03/Europaprogramm-der-AfD.pdf|archiv-datum=2014-03-24|zugriff=2014-03-24|format=PDF}}</ref> Kljub pomanjkanju usposobljenih delavcev v Nemčiji stranka poziva k strogi omejitvi splošnega [[Priseljevanje|priseljevanja]]. Zaposlovanje usposobljenih delavcev bi moralo prihajati predvsem iz kulturno podobnih sosednjih evropskih držav. [[Begunec|Begunci]] bi se morali pripraviti na vrnitev v svoje matične države namesto da se jim omogča dostop na nemški trg dela. Poleg tega se npr. volilni program stranke AfD Hessen zanaša na ekonomske spodbude za povečanje [[Rodnost|rodnosti]]. Njih učinek pa bo čutiti čez približno 20 let. <ref name=":13">{{Internetquelle|url=https://www.focus.de/politik/migration-rente-mieten-sollten-sie-die-afd-waehlen-die-partei-im-faktencheck_id_213103314.html|titel=Faktencheck AfD: Rechte setzen sich für Normalbürger ein – und schaden genau diesen|hrsg=Focus online|datum=2023-10-01|zugriff=2023-11-20}}</ref> Glede odškodnine za hudo invalidne osebe stranka nasprotuje zakonsko določenim dajatvam in zagovarja plačila delodajalcu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/presse/hib/kurzmeldungen-938174|titel=AfD fordert Neuregelung der Ausgleichsabgabe|hrsg=bundestag.de|datum=2023-03-15|zugriff=2024-07-09}}</ref> Poslanska skupina AfD se je v Bundestagu vzdržala glasovanja o trenutni uredbi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/gesellschaft/gesetzentwurf-inklusion-behinderte-menschen-101.html|titel=Höhere Abgaben für Betriebe ohne Behinderte|hrsg=tagesschau.de|datum=2023-04-20|zugriff=2024-07-09}}</ref> === Socialna politika === Po zamislih AfD bi morala biti socialna politika ena od nacionalnih nalog držav članic EU. Na socialnem kongresu tranke leta 2020 se je sprejel socialni program; obstajalo je skupno sedem različnih konceptov. Od vseh strank, zastopanih v Bundestagu, je AfD na prvem mestu, kar se tiče zmanjšanja socialnih prejemkov. <ref name=":15">{{Navedi knjigo|title=AfD-Wähler: Wer zum AfD-Milieu zählt, der sollte vor allem nicht die AfD wählen|date=2023-09-01|url=https://www.zeit.de/wirtschaft/2023-08/afd-waehler-politik-paradox-ostdeutschland}}</ref> <ref name=":13"/> <ref name="faust">{{Navedi knjigo|title=DIW analysiert AfD-Wahlprogramm: AfD-Wähler schaden sich selbst|date=2023-08-23|url=https://taz.de/DIW-analysiert-AfD-Wahlprogramm/!5951094/}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://www.weiterdenken.de/de/2016/06/21/wie-sozial-ist-die-afd-wirklich|titel=Wie sozial ist die AfD wirklich? Eine Expertise zu Positionen in der AfD bei der Sozial- und Steuerpolitik|hrsg=Heinrich-Böll-Stiftung|datum=2016-02|zugriff=2023-11-23}}</ref> Na primer, državljansko nadomestilo naj bi bilo omejeno na šest mesecev, [[Brezposelnost|dolgotrajno brezposeln]]<nowiki/>i pa naj bi bile prisiljeni opravljati "delo v korist skupnosti". Stranka je tudi proti močnejši zaščiti najemnikov. <ref name=":15" /> <ref name="faust" /> Tako je pokojninski koncept stranke AfD Björna Höckeja v Turingiji je sprva predvideval ohranitev zgornje meje za odmero prispevkov. Glede na dokument s ključnimi točkami o varnosti v starosti namerava AfD odpraviti fiksno upokojitveno starost in namesto tega podeljevati pokojnine šele po 45 letih plačevanja prispevkov. Koncept, ki ga je zagovarjal takratni vodja stranke Jörg Meuthen, je predvideval odpravo zakonsko določene pokojnine, ki naj bi jo nadomestila davčno financirana osnovna pokojnina tik nad eksistenčnim minimumom. Glavni predlog o pokojninski politiki, ki je bil sprejet na strankarski konferenci leta 2020, med drugim predvideva fleksibilno upokojitev in boljše pogoje za ljudi z nizkimi dohodki. Poleg tega bi morale imeti družine z otroki večjo prednost, [[Samozaposlitev|samozaposlene]] in [[Politik|politike]] pa bi morali vključiti v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja. <ref name=":1">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/uri/645e506e-be98-4dd2-bb38-3e7f62b471f2|titel=AfD einigt sich auf ihr erstes Rentenkonzept|zugriff=2021-07-26}}</ref> Financiranje bi moralo biti zagotovljeno z davčnimi prihodki. Cilj ostaja premagovanje demografskih izzivov brez priseljevanja z višjo stopnjo rodnosti. <ref name=":2">{{Internetquelle|url=https://www.versicherungsbote.de/id/4899810/Rentenkonzept-der-AfD-setzt-auf-Steuerfinanzierung/|titel=Altersvorsorge – AfD-Rentenkonzept setzt auf Steuerfinanzierung|werk=Versicherungsbote.de|datum=2020-11-30|zugriff=2021-07-26}}</ref> Poleg tega bi bilo treba močneje spodbujati zasebno pokojninsko zavarovanje. Trenutne modele zasebnega pokojninskega zavarovanja (pokojnine Rürup in Riester) bodo nadomestili bolj prilagodljivi in manj birokratski modeli. <ref name=":2" /> Modele, ki jih je predlagal vodja stranke Jörg Meuthen, kot so državljanski dodatek, negativna dohodnina in drugi modeli temeljnega dohodka, je strankarska konferenca zavrnila. <ref name=":16">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/uri/645e506e-be98-4dd2-bb38-3e7f62b471f2|titel=AfD einigt sich auf ihr erstes Rentenkonzept|zugriff=2021-07-26}}</ref> Ko gre za vključevanje otrok z [[Invalidnost|motnjami]] v delovanje v redne šole, se je stranka v preteklosti zavzemala za vrnitev k ločenemu šolanju v posebnih šolah. Björn Höcke, vodja poslanske skupine AfD Turingija, je pozval k ukinitvi vključujočega izobraževanja, ki ga opisuje kot "ideološki projekt", in v tej točki zastopa tudi vsedržavni program stranke. === Politika gkede migracije in azila === [[Slika:AfD-Wahlplakat_"Remigration_sofort_starten!"_in_Mödlareuth_20240518_HOF3756_RAW-Export.png|sličica| Volilni plakat AfD za [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropske volitve leta 2024]] "Takoj začeti z remigracijo!"]] V svojem prvem volilnem programu, sprejetem na ustanovni strankini konferenci leta 2013, je AfD pozvala tako k bolj radodarni azilni politiki kot k strožji imigracijski politiki. V naslednjih letih je zahteva po omejitvi priseljevanja postala osrednje vprašanje stranke. Zvezni izvršni odbor je v odgovor na [[Evropska begunska kriza|strmo povečanje števila beguncev]] v začetku septembra 2015 predstavil strateški dokument o migracijski in azilni politiki. V njem stranka poziva k ponovni uvedbi kontrol na nemških [[Državna meja|mejah]], 48-urnemu postopku za pridobitev azila v bližini meje in odpravi tako imenovane "žepnine"za prosilce za azil. Poleg tega ljudje iz držav, ki so razvrščene kot varne države izvora, ne bodo več mogli zaprositi za azil. <ref>{{Internetquelle|autor=dpa|url=https://www.shz.de/nachrichten/deutschland-welt/politik/spiel-mit-dem-feuer-die-afd-und-die-asylpolitik-id10649501.html|titel=Vorsitzende Frauke Petry: Spiel mit dem Feuer – die AfD und die Asylpolitik|werk=shz.de|datum=2015-09-07|zugriff=2015-09-08}}</ref> Novembra 2015 je zvezna strankarska konferenca sprejela resolucijo, v kateri je stranka pozvala k podreditvi azilnega prava varnosti države in njenega prebivalstva, pa tudi k zgornjim mejam za sprejem beguncev in odpravi združitve družin . Leta 2016 so bila stališča na področju priseljevanja in zunanje politike opisana kot ambivalentna mešanica konzervativnih in neoliberalnih stališč: po eni strani se poudarja pomen svobode ustanavljanja, pa tudi svobode gibanja delavcev v Evropi; potrjeno je bilo "kvalificirano" in " integrativno " [[priseljevanje]] po [[Kanada|kanadskem modelu]] . Po drugi strani pa so stališča povezana z " [[Rasizem|rasističnimi]] diskurzi". AfD zahteva "jasna merila" za priseljevanje; zavrača "priseljevanje v nemške socialne sisteme". Samo kdor plačuje prispevke [[Bismarckov model zdravstvenega varstva|za socialno varnost,]] lahko prejema tudi nadomestila za brezposelnost in otroške dodatke. Vendar pa bi prosilci za azil morali imeti pravico do dela v Nemčiji. Glede na analizo organizacije Human Rights Watch iz septembra 2017 volilni program stranke AfD poziva k strožji spremembi ustave o migracijski politiki in želi videti revizijo Ženevske konvencije o statusu beguncev, da bi jo prilagodili "grožnji, ki jo Evropi predstavljajo eksplozije prebivalstva in migracijski tokovi". <ref name="HRW2017">{{Internetquelle|url=https://www.hrw.org/de/news/2017/09/20/deutschland-bei-den-menschenrechten-unterscheiden-sich-die-parteien|titel=Deutschland: Bei den Menschenrechten unterscheiden sich die Parteien|werk=www.hrw.org|hrsg=[[Human Rights Watch]]|datum=2017-09-20|zugriff=2020-01-19}}</ref> Predstavniki stranke AfD so izrazili tudi nekaj bolj ekstremnih stališč glede migracijske politike: Björn Höcke je v knjigi "Nikoli dvakrat v isto reko"<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Nie zweimal in denselben Fluß. Björn Höcke im Gespräch mit Sebastian Hennig|url=https://antaios.de/buecher-anderer-verlage/manuscriptum/|publisher=Vlg Antaios|date=2018|location=|isbn=9783944872728|pages=306|first=Björn|last=Höcke|year=2018}}</ref> leta 2018 pozval k čiščenju Nemčije od "kulturno tujih" ljudi. Za to je potreben obsežen projekt ponovne migracije. To bi verjetno lahko dosegli le s silo. Verjetno se ne bi mogli izogniti politiki "dobro umerjene krutosti". <ref>{{Internetquelle|autor=Hajo Funke|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-10/rechtsextremismus-bjoern-hoecke-afd-fluegel-rechte-gewalt-faschismus|titel=Höcke will den Bürgerkrieg|werk=Zeit Online|datum=2019-10-24|zugriff=2024-01-28}}</ref> Leta 2024 je poslanec Bundestaga René Springer po srečanju desničarskih skrajnežev na Platformi X komentiral vprašanje ponovne migracije: "Tujce bomo repatriirali v domovino. Milijone. To ni kak tajni načrt. To je obljuba." Ta načrt so potrdili tudi Stephan Protschka (poslanec), Gerrit Huy (poslanec), Roger Beckamp (poslanec), Matthias Helferich (poslanec) in Hans-Christoph Berndt (poslanec brandenburškega deželnega parlamenta, vodja poslanske skupine). <ref>{{Internetquelle|autor=Oliver Klein, Nils Metzger, Jan Henrich|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-programm-abschiebung-remigration-100.html|titel=AfD-Vertreter bekräftigen Ausweisungs-Pläne|werk=ZDF Heute|datum=2024-01-11|zugriff=2024-01-28}}</ref> <ref name=":14">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-rechtsextreme-geheim-treffen-deutschland-100.html|titel=Geheimtreffen von AfD und Neonazis zu Abschiebungen|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-16}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Mathis Gann|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2024-01/geheimtreffen-potsdam-brandenburger-afd-fraktion|titel=Rechtes Geheimtreffen: Brandenburger AfD unterstützt Inhalte des rechtsextremen Treffens|werk=[[Die Zeit]]|datum=2024-01-17|zugriff=2024-01-17}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.rbb-online.de/kontraste/archiv/kontraste-vom-01-02-2024.html|titel=Wie gefährdet ist unsere Demokratie?|werk=Kontraste|hrsg=ARD|datum=2024-02-01|zugriff=2024-03-01}}</ref> Obseg projekta remigracije, o katerem se razpravlja, je med 16 in 25 milijoni prizadetih ljudi. Höcke je decembra 2023 za mizo rednih gostov izjavil: "Z 20, 30 odstotki manj ljudi v Nemčiji bomo lahko živeli brez težav." <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/gesellschaft/afd-remigration-100.html|titel=Millionen Deutsche haben Angst vor Abschiebungen|werk=tagesschau.de|datum=2024-02-08|zugriff=2024-02-17}}</ref> Maksimilijan Krah pojasnjuje:<blockquote> „To bo v Nemčiji več kot 25 milijonov ljudi, od tega precej več kot 15 milijonov nemških državljanov. […] Ponovna migracija tistih, ki se ne želijo in ne morejo vključiti, lahko v velikem številu uspe le, če bodo sodelovali. Da bi to dosegli, je treba uvesti prave spodbude.“[82]</blockquote> === Stališča glede islama === Politična platforma stranke AfaD, sprejeta leta 2016, pravi: " [[Islam]] ne spada v Nemčijo." Stranka se zavzema zlasti za prepoved [[Minaret|minaretov]], [[Adhan|poziva k molitvi]] in v celoti zakritih obrazov. V nasprotju s francoskim zakonom iz leta 2010, ki se nanaša na vidne znake vseh religij, si AfD želi, da v javni službi ne bi bilo dovoljeno imeti pokrito glavo, prav tako pa tudi, da v javnosti se ne bi smelo nositi [[Burka|burke]] ali [[Nikab|nikabe]]. AfD je po lastni izjavi zavezana verski svobodi, vendar je treba to svobodo izvajati v skladu z zakonom in človekovimi pravicami. Muslimani, ki spoštujejo zakone in so integrirani, bi morali veljati za sprejete člane družbe. Protiustavnim združenjem bi bilo treba prepovedati gradnjo in rabo mošej, prav tako pa tudi financiranje s strani tujih islamskih držav ali zasebnih donatorjev. Imami v Nemčiji morajo imeti univerzitetno izobraževanje v nemščini. <ref name="'Der' Islam gehört nicht zu Deutschland: Süddeutsche Zeitung">{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2016-05/afd-parteitag-stuttgart-islam-parteiprogramm|titel=AfD-Parteitag: AfD spricht Islam Fähigkeit zur Aufklärung ab|werk=zeit.de|hrsg=[[Die Zeit]]|datum=2016-05-01|zugriff=2016-05-02}}</ref> Leta 2018 je poslanska skupina AfD v Bundestagu predlagala, da zvezna vlada sprejme "ustrezne ukrepe" proti domnevno nezakoniti vsebini v Koranu, ne da bi navedla, katera vsebina je bila mišljena ali kaj bi bilo treba storiti. O predlogu je bilo glasovano 11.&nbsp;Oktobra 2018 so vse ostale parlamentarne skupine predlog soglasno zavrnile. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestags-debatte-im-ticker-protokoll-streit-programmiert-jetzt-debattiert-der-bundestag-ueber-anti-islam-antrag-der-afd_id_9740525.html|titel=SPD-Abgeordneter zerreißt Anti-Islam-Antrag der AfD|werk=[[Focus Online]]|datum=2018-10-11|zugriff=2019-05-02}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230404101113/https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestags-debatte-im-ticker-protokoll-streit-programmiert-jetzt-debattiert-der-bundestag-ueber-anti-islam-antrag-der-afd_id_9740525.html |date=2023-04-04 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/dokumente/textarchiv/2018/kw41-de-scharia-570752|titel=AfD-Antrag über Islam und Scharia erntet Widerpruch übriger Fraktionen|hrsg=Deutscher Bundestag|zugriff=2019-05-02}}</ref> === Neposredna demokracija === [[Slika:Volksabstimmung_über_die_Eurorettung.JPG|sličica| Volilni plakat AfD, zvezne volitve 2013: "referendum, da rešimo evro!"]] Po mnenju Alexandra Häuslerja in Rainerja Roeserja (2016) je zahteva po "[[Neposredna demokracija|neposredni demokraciji]] " osrednjega pomena za volilni program AfD. AfD se sklicuje na ljudski pobudi desničarske populistične stranke SVP " Proti gradnji minaretov " in " Proti množičnemu priseljevanju ". Tako se "očitno približuje desničarskim populističnim zahtevam". Strankarski program delegitimizira izvoljeno elito Zvezne republike s trditvijo, da suveren v Nemčiji ni [[Narod|ljudstvo]], temveč "na skrivaj […] majhna, močna politična vodstvena skupina znotraj strank", " kartel ", ki je odgovoren za negativne dogodke zadnjih let in ima daljnosežen monopol nad informacijami. To nezakonito stanje je treba končati. Amerikanist Michael Butter meni, da je ta izjava blizu [[Teorija zarote|teoriji zarote]], saj naj bi vse stranke na skrivaj sodelovale, medtem ko le AfD zastopa "prave interese ljudstva". === Avtoritarni družbeni model === Po mnenju sociologa Wilhelma Heitmeyerja je AfD "proti odprti družbi in liberalni demokraciji". Na podlagi mizantropije, povezane s skupino, sta na primer diskriminacija in nasilje nad priseljenci predstavljena kot samoobramba. Tog nadzor se išče kot odgovor na osebno ali ekonomsko izgubo nadzora, kot je na primer "besni [[Globalizacija|globalizirani]] finančni kapitalizem ". Ta "avtoritarni nacionalni radikalizem" cilja na družbene in politične institucije, kot so parlamenti, sodišča, policija, šole, klubi ali gledališča. "Želi destabilizirati, ustvariti pritisk strahu in sprožiti sistemske spremembe ." <ref>{{Internetquelle|autor=Wilhelm Heitmeyer|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/afd-populismus-extremismus-1.4407594|titel=Autoritär, national, radikal|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2019-04-19|zugriff=2019-09-22}}</ref> Izjave v knjigi [[Björn Höcke|Björna Höckeja]] "''Nikoli dvakrat v isto reko"<ref name=":3" />'' je časopis [https://www.sz.de SZ] navedel kot primere za "prezir do demokracije". V njej avtor, skupaj s so-avtorjem razvija idejo, da je nemška demokracija v svoji "zadnji fazi degeneracije ", v [[Ohlokracija|ohlokraciji]], ki jo lahko v smislu modela faz [[Niccolò Machiavelli|Niccolòja Machiavellija]] premaga le [[Avtokracija|avtokrat]]. Ta posrednik naroda se mora znebiti svoje "zakrnele moške samozavesti" in se naučiti gojiti vrline obrambnosti, modrosti, neizprosnosti in ostrosti do sebe in še posebej do drugih. <ref name="Volksempfänger">{{Internetquelle|autor=Raoul Löbbert|url=https://www.zeit.de/2019/04/bjoern-hoecke-nie-zweimal-in-denselben-fluss-rechtspopulismus|titel=Björn Höcke: Der Volksempfänger|werk=Zeit|datum=2019-01-21|zugriff=2019-10-24}}</ref> V procesu "krvoprelitja" naj bi se politični nasprotniki izgnali iz Nemčije. <ref name="HöckeBürgerkrieg">{{Internetquelle|autor=Hajo Funke|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-10/rechtsextremismus-bjoern-hoecke-afd-fluegel-rechte-gewalt-faschismus|titel=Höcke will den Bürgerkrieg|werk=Zeit|datum=2019-10-24|zugriff=2019-10-25}}</ref> Höcke oriše strategijo za "ponovno osvojitev" Nemčije iz rok "tujih ljudstev", pri čemer citira [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegla]] z izjavo "Gangrenoznih udov ni mogoče pozdraviti z žegnano vodo. Življenje, ki je na robu propada, je mogoče preurediti edinole z najbolj nasilnimi sredstvi". Pri tem se Höcke sklicuje na "politiko 'dobrovoljne krutosti' [[Peter Sloterdijk|Petra Sloterdijka]] ter poziva k "obsežnemu projektu remigracije". <ref>{{Internetquelle|autor=Henry Bernhard|url=https://www.deutschlandfunk.de/afd-und-der-verfassungsschutz-unter-beobachtung.724.de.html?dram:article_id=439041|titel=AfD und der Verfassungsschutz. Unter Beobachtung|werk=Deutschlandfunk|datum=2019-01-22|zugriff=2019-10-24}}</ref> Hajo Funke je na podlagi analize teh izjav zaključil: "če Höckeja sodimo po njegovem jeziku, se ne ukvarja le z etničnim, temveč tudi s [[Čistka|političnim 'čiščenjem']] in uporabo državnega nasilja proti poljubno opredeljenim sovražnikom." <ref name="HöckeBürgerkrieg" /> === Sklicevanje na mirno revolucijo v NDR === Na deželnih volitvah v Saški, Brandenburgu in Turingiji leta 2019 se je AfD večkrat sklicevala na mirno revolucijo v NDR leta 1989. Höcke je na primer na sestanku ''krila'' trdil, da se spet počuti "tako kot takrat v [[Nemška demokratična republika|NDR]] ". S temi izjavami in s slogani, kot sta "Dokončajte spremembe" ali "NDR 2.0", je AfD enačila [[Politika in uprava Nemčije|politični sistem Zvezne republike]] z državo SED in pozivala k odporu proti političnim predstavnikom, ki naj ne bi uresničevali volje ljudstva, domnevno zastopanega na ulicah. To so v odprtem pismu ostro kritizirali nekdanji aktivisti za državljanske pravice NDR, ki so izjave označili za "zgodovinsko laž". Leta 2019 je zgodovinar Ilko-Sascha Kowalczuk obtožil AfD, da s takimi slogani ne le trivializira [[Diktatura|diktaturo]] NDR, temveč da si prizadeva tudi za "uničenje [...] tistega, za kar sta se zavzemala revolucija leta 1989 in aktivisti za državljanske pravice iz leta 1989 : vzpostavitev odprte družbe." Po podatkih [[Correctiv|Correctiva]] trenutno v strankarskih vrstah ali med kandidati za funkcijo vsaj 34 nekdanjih [[Stasi|redno zaposlenih]] na [[Stasi|Ministrstvu za državno varnost]] (MfS, neformalno znano kot "Stasi") (stanje avgusta 2024). <ref>{{Internetquelle|autor=Shammi Haque|url=https://correctiv.org/aktuelles/neue-rechte/2024/08/29/die-stasi-riege-in-der-afd/|titel=Die Stasi-Riege in der AfD|werk=correctiv.org|datum=2024-08-29|zugriff=2024-08-30}}</ref> == Stiki s skrajno desnico == Politična ponudba AfD z njenimi "restriktivnimi stališči glede imigracijske politike, konzervativno socialno politiko" in stališčem proti političnemu establišmentu ustreza kot "radikalni nadomestek za dezorientirano politično središče" in med drugim daje podporo "zameri, sovraštvu do elite in odtujenosti od sistema" . Zaradi tega so nekatere manjše desničarske stranke utrpele znatne izgube članstva v korist AfD. V odgovor na ta razvoj dogodkov je takratni zvezni tiskovni predstavnik Bernd Lucke jeseni 2013 v pismu deželnim združenjem priporočil, da se po vsej državi prepove vstop nekdanjim članom desničarskih odcepljenih strank. Članstvo v stranki AfD je nezdružljivo s [[Ksenofobija|ksenofobnimi]], [[Rasizem|rasističnimi]], [[Antisemitizem|antisemitskimi]], islamofobnimi, [[Skrajna desnica|desničarskimi]] in [[Skrajna levica|levičarskimi]] ekstremističnimi stališči. <ref name="auto1">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/alternative-fuer-deutschland-afd-stoppt-aufnahme-frueherer-mitglieder-von-die-freiheit-1.1785262|titel=AfD stoppt Aufnahme früherer Mitglieder von „Die Freiheit“|werk=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2013-10-01|zugriff=2013-10-01}}</ref> Frauke Petry, takratna predsednica saškega regionalnega združenja in članica zveznega izvršnega odbora, pa tudi druga vzhodnonemška regionalna združenja so Luckejevi iniciativi nasprotovala in napovedala, da bodo še naprej preverjala prošnje za članstvo prebežnikov iz Svobodnjaške stranke. <ref name="FAZ aufnahmestopp">{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/aufnahmestopp-afd-streitet-ueber-rechtspopulisten-12606356.html|titel=Aufnahmestopp: AfD streitet über Rechtspopulisten|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2013-10-07|zugriff=2013-10-20}}</ref> '''Seznam nezdružljivosti'''{{Sidro|Unvereinbarkeitsliste für AfD-Mitgliedschaft}} Obstaja ''seznam nezdružljivosti'', ki med drugim navaja različne desničarske skrajne skupine, katerih članov ne bi smeli sprejeti v stranko. Vendar se seznam ne upošteva dosledno,<ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/bayern/landtag-npd-nahe-mitarbeiter-bei-der-afd,RMflk58|titel=Landtag: NPD-nahe Mitarbeiter bei der AfD|werk=BR24|datum=2019-04-04|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190404142513/https://www.br.de/nachrichten/bayern/landtag-npd-nahe-mitarbeiter-bei-der-afd,RMflk58|zugriff=2021-09-08}}</ref> tako ni obvezen kot pogoj pri zaposlovanju parlamentarnega osebja. Od 91 poslancev AfD v v 19. Bundestagu <ref>{{Webarchive|url=https://www.bundestag.de/parlament/fraktionen#url=L3BhcmxhbWVudC9mcmFrdGlvbmVuL2ZyYWt0aW9uZW4tMTk2Mzky&mod=mod485836}}</ref> je 13 vzdrževalo stike z desničarskimi skrajnimi strankami ali združenji, kot je Identitaristično gibanje. Glede na raziskavo Die Zeita ima vsaj 27 članov poslanskih skupin in parlamentarnih uslužbencev "jasno desničarsko radikalno do [[Skrajna desnica|desničarsko ekstremistično]] ozadje". Časopis govori o "nacistični mreži v nemškem Bundestagu". Poslanec AfD v Bundestagu Jan Nolte v svoji pisarni zaposluje častnika Bundeswehra, ki je bil osumljen načrtovati desničarski teroristični napad skupaj z nekdanjim nadporočnikom Francom A. Čeprav sta ga vojaška protiobveščevalna služba in zvezni urad za zaščito ustave uvrstila med [[Skrajna desnica|desničarske skrajneže]], je dobil dovolilnico za Bundestag in s tem dostop do informacij in spisov v zvezi z njegovim primerom. V deželnem združenju AfD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem je bil Haik Jaeger, član desničarske ekstremistične prepperske skupine ''Nordkreuz'', izvoljen za namestnika predsednika deželnega odbora za notranjo varnost, pravosodje in varstvo podatkov. Suspendirani policist je pod preiskavo zaradi suma "priprave hudega nasilnega dejanja, ki ogroža državo". <ref>{{Webarchive|url=https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/terrorverdaechtiger-afd-mann-fuer-innere-sicherheit-zustaendig-3131119001}}</ref> Pravijo, da je za ''Nordkreuz'' uporabil svoj službeni računalnik, da pride do podatkov o ljudeh, ki so na smrtnem seznamu desničarske ekstremistične mreže. Mnogi poslanci in uslužbenci stranke AfD pripadajo desničarskim bratovščinam, tako Burschenschaft (DB), krovni organizaciji avstrijskih in nemških študentskih združenj, ki združuje narodnonacionalistične skupine. Na zvezni strankarski konferenci v Riesi junija 2022 je približno 60 odstotkov delegatov glasovalo za to, da se združenje Zentrum, ki se opisuje kot sindikat, črta s seznama nezdružljivih. Za to se je med drugimi kandidati zavzemal tudi Björn Höcke . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-parteitag-285.html|titel=AfD bricht Parteitag nach Streit ab|werk=tagesschau.de|datum=2022-06-19|zugriff=2022-06-20}}</ref> Po mnenju politologa Steffena Kailitza pa ta seznam nezdružljivosti ne predstavlja kazalnika kakovosti, saj so takšni seznami "smiselni le, če že živite v sivem območju". Takšne meje bi bile seveda "popolnoma nesmiselne" za jasno demokratične stranke, kot sta SPD ali Unija. === Die Freiheit === Po ocenah predsednika stranke ''Die Freiheit'', Renéja Stadtkewitza, se je do septembra 2013 AfD pridružilo približno 500 članov njegove stranke. Nekateri od teh članov so prevzeli vodstvene položaje v stranki AfD. <ref name="hb8419392">{{Internetquelle|autor=Dietmar Neuerer|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/bundestagswahl-2013/alternative-fuer-deutschland-konservativ-liberal-rechts-wohin-steuert-die-afd/8419392.html|titel=Konservativ, liberal, rechts – wohin steuert die AfD?|werk=[[Handelsblatt]]|datum=2013-06-28|zugriff=2013-06-28}}</ref> Po zveznih volitvah leta 2013 se je mala stranka odločila, da ne bo sodelovala na nadaljnjih volitvah v korist AfD. <ref name="auto1"/> Stadtkewitz in Matthias Wohlfarth, tiskovni predstavnik turingške stranke AfD, sta oba izjavila, da se programa obeh strank v mnogih točkah ujemata. <ref name="FAZ aufnahmestopp"/> Nekdanji bavarski deželni predsednik stranke ''Die Freiheit'', Christian Jung, je za poslansko skupino AfD v Bundestagu odgovoren za medijski portal Metropolico / JouWatch, povezan z AfD, in raziskuje "sinergijske učinke in možnosti sodelovanja" z izbranimi medijskimi hišami. === Identitarno gibanje === Čeprav je AfD leta 2016 sprejela resolucijo o nezdružljivosti z [[Rasizem|rasističnim]] identitarnim gibanjem, po raziskavi Die Zeita poslanci Bundestaga iz stranke AfD v svojih parlamentarnih pisarnah zaposlujejo njegove podpornike, na primer nekdanjega deželnega predsednika Mlade alternative v Brandenburgu Jean-Pascala Hohma in zveznega predsednika identitetarcev Daniela Fißa. Zvezni tiskovni predstavnik AfD, Gauland, je tudi večkrat zaposloval podpornike neonacističnih skupin. Takratni državni tiskovni predstavnik stranke AfD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, Holger Arppe, se je zavzemal za sodelovanje z identitetarci. Petr Bystron, vodja bavarske stranke AfD do leta 2017, je identitetarce označil za "krilno organizacijo AfD" in želel AfD videti kot "zaščitni ščit" za identitetarce in Pegido, tako da ga je bavarski urad za varstvo ustave opazoval, Spremljanje so končali, ko je Bystronova izvolitev v nemški Bundestag povzročila večje pravne ovire. Na zvezni ravni stranke AfD desničarska nacionalistična ''Domoljubna platforma'' poziva k "tesnejšemu sodelovanju med Identitaristično gibanjem in stranko AfD, ker je tudi AfD identitetaristično gibanje in je tudi alternativa za Nemčijo". Tudi mladinska organizacija stranke AfD, Junge Alternative, ima številne povezave z identitetarji. Vodja JA Markus Frohnmaier je na primer odkrito izrazil podporo tiskovnemu predstavniku identitetarcev in vodji avstrijskih identitetarcev [[Martin Sellner|Martinu Sellnerju]] . === NPD/Domovina === Poslanci stranke AfD v bavarskem deželnem parlamentu so zaposlovali osebje, povezano z desničarsko skrajno in delno neonacistično majhno stranko Die Heimat, takrat znano kot NPD. <ref name=":4"/> V času pred deželnimi volitvami leta 2016 v Mecklenburgu-Predpomorjanski vodilni kandidat AfD Leif-Erik Holm ni izključil glasovanja za predloge, ki jih je v deželnem parlamentu predstavila takratna poslanska skupina NPD. V intervjuju za ''časopis Mannheimer Morgen'' je nekdanji vodja stranke Jörg Meuthen nasprotoval tudi tako imenovani Schwerinski poti, ki predlaga zavrnitev vseh vlog desničarskih skrajnežev. S tem je "odpravil prejšnjo uradno linijo zvezne stranke v obliki stroge razmejitve od NPD". Po podatkih takratnega zveznega izvršnega odbora stranke AfD je bilo dokazano, da je Björn Höcke, vodilna osebnost narodnonacionalističnega ''krila'' in predsednik parlamentarne skupine AfD v turingijskem deželnem parlamentu, "pisal članke pod imenom ' Landolf Ladig ' v takratnih publikacijah NPD ''Volk in Bewegung'' in ''Eichsfeld-Stimme'' "<ref>{{Internetquelle|autor=Andreas Kemper|url=https://andreaskemper.org/2021/08/18/hoecke-bleibt-ladig/|titel=Höcke bleibt Ladig|datum=2021-08-18|zugriff=2023-11-20}}</ref>, v katerih ni le hvalil desničarskih skrajnih idej NPD, temveč je tudi poveličeval [[Tretji rajh|nacistični režim]]. <ref name="ts landolf ladig">{{Internetquelle|autor=Maria Fiedler|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/vorwuerfe-gegen-thueringer-afd-chef-petry-hoecke-hat-unter-pseudonym-die-npd-gelobt/19662990.html|titel=Vorwürfe gegen Thüringer AfD-Chef: Petry: Höcke hat unter Pseudonym die NPD gelobt|werk=[[Der Tagesspiegel|tagesspiegel.de]]|datum=2017-04-12|zugriff=2017-06-12}}</ref> Kaže "pretirano bližino nacionalsocializmu". <ref name="tagesspiegel-19633818">{{Internetquelle|autor=Kai Portmann|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/parteiausschlussverfahren-afd-spitze-vergleicht-hoecke-mit-hitler/19633818.html|titel=Parteiausschlussverfahren: AfD-Spitze vergleicht Höcke mit Hitler|werk=tagesspiegel.de|datum=2017-04-09|zugriff=2017-06-12}}</ref> Februarja 2017 je zvezni izvršni odbor vložil predlog za izključitev Höckeja iz stranke. Deželno arbitražno sodišče stranke AfD v Turingiji je to zahtevo maja 2018 zavrnilo, saj Höcke ni kršil statuta ali načel stranke. Junija 2018 se je novoimenovani Zvezni izvršni odbor soglasno odpovedal pravici do pritožbe. V svoji retoriki in strategiji AfD vse bolj kaže vzporednice z NPD/Die Heimat. Izraze in teme NPD je mogoče najti tudi v govorih politikov AfD, vendar z bolj subtilnimi [[Antisemitizem|antisemitskimi]] aluzijami. Medtem ko se je NPD v preteklosti strateško bolj zanašala na provokacije, se AfD zdaj vse bolj ekstremno pojavlja tudi v [[Parlament|parlamentih]] in na ulicah. Vzporednice med strankama so vidne tudi v njuni samopodobi kot "skrbne stranke" z otroškimi festivali in podporo lokalnim pobudam. <ref>{{Navedi knjigo|title=(S+) AfD und NPD: So ähnlich sind sich die Parteien in Sprache, Ideologie und Strategie|date=2023-11-11|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-und-npd-so-aehnlich-sind-sich-die-parteien-in-sprache-ideologie-und-strategie-a-213568aa-a310-4782-946d-b9190f596f29}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=SWR2|url=https://www.swr.de/swr2/leben-und-gesellschaft/extremismusexperte-npd-und-afd-haben-eine-grosse-inhaltliche-ueberschneidung-100.html|titel=Extremismusexperte: „NPD und AfD haben eine große, inhaltliche Überschneidung“|datum=2023-07-04|zugriff=2023-11-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240109031024/https://www.swr.de/swr2/leben-und-gesellschaft/extremismusexperte-npd-und-afd-haben-eine-grosse-inhaltliche-ueberschneidung-100.html |date=2024-01-09 }}</ref> Po lokalnih volitvah v Brandenburgu so predstavniki stranke AfD v Lauchhammerju sredi leta 2024 ustanovili skupne parlamentarne skupine z Die Heimat v okrožnem svetu Oberspreewald-Lausitz in mestnem svetu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/regional/brandenburg/afd-die-heimat-fraktion-brandenburg-100.html|titel=Brandenburg: AfD und „Die Heimat“ wollen in Fraktion zusammenarbeiten|werk=Tagesschau|datum=2024-06-25|zugriff=2024-06-26}}</ref> Posledično so bili trije vpleteni člani AfD izključeni iz stranke. <ref>{{Navedi knjigo|title=Brandenburger AfD beschließt Parteiausschluss von abtrünnigen Mitgliedern|date=2024-06-25|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2024/06/brandenburg-afd-die-heimat-gemeinsame-fraktionen.html|archive-date=2025-04-23|access-date=2025-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20250423171818/https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2024/06/brandenburg-afd-die-heimat-gemeinsame-fraktionen.html|url-status=dead}}</ref> === Pegida === Odločitev Zveznega izvršnega odbora iz maja 2016, s katero je bilo zavrnjeno sodelovanje s Pegido, <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html|titel=Schulterschluss mit Pegida: Patriotischer AfD-Flügel fordert Parteispitze heraus|werk=Handelsblatt|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160612215736/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html|archiv-datum=2016-06-12|zugriff=2016-06-13}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160612215736/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html |date=2016-06-12 }}</ref> je Zvezno arbitražno sodišče v začetku avgusta 2016 na zahtevo ''Domoljubne platforme'' delno razveljavilo. Splošna prepoved nastopov v Pegidi bi pomenila nedopustno kršitev pravic članov. Zvezni urad za varstvo ustave še ni spremljal Pegide – kar pa ne drži, vsaj na Bavarskem in v Turingiji. Tudi stališče, ki ga je Pegida sprejela decembra 2014, kaže precejšnjo stopnjo strinjanja z osnovnim programom AfD. Vendar pa je prepoved nastopov predstavnikov Pegide na dogodkih AfD dovoljena. <ref>{{Internetquelle|autor=Matthias Meisner|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/schlappe-fuer-frauke-petry-afd-schiedsgericht-erlaubt-auftritte-bei-pegida/13983452.html|titel=AfD-Schiedsgericht erlaubt Auftritte bei Pegida|werk=[[Der Tagesspiegel]]|datum=2016-08-08|zugriff=2017-04-01}}</ref> Po Felixu Korschu (2016) se je odnos s Pegido razvijal v štirih fazah "privlačnosti in zavrnitve". Glede na anketo iz decembra 2014 so podporniki AfD razumeli demonstracije Pegide, vendar do takrat ni bilo "dejanskega sodelovanja". Dresdenska stranka AfD podpira shode Pegide od novembra 2014, etnično-nacionalistična " Domoljubna platforma " pod vodstvom takratnega saškega člana upravnega odbora AfD Hansa-Thomasa Tillschneiderja pa prav tako podpira Pegido od samega začetka. Medtem ko sta Lucke in Henkel v zveznem izvršnem odboru zavzela distancirano stališče, so se Gauland in več njegovih parlamentarnih kolegov decembra 2014 udeležili shoda Pegide in njene podpornike opisali kot "naravne zaveznike" AfD. Frauke Petry se je v deželnem parlamentu Saške sestala z vodstvom Pegide in našla skupni jezik. V drugih regionalnih združenjih je odnos ostal ambivalenten: Hessijska AfD je kritizirala sodelovanje na "Fragidi", ker je to frankfurtsko vejo Pegide soorganizirala NPD, ne pa tudi sodelovanja na "Kagidi"v Kasselu, ki jo je vodil član AfD. Navsezadnje je bilo zabeleženih več "zadržanih pritrdilnih izjav". Julija 2015 je takratni predsednik dežele Severni Rajh-Vestfalija Marcus Pretzell v svojem pozdravnem govoru na strankarski konferenci v Essnu stranko AfD označil za "stranko Pegida". Leta 2016 je Häusler AfD videl kot "strankarsko-politično sidro"za "pobude, usmerjene proti priseljencem in beguncem", kot je Pegida; zahteve, izražene na demonstracijah v Dresdnu, "so bile v mnogih pogledih skladne s stališči AfD". Od vseh strank je AfD najbližje Pegidi. === Pro Nemčija === 11.&nbsp;Novembra 2017 se je desničarsko skrajno državljansko gibanje pro Deutschland odločilo za samorazpustitev in pozvalo člane in njihove lokalne izvoljene predstavnike, naj se pridružijo AfD. Želijo okrepiti stranko AfD in v prihodnje še naprej zasledovati lastne cilje znotraj stranke. Tiskovni predstavnik poslanske skupine AfD Christian Lüth je izjavil, da je stranka Pro Deutschland na seznamu nezdružljivih članov njegove stranke in da njenih članov ni mogoče vključiti. === Srečanje s predstavniki desničarskih ekstremističnih in identitetnih gibanj === {{Glavni|Srečanje desnih ekstremistov v Potsdamu 2023}} Politiki stranke AfD – vključno z Rolandom Hartwigom, osebnim svetovalcem Alice Weidel, Gerritom Huyem, poslancem Bundestaga, Ulrichom Siegmundom, vodjo poslanske skupine AfD v zvezni deželi Saška-Anhalt, in Timom Krausejem, tiskovnim predstavnikom poslanske skupine AfD v deželnem parlamentu Brandenburga – so se skupaj z Ulrichom Vosgeraujem, člani združenja Werteunion <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-politiker-diskutierten-mit-rechtsextremen-masterplan-zur-vertreibung-von-millionen-menschen-a-afc299c2-1176-4237-aba4-0f9b28851013|titel=AfD-Politiker diskutierten "Masterplan" zur Vertreibung von Millionen Menschen|werk=Der Spiegel|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-11}}</ref> in predstavniki drugih [[Skrajna desnica|desničarskih skrajnežev]] in identitetnih skupin udeležili zarotniškega sestanka v bližini [[Potsdam|Potsdama]] . Po podatkih Mitteldeutscher Rundfunk je bil prisoten tudi Mario Müller, obsojeni neonacist in uslužbenec poslanca Bundestaga Jana Wenzla Schmidta iz stranke AfD. Sestanek, ki je potekal 25. novembra 2023, se je osredotočil na "glavni načrt" za izgon milijonov ljudi z migrantskim ozadjem, ki ga je predstavil znani avstrijski desničarski skrajnež [[Martin Sellner]] . Čeprav se AfD uradno distancira od Sellnerja in njegove identitetne skupine, člani AfD že dolgo ohranjajo stike s to sceno, ki jo [[Zvezni urad za zaščito ustave|Zvezni urad za varstvo ustave]] uvršča med desničarsko ekstremistično. Po poročanju raziskovalne mreže [[Correctiv]] je Sellner prisotnim predstavil svoj osrednji načrt "Remigracija ". V skladu s tem bi morali Nemčijo zapustiti "prosilci za azil, tujci s pravico do bivanja in [[Asimilacija (sociologija)|neasimilirani]] državljani". Poleg tega naj bi Sellner želel uvesti "zakone po meri", ki bi na te ljudi izvajal "močan [[Asimilacija (sociologija)|pritisk]] k prilagajanju" <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-rechtsextreme-geheim-treffen-deutschland-100.html|titel=Geheimtreffen von AfD und Neonazis zu Abschiebungen|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-16}}</ref>, in v tem kontekstu predlagati svoje načrte za preselitev v [[Severna Afrika|Severno Afriko]], na območje za do dva milijona ljudi, kjer bi lahko deportirani nato živeli. <ref name=":14"/> Po poročanju organizacije [[Correctiv]] se je Ulrich Siegmund zavzemal za "nenehen pritisk" na posameznike ali podjetja, ki so bila dojeta kot tuja. [[Marine Le Pen]], vodja stranke Rassemblement National, je dejala, da se ne strinja s predlogi, o katerih so razpravljali na srečanju. Glede skupne parlamentarne skupine z AfD v Evropskem parlamentu je treba preučiti, "ali bo to imelo posledice". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/le-pen-drohung-afd-eu-fraktion-100.html|titel=Le Pen droht AfD mit Ende der EU-Fraktion|werk=tagesschau.de|datum=2024-01-25|zugriff=2024-01-26}}</ref> Maja 2024 je končno prišlo do dokončnega preloma s francoskim Narodnim združevanjem (Rassemblement National). Posledično so bili člani AfD (proti glasovom avstrijske [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] in estonske EKRE) izključeni iz [[Identiteta in demokracija|skupine ID]] v Evropskem parlamentu. Na svoji zvezni strankarski konferenci konec junija 2024 je AfD napovedala takojšen umik iz evropske [[Patriots.eu|IDP]] . == Klasifikacija Zveznega urada za varstvo ustave == === Zvezna stranka === '''Zvezna raven''' V začetku leta 2019 je BfV od svojih zaposlenih zahteval, da razkrijejo interne stike z AfD, <ref name="Dillmann">{{Internetquelle|autor=Hans-Ulrich Dillmann|url=https://www.juedische-allgemeine.de/politik/alternativlose-beobachtung/|titel=Alternativlose Beobachtung|werk=juedische-allgemeine.de|hrsg=[[Jüdische Allgemeine]]|datum=2019-06-20|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article194970105/AfD-klagt-offenbar-per-Eilverfahren-gegen-Verfassungsschutz.html|titel=AfD klagt offenbar per Eilverfahren gegen Verfassungsschutz|werk=welt.de|hrsg=[[Die Welt]]|datum=2019-06-08|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> in stranko na kratko <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-02/prueffall-afd-verfassungsschutz-klage-berichterstattung-diskreditierung|titel=AfD verklagt den Verfassungsschutz|werk=zeit.de|datum=2019-02-06|zugriff=2019-03-08|sprache=de}}</ref> javno označil za "testni primer ". <ref name="Prüffall">{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/verfassungsschutz-erklaert-afd-bundesweit-zum-prueffall-a-1248124.html|titel=Verfassungsschutz erklärt AfD bundesweit zum Prüffall|werk=Spiegel Online|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-15}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-01/verfassungsschutz-erklaert-afd-bundesweit-zum-prueffall|titel=Alternative für Deutschland: Verfassungsschutz erklärt AfD bundesweit zum Prüffall|werk=zeit.de|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-15}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravne podlage je upravno sodišče v Kölnu to izjavo prepovedalo. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/vg-koeln-13l202-19-aeusserungen-verfassungsschutz-afd-prueffall-unzulaessig-ermaechtigung-gesetz/|titel=Bezeichnung der AfD als „Prüffall“ unzulässig|werk=Legal Tribune Online|datum=2019-02-26|zugriff=2019-03-08}}</ref> Oznaka je imela "negativen vpliv" na javnost, kar pomeni, da je BfV nezakonito in nesorazmerno posegel v temeljne strankarske in [[osebne pravice]] AfD. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php|titel=Bezeichnung der AfD als „Prüffall“ durch das Bundesamt für Verfassungsschutz unzulässig.|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2019-02-26|archiv-url=https://web.archive.org/20190303043620/http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190303043620/http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php |date=2019-03-03 }}</ref> Organ se je odpovedal pravici do izpodbijanja odločitve. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article189970459/Koelner-Verwaltungsgericht-Verfassungsschutz-akzeptiert-Urteil-zum-Prueffall-AfD.html|titel=Verfassungsschutz akzeptiert Urteil zum „Prüffall AfD“|werk=Die Welt|datum=2019-03-08|zugriff=2019-03-08}}</ref> Upravno sodišče v Kölnu je 27. januarja 2021 zavrnilo predlog stranke AfD za začasno rešitev (tako imenovani sklep o začasni ustavitvi) v sporu glede uvrstitve primera med sumljive primere. To odločitev je 18. februarja 2021 potrdilo višje upravno sodišče Severnega Porenja-Vestfalije. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ovg.nrw.de/behoerde/presse/pressemitteilungen/01_archiv/2021/13_210218/index.php|titel=Keine Zwischenregelungen in den Eilverfahren der AfD gegen das Bundesamt für Verfassungsschutz|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Oberverwaltungsgericht für das Land Nordrhein-Westfalen|datum=2021-02-18|zugriff=2023-12-15}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/ovg-nrw-5-b-163-21-5-b-175-21-afd-keine-zwischenregelung-einstufung-verdachtsfall-mitgliederzahl-fluegel-bfv-verfassungsschutz/|titel=AfD scheitert mit Beschwerde beim OVG NRW|hrsg=[[Legal Tribune Online]],|datum=2021-02-08|zugriff=2021-03-21}}</ref> AfD je napovedala, da bo vložila ustavno pritožbo. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-bundesverfassungsgericht-103.html|titel=AfD zieht vor das Bundesverfassungsgericht.'|hrsg=[[Tagesschau (ARD)|Tagesschau]]|datum=2021-02-25|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210303132135/https://www.tagesschau.de/inland/afd-bundesverfassungsgericht-103.html|archiv-datum=2021-03-03|zugriff=2021-02-26}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/news/2021-02/25/gerichtssprecher-afd-zieht-vors-bundesverfassungsgericht|titel=Gerichtssprecher: AfD zieht vors Bundesverfassungsgericht.|hrsg=[[Zeit online]]|datum=2021-02-25|zugriff=2021-02-26}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/verfassungsschutz-afd-zieht-nach-karlsruhe-1.5217448|titel=AfD zieht nach Karlsruhe.|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2021-02-25|zugriff=2021-02-26}}</ref> Vendar pa je upravno sodišče v Kölnu 5. marca 2021 z začasno odredbo razsodilo, da Zvezni urad za varstvo ustave (BfV) do konca skrajšanega postopka ne sme AfD uvrstiti med sumljive primere ali ga kot takega javno označiti. AfD je nato razglasila, da je bila vloga za začasno odredbo pri Zveznem ustavnem sodišču rešena. Zvezno ustavno sodišče je 12. marca 2021 zavrnilo povračilo stroškov AfD. „Ni očitno, da bi bila vloga za začasno odredbo uspešna.“ '''Bavarska''' Glede na poročilo iz leta 2022 z dne 20. junija 2023 Zvezni urad za zaščito ustave približno 10.000 članov AfD uvršča med ekstremiste (oziroma 10.200, vključno s podorganizacijo "Mlada alternativa"), kar ustreza dobri tretjini oziroma 30 do 40 % članov. <ref>{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutzbericht 2022|date=2023-06-20|pages=51, 88–89|url=[https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/publikationen/DE/verfassungsschutzberichte/2023-06-20-verfassungsschutzbericht-2022.pdf?__blob=publicationFile&v=9 verfassungsschutz.de]}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.n-tv.de/politik/Verfassungsschutz-schaetzt-10-000-AfD-Mitglieder-als-extremistisch-ein-article24203480.html|titel=Verfassungsschutz schätzt 10.000 AfD-Mitglieder als extremistisch ein|werk=n-tv|datum=2023-06-20|zugriff=2023-06-20}}</ref> Predlog stranke AfD zoper ta odlomek je bil 2. februarja 2024 zavrnjen v hitrem postopku pred upravnim sodiščem v Berlinu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.berlin.de/gerichte/verwaltungsgericht/presse/pressemitteilungen/2024/pressemitteilung.1413472.php|titel=Verfassungsschutzschutzbericht des Bundes: Vorerst keine Änderungen von Passagen zur AfD (Nr. 6/2024)|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Berlin|zugriff=2024-02-07}}</ref> Višje upravno sodišče Berlin-Brandenburg je 26. februarja 2025 potrdilo odločitev o pritožbi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.berlin.de/gerichte/oberverwaltungsgericht/presse/pressemitteilungen/2025/pressemitteilung.1536078.php|titel=Vorerst keine Korrektur des Verfassungsschutzberichts 2022 zu Aussagen über die AfD - Nr. 4/25|TitelErg=Pressemitteilung zu OVG Berlin-Brandenburg, Beschluss vom 26. Februar 2025 – OVG 1 S 18/24 –|hrsg=Oberverwaltungsgericht Berlin-Brandenburg|datum=2025-02-27|zugriff=2025-02-28}}</ref> Zvezni urad za varstvo ustave je v svojem poročilu za leto 2023 z dne 18. junija 2024 navedel, da je desničarski ekstremistični potencial stranke AfD, vključno z JA, 11.300 ljudi. <ref>{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutzbericht 2023|date=2024-06-18|pages=78|url=[https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/publikationen/DE/verfassungsschutzberichte/2024-06-18-verfassungsschutzbericht-2023-startseitenmodul.pdf?__blob=publicationFile&v=4 verfassungsschutz.de]}}</ref> Zvezni urad za varstvo ustave je napovedal, da ocene o tem, ali bi lahko stranko AfD uvrstili med "zagotovo [[Skrajna desnica|desničarsko ekstremistično]] združenje" na nacionalni ravni, ne bo objavil vse do novih volitev v nemški Bundestag leta 2025. Do tega je prišlo 2. maja 2025, ko je zvezni urad stranko AfD kot celoto uvrstil med "potrjeno desničarsko ekstremistično prizadevanje". <ref>{{Internetquelle|autor=Michael Götschenberg, Holger Schmidt ARD-Sicherheitsexperten|url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/verfassungsschutz-afd-102.html|titel=AfD laut Verfassungsschutz "gesichert rechtsextremistisch"|zugriff=2025-05-02|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/pressemitteilungen/DE/2025/pressemitteilung-2025-05-02.html|titel=Bundesamt für Verfassungsschutz stuft die „Alternative für Deutschland“ als gesichert rechtsextremistische Bestrebung ein|werk=verfassungsschutz.de|datum=2025-05-02|zugriff=2025-05-02}}</ref> BfV je kot utemeljitev navedel naslednje: "Prevladujoče [[Etnična skupina|etnično]] [[Narod|razumevanje ljudstva v]] stranki ni združljivo s temeljnim redom svobodne demokracije. Njegov cilj je izključiti določene skupine prebivalstva iz enakopravnega sodelovanja v družbi, jih podvreči protiustavni neenaki obravnavi in jim s tem dodeliti pravno razvrednoten status." AfD je proti temu vložila tožbo in ukrepala na upravnem sodišču v Kölnu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/klage-afd-vg-koeln-13k389525-13l110925-gegen-verfassungsschutz-einstufung-gesichert-rechtsextremistisch|titel=„Gesichert rechtsextremistische Bewegung“. AfD klagt gegen Verfassungsschutz-Einstufung|werk=lto.de|hrsg=Legal Tribune Online|datum=2025-05-05|zugriff=2025-05-09|kommentar=Zu den Aktenzeichen 13 K 3895/25 [Klage] und 13 L 1109/25 [Eilantrag]}}</ref> BfV je 8. maja 2025 v pospešenem postopku izdal tako imenovano zavezo o mirovanju : Dokler ne bo sprejeta odločitev o pospešeni vlogi, bo začasno prekinil uvrstitev med "potrjene desničarske ekstremistične podvige", do takrat AfD ne bo več javno označeval za "potrjene desničarske ekstremistične podvige"in bo s svojega spletnega mesta odstranil ustrezno sporočilo za javnost. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/05_08052025/index.php|titel=VG Köln: Bundesamt für Verfassungsschutz erklärt „Stillhaltezusage“ im AfD-Eilverfahren|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2025-05-08|zugriff=2025-05-14|kommentar=Pressemitteilung zum Aktenzeichen 13 L 1109/25}}</ref> Na ta način se je BfV proceduralno izognil odločitvi o začasni ustavitvi ; zaveza o mirovanju ne vsebuje nobene izjave o nadaljnjih možnostih za uspeh na sodišču. <ref>{{Internetquelle|autor=Kolja Schwartz|url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/afd-klage-bedeutung-102.html|titel=Hochstufung der AfD. Was die „Stillhaltezusage“ bedeutet|werk=tagesschau.de|datum=2025-05-08|zugriff=2025-05-12}}</ref> Urad za varstvo ustave opredeljuje sumljive primere kot dejavnosti, "ki niso očitno ekstremistične, vendar obstajajo ' dejanski znaki ' za protiustavne aktivnosti." <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.bremen.de/detail.php?gsid=bremen77.c.2076.de&template=20_glossar_d&lang=de&begriff=V|titel=Glossar der Verfassungsschutzbehörden|hrsg=Landesamt für Verfassungsschutz Bremen|zugriff=2019-01-15}}</ref> Uporaba obveščevalnih virov je dovoljena. <ref name="verdachtsfall">{{Internetquelle|autor=Wolf Wiedmann-Schmidt|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/rechtsextremismus-verdachtsfall-verfassungsschutz-beobachtet-afd-nun-bundesweit-a-136d80ce-4549-4a23-8174-19ad70f20643|titel=Verfassungsschutz beobachtet AfD nun bundesweit.|werk=''Spiegel.de''|datum=2021-03-03|zugriff=2021-03-03}}</ref> Kategorija suma ne obstaja v vseh zveznih državah, na primer ne na Bavarskem, kjer se AfD obravnava kot na "predmet opazovanja". <ref name="verdachtsfall_bayern">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/bayern/afd-bayern-verfassungsschutz-1.4300851|titel=Verfassungsschutz beobachtet Teile der AfD in Bayern|hrsg=Süddeutsche Zeitung|datum=2019-01-24|zugriff=2019-01-26}}</ref> Poleg BfV so organi za varstvo ustave Severnega Porenja-Vestfalije <ref>{{Internetquelle|url=https://www.aachener-nachrichten.de/nrw-region/nrw-verfassungsschutz-nimmt-afd-landesverband-ins-visier_aid-35674459|titel=NRW-Verfassungsschutz nimmt AfD-Landesverband ins Visier|hrsg=Aachener Nachrichten|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Baden-Württemberga <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/beobachtung-durch-verfassungsschutz-auch-bayern-und-baden-wuerttemberg-pruefen-afd/23897132.html|titel=Auch Bayern und Baden-Württemberg prüfen AfD|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2019-01-23|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Schleswig-Holsteina <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/Landes-Verfassungsschutz-nimmt-AfD-unter-die-Lupe,afd2160.html|titel=Landes-Verfassungsschutz nimmt AfD unter die Lupe|hrsg=Norddeutscher Rundfunk|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190618195821/https://www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/Landes-Verfassungsschutz-nimmt-AfD-unter-die-Lupe,afd2160.html |date=2019-06-18 }}</ref>, Mecklenburga-Predpomorjanskega <ref>{{Internetquelle|url=https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/afd-auch-in-mv-im-visier-des-verfassungsschutzes-2334358501.html|titel=AfD auch in MV im Visier des Verfassungsschutzes|hrsg=Nordkurier|datum=2019-01-23|zugriff=2019-01-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230130125519/https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/afd-auch-in-mv-im-visier-des-verfassungsschutzes-2334358501.html |date=2023-01-30 }}</ref>, Saške <ref>{{Internetquelle|url=https://www.mdr.de/nachrichten/politik/regional/verfassungsschutz-beobachtet-afd-sachsen-100.html|titel=Verfassungsschutz in Sachsen nimmt sich zur Prüfung der AfD ein Jahr Zeit|hrsg=Mitteldeutscher Rundfunk|datum=2019-01-26|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Turingije [6 <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2018-09/thueringen-afd-landesverband-verfassungsschutz-pruefung|titel=Verfassungsschutz will AfD zum „Prüffall“ erklären|hrsg=Die Zeit|datum=2018-09-06|zugriff=2018-10-02}}</ref> <ref name="WK-2019-01-26">{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutz prüft Bremer AfD. Innensenator erteilt Zustimmung&nbsp;– Höcke-Flügel und Junge Alternative werden systematisch beobachtet|date=2019-01-26|pages=1 – ''Titelseite''|url=https://www.weser-kurier.de/bremen/bremen-stadt_artikel,-gesamte-bremer-afd-wird-zum-prueffall-_arid,1801504.html}}</ref> in Spodnje Saške <ref>{{Internetquelle|autor=Justus Bender, Reinhard Bingener|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/afd-in-niedersachsen-als-prueffall-eingestuft-16381547.html|titel=Verfassungsschutz: Niedersächsische AfD zum „Prüffall“ erklärt|werk=FAZ.net|datum=2019-09-12|zugriff=2024-10-16}}</ref> prav tako objavili uvrstitev regionalnih deželnih združenj AfD kot "predmet opazovanja". === Združenja, skupine in posamezniki === Januarja 2019 je Zvezni urad za varstvo ustave mladinsko organizacijo " Mlada alternativa za Nemčijo " in notranjestrankarsko gibanje ''"Der Flügel"'' okoli turingijskega deželnega predsednika Björna Höckeja razglasil za osumljena primera ekstremističnih dejavnosti, <ref name="Prüffall"/> pa tudi na Saškem in v Berlinu. <ref>{{Internetquelle|url=https://medienservice.sachsen.de/medien/news/222968?page=1|titel=Auch Sächsischer Verfassungsschutz bearbeitet AfD im Freistaat als Prüffall|hrsg=Sächsische Staatskanzlei|datum=2019-01-15|zugriff=2019-03-14}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/junge-alternative-und-der-fluegel-berliner-verfassungsschutz-nimmt-sich-die-afd-vor/24098864.html|titel=Berliner Verfassungsschutz nimmt sich die AfD vor|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2019-03-13|zugriff=2019-03-14}}</ref> Marca 2020 je BfV na tiskovni konferenci izjavil, da ''krilo'' obravnava kot "dokazano desničarsko ekstremistično prizadevanje". Ocenili so, da je skupina vključevala približno 7.000 ljudi. Predsednik BfV Thomas Haldenwang je obe vodilni osebnosti , Björna Höckeja in Andreasa Kalbitza, označil za desničarska skrajneža. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/radikaler-fluegel-im-fokus-sachsen-und-brandenburg-pruefen-schaerfere-beobachtung-der-afd-landesverbaende/25634318.html|titel=Sachsen und Brandenburg prüfen schärfere Beobachtung der AfD-Landesverbände|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2020-03-12|zugriff=2020-03-12}}</ref> BfV proti njej in Hansu-Thomasu Tillschneiderju uporablja tudi obveščevalne vire. Vendar to velja le za zunajparlamentarne dejavnosti, saj so člani državnega parlamenta še posebej zaščiteni. <ref>{{Internetquelle|autor=Holger Stark|url=https://www.zeit.de/2020/08/afd-verfassungsschutz-radikal-ueberwachung-abgeordnete/komplettansicht|titel=AfD: Zu radikal.|werk=zeit.de|datum=2020-02-12|zugriff=2024-10-16}}</ref> Marca 2022 je upravno sodišče v Kölnu odločilo o klasifikaciji ''krila''. BfV lahko ''krilo'' razvrsti kot sumljiv primer. Vendar pa BfV po uradni razpustitvi ''krila'' 30. aprila 2020 ne dopušča več uvrstitve med "potrjena ekstremistična prizadevanja". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/Archiv/2022/06_08032022/index.php|titel=Verwaltungsgericht Köln: Verfassungsschutz darf AfD als Verdachtsfall einstufen|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2022-03-08|zugriff=2023-12-15}}</ref> Višje upravno sodišče Severnega Porenja-Vestfalije je pritožbo maja 2024 zavrnilo. Prav tako je upravno sodišče v Kölnu marca 2022 prepovedalo BfV javno objaviti, da je bilo „članstvo tako imenovanega 'krila' do tako imenovanega 'razpustitve' 30. aprila 2020 'približno 7000 članov' oziroma da je še naprej 'približno 7000 članov'.“ Na Bavarskem, kjer vmesna faza suma ne obstaja, Urad za varstvo ustave spremlja tako mladinsko organizacijo kot etnično-nacionalistično organizacijo ''Der Flügel''. <ref name="verdachtsfall_bayern"/> AfD je januarja 2020 vložila tožbo na upravnem sodišču v Kölnu. <ref>{{Internetquelle|autor=Sabine am Orde|url=https://taz.de/Radikale-Rechte-gegen-Verfassungsschutz/!5652401/|titel=AfD klagt gegen Beobachtung|hrsg=taz|datum=2020-01-13|zugriff=2020-01-13}}</ref> Ta tožba je bila zavržena marca 2022. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.bayern.de/ueberuns/medien/pressemitteilungen/entscheid-des-vg-koln-zur-beobachtung-von-afd-flugel-und-ja/|titel=Entscheid des VG Köln zur Beobachtung von AfD, Flügel und JA|werk=Bayerisches Landesamt für Verfassungsschutz|zugriff=2024-07-01}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250225214259/https://www.verfassungsschutz.bayern.de/ueberuns/medien/pressemitteilungen/entscheid-des-vg-koln-zur-beobachtung-von-afd-flugel-und-ja/ |date=2025-02-25 }}</ref> V začetku decembra 2021 so Bayerischer Rundfunk (BR) razkrili dnevnike klepetov iz zaprte skupine [[Telegram (programje)|Telegram]] z imenom "Alternative News Group Bavaria", ki je vključevala tudi velik del deželne parlamentarne skupine, bavarske skupine AfD v Bundestagu in deželnega izvršnega odbora. V njem je na primer okrožni predsednik zahteval: "Brez pretresov in revolucije tukaj ne bomo več dosegli spremembe smeri." Po poročanju BR je v drugem sporočilu pisalo: "Mislim, da se iz te situacije ne bomo mogli izvleči brez [[Državljanska vojna|državljanske vojne]] ." <ref>{{Internetquelle|autor=Sammy Khamis, Wigbert Löer, Johannes Reichart ([[Bayerischer Rundfunk|BR]])|url=https://www.tagesschau.de/investigativ/br-recherche/afd-chats-101.html|titel=Interner Chat der AfD Bayern – „Wir brauchen die totale Revolution“|werk=tagesschau.de|hrsg=[[Tagesschau (ARD)|Tagesschau]]|datum=2021-12-01|zugriff=2021-12-01}}</ref> Bavarski notranji minister Joachim Herrmann je menil, da se s tem ponovno postavlja vprašanje, ali naj Urad za varstvo ustave spremlja posamezne poslance in stranko kot celoto. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.juedische-allgemeine.de/politik/umsturz-revolution-buergerkrieg|titel=Umsturz, Revolution, Bürgerkrieg|hrsg=[[Jüdische Allgemeine]]|datum=2021-12-01|zugriff=2024-10-16}}</ref> Na Bavarskem je bil Petr Bystron, bavarski državni tiskovni predstavnik stranke, leta 2017 začasno tarča Urada za varstvo ustave. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-04/petr-bystron-afd-bayern-verfassungsschutz-identitaere-bewegung|titel=Verfassungsschutz beobachtet bayerischen AfD-Chef|hrsg=Zeit Online|datum=2017-04-19|zugriff=2024-10-16}}</ref> Vendar pa je bilo po njegovi izvolitvi v Bundestag opazovanje ukinjeno. <ref>{{Internetquelle|autor=Eva Lell|url=https://www.br.de/nachrichten/afd-politiker-bystron-wird-nicht-mehr-vom-verfassungsschutz-beobachtet-100.html|titel=Wegen Einzug in den Bundestag: AfD-Politiker Bystron wird nicht mehr vom Verfassungsschutz beobachtet|werk=[[Bayerischer Rundfunk]]|datum=2017-11-15|archiv-url=https://web.archive.org/web/20171230014359/https://www.br.de/nachrichten/afd-politiker-bystron-wird-nicht-mehr-vom-verfassungsschutz-beobachtet-100.html|archiv-datum=2017-12-30|zugriff=2017-12-03}}</ref> Enako velja za opazovanje treh članov istega regionalnega združenja, ki so leta 2018 vstopili v bavarski deželni parlament, saj je Zvezno ustavno sodišče postavilo višje ovire za opazovanje poslancev. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/verfassungsschutz-beobachtet-bayerische-afd-abgeordnete-nicht-mehr-11088975.html|titel=Verfassungsschutz beobachtet bayerische AfD-Abgeordnete nicht mehr|hrsg=[[Münchner Merkur]]|datum=2019-01-09|zugriff=2019-01-10}}</ref> Vendar pa je sedem drugih članov AfD še vedno pod nadzorom, od katerih trije sedijo v občinskih okrožnih svetih. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/bayern/sieben-afd-kandidaten-im-visier-des-verfassungsschutzes,RCtB9dA|titel=Sieben AfD-Kandidaten im Visier des Verfassungsschutzes|hrsg=Bayerischer Rundfunk|datum=2018-12-25|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190329141243/https://www.br.de/nachrichten/bayern/sieben-afd-kandidaten-im-visier-des-verfassungsschutzes,RCtB9dA|archiv-datum=2019-03-29|zugriff=2019-04-06}}</ref> Za razliko od drugih agencij za varstvo ustave lahko bavarski Urad za varstvo ustave spremlja tudi posameznike, ki ne pripadajo skupini ljudi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/joachim-herrmann-fordert-einheitliche-standards-zur-beobachtung-der-afd-a-1237318.html|titel=Bayerischer Innenminister fordert einheitliche Standards zur Beobachtung der AfD|hrsg=Der Spiegel|datum=2018-11-08|zugriff=2019-01-10}}</ref> '''Druge zvezne države''' Na Saškem so bili po besedah takratnega notranjega ministra Markusa Ulbiga (CDU) "posamezniki"AfD leta 2017 pod nadzorom zaradi svojih dejavnosti na desničarski ekstremistični sceni, izrecno "ne zaradi članstva v stranki". <ref>{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-02/rechtsextremismus-verfassungsschutz-afd-beobachtung|titel=Sachsens Verfassungsschutz beobachtet AfD-Mitglieder|hrsg=Zeit Online|datum=2017-02-17|zugriff=2019-04-06}}</ref> Zvezna dežela Spodnja Saška je o podobnih stvareh poročala v začetku leta 2018. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html|titel=AfD-Mitglieder im Visier des Verfassungsschutzes.|hrsg=NDR|datum=2018-02-24|archiv-url=https://web.archive.org/web/20180224182837/https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html|archiv-datum=2018-02-24|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180615083153/https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html |date=2018-06-15 }}</ref> Hkrati je predsednik turingijskega urada za varstvo ustave Stephan J. Kramer opazil porast "desničarsko radikalnih izjav posameznih članov", katerih vpliv na stranko kot celoto pa še ni znan. <ref>{{Internetquelle|autor=Dietmar Neuerer|url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html|titel=Verfassungsschutz hat die AfD genau im Blick|hrsg=Handelsblatt|datum=2018-03-08|archiv-url=https://web.archive.org/20180309053844/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180309053844/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html |date=2018-03-09 }}</ref> == Mednarodne povezave == === Znotraj Evropske unije === AfD je od 13. septembra 2023 članica [[Evropska politična stranka|Evropske]] [[Patriots.eu|identitete in demokracije]] (IDP). To je bilo predhodno odločeno na kongresu stranke 28. julija 2023. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.fr.de/politik/afd-id-partei-chrupalla-weidel-parteitag-magdeburg-identitaet-und-demokratie-zr-92430478.html|titel=AfD tritt ID-Partei bei: Was ist die „Identität und Demokratie“?|werk=[[Frankfurter Rundschau|fr.de]]|datum=2023-07-29|zugriff=2023-09-20}}</ref> Po [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah leta 2014]] je bila stranka AfD sprejeta v skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v Evropskem parlamentu z 29 glasovi proti 26. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/europaeische-union/europaparlament-afd-kuenftig-in-einer-fraktion-mit-den-tories-12986074.html|titel=AfD künftig in einer Fraktion mit den Tories|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2014-06-12|zugriff=2014-06-12}}</ref> [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|Britanski premier]] [[David Cameron]] je pozval poslance svoje stranke v Evropskem parlamentu, naj zavrnejo prošnjo AfD, saj bi kanclerka Merkel vključitev konkurenčne stranke označila za "sovražno"in bi negativno vplivala na [[Nemško-britanski odnosi|odnose med Veliko Britanijo in Nemčijo]]. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ft.com/intl/cms/s/0/2a522e10-ea61-11e3-afb3-00144feabdc0.html#axzz33Ug3qHjU|titel=EU rebels prepare to defy UK prime minister David Cameron|werk=[[Financial Times]]|datum=2014-06-02|zugriff=2014-05-02|sprache=en}}</ref> Po poročanju Der ''Spiegla'' je Merkel poskušala preprečiti sprejem, da bi AfD preprečila nadaljnji politični status. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/eu-parlament-afd-zusammenarbeit-mit-camerons-tories-veraergert-merkel-a-974742.html|titel=AfD und Tories: Luckes Glück, Merkels Ärger|werk=[[Der Spiegel]]|datum=2014-06-12|zugriff=2014-06-12}}</ref> V začetku leta 2016 sta se Frauke Petry in Marcus Pretzell v [[Düsseldorf|Düsseldorfu]] srečala s predsednikom stranke [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] Heinzom-Christianom Strachejem in generalnim sekretarjem FPÖ [[Harald Vilimsky|Haraldom Vilimskyjem]] na kongresu "Evropske vizije"&nbsp;– Vizije za Evropo”. <ref>{{Internetquelle|autor=Julia Rathcke|url=https://rp-online.de/politik/deutschland/afd-und-fpoe-in-duesseldorf-treffen-unter-freunden_aid-9673999|titel=AfD und FPÖ in Düsseldorf: Treffen unter Freunden|werk=RP Online|datum=2016-02-13|zugriff=2016-05-05}}</ref> Bavarsko regionalno združenje AfD se je nato dogovorilo za sodelovanje s FPÖ pod imenom "Modra zveza". Posledično se je Harald Vilimsky skupaj z Alexandrom Gaulandom in Andreasom Kalbitzom pojavil na volilnem dogodku v Nauenu. <ref>Daniel Marschke: {{Webarchive|url=https://www.rbb-online.de/politik/beitrag/2016/04/brandenburg-havelland-nauen-treffen-afd-gauland-fpoe.html}}</ref> Potem ko je poslanka Evropskega parlamenta Beatrix von Storch januarja 2016 zagovarjala uporabo strelnega orožja proti beguncem, so bili člani Evropskega parlamenta stranke AfD marca 2016 pozvani, naj do 31. marca 2016 zapustijo skupino ''Evropskih konservativcev in reformistov'' (ECR). V nasprotnem primeru bo skupina zahtevala formalno izključitev. <ref>{{Internetquelle|autor=Jennifer Rankin, Philip Oltermann|url=https://www.theguardian.com/world/2016/mar/08/tory-meps-distance-themselves-from-german-rightwing-party|titel=Tory MEPs distance themselves from German rightwing party|hrsg=[[The Guardian]]|datum=2016-03-08|zugriff=2016-03-10|sprache=en}}</ref> Beatrix von Storch je 8. aprila 2016 zapustila skupino ECR in se pridružila skupini ''Evropa svobode in neposredne demokracije'' (EFDD). Tri dni kasneje je bil Marcus Pretzell izključen iz poslanske skupine. <ref name="zeit-2016-04-12">{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2016-04/afd-eu-fraktion-ausschluss-marcus-pretzell-ekr|titel=AfD: Pretzell fliegt aus Fraktion im EU-Parlament|werk=[[Zeit Online|zeit.de]]|datum=2016-04-12|zugriff=2016-04-21}}</ref> 1. maja 2016 se je pridružil skupini Evropa narodov in svobode. Po izvolitvi Beatrix von Storch v Bundestag je Jörg Meuthen prevzel Evropski parlament in se tako kot ona pridružil EFDD. Junija 2019 je bila ustanovljena [[Politične skupine v Evropskem parlamentu|evropska skupina]] nacionalističnih strank ''[[Identiteta in demokracija]]'' (ID), ki so se ji po [[Volitve v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah leta 2019]] pridružile še AfD, [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]], Lega Nord, Rassemblement National in druge. <ref>{{Internetquelle|autor=Ben Bolz, Katharina Schiele|url=https://daserste.ndr.de/panorama/aktuell/Rechte-im-EU-Parlament-nur-an-fuenfter-Stelle,rechteineuropa130.html|titel=Rechte im EU-Parlament nur an fünfter Stelle|hrsg=NDR|datum=2019-06-14|zugriff=2019-07-10}}</ref> === Povezave z Rusko federacijo === Zlasti Alexander Gauland se je že pred letom 2015 pod Vladimirjem Putinom zavezal k vzpostavitvi vezi z Rusijo. Potoval je v St.&nbsp;v Sankt Peterburgu, da bi se srečal s poslanci parlamenta in z ultranacionalističnim politikom [[Aleksander Dugin|Aleksandrom Duginom]] ; potovanje je financirala ''fundacija Svetega Vasilija'' prokremeljskega oligarha Konstantina Malofejeva. Gauland se je zavzemal za sprejetje priključitve Krima. V volilni kampanji leta 2017 je Reconquista Germanica podpirala AfD; po mnenju politologov Uweja Backesa in Patricka Moreauja AfD od vseh nemških strank najmanj razlikuje med državo Rusijo in Putinovim režimom. <ref>{{Navedi knjigo|title=Europas moderner Rechtsextremismus : Ideologien, Akteure, Erfolgsbedingungen und Gefährdungspotentiale|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|date=2021|isbn=978-3-647-31131-9|pages=48}}</ref> ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je 21. aprila 2023 razkril dokumente, ki razkrivajo ruske načrte, razvite med julijem in novembrom 2022, za začetek sodelovanja med AfD, [[Sahra Wagenknecht|Sahro Wagenknecht]] in levičarskimi skrajnimi silami, da bi izzvali vsedržavne proteste proti nemški vladi in njeni podpori Ukrajini ter vplivali na prihajajoče volitve v Nemčiji. == Viri == '''Monografije''' * Michael Kraske, Dirk Laabs: ''Angriff auf Deutschland: Die schleichende Machtergreifung der AfD.'' Beck, München 2024, ISBN 978-3-406-82311-4. * Florian Spissinger: [https://shop.budrich.de/wp-content/uploads/2024/06/9783847419976.pdf ''Die Gefühlsgemeinschaft der AfD. Narrative, Praktiken und Räume zum Wohlfühlen.''] Budrich, Opladen 2024, ISBN 978-3-8474-3063-6. * Patrick Bahners: ''Die Wiederkehr. Die AfD und der neue deutsche Nationalismus.'' Klett-Cotta, Stuttgart 2023, ISBN 978-3-608-98689-1. * Klaus-Dieter Müller: ''Die AfD würde Deutschland ruinieren.'' Lutherische Verlagsgesellschaft, Kiel 2023, ISBN 978-3-87503-321-2. * Joachim Wagner: ''Rechte Richter: AfD-Richter, -Staatsanwälte und -Schöffen: eine Gefahr für den Rechtsstaat?'' Berliner Wissenschafts-Verlag, Stuttgart 2023, ISBN 978-3-8305-5177-5. * Sebastian Pittelkow, Katja Riedel: ''Rechts unten: die AfD: Intrigen, heimliche Herrscher und die Macht der Geldgeber.'' Rowohlt, Hamburg 2022, ISBN 978-3-499-01132-0. * Gerd Wiegel: ''Brandreden: die AfD im Bundestag.'' PapyRossa, Köln 2022, ISBN 978-3-89438-779-2. * Katja Bauer, Maria Fiedler: ''Die Methode AfD: der Kampf der Rechten: im Parlament, auf der Straße – und gegen sich selbst.'' Klett-Cotta, Stuttgart 2021, ISBN 978-3-608-98412-5. * Hajo Funke, Gertrud Hardtmann: ''Die Höcke-AfD: eine rechtsextreme Partei in der Zerreißprobe: eine Flugschrift.'' VSA-Verlag, Hamburg 2021, ISBN 978-3-96488-093-2. * Benno Hafeneger, Hannah Jestädt, Moritz Schwerthelm, Nils Schuhmacher, Gillian Zimmermann: ''Die AfD und die Jugend: Wie die Rechtsaußenpartei die Jugend- und Bildungspolitik verändern will.'' Wochenschau Verlag, Frankfurt am Main 2021, ISBN 978-3-7344-1164-9. * Andreas Kemper: ''Die Furchtbürger: Anmerkungen zum Rassismus, Sexismus und Klassismus der AfD.'' edition assemblage, Münster 2021, ISBN 978-3-96042-003-3. * Michael Kraske: ''Tatworte: denn AfD & Co. meinen, was sie sagen.'' Ullstein, Berlin 2021, ISBN 978-3-548-06442-0. * Hajo Funke: ''Die Höcke-AfD: Vom gärigen Haufen zur rechtsextremen „Flügel“-Partei. Eine Flugschrift.'' VSA-Verlag, Hamburg 2020, ISBN 978-3-96488-066-6. * Sonja Heyen: ''Die AfD in den Medien: Eine Analyse des medialen Framings der Partei „Alternative für Deutschland“ am Beispiel politischer Talkshows.'' Carl Grossmann, Berlin 2020, ISBN 978-3-941159-51-8. * Eva Kienholz: ''Ihr Kampf: wie Höcke & Co. die AfD radikalisieren.'' Das Neue Berlin, Berlin 2020, ISBN 978-3-360-01367-5. * Werner J. Patzelt: ''CDU, AfD und die politische Torheit.'' Weltbuch Verlag, Dresden 2019, ISBN 978-3-906212-43-2. * Sebastian Friedrich: ''Die AfD. Analysen – Hintergründe – Kontroversen.'' Erweiterte und aktualisierte Neuauflage, Bertz + Fischer, Berlin 2019, ISBN 978-3-86505-741-9. * Christoph Butterwegge, Gudrun Hentges, Gerd Wiegel: ''Rechtspopulisten im Parlament, Polemik, Agitation und Propaganda der AfD''. Westend Verlag, Frankfurt 2018, ISBN 978-3-86489-714-6. * Hajo Funke, Christiane Mudra: ''Gäriger Haufen. Die AfD: Ressentiments, Regimewechsel und völkische Radikale. Handreichung zum demokratischen Widerstand.'' VSA Verlag, Hamburg 2018, ISBN 978-3-89965-821-7. * Melanie Amann: ''Angst für Deutschland, die Wahrheit über die AfD: wo sie herkommt, wer sie führt, wohin sie steuert.'' Droemer, München 2017, ISBN 978-3-426-27723-2. * Jürgen Beetz: ''Auffällig feines Deutsch. Verborgene Schlüsselwörter eines Parteiprogramms''. Alibri, Aschaffenburg 2017, ISBN 978-3-86569-230-6. * Justus Bender: ''Was will die AfD? Eine Partei verändert Deutschland.'' Pantheon, München 2017, ISBN 978-3-570-55353-4. * Stefan Dietl: ''Die AfD und die soziale Frage. Zwischen Marktradikalismus und „völkischem Antikapitalismus“.'' Unrast, Münster 2017, ISBN 978-3-89771-238-6. * Michael Wildt: ''Volk, Volksgemeinschaft, AfD.'' Hamburger Edition, Hamburg 2017, ISBN 3-86854-309-0. * Hajo Funke: ''Von Wutbürgern und Brandstiftern: AfD – Pegida – Gewaltnetze.'' Verlag für Berlin-Brandenburg, Berlin 2016, ISBN 978-3-945256-64-0. * Stephan Hebel: ''Sehr geehrter AfD-Wähler, wählen Sie sich nicht unglücklich!'' Westend, Frankfurt 2016, ISBN 978-3-86489-170-0. * David Bebnowski: ''Die Alternative für Deutschland. Aufstieg und gesellschaftliche Repräsentanz einer rechten populistischen Partei.'' Springer VS, Wiesbaden 2015, ISBN 978-3-658-08285-7. * Tobias Frank: ''Die AfD bei der Bundestagswahl 2013: Determinanten und Erklärungen ihres Wahlerfolgs.'' Tectum, Marburg 2015, ISBN 978-3-8288-3675-4. * Alexander Häusler, Rainer Roeser: ''Die rechten ›Mut‹-Bürger. Entstehung, Entwicklung, Personal & Positionen der „Alternative für Deutschland“.'' VSA-Verlag, Hamburg 2015, ISBN 978-3-89965-640-4. * Andreas Kemper: ''Rechte Euro-Rebellion. Alternative für Deutschland und Zivile Koalition e. V.'' edition assemblage, Münster 2013, ISBN 978-3-942885-49-2. [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Konservativne stranke]] [[Kategorija:Politične stranke v Nemčiji]] o7us1z1mbt92543bkbnm39uxal9mtto 6753249 6753248 2026-09-20T18:08:17Z Mnogoterost 140263 +referenca 6753249 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Alternativa za Nemčijo | native_name = Alternative für Deutschland | native_name_lang = de | split = od [[Krščansko demokratska unija Nemčije|Krščansko demokratske unije Nemčije]]<ref>{{navedi novice |last=Lachmann |first=Günther |title=Euro-Politik: Enttäuschte CDU-Politiker gründen Wahlalternative |trans-title=Euro policy: Disappointed CDU politicians found electoral alternative |work=[[Die Welt]] |date=4 October 2012 |url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article109606449/Enttaeuschte-CDU-Politiker-gruenden-Wahlalternative.html |language=de |access-date=6 May 2024 |archive-date=6 May 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240506144800/https://www.welt.de/politik/deutschland/article109606449/Enttaeuschte-CDU-Politiker-gruenden-Wahlalternative.html |url-status=live}}</ref> | logo = AfD Logo 2021.svg | logo_size = 150 | colorcode = {{Political party data|color}} | abbreviation = AfD | leader1_title = vodstvo | leader1_name = {{plainlist| * [[Tino Chrupalla]] * [[Alice Weidel]] }} | leader2_title = namestniki | leader2_name = {{plainlist| * [[Stephan Brandner]] * [[Peter Boehringer]] * [[Kay Gottschalk]] }} | leader3_title = vodstvo parlamenta | leader3_name = {{plainlist| * Tino Chrupalla * Alice Weidel }} | leader4_title = častni predsednik | leader4_name = [[Alexander Gauland]] | founders = Alexander Gauland<br>[[Bernd Lucke]]<br>[[Konrad Adam]] | foundation = {{start date and age|2013|2|6|df=yes}} | headquarters = Schillstraße 9 10785 [[Berlin]] | membership_year = 2024 | membership = {{increase}} 46,881 | think_tank = ''[[Desiderius-Erasmus-Stiftung]]'' | ideology = Desni populizem<br>Nacionalni konzervativizem<br>Evroskepticizem<!-- Consensus regarding the ideology and political position has been reached on the talk page, do not change without further discussion --> | position = [[skrajna desnica|Skrajna desnica]]{{cref|A}} | european = [[Evropa suverenih narodov]] (since 2024){{ref|gStranka je bila dotlej v koaliciji z [[Alliance for Direct Democracy in Europe|Združenjem za neposredno demokracijo v Evropi ]] (2016–2017) in [[Identity and Democracy Party|Stranko identiteta in demokracija]] (2023–2024).}} | europarl = Skupina evropskih suverenih narodov (od 2024) | slogan = ''Zeit für Deutschland.''<br>('Čas za Nemčijo.') | colours = {{color box|{{party color|Alternativa za Nemčijo}}|border=silver}} [[Modra|svetlo modra]] <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see https://www.wikidata.org/wiki/Q6721203 --> | seats1_title = [[Bundestag]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = Zvezni parlamenti | seats2 = {{composition bar|286|1884|hex={{party color|Alternative for Germany}}}} | seats3_title = [[Evropski parlament]] | seats3 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | website = {{Political party data|website}} | country = Nemčija }} '''Alternativa za Nemčijo''' ([[kratica]] '''AfD''') je populistična, [[Politična desnica|desna]] [[politična stranka]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Po ustanovitvi leta 2013 je na zveznih volitvah istega leta za las zgrešila vstop v parlament. Na evropskih volitvah leta 2014 se je AfD prvič uspela uvrstiti v nadregionalni [[Evropski parlament]]. Zatem je prišla v vse nemške deželne parlamente in po [[Parlamentarne volitve v Nemčiji 2017|zveznih volitvah leta 2017]] kot tretja najmočnejša stranka v 19. zvezni parlament. Po zveznih volitvah leta 2025 je druga najmočnejša sila v Bundestagu. Do sodelovanja v vladi ni prišlo ne na deželni ne na zvezni ravni. [[Slika:Alice Weidel et Tino Chrupalla.png|240px|sličica|[[Alice Weidel]] in [[Tino Chrupalla]] sta sopredsednika stranke od 2022<ref>{{Navedi splet |title=Germany: AfD reelects Chrupalla, Weidel as leadership duo |url=https://www.dw.com/en/germany-far-right-afd-reelects-tino-chrupalla-alice-weidel-as-party-co-leaders/a-62177005 |access-date=2026-09-20 |website=dw.com |language=en}}</ref>]] AfD je bila ustanovljena leta 2013 kot [[Evroskepticizem|evroskeptična]], ekonomsko in nacionalno liberalna stranka. Danes zastopa stališča nacionalnega konzervativizma in etničnega nacionalizma ter neoliberalizma. Stranka zagovarja strogo migracijsko politiko in zavzema tudi ekstremna stališča do migracijske politike, kot je na primer projekt remigracije. AfD je edina stranka v nemškem Bundestagu, ki [[Zanikanje podnebnih sprememb|zanika]], da so vzrok za [[globalno segrevanje]] ljudje (v nasprotju z znanstvenim soglasjem o tej temi). Po številnih notranjih bojih za oblast so stranko zapustili bolj zmerni voditelji, tako da se je stranka z leti občutno premaknila v [[Politična desnica|desno]]. Znotraj stranke AfD obstajajo različna, včasih nasprotujoča si združenja, neformalna strankarska krila in posamezna mnenja. Poleg nekaj manjših struj, kot so krščanski fundamentalisti in [[Neposredna demokracija|neposredni demokrati]], se je znotraj stranke organiziralo veliko članov, ki zastopajo [[Avtoritarnost|avtoritarna]], etnično-nacionalistična, [[Homofobija|homofobna]], antifeministična in deloma antisemitska in revizionistična stališča. Uradno razpuščeno, a še vedno aktivno ''krilo'' okoli predsednika turingijske dežele [[Björn Höcke|Björna Höckeja]] velja za zbirno točko teh desničarskih skrajnih sil znotraj stranke. Več državnih združenj in drugih delov stranke vzdržuje tudi povezave z novimi desničarskimi skupinami, kot je desničarsko skrajno Identitarno gibanje. Za ta skrajno desni del stranke velja, da več ne temelji na svobodni in demokratični ureditvi Nemčije. Od leta 2018 dalje pristojni državni organi zaradi varstva ustave spremljajo posamezna deželna združenja AfD. [[Zvezni urad za zaščito ustave|Zvezni urad za varstvo ustave]] (BfV) zvezno stranko¸AfD od začetka leta 2021 dalje uvšča med domnevna desničarsko ekstremistična združenja. AfD je vložila tožbo zoper ta odlok; vsa upravna sodišča, ki so obravnavala zadevo, so tožbo doslej zavrnila. V začetku maja 2025 je BfV celotno stranko uvrstil med "potrjena desničarsko ekstremistična združenja", nekaj dni pozneje pa je v okviru sporazuma o mirovanju to uvrstitev po nujni vlogi in za čas do odločitve o vlogi začasno prekinil. == Profil == Na ustanovni konferenci stranke 14. aprila 2013 je AfD sprejela svoj prvi volilni program. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.abgeordnetenwatch.de/sites/default/files/election-program-files/afd_1.pdf|titel=Alternative für Deutschland: Wahlprogramm – Parteitagsbeschluss vom 14.04.2013|werk=abgeordnetenwatch.de|zugriff=2023-05-11|format=PDF}}</ref> Leta 2014 so sledile politične smernice, kasneje strateški dokumenti in resolucije – med drugim o zaostritvi azilne zakonodaje, <ref name="SZ Programm 2016"/> o evru in imigracijski politiki, o islamizmu in o [[Orožno pravo|zakonih o orožju]]. <ref>{{Internetquelle|autor=Gerhard Schröder|url=https://www.deutschlandradiokultur.de/neues-strategiepapier-die-afd-schwenkt-nach-rechts.2165.de.html?dram:article_id=309465|titel=Neues Strategiepapier – Die AfD schwenkt nach rechts|werk=[[Deutschlandradio]]|datum=2015-01-22|zugriff=2015-07-07}}</ref> V začetku maja 2016 je AfD na strankarski konferenci v Stuttgartu sprejela svoj osnovni program, ki je temeljil na osnutku, razvitem v delovnih skupinah, v katerih je sodelovalo okoli 1000 članov. <ref name="auto">{{Internetquelle|autor=Kay-Alexander Scholz|url=https://www.dw.com/de/was-die-afd-wirklich-will-parteitag-soll-entscheiden/a-19217147|titel=Was die AfD wirklich will – Parteitag soll entscheiden|werk=[[Deutsche Welle]]|datum=2016-04-29|zugriff=2016-05-05}}</ref> Na konferenci stranke leta 2019 naj bi program med drugim razširili na socialno politiko. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.dnn.de/Dresden/Lokales/AfD-will-Programmparteitag-2019-in-Dresden|titel=AfD will Programmparteitag 2019 in Dresden|zugriff=2019-03-22}}</ref> Zaradi precejšnjih razlik v mnenjih – zlasti zaradi vprašanj glede pokojnin– je bil tako imenovani "kongres Socialne stranke" prestavljen na april 2020. === Evropska politika === [[Slika:Wahlplakat_2013_AfD_01.JPG|sličica| Volilni plakat AfD za zvezne volitve leta 2013: "Evro cepi Evropo!"]] V svojem političnem programu iz leta 2016 je AfD zavrnila [[Evropska unija|Evropsko unijo]] (EU) kot političen konstrukt in se zavzela le za gospodarsko skupnost, podobno svoji predhodnici, [[Evropska gospodarska skupnost|EGS]]. [[Evro]] je bil opisan kot eksperiment, ki bi ga bilo treba končati; stranka je želela izvesti referendum o tem, ali Nemčija ostane v [[Evroobmočje|evroobmočju]]. <ref name="SZ Programm 2016"/> Nekateri predstavniki pozivajo k izstopu Nemčije iz Unije (Dexit), podobno [[Brexit|izstopu Združenega kraljestva iz EU]]. Uradno in s strani vodstva stranke se izstop obravnava kot skrajni ukrep v primeru, da se temeljne reforme EU ne uresničijo. Zaradi "pomanjkanja legitimnosti"EU AfD poziva k ponovni nacionalizaciji političnih tem. Zavrača skupno odgovornost za evroobmočje. Tveganja odgovornosti iz garancij kot so jamstva, povezana z ukrepi za reševanje evra in bank, bi se morala odražati v finančnem načrtovanju. <ref name="Welt115038859">{{Internetquelle|autor=[[Günther Lachmann]]|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article115038859/Die-konkreten-Ziele-der-Alternative-fuer-Deutschland.html|titel=Die konkreten Ziele der Alternative für Deutschland|werk=[[Welt Online]]|datum=2013-04-06|zugriff=2013-04-07}}</ref> === Finančna in gospodarska politika === AfD se zavzema za izjemno neoliberalno gospodarsko in finančno politiko. Stranka želi omejiti vlogo države pri oblikovanju trgov in povečati moč trga. Socialno državo je treba demontirati. <ref name="neol1">{{Navedi knjigo|title=Right-Wing Populism and Neoliberalism in Germany: The AfD’s Embrace of Ordoliberalism|volume=24|date=2019-05-04|issn=1356-3467|doi=10.1080/13563467.2018.1484715|pages=385–403|url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13563467.2018.1484715}}</ref> <ref name="neol2">{{Navedi knjigo|title=Neoliberalism and Authoritarianism|volume=1|date=2020-05-11|doi=10.1525/001c.11872|url=https://online.ucpress.edu/gp/article-abstract/1/1/11872/106236/Neoliberalism-and-Authoritarianism}}</ref> <ref name=":15"/> <ref name="neol3">{{Internetquelle|autor=Georg Simmerl|url=https://www.sueddeutsche.de/kultur/neoliberalismus-politische-theorie-thomas-biebricher-1.5199947|titel=Thomas Biebrichers „Politische Theorie des Neoliberalismus“|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2021-02-08|zugriff=2025-02-04|sprache=de}}</ref> AfD zagovarja varčevalne ukrepe in ohranitev dolžniške zavore. Za stranko ima odplačilo državnega dolga prednost pred naložbami. Zlasti zavrača naložbe v dekarbonizacijo gospodarstva. <ref>{{Internetquelle|autor=deutschlandfunk.de|url=https://www.deutschlandfunk.de/bundestagswahl-2025-wahlprogramme-schuldenbremse-haushaltspolitik-100.html|titel=Bundestagswahl 2025 – Wahlprogramme: Schuldenbremse und Haushalt|datum=2025-01-21|zugriff=2025-01-27|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/deutschland-welt/bundestagswahl-2025-schuldenbremse-wie-positionieren-sich-die-parteien,UZwGxQU|titel=Schuldenbremse: Wie positionieren sich die Parteien?|werk=Bayerischer Rundfunk|datum=2025-01-15|zugriff=2025-01-27|sprache=de}}</ref> AfD želi še naprej razvijati digitalne tehnologije na nacionalni ravni, predlaga tako na primer nacionalno financiranje raziskav [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]]. V volilnem programu stranke za zvezne volitve leta 2021 ni najti konceptov za ekonomske politike, ki bi spodbujale v prihodnost usmerjenih podnebnih tehnologij. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/technik/it-internet/innovationen-diese-zukunftstechnologien-wollen-die-parteien-nach-der-wahl-antreiben/27600184.html|titel=Diese Zukunftstechnologien wollen die Parteien nach der Wahl antreiben|werk=Handelsblatt|zugriff=2024-09-17}}</ref> Za poslovni svet ije AfD na slabe,m glasu zaradi negativnega vpliva na priseljevanje tujih usposobljenih delavcev v Nemčijo <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/standortfaktor-deutschland-wenn-das-ostdeutsche-image-gefragte-experten-aus-dem-ausland-vergraetzt/100012857.html|titel=Wenn das ostdeutsche Image gefragte Experten aus dem Ausland vergrätzt|werk=Handelsblatt|zugriff=2024-09-17}}</ref> Davčno zakonodajo bi bilo treba oblikovati po vzoru Kirchhofovega modela, davke – zlasti za visoke dohodke – pa bi bilo treba znižati. Model predvideva najvišjo davčno stopnjo 25 namesto trenutnih 45&nbsp;odstotkov. To bi znatno zmanjšalo davčne prihodke za državo. <ref name="Welt115038859"/> AfD želi odpraviti davek na dediščino in pregledati davek na obrt. <ref name="SZ Programm 2016">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/1.2975251|titel=Das hat der AfD-Parteitag beschlossen|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2016-05-01|zugriff=2016-05-02}}</ref> Zavrača obdavčevanje velikega premoženja. Želi odpraviti solidarnostni dodatek, ki še vedno obstaja za osebe z visokim dohodkom. <ref name=":15"/> Analiza volilnega programa za zvezne volitve leta 2025, ki jo je opravil Center za evropske ekonomske raziskave v Mannheimu, je pokazala, da bi imela družina z dvema otrokoma in nizkim dohodkom zaradi reformnih predlogov AfD na voljo 440 evrov manj na leto. Družina z bruto letnim dohodkom 180.000 evrov pa bi se po načrtih stranke odrezala bolje, in sicer za 19.190 evrov. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zew.de/presse/pressearchiv/wen-die-parteien-entlasten-wuerden|titel=Pressemitteilung: Wen die Parteien entlasten würden|werk=ZEW Mannheim|zugriff=2025-01-22|sprache=de-DE}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/wirtschaft/diese-partei-plaene-koennten-den-haushalt-um-bis-zu-188-milliarden-euro-belasten-zr-93524657.html|titel=Diese Partei-Pläne könnten den Haushalt um bis zu 188 Milliarden Euro belasten|werk=merkur.de|datum=2025-01-21|zugriff=2025-01-22|sprache=de}}</ref> Alice Weidel je izjavila, da bi pozdravila sodelovanje "uspešnih podjetnikov", kot so [[Elon Musk]], Peter Thiel ali Theo Müller, v vladi z "njihovim strokovnim znanjem". <ref>{{Navedi knjigo|title=AfD: Weidel spricht sich für Einbindung von Superreichen in Regierung aus|date=2025-01-20|issn=0044-2070|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2025-01/alice-weidel-rtl-interview-superreiche-regierung}}</ref> === Zunanja in obrambna politika === Stranka zavrača skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko ter nasprotuje nadaljnji širitvi Evropske unije in Nata na vzhod. Zavzema se za takojšnjo odpravo gospodarskih sankcij proti Rusiji in obnovitev plinovodov Severni tok. Glede vojne v Ukrajini se AfD zavzema, da naj Ukrajina ostane nevtralna država zunaj Nata in Evropske unije.<ref name=":5">{{Navedi splet |last=Buckenmaier |first=Claudia |title=Bundestagswahl 2025: Was zur Außenpolitik in den Wahlprogrammen steht |url=https://www.tagesschau.de/inland/bundestagswahl/programmvergleich/wahlprogramme-aussenpolitik-sicherheit-frieden-100.html |access-date=2026-09-20 |website=tagesschau.de |language=de}}</ref> V svojem konceptu obrambne politike iz leta 2019 je parlamentarna skupina AfD pozvala k "obnovi [[Bundeswehr|Bundeswehra]]" s ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti (vključno z nadomestno civilno službo), notranjih operacij in varovanja meja, s poudarkom na nacionalni in zavezniški obrambi. Poleg tega naj bi se ustvaril nemški [[generalštab]], lastna vojaška jurisdikcija in novo razumevanje tradicije.<ref name=":5" /><ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/papier-zur-sicherheitspolitik-afd-will-wehrwillen-staerken-16256643.html|titel=Papier zur Sicherheitspolitik – AfD will Wehrwillen stärken|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung|faz.net]]|datum=2019-06-27|zugriff=2019-07-03|kommentar=Paywall}}</ref> AfD je kritična tudi do nemške vojaške podpore Ukrajini. Po njenem mnenju predajanje operativno uporabne vojaške opreme in sistemov iz zalog Bundeswehra Ukrajini zmanjšuje obrambno sposobnost Nemčije, dodatno breme za Bundeswehr pa predstavlja usposabljanje ukrajinskih vojakov.<ref name=":5" /> === Okoljska in podnebna politika === Stališča stranke AfD temeljijo na temeljnem [[Zanikanje podnebnih sprememb|zanikanju podnebnih sprememb]], <ref name="SZ Carius 2019">{{Internetquelle|autor=Oliver Das Gupta|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/klimawandel-interview-1.4345073|titel=Klimaschutz und Klimagegner – „Wir dürfen nicht nur über drohende Schreckensszenarien sprechen“|datum=2019-02-26|zugriff=2019-04-15}}</ref> <ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=‘Climate-Soviets’, ‘Alarmism’, and ‘Eco-Dictatorship’: The Framing of Climate Change Scepticism by the Populist Radical Right Alternative for Germany|date=2022-03-29|pages=1–21|doi=10.1080/09644008.2022.2056596}}</ref> kar je v programu stranke zapisano že od leta 2016. <ref name=":9" /> Program AfD za zvezne volitve leta 2013 ni vseboval nobenih izjav o [[Globalno segrevanje|globalnem segrevanju]]. V svojem programu za [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropske volitve leta 2014]] so znanstvene raziskave o podnebnih spremembah opisane kot "nagnjene k negotovosti". <ref name=":10">{{Internetquelle|url=http://www.afd-havelland.de/Programme/Europaprogramm%20lang.pdf|titel=Mut zu Deutschland. Für ein Europa der Vielfalt – Programm der Alternative für Deutschland (AfD) für die Wahl zum Europäischen Parlament am 25. Mai 2014|werk=afd-havelland.de|datum=2014-03-22|zugriff=2023-04-17|format=PDF; 445&nbsp;kB}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Takrat AfD še ni povsem zavrnila zmanjševanja emisij <sub>CO2</sub> in mednarodnih podnebnih sporazumov (citat iz volilnega programa za Evropski parlament leta 2014: "Da bi upoštevali previdnostno načelo, se je mogoče v okviru mednarodnih sporazumov dogovoriti o postopnem zmanjševanju emisij CO2."). <ref name=":10" /> Politična platforma AfD iz leta 2016 v osnovi zavrača politiko varstva podnebja. <ref name="Schultze von Drach">{{Internetquelle|autor=Markus C. Schulte von Drach|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/afd-rechtspopulisten-klimawandel-1.4341697|titel=AfD und FPÖ gehören zu den größten Klimawandel-Skeptikern|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2019-02-26|zugriff=2019-05-07}}</ref> To temelji na hipotetičnih podnebnih modelih, ki temeljijo na računalniških simulacijah [[Medvladni forum za podnebne spremembe|IPCC]]; <ref name="tiedgen" /> Vendar pa od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja ni bilo povišanja temperature (domnevni "premor v globalnem segrevanju"), kar je bila predpostavka, ki so jo ovrgli novi temperaturni zapisi od leta 2014. Po mnenju AfD ogljikov dioksid "ni onesnaževalo, temveč nepogrešljiv [[Kroženje ogljika|del življenja]]". Zakon o obnovljivih virih energije, Zakon o obnovljivih virih toplote in Uredba o varčevanju z energijo bodo ukinjeni brez nadomestitve, obratovalna doba nemških jedrskih elektrarn pa bo podaljšana. <ref>{{Internetquelle|autor=Oliver Georgi|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/nach-programmparteitag-so-radikal-will-die-afd-deutschland-umbauen-14210980-p3.html?printPagedArticle=true#pageIndex_2|titel=So radikal will die AfD Deutschland umbauen|hrsg=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2016-05-02|zugriff=2019-05-07}}</ref> V [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je AfD zavrnila vse predloge za varstvo podnebja od Pariškega sporazuma decembra 2015 (od februarja 2019). <ref name="SZ Carius 2019" /> Septembra 2019 je Alexander Gauland kritiko politike zvezne vlade za varstvo podnebja označil za tretje osrednje vprašanje AfD, poleg evra in [[Priseljevanje|priseljevanja]]. V svojem programu za [[Volitve v Evropski parlament 2019|evropske volitve leta 2019]] je stranka zapisala, da se "v vseh podnebnih pasovih Zemlje" podnebje spreminja "v skladu z naravnimi zakoni, odkar je Zemlja nastala". "Konstantno podnebje v daljših časovnih obdobjih" ne obstaja, obstajajo pa "dobri razlogi za dvom, da so ljudje pomembno vplivali na nedavne podnebne spremembe ali jih celo nadzorovali, zlasti trenutno segrevanje." Energetsko politiko stranke AfD, ki jo je razvil "Zvezni odbor za energetsko politiko", so sooblikovali člani lobistične organizacije "Evropski inštitut za podnebje in energijo", ki zanika, da je vzrok za globalno segrevanje človek. AfD vidi energetski prehod kot grožnjo energetski varnosti Nemčije in opozarja, da bi lahko privedel do izpadov električne energije. Zato stranka zagovarja nadaljnjo uporabo premoga in jedrske energije. <ref name=":9"/> Postopno opuščanje jedrske energije bi bilo treba obrniti in izvajati raziskave na področju [[Jedrska energija|jedrske energije]] /jedrskih reaktorjev. Poleg tega je lignit kot edini domači vir energije , ki lahko zagotavlja osnovno obremenitev, osrednjega pomena za energetsko varnost in neodvisnost Nemčije. <ref name=":9" /> AfD zato zavrača postopno opuščanje premoga. Prav tako zagovarja raziskave hidravličnega [[Hidravlično drobljenje|lomljenja]] in zavrača davek na <sub>CO2</sub>. <ref>{{Internetquelle|autor=Hans-Jürgen Leersch|url=https://www.bundestag.de/webarchiv/presse/hib/2020_09/793194-793194|titel=AfD-Fraktion gegen CO2-Besteuerung|werk=bundestag.de|datum=2020-09-17|zugriff=2022-08-01}}</ref> V takojšnjem programu, predstavljenem v začetku septembra 2023, AfD, če prevzame vlado, obljublja "takojšnjo popravilo in zagon "uničenih plinovodov Nord Stream 1 in 2, ki sta ruski plin prevažala v Nemčijo, in poziva tudi k razveljavitvi "popolnoma nepotrebne prepovedi [[Motor z notranjim zgorevanjem|motorjev z notranjim zgorevanjem]]". Leta 2019 je AfD pozvala k boju proti "[[Tujerodna vrsta|invazivnim vrstam]]", ker predstavljajo grožnjo avtohtonim rastlinam in živalim. Populacijo volkov v Nemčiji bi bilo treba "razumno regulirati". V svojem volilnem programu za zvezne volitve leta 2021 je stranka zapisala, da bo "cilj zvezne vlade, da učinkovito zmanjša emisije CO2 na nič", vodil do "radikalnega prestrukturiranja industrije in družbe ('Velika preobrazba'/'‚[[:de:The_Great_Reset#Verschw%C3%B6rungstheorien|The Great Reset]]')". Drugje je bilo navedeno, da "niso odpoved, nazadovanje in [[socializem]] " tisti, ki so "desetletja zmanjševali [[Onesnaženje|onesnaževanje okolja]] ". === Družinska in spolna politika === AfD homoseksualnosti kot take ne zavrača, vendar zagovarja tradicionalni model družine in nasprotuje delu sodobne LGBT-politike, predvsem pravnemu priznanju spremembe spola, »spolni ideologiji« in nekaterim oblikam spolne vzgoje.<ref>{{Navedi splet |last=deutschlandfunk.de |date=2025-02-19 |title=ARD-Wahlkampfarena - Weidel (AfD) für Gleichstellung homosexueller Partnerschaften |url=https://www.deutschlandfunk.de/weidel-afd-fuer-gleichstellung-homosexueller-partnerschaften-100.html |access-date=2026-09-20 |website=Die Nachrichten |language=de}}</ref> Sopredsednica AfD Alice Weidel je lezbijka in živi s svojo partnerico, s katero vzgaja dva otroka. Weidel zagovarja enakopravno obravnavo istospolnih zvez, hkrati pa tradicionalno družino opredeljuje kot družbeni ideal.<ref>{{Navedi novice |title=Lesbische Kanzlerkandidatin der AfD: Wie Alice Weidel Privatleben und Politik zusammenbringt |url=https://www.tagesspiegel.de/kultur/lesbische-kanzlerkandidatin-wie-alice-weidel-ihre-sexuelle-orientierung-benutzt-13116154.html |access-date=2026-09-20 |work=Der Tagesspiegel Online |language=de-DE |issn=1865-2263}}</ref> === Politika na področju dela === Po mnenju AfD bi morala biti politika na področju dela ena od nacionalnih nalog držav članic EU. Od leta 2016 se zavzema za obstanek [[Minimalna plača|minimalne plače]], vendar ne navede konkretnega zneska. <ref name="SZ Programm 2016"/> Hkrati je zavrnila nadaljnje zvišanje minimalne plače. Člani izvršnega odbora stranke, kot je bil nekdanji član Jörg Meuthen, so še naprej kritizirali minimalno plačo in namesto tega predlagali zvišanje državnih plač in s tem navzkrižno subvencioniranje nizkih plač s strani davkoplačevalcev. <ref name=":0">{{Internetquelle|autor=[[Katharina Nocun]]|url=https://www.boell.de/de/2016/08/25/wie-sozial-ist-die-afd-wirklich|titel=Wie sozial ist die AfD wirklich? – Eine Expertise zu Positionen in der AfD bei der Sozial- und Steuerpolitik|hrsg=Weiterdenken – Heinrich-Böll-Stiftung Sachsen|datum=2016-02|zugriff=2021-07-24}}</ref> Pred [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskimi volitvami leta 2014]] je AfD zavrnila vsedržavno minimalno plačo, ki da ne more zagotoviti pričakovane ravni varnosti in ki da ogroža delovna mesta. <ref name="Europawahlprogramm">{{Internetquelle|url=https://www.alternativefuer.de/wp-content/uploads/2014/03/Europaprogramm-der-AfD.pdf|titel=Wahlprogramm zur Europawahl|datum=2014-03-24|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20140324221948/https://www.alternativefuer.de/wp-content/uploads/2014/03/Europaprogramm-der-AfD.pdf|archiv-datum=2014-03-24|zugriff=2014-03-24|format=PDF}}</ref> Kljub pomanjkanju usposobljenih delavcev v Nemčiji stranka poziva k strogi omejitvi splošnega [[Priseljevanje|priseljevanja]]. Zaposlovanje usposobljenih delavcev bi moralo prihajati predvsem iz kulturno podobnih sosednjih evropskih držav. [[Begunec|Begunci]] bi se morali pripraviti na vrnitev v svoje matične države namesto da se jim omogča dostop na nemški trg dela. Poleg tega se npr. volilni program stranke AfD Hessen zanaša na ekonomske spodbude za povečanje [[Rodnost|rodnosti]]. Njih učinek pa bo čutiti čez približno 20 let. <ref name=":13">{{Internetquelle|url=https://www.focus.de/politik/migration-rente-mieten-sollten-sie-die-afd-waehlen-die-partei-im-faktencheck_id_213103314.html|titel=Faktencheck AfD: Rechte setzen sich für Normalbürger ein – und schaden genau diesen|hrsg=Focus online|datum=2023-10-01|zugriff=2023-11-20}}</ref> Glede odškodnine za hudo invalidne osebe stranka nasprotuje zakonsko določenim dajatvam in zagovarja plačila delodajalcu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/presse/hib/kurzmeldungen-938174|titel=AfD fordert Neuregelung der Ausgleichsabgabe|hrsg=bundestag.de|datum=2023-03-15|zugriff=2024-07-09}}</ref> Poslanska skupina AfD se je v Bundestagu vzdržala glasovanja o trenutni uredbi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/gesellschaft/gesetzentwurf-inklusion-behinderte-menschen-101.html|titel=Höhere Abgaben für Betriebe ohne Behinderte|hrsg=tagesschau.de|datum=2023-04-20|zugriff=2024-07-09}}</ref> === Socialna politika === Po zamislih AfD bi morala biti socialna politika ena od nacionalnih nalog držav članic EU. Na socialnem kongresu tranke leta 2020 se je sprejel socialni program; obstajalo je skupno sedem različnih konceptov. Od vseh strank, zastopanih v Bundestagu, je AfD na prvem mestu, kar se tiče zmanjšanja socialnih prejemkov. <ref name=":15">{{Navedi knjigo|title=AfD-Wähler: Wer zum AfD-Milieu zählt, der sollte vor allem nicht die AfD wählen|date=2023-09-01|url=https://www.zeit.de/wirtschaft/2023-08/afd-waehler-politik-paradox-ostdeutschland}}</ref> <ref name=":13"/> <ref name="faust">{{Navedi knjigo|title=DIW analysiert AfD-Wahlprogramm: AfD-Wähler schaden sich selbst|date=2023-08-23|url=https://taz.de/DIW-analysiert-AfD-Wahlprogramm/!5951094/}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=http://www.weiterdenken.de/de/2016/06/21/wie-sozial-ist-die-afd-wirklich|titel=Wie sozial ist die AfD wirklich? Eine Expertise zu Positionen in der AfD bei der Sozial- und Steuerpolitik|hrsg=Heinrich-Böll-Stiftung|datum=2016-02|zugriff=2023-11-23}}</ref> Na primer, državljansko nadomestilo naj bi bilo omejeno na šest mesecev, [[Brezposelnost|dolgotrajno brezposeln]]<nowiki/>i pa naj bi bile prisiljeni opravljati "delo v korist skupnosti". Stranka je tudi proti močnejši zaščiti najemnikov. <ref name=":15" /> <ref name="faust" /> Tako je pokojninski koncept stranke AfD Björna Höckeja v Turingiji je sprva predvideval ohranitev zgornje meje za odmero prispevkov. Glede na dokument s ključnimi točkami o varnosti v starosti namerava AfD odpraviti fiksno upokojitveno starost in namesto tega podeljevati pokojnine šele po 45 letih plačevanja prispevkov. Koncept, ki ga je zagovarjal takratni vodja stranke Jörg Meuthen, je predvideval odpravo zakonsko določene pokojnine, ki naj bi jo nadomestila davčno financirana osnovna pokojnina tik nad eksistenčnim minimumom. Glavni predlog o pokojninski politiki, ki je bil sprejet na strankarski konferenci leta 2020, med drugim predvideva fleksibilno upokojitev in boljše pogoje za ljudi z nizkimi dohodki. Poleg tega bi morale imeti družine z otroki večjo prednost, [[Samozaposlitev|samozaposlene]] in [[Politik|politike]] pa bi morali vključiti v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja. <ref name=":1">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/uri/645e506e-be98-4dd2-bb38-3e7f62b471f2|titel=AfD einigt sich auf ihr erstes Rentenkonzept|zugriff=2021-07-26}}</ref> Financiranje bi moralo biti zagotovljeno z davčnimi prihodki. Cilj ostaja premagovanje demografskih izzivov brez priseljevanja z višjo stopnjo rodnosti. <ref name=":2">{{Internetquelle|url=https://www.versicherungsbote.de/id/4899810/Rentenkonzept-der-AfD-setzt-auf-Steuerfinanzierung/|titel=Altersvorsorge – AfD-Rentenkonzept setzt auf Steuerfinanzierung|werk=Versicherungsbote.de|datum=2020-11-30|zugriff=2021-07-26}}</ref> Poleg tega bi bilo treba močneje spodbujati zasebno pokojninsko zavarovanje. Trenutne modele zasebnega pokojninskega zavarovanja (pokojnine Rürup in Riester) bodo nadomestili bolj prilagodljivi in manj birokratski modeli. <ref name=":2" /> Modele, ki jih je predlagal vodja stranke Jörg Meuthen, kot so državljanski dodatek, negativna dohodnina in drugi modeli temeljnega dohodka, je strankarska konferenca zavrnila. <ref name=":16">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/uri/645e506e-be98-4dd2-bb38-3e7f62b471f2|titel=AfD einigt sich auf ihr erstes Rentenkonzept|zugriff=2021-07-26}}</ref> Ko gre za vključevanje otrok z [[Invalidnost|motnjami]] v delovanje v redne šole, se je stranka v preteklosti zavzemala za vrnitev k ločenemu šolanju v posebnih šolah. Björn Höcke, vodja poslanske skupine AfD Turingija, je pozval k ukinitvi vključujočega izobraževanja, ki ga opisuje kot "ideološki projekt", in v tej točki zastopa tudi vsedržavni program stranke. === Politika gkede migracije in azila === [[Slika:AfD-Wahlplakat_"Remigration_sofort_starten!"_in_Mödlareuth_20240518_HOF3756_RAW-Export.png|sličica| Volilni plakat AfD za [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropske volitve leta 2024]] "Takoj začeti z remigracijo!"]] V svojem prvem volilnem programu, sprejetem na ustanovni strankini konferenci leta 2013, je AfD pozvala tako k bolj radodarni azilni politiki kot k strožji imigracijski politiki. V naslednjih letih je zahteva po omejitvi priseljevanja postala osrednje vprašanje stranke. Zvezni izvršni odbor je v odgovor na [[Evropska begunska kriza|strmo povečanje števila beguncev]] v začetku septembra 2015 predstavil strateški dokument o migracijski in azilni politiki. V njem stranka poziva k ponovni uvedbi kontrol na nemških [[Državna meja|mejah]], 48-urnemu postopku za pridobitev azila v bližini meje in odpravi tako imenovane "žepnine"za prosilce za azil. Poleg tega ljudje iz držav, ki so razvrščene kot varne države izvora, ne bodo več mogli zaprositi za azil. <ref>{{Internetquelle|autor=dpa|url=https://www.shz.de/nachrichten/deutschland-welt/politik/spiel-mit-dem-feuer-die-afd-und-die-asylpolitik-id10649501.html|titel=Vorsitzende Frauke Petry: Spiel mit dem Feuer – die AfD und die Asylpolitik|werk=shz.de|datum=2015-09-07|zugriff=2015-09-08}}</ref> Novembra 2015 je zvezna strankarska konferenca sprejela resolucijo, v kateri je stranka pozvala k podreditvi azilnega prava varnosti države in njenega prebivalstva, pa tudi k zgornjim mejam za sprejem beguncev in odpravi združitve družin . Leta 2016 so bila stališča na področju priseljevanja in zunanje politike opisana kot ambivalentna mešanica konzervativnih in neoliberalnih stališč: po eni strani se poudarja pomen svobode ustanavljanja, pa tudi svobode gibanja delavcev v Evropi; potrjeno je bilo "kvalificirano" in " integrativno " [[priseljevanje]] po [[Kanada|kanadskem modelu]] . Po drugi strani pa so stališča povezana z " [[Rasizem|rasističnimi]] diskurzi". AfD zahteva "jasna merila" za priseljevanje; zavrača "priseljevanje v nemške socialne sisteme". Samo kdor plačuje prispevke [[Bismarckov model zdravstvenega varstva|za socialno varnost,]] lahko prejema tudi nadomestila za brezposelnost in otroške dodatke. Vendar pa bi prosilci za azil morali imeti pravico do dela v Nemčiji. Glede na analizo organizacije Human Rights Watch iz septembra 2017 volilni program stranke AfD poziva k strožji spremembi ustave o migracijski politiki in želi videti revizijo Ženevske konvencije o statusu beguncev, da bi jo prilagodili "grožnji, ki jo Evropi predstavljajo eksplozije prebivalstva in migracijski tokovi". <ref name="HRW2017">{{Internetquelle|url=https://www.hrw.org/de/news/2017/09/20/deutschland-bei-den-menschenrechten-unterscheiden-sich-die-parteien|titel=Deutschland: Bei den Menschenrechten unterscheiden sich die Parteien|werk=www.hrw.org|hrsg=[[Human Rights Watch]]|datum=2017-09-20|zugriff=2020-01-19}}</ref> Predstavniki stranke AfD so izrazili tudi nekaj bolj ekstremnih stališč glede migracijske politike: Björn Höcke je v knjigi "Nikoli dvakrat v isto reko"<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Nie zweimal in denselben Fluß. Björn Höcke im Gespräch mit Sebastian Hennig|url=https://antaios.de/buecher-anderer-verlage/manuscriptum/|publisher=Vlg Antaios|date=2018|location=|isbn=9783944872728|pages=306|first=Björn|last=Höcke|year=2018}}</ref> leta 2018 pozval k čiščenju Nemčije od "kulturno tujih" ljudi. Za to je potreben obsežen projekt ponovne migracije. To bi verjetno lahko dosegli le s silo. Verjetno se ne bi mogli izogniti politiki "dobro umerjene krutosti". <ref>{{Internetquelle|autor=Hajo Funke|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-10/rechtsextremismus-bjoern-hoecke-afd-fluegel-rechte-gewalt-faschismus|titel=Höcke will den Bürgerkrieg|werk=Zeit Online|datum=2019-10-24|zugriff=2024-01-28}}</ref> Leta 2024 je poslanec Bundestaga René Springer po srečanju desničarskih skrajnežev na Platformi X komentiral vprašanje ponovne migracije: "Tujce bomo repatriirali v domovino. Milijone. To ni kak tajni načrt. To je obljuba." Ta načrt so potrdili tudi Stephan Protschka (poslanec), Gerrit Huy (poslanec), Roger Beckamp (poslanec), Matthias Helferich (poslanec) in Hans-Christoph Berndt (poslanec brandenburškega deželnega parlamenta, vodja poslanske skupine). <ref>{{Internetquelle|autor=Oliver Klein, Nils Metzger, Jan Henrich|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-programm-abschiebung-remigration-100.html|titel=AfD-Vertreter bekräftigen Ausweisungs-Pläne|werk=ZDF Heute|datum=2024-01-11|zugriff=2024-01-28}}</ref> <ref name=":14">{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-rechtsextreme-geheim-treffen-deutschland-100.html|titel=Geheimtreffen von AfD und Neonazis zu Abschiebungen|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-16}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Mathis Gann|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2024-01/geheimtreffen-potsdam-brandenburger-afd-fraktion|titel=Rechtes Geheimtreffen: Brandenburger AfD unterstützt Inhalte des rechtsextremen Treffens|werk=[[Die Zeit]]|datum=2024-01-17|zugriff=2024-01-17}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.rbb-online.de/kontraste/archiv/kontraste-vom-01-02-2024.html|titel=Wie gefährdet ist unsere Demokratie?|werk=Kontraste|hrsg=ARD|datum=2024-02-01|zugriff=2024-03-01}}</ref> Obseg projekta remigracije, o katerem se razpravlja, je med 16 in 25 milijoni prizadetih ljudi. Höcke je decembra 2023 za mizo rednih gostov izjavil: "Z 20, 30 odstotki manj ljudi v Nemčiji bomo lahko živeli brez težav." <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/gesellschaft/afd-remigration-100.html|titel=Millionen Deutsche haben Angst vor Abschiebungen|werk=tagesschau.de|datum=2024-02-08|zugriff=2024-02-17}}</ref> Maksimilijan Krah pojasnjuje:<blockquote> „To bo v Nemčiji več kot 25 milijonov ljudi, od tega precej več kot 15 milijonov nemških državljanov. […] Ponovna migracija tistih, ki se ne želijo in ne morejo vključiti, lahko v velikem številu uspe le, če bodo sodelovali. Da bi to dosegli, je treba uvesti prave spodbude.“[82]</blockquote> === Stališča glede islama === Politična platforma stranke AfaD, sprejeta leta 2016, pravi: " [[Islam]] ne spada v Nemčijo." Stranka se zavzema zlasti za prepoved [[Minaret|minaretov]], [[Adhan|poziva k molitvi]] in v celoti zakritih obrazov. V nasprotju s francoskim zakonom iz leta 2010, ki se nanaša na vidne znake vseh religij, si AfD želi, da v javni službi ne bi bilo dovoljeno imeti pokrito glavo, prav tako pa tudi, da v javnosti se ne bi smelo nositi [[Burka|burke]] ali [[Nikab|nikabe]]. AfD je po lastni izjavi zavezana verski svobodi, vendar je treba to svobodo izvajati v skladu z zakonom in človekovimi pravicami. Muslimani, ki spoštujejo zakone in so integrirani, bi morali veljati za sprejete člane družbe. Protiustavnim združenjem bi bilo treba prepovedati gradnjo in rabo mošej, prav tako pa tudi financiranje s strani tujih islamskih držav ali zasebnih donatorjev. Imami v Nemčiji morajo imeti univerzitetno izobraževanje v nemščini. <ref name="'Der' Islam gehört nicht zu Deutschland: Süddeutsche Zeitung">{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2016-05/afd-parteitag-stuttgart-islam-parteiprogramm|titel=AfD-Parteitag: AfD spricht Islam Fähigkeit zur Aufklärung ab|werk=zeit.de|hrsg=[[Die Zeit]]|datum=2016-05-01|zugriff=2016-05-02}}</ref> Leta 2018 je poslanska skupina AfD v Bundestagu predlagala, da zvezna vlada sprejme "ustrezne ukrepe" proti domnevno nezakoniti vsebini v Koranu, ne da bi navedla, katera vsebina je bila mišljena ali kaj bi bilo treba storiti. O predlogu je bilo glasovano 11.&nbsp;Oktobra 2018 so vse ostale parlamentarne skupine predlog soglasno zavrnile. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestags-debatte-im-ticker-protokoll-streit-programmiert-jetzt-debattiert-der-bundestag-ueber-anti-islam-antrag-der-afd_id_9740525.html|titel=SPD-Abgeordneter zerreißt Anti-Islam-Antrag der AfD|werk=[[Focus Online]]|datum=2018-10-11|zugriff=2019-05-02}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230404101113/https://www.focus.de/politik/deutschland/bundestags-debatte-im-ticker-protokoll-streit-programmiert-jetzt-debattiert-der-bundestag-ueber-anti-islam-antrag-der-afd_id_9740525.html |date=2023-04-04 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bundestag.de/dokumente/textarchiv/2018/kw41-de-scharia-570752|titel=AfD-Antrag über Islam und Scharia erntet Widerpruch übriger Fraktionen|hrsg=Deutscher Bundestag|zugriff=2019-05-02}}</ref> === Neposredna demokracija === [[Slika:Volksabstimmung_über_die_Eurorettung.JPG|sličica| Volilni plakat AfD, zvezne volitve 2013: "referendum, da rešimo evro!"]] Po mnenju Alexandra Häuslerja in Rainerja Roeserja (2016) je zahteva po "[[Neposredna demokracija|neposredni demokraciji]] " osrednjega pomena za volilni program AfD. AfD se sklicuje na ljudski pobudi desničarske populistične stranke SVP " Proti gradnji minaretov " in " Proti množičnemu priseljevanju ". Tako se "očitno približuje desničarskim populističnim zahtevam". Strankarski program delegitimizira izvoljeno elito Zvezne republike s trditvijo, da suveren v Nemčiji ni [[Narod|ljudstvo]], temveč "na skrivaj […] majhna, močna politična vodstvena skupina znotraj strank", " kartel ", ki je odgovoren za negativne dogodke zadnjih let in ima daljnosežen monopol nad informacijami. To nezakonito stanje je treba končati. Amerikanist Michael Butter meni, da je ta izjava blizu [[Teorija zarote|teoriji zarote]], saj naj bi vse stranke na skrivaj sodelovale, medtem ko le AfD zastopa "prave interese ljudstva". === Avtoritarni družbeni model === Po mnenju sociologa Wilhelma Heitmeyerja je AfD "proti odprti družbi in liberalni demokraciji". Na podlagi mizantropije, povezane s skupino, sta na primer diskriminacija in nasilje nad priseljenci predstavljena kot samoobramba. Tog nadzor se išče kot odgovor na osebno ali ekonomsko izgubo nadzora, kot je na primer "besni [[Globalizacija|globalizirani]] finančni kapitalizem ". Ta "avtoritarni nacionalni radikalizem" cilja na družbene in politične institucije, kot so parlamenti, sodišča, policija, šole, klubi ali gledališča. "Želi destabilizirati, ustvariti pritisk strahu in sprožiti sistemske spremembe ." <ref>{{Internetquelle|autor=Wilhelm Heitmeyer|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/afd-populismus-extremismus-1.4407594|titel=Autoritär, national, radikal|werk=Süddeutsche Zeitung|datum=2019-04-19|zugriff=2019-09-22}}</ref> Izjave v knjigi [[Björn Höcke|Björna Höckeja]] "''Nikoli dvakrat v isto reko"<ref name=":3" />'' je časopis [https://www.sz.de SZ] navedel kot primere za "prezir do demokracije". V njej avtor, skupaj s so-avtorjem razvija idejo, da je nemška demokracija v svoji "zadnji fazi degeneracije ", v [[Ohlokracija|ohlokraciji]], ki jo lahko v smislu modela faz [[Niccolò Machiavelli|Niccolòja Machiavellija]] premaga le [[Avtokracija|avtokrat]]. Ta posrednik naroda se mora znebiti svoje "zakrnele moške samozavesti" in se naučiti gojiti vrline obrambnosti, modrosti, neizprosnosti in ostrosti do sebe in še posebej do drugih. <ref name="Volksempfänger">{{Internetquelle|autor=Raoul Löbbert|url=https://www.zeit.de/2019/04/bjoern-hoecke-nie-zweimal-in-denselben-fluss-rechtspopulismus|titel=Björn Höcke: Der Volksempfänger|werk=Zeit|datum=2019-01-21|zugriff=2019-10-24}}</ref> V procesu "krvoprelitja" naj bi se politični nasprotniki izgnali iz Nemčije. <ref name="HöckeBürgerkrieg">{{Internetquelle|autor=Hajo Funke|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-10/rechtsextremismus-bjoern-hoecke-afd-fluegel-rechte-gewalt-faschismus|titel=Höcke will den Bürgerkrieg|werk=Zeit|datum=2019-10-24|zugriff=2019-10-25}}</ref> Höcke oriše strategijo za "ponovno osvojitev" Nemčije iz rok "tujih ljudstev", pri čemer citira [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegla]] z izjavo "Gangrenoznih udov ni mogoče pozdraviti z žegnano vodo. Življenje, ki je na robu propada, je mogoče preurediti edinole z najbolj nasilnimi sredstvi". Pri tem se Höcke sklicuje na "politiko 'dobrovoljne krutosti' [[Peter Sloterdijk|Petra Sloterdijka]] ter poziva k "obsežnemu projektu remigracije". <ref>{{Internetquelle|autor=Henry Bernhard|url=https://www.deutschlandfunk.de/afd-und-der-verfassungsschutz-unter-beobachtung.724.de.html?dram:article_id=439041|titel=AfD und der Verfassungsschutz. Unter Beobachtung|werk=Deutschlandfunk|datum=2019-01-22|zugriff=2019-10-24}}</ref> Hajo Funke je na podlagi analize teh izjav zaključil: "če Höckeja sodimo po njegovem jeziku, se ne ukvarja le z etničnim, temveč tudi s [[Čistka|političnim 'čiščenjem']] in uporabo državnega nasilja proti poljubno opredeljenim sovražnikom." <ref name="HöckeBürgerkrieg" /> === Sklicevanje na mirno revolucijo v NDR === Na deželnih volitvah v Saški, Brandenburgu in Turingiji leta 2019 se je AfD večkrat sklicevala na mirno revolucijo v NDR leta 1989. Höcke je na primer na sestanku ''krila'' trdil, da se spet počuti "tako kot takrat v [[Nemška demokratična republika|NDR]] ". S temi izjavami in s slogani, kot sta "Dokončajte spremembe" ali "NDR 2.0", je AfD enačila [[Politika in uprava Nemčije|politični sistem Zvezne republike]] z državo SED in pozivala k odporu proti političnim predstavnikom, ki naj ne bi uresničevali volje ljudstva, domnevno zastopanega na ulicah. To so v odprtem pismu ostro kritizirali nekdanji aktivisti za državljanske pravice NDR, ki so izjave označili za "zgodovinsko laž". Leta 2019 je zgodovinar Ilko-Sascha Kowalczuk obtožil AfD, da s takimi slogani ne le trivializira [[Diktatura|diktaturo]] NDR, temveč da si prizadeva tudi za "uničenje [...] tistega, za kar sta se zavzemala revolucija leta 1989 in aktivisti za državljanske pravice iz leta 1989 : vzpostavitev odprte družbe." Po podatkih [[Correctiv|Correctiva]] trenutno v strankarskih vrstah ali med kandidati za funkcijo vsaj 34 nekdanjih [[Stasi|redno zaposlenih]] na [[Stasi|Ministrstvu za državno varnost]] (MfS, neformalno znano kot "Stasi") (stanje avgusta 2024). <ref>{{Internetquelle|autor=Shammi Haque|url=https://correctiv.org/aktuelles/neue-rechte/2024/08/29/die-stasi-riege-in-der-afd/|titel=Die Stasi-Riege in der AfD|werk=correctiv.org|datum=2024-08-29|zugriff=2024-08-30}}</ref> == Stiki s skrajno desnico == Politična ponudba AfD z njenimi "restriktivnimi stališči glede imigracijske politike, konzervativno socialno politiko" in stališčem proti političnemu establišmentu ustreza kot "radikalni nadomestek za dezorientirano politično središče" in med drugim daje podporo "zameri, sovraštvu do elite in odtujenosti od sistema" . Zaradi tega so nekatere manjše desničarske stranke utrpele znatne izgube članstva v korist AfD. V odgovor na ta razvoj dogodkov je takratni zvezni tiskovni predstavnik Bernd Lucke jeseni 2013 v pismu deželnim združenjem priporočil, da se po vsej državi prepove vstop nekdanjim članom desničarskih odcepljenih strank. Članstvo v stranki AfD je nezdružljivo s [[Ksenofobija|ksenofobnimi]], [[Rasizem|rasističnimi]], [[Antisemitizem|antisemitskimi]], islamofobnimi, [[Skrajna desnica|desničarskimi]] in [[Skrajna levica|levičarskimi]] ekstremističnimi stališči. <ref name="auto1">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/alternative-fuer-deutschland-afd-stoppt-aufnahme-frueherer-mitglieder-von-die-freiheit-1.1785262|titel=AfD stoppt Aufnahme früherer Mitglieder von „Die Freiheit“|werk=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2013-10-01|zugriff=2013-10-01}}</ref> Frauke Petry, takratna predsednica saškega regionalnega združenja in članica zveznega izvršnega odbora, pa tudi druga vzhodnonemška regionalna združenja so Luckejevi iniciativi nasprotovala in napovedala, da bodo še naprej preverjala prošnje za članstvo prebežnikov iz Svobodnjaške stranke. <ref name="FAZ aufnahmestopp">{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/inland/aufnahmestopp-afd-streitet-ueber-rechtspopulisten-12606356.html|titel=Aufnahmestopp: AfD streitet über Rechtspopulisten|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2013-10-07|zugriff=2013-10-20}}</ref> '''Seznam nezdružljivosti'''{{Sidro|Unvereinbarkeitsliste für AfD-Mitgliedschaft}} Obstaja ''seznam nezdružljivosti'', ki med drugim navaja različne desničarske skrajne skupine, katerih članov ne bi smeli sprejeti v stranko. Vendar se seznam ne upošteva dosledno,<ref name=":4">{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/bayern/landtag-npd-nahe-mitarbeiter-bei-der-afd,RMflk58|titel=Landtag: NPD-nahe Mitarbeiter bei der AfD|werk=BR24|datum=2019-04-04|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190404142513/https://www.br.de/nachrichten/bayern/landtag-npd-nahe-mitarbeiter-bei-der-afd,RMflk58|zugriff=2021-09-08}}</ref> tako ni obvezen kot pogoj pri zaposlovanju parlamentarnega osebja. Od 91 poslancev AfD v v 19. Bundestagu <ref>{{Webarchive|url=https://www.bundestag.de/parlament/fraktionen#url=L3BhcmxhbWVudC9mcmFrdGlvbmVuL2ZyYWt0aW9uZW4tMTk2Mzky&mod=mod485836}}</ref> je 13 vzdrževalo stike z desničarskimi skrajnimi strankami ali združenji, kot je Identitaristično gibanje. Glede na raziskavo Die Zeita ima vsaj 27 članov poslanskih skupin in parlamentarnih uslužbencev "jasno desničarsko radikalno do [[Skrajna desnica|desničarsko ekstremistično]] ozadje". Časopis govori o "nacistični mreži v nemškem Bundestagu". Poslanec AfD v Bundestagu Jan Nolte v svoji pisarni zaposluje častnika Bundeswehra, ki je bil osumljen načrtovati desničarski teroristični napad skupaj z nekdanjim nadporočnikom Francom A. Čeprav sta ga vojaška protiobveščevalna služba in zvezni urad za zaščito ustave uvrstila med [[Skrajna desnica|desničarske skrajneže]], je dobil dovolilnico za Bundestag in s tem dostop do informacij in spisov v zvezi z njegovim primerom. V deželnem združenju AfD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem je bil Haik Jaeger, član desničarske ekstremistične prepperske skupine ''Nordkreuz'', izvoljen za namestnika predsednika deželnega odbora za notranjo varnost, pravosodje in varstvo podatkov. Suspendirani policist je pod preiskavo zaradi suma "priprave hudega nasilnega dejanja, ki ogroža državo". <ref>{{Webarchive|url=https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/terrorverdaechtiger-afd-mann-fuer-innere-sicherheit-zustaendig-3131119001}}</ref> Pravijo, da je za ''Nordkreuz'' uporabil svoj službeni računalnik, da pride do podatkov o ljudeh, ki so na smrtnem seznamu desničarske ekstremistične mreže. Mnogi poslanci in uslužbenci stranke AfD pripadajo desničarskim bratovščinam, tako Burschenschaft (DB), krovni organizaciji avstrijskih in nemških študentskih združenj, ki združuje narodnonacionalistične skupine. Na zvezni strankarski konferenci v Riesi junija 2022 je približno 60 odstotkov delegatov glasovalo za to, da se združenje Zentrum, ki se opisuje kot sindikat, črta s seznama nezdružljivih. Za to se je med drugimi kandidati zavzemal tudi Björn Höcke . <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-parteitag-285.html|titel=AfD bricht Parteitag nach Streit ab|werk=tagesschau.de|datum=2022-06-19|zugriff=2022-06-20}}</ref> Po mnenju politologa Steffena Kailitza pa ta seznam nezdružljivosti ne predstavlja kazalnika kakovosti, saj so takšni seznami "smiselni le, če že živite v sivem območju". Takšne meje bi bile seveda "popolnoma nesmiselne" za jasno demokratične stranke, kot sta SPD ali Unija. === Die Freiheit === Po ocenah predsednika stranke ''Die Freiheit'', Renéja Stadtkewitza, se je do septembra 2013 AfD pridružilo približno 500 članov njegove stranke. Nekateri od teh članov so prevzeli vodstvene položaje v stranki AfD. <ref name="hb8419392">{{Internetquelle|autor=Dietmar Neuerer|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/bundestagswahl-2013/alternative-fuer-deutschland-konservativ-liberal-rechts-wohin-steuert-die-afd/8419392.html|titel=Konservativ, liberal, rechts – wohin steuert die AfD?|werk=[[Handelsblatt]]|datum=2013-06-28|zugriff=2013-06-28}}</ref> Po zveznih volitvah leta 2013 se je mala stranka odločila, da ne bo sodelovala na nadaljnjih volitvah v korist AfD. <ref name="auto1"/> Stadtkewitz in Matthias Wohlfarth, tiskovni predstavnik turingške stranke AfD, sta oba izjavila, da se programa obeh strank v mnogih točkah ujemata. <ref name="FAZ aufnahmestopp"/> Nekdanji bavarski deželni predsednik stranke ''Die Freiheit'', Christian Jung, je za poslansko skupino AfD v Bundestagu odgovoren za medijski portal Metropolico / JouWatch, povezan z AfD, in raziskuje "sinergijske učinke in možnosti sodelovanja" z izbranimi medijskimi hišami. === Identitarno gibanje === Čeprav je AfD leta 2016 sprejela resolucijo o nezdružljivosti z [[Rasizem|rasističnim]] identitarnim gibanjem, po raziskavi Die Zeita poslanci Bundestaga iz stranke AfD v svojih parlamentarnih pisarnah zaposlujejo njegove podpornike, na primer nekdanjega deželnega predsednika Mlade alternative v Brandenburgu Jean-Pascala Hohma in zveznega predsednika identitetarcev Daniela Fißa. Zvezni tiskovni predstavnik AfD, Gauland, je tudi večkrat zaposloval podpornike neonacističnih skupin. Takratni državni tiskovni predstavnik stranke AfD v Mecklenburgu-Predpomorjanskem, Holger Arppe, se je zavzemal za sodelovanje z identitetarci. Petr Bystron, vodja bavarske stranke AfD do leta 2017, je identitetarce označil za "krilno organizacijo AfD" in želel AfD videti kot "zaščitni ščit" za identitetarce in Pegido, tako da ga je bavarski urad za varstvo ustave opazoval, Spremljanje so končali, ko je Bystronova izvolitev v nemški Bundestag povzročila večje pravne ovire. Na zvezni ravni stranke AfD desničarska nacionalistična ''Domoljubna platforma'' poziva k "tesnejšemu sodelovanju med Identitaristično gibanjem in stranko AfD, ker je tudi AfD identitetaristično gibanje in je tudi alternativa za Nemčijo". Tudi mladinska organizacija stranke AfD, Junge Alternative, ima številne povezave z identitetarji. Vodja JA Markus Frohnmaier je na primer odkrito izrazil podporo tiskovnemu predstavniku identitetarcev in vodji avstrijskih identitetarcev [[Martin Sellner|Martinu Sellnerju]] . === NPD/Domovina === Poslanci stranke AfD v bavarskem deželnem parlamentu so zaposlovali osebje, povezano z desničarsko skrajno in delno neonacistično majhno stranko Die Heimat, takrat znano kot NPD. <ref name=":4"/> V času pred deželnimi volitvami leta 2016 v Mecklenburgu-Predpomorjanski vodilni kandidat AfD Leif-Erik Holm ni izključil glasovanja za predloge, ki jih je v deželnem parlamentu predstavila takratna poslanska skupina NPD. V intervjuju za ''časopis Mannheimer Morgen'' je nekdanji vodja stranke Jörg Meuthen nasprotoval tudi tako imenovani Schwerinski poti, ki predlaga zavrnitev vseh vlog desničarskih skrajnežev. S tem je "odpravil prejšnjo uradno linijo zvezne stranke v obliki stroge razmejitve od NPD". Po podatkih takratnega zveznega izvršnega odbora stranke AfD je bilo dokazano, da je Björn Höcke, vodilna osebnost narodnonacionalističnega ''krila'' in predsednik parlamentarne skupine AfD v turingijskem deželnem parlamentu, "pisal članke pod imenom ' Landolf Ladig ' v takratnih publikacijah NPD ''Volk in Bewegung'' in ''Eichsfeld-Stimme'' "<ref>{{Internetquelle|autor=Andreas Kemper|url=https://andreaskemper.org/2021/08/18/hoecke-bleibt-ladig/|titel=Höcke bleibt Ladig|datum=2021-08-18|zugriff=2023-11-20}}</ref>, v katerih ni le hvalil desničarskih skrajnih idej NPD, temveč je tudi poveličeval [[Tretji rajh|nacistični režim]]. <ref name="ts landolf ladig">{{Internetquelle|autor=Maria Fiedler|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/vorwuerfe-gegen-thueringer-afd-chef-petry-hoecke-hat-unter-pseudonym-die-npd-gelobt/19662990.html|titel=Vorwürfe gegen Thüringer AfD-Chef: Petry: Höcke hat unter Pseudonym die NPD gelobt|werk=[[Der Tagesspiegel|tagesspiegel.de]]|datum=2017-04-12|zugriff=2017-06-12}}</ref> Kaže "pretirano bližino nacionalsocializmu". <ref name="tagesspiegel-19633818">{{Internetquelle|autor=Kai Portmann|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/parteiausschlussverfahren-afd-spitze-vergleicht-hoecke-mit-hitler/19633818.html|titel=Parteiausschlussverfahren: AfD-Spitze vergleicht Höcke mit Hitler|werk=tagesspiegel.de|datum=2017-04-09|zugriff=2017-06-12}}</ref> Februarja 2017 je zvezni izvršni odbor vložil predlog za izključitev Höckeja iz stranke. Deželno arbitražno sodišče stranke AfD v Turingiji je to zahtevo maja 2018 zavrnilo, saj Höcke ni kršil statuta ali načel stranke. Junija 2018 se je novoimenovani Zvezni izvršni odbor soglasno odpovedal pravici do pritožbe. V svoji retoriki in strategiji AfD vse bolj kaže vzporednice z NPD/Die Heimat. Izraze in teme NPD je mogoče najti tudi v govorih politikov AfD, vendar z bolj subtilnimi [[Antisemitizem|antisemitskimi]] aluzijami. Medtem ko se je NPD v preteklosti strateško bolj zanašala na provokacije, se AfD zdaj vse bolj ekstremno pojavlja tudi v [[Parlament|parlamentih]] in na ulicah. Vzporednice med strankama so vidne tudi v njuni samopodobi kot "skrbne stranke" z otroškimi festivali in podporo lokalnim pobudam. <ref>{{Navedi knjigo|title=(S+) AfD und NPD: So ähnlich sind sich die Parteien in Sprache, Ideologie und Strategie|date=2023-11-11|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-und-npd-so-aehnlich-sind-sich-die-parteien-in-sprache-ideologie-und-strategie-a-213568aa-a310-4782-946d-b9190f596f29}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=SWR2|url=https://www.swr.de/swr2/leben-und-gesellschaft/extremismusexperte-npd-und-afd-haben-eine-grosse-inhaltliche-ueberschneidung-100.html|titel=Extremismusexperte: „NPD und AfD haben eine große, inhaltliche Überschneidung“|datum=2023-07-04|zugriff=2023-11-20}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240109031024/https://www.swr.de/swr2/leben-und-gesellschaft/extremismusexperte-npd-und-afd-haben-eine-grosse-inhaltliche-ueberschneidung-100.html |date=2024-01-09 }}</ref> Po lokalnih volitvah v Brandenburgu so predstavniki stranke AfD v Lauchhammerju sredi leta 2024 ustanovili skupne parlamentarne skupine z Die Heimat v okrožnem svetu Oberspreewald-Lausitz in mestnem svetu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/regional/brandenburg/afd-die-heimat-fraktion-brandenburg-100.html|titel=Brandenburg: AfD und „Die Heimat“ wollen in Fraktion zusammenarbeiten|werk=Tagesschau|datum=2024-06-25|zugriff=2024-06-26}}</ref> Posledično so bili trije vpleteni člani AfD izključeni iz stranke. <ref>{{Navedi knjigo|title=Brandenburger AfD beschließt Parteiausschluss von abtrünnigen Mitgliedern|date=2024-06-25|url=https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2024/06/brandenburg-afd-die-heimat-gemeinsame-fraktionen.html|archive-date=2025-04-23|access-date=2025-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20250423171818/https://www.rbb24.de/politik/beitrag/2024/06/brandenburg-afd-die-heimat-gemeinsame-fraktionen.html|url-status=dead}}</ref> === Pegida === Odločitev Zveznega izvršnega odbora iz maja 2016, s katero je bilo zavrnjeno sodelovanje s Pegido, <ref>{{Internetquelle|url=https://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html|titel=Schulterschluss mit Pegida: Patriotischer AfD-Flügel fordert Parteispitze heraus|werk=Handelsblatt|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160612215736/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html|archiv-datum=2016-06-12|zugriff=2016-06-13}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160612215736/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/schulterschluss-mit-pegida-patriotischer-afd-fluegel-fordert-parteispitze-heraus/13710856.html |date=2016-06-12 }}</ref> je Zvezno arbitražno sodišče v začetku avgusta 2016 na zahtevo ''Domoljubne platforme'' delno razveljavilo. Splošna prepoved nastopov v Pegidi bi pomenila nedopustno kršitev pravic članov. Zvezni urad za varstvo ustave še ni spremljal Pegide – kar pa ne drži, vsaj na Bavarskem in v Turingiji. Tudi stališče, ki ga je Pegida sprejela decembra 2014, kaže precejšnjo stopnjo strinjanja z osnovnim programom AfD. Vendar pa je prepoved nastopov predstavnikov Pegide na dogodkih AfD dovoljena. <ref>{{Internetquelle|autor=Matthias Meisner|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/schlappe-fuer-frauke-petry-afd-schiedsgericht-erlaubt-auftritte-bei-pegida/13983452.html|titel=AfD-Schiedsgericht erlaubt Auftritte bei Pegida|werk=[[Der Tagesspiegel]]|datum=2016-08-08|zugriff=2017-04-01}}</ref> Po Felixu Korschu (2016) se je odnos s Pegido razvijal v štirih fazah "privlačnosti in zavrnitve". Glede na anketo iz decembra 2014 so podporniki AfD razumeli demonstracije Pegide, vendar do takrat ni bilo "dejanskega sodelovanja". Dresdenska stranka AfD podpira shode Pegide od novembra 2014, etnično-nacionalistična " Domoljubna platforma " pod vodstvom takratnega saškega člana upravnega odbora AfD Hansa-Thomasa Tillschneiderja pa prav tako podpira Pegido od samega začetka. Medtem ko sta Lucke in Henkel v zveznem izvršnem odboru zavzela distancirano stališče, so se Gauland in več njegovih parlamentarnih kolegov decembra 2014 udeležili shoda Pegide in njene podpornike opisali kot "naravne zaveznike" AfD. Frauke Petry se je v deželnem parlamentu Saške sestala z vodstvom Pegide in našla skupni jezik. V drugih regionalnih združenjih je odnos ostal ambivalenten: Hessijska AfD je kritizirala sodelovanje na "Fragidi", ker je to frankfurtsko vejo Pegide soorganizirala NPD, ne pa tudi sodelovanja na "Kagidi"v Kasselu, ki jo je vodil član AfD. Navsezadnje je bilo zabeleženih več "zadržanih pritrdilnih izjav". Julija 2015 je takratni predsednik dežele Severni Rajh-Vestfalija Marcus Pretzell v svojem pozdravnem govoru na strankarski konferenci v Essnu stranko AfD označil za "stranko Pegida". Leta 2016 je Häusler AfD videl kot "strankarsko-politično sidro"za "pobude, usmerjene proti priseljencem in beguncem", kot je Pegida; zahteve, izražene na demonstracijah v Dresdnu, "so bile v mnogih pogledih skladne s stališči AfD". Od vseh strank je AfD najbližje Pegidi. === Pro Nemčija === 11.&nbsp;Novembra 2017 se je desničarsko skrajno državljansko gibanje pro Deutschland odločilo za samorazpustitev in pozvalo člane in njihove lokalne izvoljene predstavnike, naj se pridružijo AfD. Želijo okrepiti stranko AfD in v prihodnje še naprej zasledovati lastne cilje znotraj stranke. Tiskovni predstavnik poslanske skupine AfD Christian Lüth je izjavil, da je stranka Pro Deutschland na seznamu nezdružljivih članov njegove stranke in da njenih članov ni mogoče vključiti. === Srečanje s predstavniki desničarskih ekstremističnih in identitetnih gibanj === {{Glavni|Srečanje desnih ekstremistov v Potsdamu 2023}} Politiki stranke AfD – vključno z Rolandom Hartwigom, osebnim svetovalcem Alice Weidel, Gerritom Huyem, poslancem Bundestaga, Ulrichom Siegmundom, vodjo poslanske skupine AfD v zvezni deželi Saška-Anhalt, in Timom Krausejem, tiskovnim predstavnikom poslanske skupine AfD v deželnem parlamentu Brandenburga – so se skupaj z Ulrichom Vosgeraujem, člani združenja Werteunion <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/afd-politiker-diskutierten-mit-rechtsextremen-masterplan-zur-vertreibung-von-millionen-menschen-a-afc299c2-1176-4237-aba4-0f9b28851013|titel=AfD-Politiker diskutierten "Masterplan" zur Vertreibung von Millionen Menschen|werk=Der Spiegel|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-11}}</ref> in predstavniki drugih [[Skrajna desnica|desničarskih skrajnežev]] in identitetnih skupin udeležili zarotniškega sestanka v bližini [[Potsdam|Potsdama]] . Po podatkih Mitteldeutscher Rundfunk je bil prisoten tudi Mario Müller, obsojeni neonacist in uslužbenec poslanca Bundestaga Jana Wenzla Schmidta iz stranke AfD. Sestanek, ki je potekal 25. novembra 2023, se je osredotočil na "glavni načrt" za izgon milijonov ljudi z migrantskim ozadjem, ki ga je predstavil znani avstrijski desničarski skrajnež [[Martin Sellner]] . Čeprav se AfD uradno distancira od Sellnerja in njegove identitetne skupine, člani AfD že dolgo ohranjajo stike s to sceno, ki jo [[Zvezni urad za zaščito ustave|Zvezni urad za varstvo ustave]] uvršča med desničarsko ekstremistično. Po poročanju raziskovalne mreže [[Correctiv]] je Sellner prisotnim predstavil svoj osrednji načrt "Remigracija ". V skladu s tem bi morali Nemčijo zapustiti "prosilci za azil, tujci s pravico do bivanja in [[Asimilacija (sociologija)|neasimilirani]] državljani". Poleg tega naj bi Sellner želel uvesti "zakone po meri", ki bi na te ljudi izvajal "močan [[Asimilacija (sociologija)|pritisk]] k prilagajanju" <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zdf.de/nachrichten/politik/deutschland/afd-rechtsextreme-geheim-treffen-deutschland-100.html|titel=Geheimtreffen von AfD und Neonazis zu Abschiebungen|datum=2024-01-10|zugriff=2024-01-16}}</ref>, in v tem kontekstu predlagati svoje načrte za preselitev v [[Severna Afrika|Severno Afriko]], na območje za do dva milijona ljudi, kjer bi lahko deportirani nato živeli. <ref name=":14"/> Po poročanju organizacije [[Correctiv]] se je Ulrich Siegmund zavzemal za "nenehen pritisk" na posameznike ali podjetja, ki so bila dojeta kot tuja. [[Marine Le Pen]], vodja stranke Rassemblement National, je dejala, da se ne strinja s predlogi, o katerih so razpravljali na srečanju. Glede skupne parlamentarne skupine z AfD v Evropskem parlamentu je treba preučiti, "ali bo to imelo posledice". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/ausland/europa/le-pen-drohung-afd-eu-fraktion-100.html|titel=Le Pen droht AfD mit Ende der EU-Fraktion|werk=tagesschau.de|datum=2024-01-25|zugriff=2024-01-26}}</ref> Maja 2024 je končno prišlo do dokončnega preloma s francoskim Narodnim združevanjem (Rassemblement National). Posledično so bili člani AfD (proti glasovom avstrijske [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] in estonske EKRE) izključeni iz [[Identiteta in demokracija|skupine ID]] v Evropskem parlamentu. Na svoji zvezni strankarski konferenci konec junija 2024 je AfD napovedala takojšen umik iz evropske [[Patriots.eu|IDP]] . == Klasifikacija Zveznega urada za varstvo ustave == === Zvezna stranka === '''Zvezna raven''' V začetku leta 2019 je BfV od svojih zaposlenih zahteval, da razkrijejo interne stike z AfD, <ref name="Dillmann">{{Internetquelle|autor=Hans-Ulrich Dillmann|url=https://www.juedische-allgemeine.de/politik/alternativlose-beobachtung/|titel=Alternativlose Beobachtung|werk=juedische-allgemeine.de|hrsg=[[Jüdische Allgemeine]]|datum=2019-06-20|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article194970105/AfD-klagt-offenbar-per-Eilverfahren-gegen-Verfassungsschutz.html|titel=AfD klagt offenbar per Eilverfahren gegen Verfassungsschutz|werk=welt.de|hrsg=[[Die Welt]]|datum=2019-06-08|zugriff=2024-10-16|sprache=de}}</ref> in stranko na kratko <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-02/prueffall-afd-verfassungsschutz-klage-berichterstattung-diskreditierung|titel=AfD verklagt den Verfassungsschutz|werk=zeit.de|datum=2019-02-06|zugriff=2019-03-08|sprache=de}}</ref> javno označil za "testni primer ". <ref name="Prüffall">{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/verfassungsschutz-erklaert-afd-bundesweit-zum-prueffall-a-1248124.html|titel=Verfassungsschutz erklärt AfD bundesweit zum Prüffall|werk=Spiegel Online|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-15}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2019-01/verfassungsschutz-erklaert-afd-bundesweit-zum-prueffall|titel=Alternative für Deutschland: Verfassungsschutz erklärt AfD bundesweit zum Prüffall|werk=zeit.de|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-15}}</ref> Zaradi pomanjkanja pravne podlage je upravno sodišče v Kölnu to izjavo prepovedalo. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/vg-koeln-13l202-19-aeusserungen-verfassungsschutz-afd-prueffall-unzulaessig-ermaechtigung-gesetz/|titel=Bezeichnung der AfD als „Prüffall“ unzulässig|werk=Legal Tribune Online|datum=2019-02-26|zugriff=2019-03-08}}</ref> Oznaka je imela "negativen vpliv" na javnost, kar pomeni, da je BfV nezakonito in nesorazmerno posegel v temeljne strankarske in [[osebne pravice]] AfD. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php|titel=Bezeichnung der AfD als „Prüffall“ durch das Bundesamt für Verfassungsschutz unzulässig.|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2019-02-26|archiv-url=https://web.archive.org/20190303043620/http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190303043620/http://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/03_190226/index.php |date=2019-03-03 }}</ref> Organ se je odpovedal pravici do izpodbijanja odločitve. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.welt.de/politik/deutschland/article189970459/Koelner-Verwaltungsgericht-Verfassungsschutz-akzeptiert-Urteil-zum-Prueffall-AfD.html|titel=Verfassungsschutz akzeptiert Urteil zum „Prüffall AfD“|werk=Die Welt|datum=2019-03-08|zugriff=2019-03-08}}</ref> Upravno sodišče v Kölnu je 27. januarja 2021 zavrnilo predlog stranke AfD za začasno rešitev (tako imenovani sklep o začasni ustavitvi) v sporu glede uvrstitve primera med sumljive primere. To odločitev je 18. februarja 2021 potrdilo višje upravno sodišče Severnega Porenja-Vestfalije. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ovg.nrw.de/behoerde/presse/pressemitteilungen/01_archiv/2021/13_210218/index.php|titel=Keine Zwischenregelungen in den Eilverfahren der AfD gegen das Bundesamt für Verfassungsschutz|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Oberverwaltungsgericht für das Land Nordrhein-Westfalen|datum=2021-02-18|zugriff=2023-12-15}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/ovg-nrw-5-b-163-21-5-b-175-21-afd-keine-zwischenregelung-einstufung-verdachtsfall-mitgliederzahl-fluegel-bfv-verfassungsschutz/|titel=AfD scheitert mit Beschwerde beim OVG NRW|hrsg=[[Legal Tribune Online]],|datum=2021-02-08|zugriff=2021-03-21}}</ref> AfD je napovedala, da bo vložila ustavno pritožbo. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesschau.de/inland/afd-bundesverfassungsgericht-103.html|titel=AfD zieht vor das Bundesverfassungsgericht.'|hrsg=[[Tagesschau (ARD)|Tagesschau]]|datum=2021-02-25|archiv-url=https://web.archive.org/web/20210303132135/https://www.tagesschau.de/inland/afd-bundesverfassungsgericht-103.html|archiv-datum=2021-03-03|zugriff=2021-02-26}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/news/2021-02/25/gerichtssprecher-afd-zieht-vors-bundesverfassungsgericht|titel=Gerichtssprecher: AfD zieht vors Bundesverfassungsgericht.|hrsg=[[Zeit online]]|datum=2021-02-25|zugriff=2021-02-26}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/politik/verfassungsschutz-afd-zieht-nach-karlsruhe-1.5217448|titel=AfD zieht nach Karlsruhe.|hrsg=[[Süddeutsche Zeitung]]|datum=2021-02-25|zugriff=2021-02-26}}</ref> Vendar pa je upravno sodišče v Kölnu 5. marca 2021 z začasno odredbo razsodilo, da Zvezni urad za varstvo ustave (BfV) do konca skrajšanega postopka ne sme AfD uvrstiti med sumljive primere ali ga kot takega javno označiti. AfD je nato razglasila, da je bila vloga za začasno odredbo pri Zveznem ustavnem sodišču rešena. Zvezno ustavno sodišče je 12. marca 2021 zavrnilo povračilo stroškov AfD. „Ni očitno, da bi bila vloga za začasno odredbo uspešna.“ '''Bavarska''' Glede na poročilo iz leta 2022 z dne 20. junija 2023 Zvezni urad za zaščito ustave približno 10.000 članov AfD uvršča med ekstremiste (oziroma 10.200, vključno s podorganizacijo "Mlada alternativa"), kar ustreza dobri tretjini oziroma 30 do 40 % članov. <ref>{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutzbericht 2022|date=2023-06-20|pages=51, 88–89|url=[https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/publikationen/DE/verfassungsschutzberichte/2023-06-20-verfassungsschutzbericht-2022.pdf?__blob=publicationFile&v=9 verfassungsschutz.de]}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.n-tv.de/politik/Verfassungsschutz-schaetzt-10-000-AfD-Mitglieder-als-extremistisch-ein-article24203480.html|titel=Verfassungsschutz schätzt 10.000 AfD-Mitglieder als extremistisch ein|werk=n-tv|datum=2023-06-20|zugriff=2023-06-20}}</ref> Predlog stranke AfD zoper ta odlomek je bil 2. februarja 2024 zavrnjen v hitrem postopku pred upravnim sodiščem v Berlinu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.berlin.de/gerichte/verwaltungsgericht/presse/pressemitteilungen/2024/pressemitteilung.1413472.php|titel=Verfassungsschutzschutzbericht des Bundes: Vorerst keine Änderungen von Passagen zur AfD (Nr. 6/2024)|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Berlin|zugriff=2024-02-07}}</ref> Višje upravno sodišče Berlin-Brandenburg je 26. februarja 2025 potrdilo odločitev o pritožbi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.berlin.de/gerichte/oberverwaltungsgericht/presse/pressemitteilungen/2025/pressemitteilung.1536078.php|titel=Vorerst keine Korrektur des Verfassungsschutzberichts 2022 zu Aussagen über die AfD - Nr. 4/25|TitelErg=Pressemitteilung zu OVG Berlin-Brandenburg, Beschluss vom 26. Februar 2025 – OVG 1 S 18/24 –|hrsg=Oberverwaltungsgericht Berlin-Brandenburg|datum=2025-02-27|zugriff=2025-02-28}}</ref> Zvezni urad za varstvo ustave je v svojem poročilu za leto 2023 z dne 18. junija 2024 navedel, da je desničarski ekstremistični potencial stranke AfD, vključno z JA, 11.300 ljudi. <ref>{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutzbericht 2023|date=2024-06-18|pages=78|url=[https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/publikationen/DE/verfassungsschutzberichte/2024-06-18-verfassungsschutzbericht-2023-startseitenmodul.pdf?__blob=publicationFile&v=4 verfassungsschutz.de]}}</ref> Zvezni urad za varstvo ustave je napovedal, da ocene o tem, ali bi lahko stranko AfD uvrstili med "zagotovo [[Skrajna desnica|desničarsko ekstremistično]] združenje" na nacionalni ravni, ne bo objavil vse do novih volitev v nemški Bundestag leta 2025. Do tega je prišlo 2. maja 2025, ko je zvezni urad stranko AfD kot celoto uvrstil med "potrjeno desničarsko ekstremistično prizadevanje". <ref>{{Internetquelle|autor=Michael Götschenberg, Holger Schmidt ARD-Sicherheitsexperten|url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/verfassungsschutz-afd-102.html|titel=AfD laut Verfassungsschutz "gesichert rechtsextremistisch"|zugriff=2025-05-02|sprache=de}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.de/SharedDocs/pressemitteilungen/DE/2025/pressemitteilung-2025-05-02.html|titel=Bundesamt für Verfassungsschutz stuft die „Alternative für Deutschland“ als gesichert rechtsextremistische Bestrebung ein|werk=verfassungsschutz.de|datum=2025-05-02|zugriff=2025-05-02}}</ref> BfV je kot utemeljitev navedel naslednje: "Prevladujoče [[Etnična skupina|etnično]] [[Narod|razumevanje ljudstva v]] stranki ni združljivo s temeljnim redom svobodne demokracije. Njegov cilj je izključiti določene skupine prebivalstva iz enakopravnega sodelovanja v družbi, jih podvreči protiustavni neenaki obravnavi in jim s tem dodeliti pravno razvrednoten status." AfD je proti temu vložila tožbo in ukrepala na upravnem sodišču v Kölnu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.lto.de/recht/nachrichten/n/klage-afd-vg-koeln-13k389525-13l110925-gegen-verfassungsschutz-einstufung-gesichert-rechtsextremistisch|titel=„Gesichert rechtsextremistische Bewegung“. AfD klagt gegen Verfassungsschutz-Einstufung|werk=lto.de|hrsg=Legal Tribune Online|datum=2025-05-05|zugriff=2025-05-09|kommentar=Zu den Aktenzeichen 13 K 3895/25 [Klage] und 13 L 1109/25 [Eilantrag]}}</ref> BfV je 8. maja 2025 v pospešenem postopku izdal tako imenovano zavezo o mirovanju : Dokler ne bo sprejeta odločitev o pospešeni vlogi, bo začasno prekinil uvrstitev med "potrjene desničarske ekstremistične podvige", do takrat AfD ne bo več javno označeval za "potrjene desničarske ekstremistične podvige"in bo s svojega spletnega mesta odstranil ustrezno sporočilo za javnost. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/05_08052025/index.php|titel=VG Köln: Bundesamt für Verfassungsschutz erklärt „Stillhaltezusage“ im AfD-Eilverfahren|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2025-05-08|zugriff=2025-05-14|kommentar=Pressemitteilung zum Aktenzeichen 13 L 1109/25}}</ref> Na ta način se je BfV proceduralno izognil odločitvi o začasni ustavitvi ; zaveza o mirovanju ne vsebuje nobene izjave o nadaljnjih možnostih za uspeh na sodišču. <ref>{{Internetquelle|autor=Kolja Schwartz|url=https://www.tagesschau.de/inland/innenpolitik/afd-klage-bedeutung-102.html|titel=Hochstufung der AfD. Was die „Stillhaltezusage“ bedeutet|werk=tagesschau.de|datum=2025-05-08|zugriff=2025-05-12}}</ref> Urad za varstvo ustave opredeljuje sumljive primere kot dejavnosti, "ki niso očitno ekstremistične, vendar obstajajo ' dejanski znaki ' za protiustavne aktivnosti." <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.bremen.de/detail.php?gsid=bremen77.c.2076.de&template=20_glossar_d&lang=de&begriff=V|titel=Glossar der Verfassungsschutzbehörden|hrsg=Landesamt für Verfassungsschutz Bremen|zugriff=2019-01-15}}</ref> Uporaba obveščevalnih virov je dovoljena. <ref name="verdachtsfall">{{Internetquelle|autor=Wolf Wiedmann-Schmidt|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/rechtsextremismus-verdachtsfall-verfassungsschutz-beobachtet-afd-nun-bundesweit-a-136d80ce-4549-4a23-8174-19ad70f20643|titel=Verfassungsschutz beobachtet AfD nun bundesweit.|werk=''Spiegel.de''|datum=2021-03-03|zugriff=2021-03-03}}</ref> Kategorija suma ne obstaja v vseh zveznih državah, na primer ne na Bavarskem, kjer se AfD obravnava kot na "predmet opazovanja". <ref name="verdachtsfall_bayern">{{Internetquelle|url=https://www.sueddeutsche.de/bayern/afd-bayern-verfassungsschutz-1.4300851|titel=Verfassungsschutz beobachtet Teile der AfD in Bayern|hrsg=Süddeutsche Zeitung|datum=2019-01-24|zugriff=2019-01-26}}</ref> Poleg BfV so organi za varstvo ustave Severnega Porenja-Vestfalije <ref>{{Internetquelle|url=https://www.aachener-nachrichten.de/nrw-region/nrw-verfassungsschutz-nimmt-afd-landesverband-ins-visier_aid-35674459|titel=NRW-Verfassungsschutz nimmt AfD-Landesverband ins Visier|hrsg=Aachener Nachrichten|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Baden-Württemberga <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/beobachtung-durch-verfassungsschutz-auch-bayern-und-baden-wuerttemberg-pruefen-afd/23897132.html|titel=Auch Bayern und Baden-Württemberg prüfen AfD|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2019-01-23|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Schleswig-Holsteina <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/Landes-Verfassungsschutz-nimmt-AfD-unter-die-Lupe,afd2160.html|titel=Landes-Verfassungsschutz nimmt AfD unter die Lupe|hrsg=Norddeutscher Rundfunk|datum=2019-01-15|zugriff=2019-01-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190618195821/https://www.ndr.de/nachrichten/schleswig-holstein/Landes-Verfassungsschutz-nimmt-AfD-unter-die-Lupe,afd2160.html |date=2019-06-18 }}</ref>, Mecklenburga-Predpomorjanskega <ref>{{Internetquelle|url=https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/afd-auch-in-mv-im-visier-des-verfassungsschutzes-2334358501.html|titel=AfD auch in MV im Visier des Verfassungsschutzes|hrsg=Nordkurier|datum=2019-01-23|zugriff=2019-01-26}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230130125519/https://www.nordkurier.de/mecklenburg-vorpommern/afd-auch-in-mv-im-visier-des-verfassungsschutzes-2334358501.html |date=2023-01-30 }}</ref>, Saške <ref>{{Internetquelle|url=https://www.mdr.de/nachrichten/politik/regional/verfassungsschutz-beobachtet-afd-sachsen-100.html|titel=Verfassungsschutz in Sachsen nimmt sich zur Prüfung der AfD ein Jahr Zeit|hrsg=Mitteldeutscher Rundfunk|datum=2019-01-26|zugriff=2019-01-26}}</ref>, Turingije [6 <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/deutschland/2018-09/thueringen-afd-landesverband-verfassungsschutz-pruefung|titel=Verfassungsschutz will AfD zum „Prüffall“ erklären|hrsg=Die Zeit|datum=2018-09-06|zugriff=2018-10-02}}</ref> <ref name="WK-2019-01-26">{{Navedi knjigo|title=Verfassungsschutz prüft Bremer AfD. Innensenator erteilt Zustimmung&nbsp;– Höcke-Flügel und Junge Alternative werden systematisch beobachtet|date=2019-01-26|pages=1 – ''Titelseite''|url=https://www.weser-kurier.de/bremen/bremen-stadt_artikel,-gesamte-bremer-afd-wird-zum-prueffall-_arid,1801504.html}}</ref> in Spodnje Saške <ref>{{Internetquelle|autor=Justus Bender, Reinhard Bingener|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/afd-in-niedersachsen-als-prueffall-eingestuft-16381547.html|titel=Verfassungsschutz: Niedersächsische AfD zum „Prüffall“ erklärt|werk=FAZ.net|datum=2019-09-12|zugriff=2024-10-16}}</ref> prav tako objavili uvrstitev regionalnih deželnih združenj AfD kot "predmet opazovanja". === Združenja, skupine in posamezniki === Januarja 2019 je Zvezni urad za varstvo ustave mladinsko organizacijo " Mlada alternativa za Nemčijo " in notranjestrankarsko gibanje ''"Der Flügel"'' okoli turingijskega deželnega predsednika Björna Höckeja razglasil za osumljena primera ekstremističnih dejavnosti, <ref name="Prüffall"/> pa tudi na Saškem in v Berlinu. <ref>{{Internetquelle|url=https://medienservice.sachsen.de/medien/news/222968?page=1|titel=Auch Sächsischer Verfassungsschutz bearbeitet AfD im Freistaat als Prüffall|hrsg=Sächsische Staatskanzlei|datum=2019-01-15|zugriff=2019-03-14}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/berlin/junge-alternative-und-der-fluegel-berliner-verfassungsschutz-nimmt-sich-die-afd-vor/24098864.html|titel=Berliner Verfassungsschutz nimmt sich die AfD vor|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2019-03-13|zugriff=2019-03-14}}</ref> Marca 2020 je BfV na tiskovni konferenci izjavil, da ''krilo'' obravnava kot "dokazano desničarsko ekstremistično prizadevanje". Ocenili so, da je skupina vključevala približno 7.000 ljudi. Predsednik BfV Thomas Haldenwang je obe vodilni osebnosti , Björna Höckeja in Andreasa Kalbitza, označil za desničarska skrajneža. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.tagesspiegel.de/politik/radikaler-fluegel-im-fokus-sachsen-und-brandenburg-pruefen-schaerfere-beobachtung-der-afd-landesverbaende/25634318.html|titel=Sachsen und Brandenburg prüfen schärfere Beobachtung der AfD-Landesverbände|hrsg=Der Tagesspiegel|datum=2020-03-12|zugriff=2020-03-12}}</ref> BfV proti njej in Hansu-Thomasu Tillschneiderju uporablja tudi obveščevalne vire. Vendar to velja le za zunajparlamentarne dejavnosti, saj so člani državnega parlamenta še posebej zaščiteni. <ref>{{Internetquelle|autor=Holger Stark|url=https://www.zeit.de/2020/08/afd-verfassungsschutz-radikal-ueberwachung-abgeordnete/komplettansicht|titel=AfD: Zu radikal.|werk=zeit.de|datum=2020-02-12|zugriff=2024-10-16}}</ref> Marca 2022 je upravno sodišče v Kölnu odločilo o klasifikaciji ''krila''. BfV lahko ''krilo'' razvrsti kot sumljiv primer. Vendar pa BfV po uradni razpustitvi ''krila'' 30. aprila 2020 ne dopušča več uvrstitve med "potrjena ekstremistična prizadevanja". <ref>{{Internetquelle|url=https://www.vg-koeln.nrw.de/behoerde/presse/Pressemitteilungen/Archiv/2022/06_08032022/index.php|titel=Verwaltungsgericht Köln: Verfassungsschutz darf AfD als Verdachtsfall einstufen|TitelErg=Pressemitteilung|hrsg=Verwaltungsgericht Köln|datum=2022-03-08|zugriff=2023-12-15}}</ref> Višje upravno sodišče Severnega Porenja-Vestfalije je pritožbo maja 2024 zavrnilo. Prav tako je upravno sodišče v Kölnu marca 2022 prepovedalo BfV javno objaviti, da je bilo „članstvo tako imenovanega 'krila' do tako imenovanega 'razpustitve' 30. aprila 2020 'približno 7000 članov' oziroma da je še naprej 'približno 7000 članov'.“ Na Bavarskem, kjer vmesna faza suma ne obstaja, Urad za varstvo ustave spremlja tako mladinsko organizacijo kot etnično-nacionalistično organizacijo ''Der Flügel''. <ref name="verdachtsfall_bayern"/> AfD je januarja 2020 vložila tožbo na upravnem sodišču v Kölnu. <ref>{{Internetquelle|autor=Sabine am Orde|url=https://taz.de/Radikale-Rechte-gegen-Verfassungsschutz/!5652401/|titel=AfD klagt gegen Beobachtung|hrsg=taz|datum=2020-01-13|zugriff=2020-01-13}}</ref> Ta tožba je bila zavržena marca 2022. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.verfassungsschutz.bayern.de/ueberuns/medien/pressemitteilungen/entscheid-des-vg-koln-zur-beobachtung-von-afd-flugel-und-ja/|titel=Entscheid des VG Köln zur Beobachtung von AfD, Flügel und JA|werk=Bayerisches Landesamt für Verfassungsschutz|zugriff=2024-07-01}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250225214259/https://www.verfassungsschutz.bayern.de/ueberuns/medien/pressemitteilungen/entscheid-des-vg-koln-zur-beobachtung-von-afd-flugel-und-ja/ |date=2025-02-25 }}</ref> V začetku decembra 2021 so Bayerischer Rundfunk (BR) razkrili dnevnike klepetov iz zaprte skupine [[Telegram (programje)|Telegram]] z imenom "Alternative News Group Bavaria", ki je vključevala tudi velik del deželne parlamentarne skupine, bavarske skupine AfD v Bundestagu in deželnega izvršnega odbora. V njem je na primer okrožni predsednik zahteval: "Brez pretresov in revolucije tukaj ne bomo več dosegli spremembe smeri." Po poročanju BR je v drugem sporočilu pisalo: "Mislim, da se iz te situacije ne bomo mogli izvleči brez [[Državljanska vojna|državljanske vojne]] ." <ref>{{Internetquelle|autor=Sammy Khamis, Wigbert Löer, Johannes Reichart ([[Bayerischer Rundfunk|BR]])|url=https://www.tagesschau.de/investigativ/br-recherche/afd-chats-101.html|titel=Interner Chat der AfD Bayern – „Wir brauchen die totale Revolution“|werk=tagesschau.de|hrsg=[[Tagesschau (ARD)|Tagesschau]]|datum=2021-12-01|zugriff=2021-12-01}}</ref> Bavarski notranji minister Joachim Herrmann je menil, da se s tem ponovno postavlja vprašanje, ali naj Urad za varstvo ustave spremlja posamezne poslance in stranko kot celoto. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.juedische-allgemeine.de/politik/umsturz-revolution-buergerkrieg|titel=Umsturz, Revolution, Bürgerkrieg|hrsg=[[Jüdische Allgemeine]]|datum=2021-12-01|zugriff=2024-10-16}}</ref> Na Bavarskem je bil Petr Bystron, bavarski državni tiskovni predstavnik stranke, leta 2017 začasno tarča Urada za varstvo ustave. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-04/petr-bystron-afd-bayern-verfassungsschutz-identitaere-bewegung|titel=Verfassungsschutz beobachtet bayerischen AfD-Chef|hrsg=Zeit Online|datum=2017-04-19|zugriff=2024-10-16}}</ref> Vendar pa je bilo po njegovi izvolitvi v Bundestag opazovanje ukinjeno. <ref>{{Internetquelle|autor=Eva Lell|url=https://www.br.de/nachrichten/afd-politiker-bystron-wird-nicht-mehr-vom-verfassungsschutz-beobachtet-100.html|titel=Wegen Einzug in den Bundestag: AfD-Politiker Bystron wird nicht mehr vom Verfassungsschutz beobachtet|werk=[[Bayerischer Rundfunk]]|datum=2017-11-15|archiv-url=https://web.archive.org/web/20171230014359/https://www.br.de/nachrichten/afd-politiker-bystron-wird-nicht-mehr-vom-verfassungsschutz-beobachtet-100.html|archiv-datum=2017-12-30|zugriff=2017-12-03}}</ref> Enako velja za opazovanje treh članov istega regionalnega združenja, ki so leta 2018 vstopili v bavarski deželni parlament, saj je Zvezno ustavno sodišče postavilo višje ovire za opazovanje poslancev. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.merkur.de/politik/verfassungsschutz-beobachtet-bayerische-afd-abgeordnete-nicht-mehr-11088975.html|titel=Verfassungsschutz beobachtet bayerische AfD-Abgeordnete nicht mehr|hrsg=[[Münchner Merkur]]|datum=2019-01-09|zugriff=2019-01-10}}</ref> Vendar pa je sedem drugih članov AfD še vedno pod nadzorom, od katerih trije sedijo v občinskih okrožnih svetih. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.br.de/nachrichten/bayern/sieben-afd-kandidaten-im-visier-des-verfassungsschutzes,RCtB9dA|titel=Sieben AfD-Kandidaten im Visier des Verfassungsschutzes|hrsg=Bayerischer Rundfunk|datum=2018-12-25|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190329141243/https://www.br.de/nachrichten/bayern/sieben-afd-kandidaten-im-visier-des-verfassungsschutzes,RCtB9dA|archiv-datum=2019-03-29|zugriff=2019-04-06}}</ref> Za razliko od drugih agencij za varstvo ustave lahko bavarski Urad za varstvo ustave spremlja tudi posameznike, ki ne pripadajo skupini ljudi. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/deutschland/joachim-herrmann-fordert-einheitliche-standards-zur-beobachtung-der-afd-a-1237318.html|titel=Bayerischer Innenminister fordert einheitliche Standards zur Beobachtung der AfD|hrsg=Der Spiegel|datum=2018-11-08|zugriff=2019-01-10}}</ref> '''Druge zvezne države''' Na Saškem so bili po besedah takratnega notranjega ministra Markusa Ulbiga (CDU) "posamezniki"AfD leta 2017 pod nadzorom zaradi svojih dejavnosti na desničarski ekstremistični sceni, izrecno "ne zaradi članstva v stranki". <ref>{{Internetquelle|url=http://www.zeit.de/politik/deutschland/2017-02/rechtsextremismus-verfassungsschutz-afd-beobachtung|titel=Sachsens Verfassungsschutz beobachtet AfD-Mitglieder|hrsg=Zeit Online|datum=2017-02-17|zugriff=2019-04-06}}</ref> Zvezna dežela Spodnja Saška je o podobnih stvareh poročala v začetku leta 2018. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html|titel=AfD-Mitglieder im Visier des Verfassungsschutzes.|hrsg=NDR|datum=2018-02-24|archiv-url=https://web.archive.org/web/20180224182837/https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html|archiv-datum=2018-02-24|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180615083153/https://www.ndr.de/nachrichten/niedersachsen/AfD-Mitglieder-im-Visier-des-Verfassungsschutzes,afd1614.html |date=2018-06-15 }}</ref> Hkrati je predsednik turingijskega urada za varstvo ustave Stephan J. Kramer opazil porast "desničarsko radikalnih izjav posameznih članov", katerih vpliv na stranko kot celoto pa še ni znan. <ref>{{Internetquelle|autor=Dietmar Neuerer|url=http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html|titel=Verfassungsschutz hat die AfD genau im Blick|hrsg=Handelsblatt|datum=2018-03-08|archiv-url=https://web.archive.org/20180309053844/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html|zugriff=2024-10-16}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180309053844/http://www.handelsblatt.com/politik/deutschland/debatte-um-ueberwachung-von-partei-verfassungsschutz-hat-die-afd-genau-im-blick/21045534.html |date=2018-03-09 }}</ref> == Mednarodne povezave == === Znotraj Evropske unije === AfD je od 13. septembra 2023 članica [[Evropska politična stranka|Evropske]] [[Patriots.eu|identitete in demokracije]] (IDP). To je bilo predhodno odločeno na kongresu stranke 28. julija 2023. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.fr.de/politik/afd-id-partei-chrupalla-weidel-parteitag-magdeburg-identitaet-und-demokratie-zr-92430478.html|titel=AfD tritt ID-Partei bei: Was ist die „Identität und Demokratie“?|werk=[[Frankfurter Rundschau|fr.de]]|datum=2023-07-29|zugriff=2023-09-20}}</ref> Po [[Volitve v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah leta 2014]] je bila stranka AfD sprejeta v skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v Evropskem parlamentu z 29 glasovi proti 26. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.faz.net/aktuell/politik/europaeische-union/europaparlament-afd-kuenftig-in-einer-fraktion-mit-den-tories-12986074.html|titel=AfD künftig in einer Fraktion mit den Tories|werk=[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]|datum=2014-06-12|zugriff=2014-06-12}}</ref> [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|Britanski premier]] [[David Cameron]] je pozval poslance svoje stranke v Evropskem parlamentu, naj zavrnejo prošnjo AfD, saj bi kanclerka Merkel vključitev konkurenčne stranke označila za "sovražno"in bi negativno vplivala na [[Nemško-britanski odnosi|odnose med Veliko Britanijo in Nemčijo]]. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.ft.com/intl/cms/s/0/2a522e10-ea61-11e3-afb3-00144feabdc0.html#axzz33Ug3qHjU|titel=EU rebels prepare to defy UK prime minister David Cameron|werk=[[Financial Times]]|datum=2014-06-02|zugriff=2014-05-02|sprache=en}}</ref> Po poročanju Der ''Spiegla'' je Merkel poskušala preprečiti sprejem, da bi AfD preprečila nadaljnji politični status. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.spiegel.de/politik/ausland/eu-parlament-afd-zusammenarbeit-mit-camerons-tories-veraergert-merkel-a-974742.html|titel=AfD und Tories: Luckes Glück, Merkels Ärger|werk=[[Der Spiegel]]|datum=2014-06-12|zugriff=2014-06-12}}</ref> V začetku leta 2016 sta se Frauke Petry in Marcus Pretzell v [[Düsseldorf|Düsseldorfu]] srečala s predsednikom stranke [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] Heinzom-Christianom Strachejem in generalnim sekretarjem FPÖ [[Harald Vilimsky|Haraldom Vilimskyjem]] na kongresu "Evropske vizije"&nbsp;– Vizije za Evropo”. <ref>{{Internetquelle|autor=Julia Rathcke|url=https://rp-online.de/politik/deutschland/afd-und-fpoe-in-duesseldorf-treffen-unter-freunden_aid-9673999|titel=AfD und FPÖ in Düsseldorf: Treffen unter Freunden|werk=RP Online|datum=2016-02-13|zugriff=2016-05-05}}</ref> Bavarsko regionalno združenje AfD se je nato dogovorilo za sodelovanje s FPÖ pod imenom "Modra zveza". Posledično se je Harald Vilimsky skupaj z Alexandrom Gaulandom in Andreasom Kalbitzom pojavil na volilnem dogodku v Nauenu. <ref>Daniel Marschke: {{Webarchive|url=https://www.rbb-online.de/politik/beitrag/2016/04/brandenburg-havelland-nauen-treffen-afd-gauland-fpoe.html}}</ref> Potem ko je poslanka Evropskega parlamenta Beatrix von Storch januarja 2016 zagovarjala uporabo strelnega orožja proti beguncem, so bili člani Evropskega parlamenta stranke AfD marca 2016 pozvani, naj do 31. marca 2016 zapustijo skupino ''Evropskih konservativcev in reformistov'' (ECR). V nasprotnem primeru bo skupina zahtevala formalno izključitev. <ref>{{Internetquelle|autor=Jennifer Rankin, Philip Oltermann|url=https://www.theguardian.com/world/2016/mar/08/tory-meps-distance-themselves-from-german-rightwing-party|titel=Tory MEPs distance themselves from German rightwing party|hrsg=[[The Guardian]]|datum=2016-03-08|zugriff=2016-03-10|sprache=en}}</ref> Beatrix von Storch je 8. aprila 2016 zapustila skupino ECR in se pridružila skupini ''Evropa svobode in neposredne demokracije'' (EFDD). Tri dni kasneje je bil Marcus Pretzell izključen iz poslanske skupine. <ref name="zeit-2016-04-12">{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2016-04/afd-eu-fraktion-ausschluss-marcus-pretzell-ekr|titel=AfD: Pretzell fliegt aus Fraktion im EU-Parlament|werk=[[Zeit Online|zeit.de]]|datum=2016-04-12|zugriff=2016-04-21}}</ref> 1. maja 2016 se je pridružil skupini Evropa narodov in svobode. Po izvolitvi Beatrix von Storch v Bundestag je Jörg Meuthen prevzel Evropski parlament in se tako kot ona pridružil EFDD. Junija 2019 je bila ustanovljena [[Politične skupine v Evropskem parlamentu|evropska skupina]] nacionalističnih strank ''[[Identiteta in demokracija]]'' (ID), ki so se ji po [[Volitve v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah leta 2019]] pridružile še AfD, [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]], Lega Nord, Rassemblement National in druge. <ref>{{Internetquelle|autor=Ben Bolz, Katharina Schiele|url=https://daserste.ndr.de/panorama/aktuell/Rechte-im-EU-Parlament-nur-an-fuenfter-Stelle,rechteineuropa130.html|titel=Rechte im EU-Parlament nur an fünfter Stelle|hrsg=NDR|datum=2019-06-14|zugriff=2019-07-10}}</ref> === Povezave z Rusko federacijo === Zlasti Alexander Gauland se je že pred letom 2015 pod Vladimirjem Putinom zavezal k vzpostavitvi vezi z Rusijo. Potoval je v St.&nbsp;v Sankt Peterburgu, da bi se srečal s poslanci parlamenta in z ultranacionalističnim politikom [[Aleksander Dugin|Aleksandrom Duginom]] ; potovanje je financirala ''fundacija Svetega Vasilija'' prokremeljskega oligarha Konstantina Malofejeva. Gauland se je zavzemal za sprejetje priključitve Krima. V volilni kampanji leta 2017 je Reconquista Germanica podpirala AfD; po mnenju politologov Uweja Backesa in Patricka Moreauja AfD od vseh nemških strank najmanj razlikuje med državo Rusijo in Putinovim režimom. <ref>{{Navedi knjigo|title=Europas moderner Rechtsextremismus : Ideologien, Akteure, Erfolgsbedingungen und Gefährdungspotentiale|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|date=2021|isbn=978-3-647-31131-9|pages=48}}</ref> ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je 21. aprila 2023 razkril dokumente, ki razkrivajo ruske načrte, razvite med julijem in novembrom 2022, za začetek sodelovanja med AfD, [[Sahra Wagenknecht|Sahro Wagenknecht]] in levičarskimi skrajnimi silami, da bi izzvali vsedržavne proteste proti nemški vladi in njeni podpori Ukrajini ter vplivali na prihajajoče volitve v Nemčiji. == Viri == '''Monografije''' * Michael Kraske, Dirk Laabs: ''Angriff auf Deutschland: Die schleichende Machtergreifung der AfD.'' Beck, München 2024, ISBN 978-3-406-82311-4. * Florian Spissinger: [https://shop.budrich.de/wp-content/uploads/2024/06/9783847419976.pdf ''Die Gefühlsgemeinschaft der AfD. Narrative, Praktiken und Räume zum Wohlfühlen.''] Budrich, Opladen 2024, ISBN 978-3-8474-3063-6. * Patrick Bahners: ''Die Wiederkehr. Die AfD und der neue deutsche Nationalismus.'' Klett-Cotta, Stuttgart 2023, ISBN 978-3-608-98689-1. * Klaus-Dieter Müller: ''Die AfD würde Deutschland ruinieren.'' Lutherische Verlagsgesellschaft, Kiel 2023, ISBN 978-3-87503-321-2. * Joachim Wagner: ''Rechte Richter: AfD-Richter, -Staatsanwälte und -Schöffen: eine Gefahr für den Rechtsstaat?'' Berliner Wissenschafts-Verlag, Stuttgart 2023, ISBN 978-3-8305-5177-5. * Sebastian Pittelkow, Katja Riedel: ''Rechts unten: die AfD: Intrigen, heimliche Herrscher und die Macht der Geldgeber.'' Rowohlt, Hamburg 2022, ISBN 978-3-499-01132-0. * Gerd Wiegel: ''Brandreden: die AfD im Bundestag.'' PapyRossa, Köln 2022, ISBN 978-3-89438-779-2. * Katja Bauer, Maria Fiedler: ''Die Methode AfD: der Kampf der Rechten: im Parlament, auf der Straße – und gegen sich selbst.'' Klett-Cotta, Stuttgart 2021, ISBN 978-3-608-98412-5. * Hajo Funke, Gertrud Hardtmann: ''Die Höcke-AfD: eine rechtsextreme Partei in der Zerreißprobe: eine Flugschrift.'' VSA-Verlag, Hamburg 2021, ISBN 978-3-96488-093-2. * Benno Hafeneger, Hannah Jestädt, Moritz Schwerthelm, Nils Schuhmacher, Gillian Zimmermann: ''Die AfD und die Jugend: Wie die Rechtsaußenpartei die Jugend- und Bildungspolitik verändern will.'' Wochenschau Verlag, Frankfurt am Main 2021, ISBN 978-3-7344-1164-9. * Andreas Kemper: ''Die Furchtbürger: Anmerkungen zum Rassismus, Sexismus und Klassismus der AfD.'' edition assemblage, Münster 2021, ISBN 978-3-96042-003-3. * Michael Kraske: ''Tatworte: denn AfD & Co. meinen, was sie sagen.'' Ullstein, Berlin 2021, ISBN 978-3-548-06442-0. * Hajo Funke: ''Die Höcke-AfD: Vom gärigen Haufen zur rechtsextremen „Flügel“-Partei. Eine Flugschrift.'' VSA-Verlag, Hamburg 2020, ISBN 978-3-96488-066-6. * Sonja Heyen: ''Die AfD in den Medien: Eine Analyse des medialen Framings der Partei „Alternative für Deutschland“ am Beispiel politischer Talkshows.'' Carl Grossmann, Berlin 2020, ISBN 978-3-941159-51-8. * Eva Kienholz: ''Ihr Kampf: wie Höcke & Co. die AfD radikalisieren.'' Das Neue Berlin, Berlin 2020, ISBN 978-3-360-01367-5. * Werner J. Patzelt: ''CDU, AfD und die politische Torheit.'' Weltbuch Verlag, Dresden 2019, ISBN 978-3-906212-43-2. * Sebastian Friedrich: ''Die AfD. Analysen – Hintergründe – Kontroversen.'' Erweiterte und aktualisierte Neuauflage, Bertz + Fischer, Berlin 2019, ISBN 978-3-86505-741-9. * Christoph Butterwegge, Gudrun Hentges, Gerd Wiegel: ''Rechtspopulisten im Parlament, Polemik, Agitation und Propaganda der AfD''. Westend Verlag, Frankfurt 2018, ISBN 978-3-86489-714-6. * Hajo Funke, Christiane Mudra: ''Gäriger Haufen. Die AfD: Ressentiments, Regimewechsel und völkische Radikale. Handreichung zum demokratischen Widerstand.'' VSA Verlag, Hamburg 2018, ISBN 978-3-89965-821-7. * Melanie Amann: ''Angst für Deutschland, die Wahrheit über die AfD: wo sie herkommt, wer sie führt, wohin sie steuert.'' Droemer, München 2017, ISBN 978-3-426-27723-2. * Jürgen Beetz: ''Auffällig feines Deutsch. Verborgene Schlüsselwörter eines Parteiprogramms''. Alibri, Aschaffenburg 2017, ISBN 978-3-86569-230-6. * Justus Bender: ''Was will die AfD? Eine Partei verändert Deutschland.'' Pantheon, München 2017, ISBN 978-3-570-55353-4. * Stefan Dietl: ''Die AfD und die soziale Frage. Zwischen Marktradikalismus und „völkischem Antikapitalismus“.'' Unrast, Münster 2017, ISBN 978-3-89771-238-6. * Michael Wildt: ''Volk, Volksgemeinschaft, AfD.'' Hamburger Edition, Hamburg 2017, ISBN 3-86854-309-0. * Hajo Funke: ''Von Wutbürgern und Brandstiftern: AfD – Pegida – Gewaltnetze.'' Verlag für Berlin-Brandenburg, Berlin 2016, ISBN 978-3-945256-64-0. * Stephan Hebel: ''Sehr geehrter AfD-Wähler, wählen Sie sich nicht unglücklich!'' Westend, Frankfurt 2016, ISBN 978-3-86489-170-0. * David Bebnowski: ''Die Alternative für Deutschland. Aufstieg und gesellschaftliche Repräsentanz einer rechten populistischen Partei.'' Springer VS, Wiesbaden 2015, ISBN 978-3-658-08285-7. * Tobias Frank: ''Die AfD bei der Bundestagswahl 2013: Determinanten und Erklärungen ihres Wahlerfolgs.'' Tectum, Marburg 2015, ISBN 978-3-8288-3675-4. * Alexander Häusler, Rainer Roeser: ''Die rechten ›Mut‹-Bürger. Entstehung, Entwicklung, Personal & Positionen der „Alternative für Deutschland“.'' VSA-Verlag, Hamburg 2015, ISBN 978-3-89965-640-4. * Andreas Kemper: ''Rechte Euro-Rebellion. Alternative für Deutschland und Zivile Koalition e. V.'' edition assemblage, Münster 2013, ISBN 978-3-942885-49-2. [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2013]] [[Kategorija:Konservativne stranke]] [[Kategorija:Politične stranke v Nemčiji]] esx21jbcoifpcj9c2nvysu1b4a8sxdr Jakob Omrzel 0 585679 6753171 6751587 2026-09-20T13:47:50Z Sportomanokin 14776 /* Reprezentanca */ 6753171 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Jakob Omrzel | image = <!-- WD --> | fullname = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|CTF}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2023–2024 | amateurteam1 = Adria Mobil Juniors | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2025– | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}} | proyears2 = | proteam2 = | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2026|2026]]) '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{navedi splet |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref> Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]]. Pri 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju, pri 20 letih je osvojil 12. etapo na [[Dirka po Španiji 2026|Dirki po Španiji 2026]] kot najmlajši slovenski kolesar in najmlajši etapni zmagovalec dirk [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]a po 45 letih.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/omrzel-prehitel-pogacarja-in-se-zapisal-v-zgodovino-vuelte/792759 |title=Omrzel prehitel Pogačarja in se zapisal v zgodovino Vuelte |accessdate=2026-09-04 |date=2026-09-03 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Kariera== V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja. V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:Jakob Omrzel (Team Bahrain Victorious) at Vršić Pass summit, Stage 4, 2026 Tour of Slovenia.jpg|thumb|right|215px|Omrzel v 4. etapi [[Dirka po Sloveniji 2026|Dirke po Sloveniji 2026]] na [[Cesta na Vršič|cesti na Vršič]]]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Španiji 2026|7]] |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | 47 |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! 2025 ! 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | 38 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | 16 |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| Dirka ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]] | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2026|'''3''']] |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" colspan=2 width=160px style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |} == Izjemni dosežki == * sploh najmlajši slovenski kolesar v zgodovini, ki je zmagal posamično etapo na eni izmed treh tritedenskih dirk ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]). * drugi najmlajši kolesar v zgodovini [[Dirka po Španiji|Vuelte]] z etapno zmago (20 let in 166 dni); le [[Celestino Prieto]] leta 1981 je bil mlajši (20 let in 86 dni). == Profesionalne zmage (2) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=260px|Dirka ! scope="col" width=80px| Opomba ! scope="col" width=115px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2025 | align=center|1. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|12. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] mjv0582o1mrbp4rksabd0rk39k47lox Anja Drnovšek 0 585884 6753131 6690778 2026-09-20T12:57:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753131 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Anja Drnovšek''', [[Slovenci|slovenska]] [[Igralec|igralka]]; * [[18. september]] [[1988]], [[Trbovlje]], [[Slovenija]].<ref name=bsf>{{Navedi splet|url=https://bsf.si/sl/ime/anja-drnovsek/#nagrade-in-nominacije|title=Anja Drnovšek|accessdate=26. 6. 2025|website=www.bsf.si}}</ref> Ana Drnovšek se je po končani gimnaziji v Litiji leta 2007 vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je študirala [[Dramska igra|dramsko igro]] in [[Umetniška beseda|umetniško besedo]]. Študij je končala z vlogama v diplomskih uprizoritvah ''Lepotica in zver'' in ''Zavratne igre'' leta 2011.<ref name=sigledal>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Anja_Drnov%C5%A1ek|title=Anja Drnovšek|accessdate=26. 6. 2025|website=www.sigledal.org|archive-date=2025-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250320214925/https://sigledal.org/geslo/Anja_Drnov%C5%A1ek|url-status=dead}}</ref> Po diplomi je kot gostja igrala v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]] (SSG Trst), novomeškem [[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teatru]], [[Gledališče ŠKUC|Gledališču ŠKUC]] in [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]]. Od sezone 2016/2017 je članica igralske zasedbe [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]].<ref name=ref1>{{Navedi splet|url=https://gledalisce-koper.si/bend/anja-drnovsek/|title=Anja Drnovšek|accessdate=26. 6. 2025|website=www.gledalisce-koper.si|publisher=Gledališče Koper}}</ref> Nastopila je tudi v več filmih in televizijskih nadaljevankah. Med drugim je v vlogi Lidije nastopila v humoristični seriji [[Lepo je biti sosed]], v epizodni vlogi je nastopila v nadaljevanki [[Čista desetka]] in v vlogi primarijke Rebeke v seriji [[Usodno vino]].<ref name=zdus>{{Navedi splet|url=https://www.zdus.si/clani/anja-drnovsek/|title=Anja Drnovšek|accessdate=26. 6. 2025|website=www.zdus.si|publisher=Združenje dramskih umetnikov Slovenije|archive-date=2025-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250626201756/https://www.zdus.si/clani/anja-drnovsek/|url-status=dead}}</ref> == Zasebno == S partnerjem [[Dario Nožić Serini|Dariom Nožićem Serinijem]], ki je igralec in član skupine Matter, ima sina Marlona (* 2021<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/tuja-scena/otroci-ki-jih-je-prineslo-leto-2021.html|title=Otroci, ki jih je prineslo leto 2021|date=24. 12. 2021|accessdate=26. 6. 2025|website=www.24ur.com}}</ref>). Junija 2025 so mediji poročali, da pričakuje drugega otroka.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/igralka-anja-drnovsek-pricakuje-drugega-otroka-665980|title=Igralka Anja Drnovšek pričakuje drugega otroka|date=26. 6. 2025|accessdate=26. 6. 2025|website=www.siol.net}}</ref> == Filmografija == === Film === Ana Drnovšek je zaigrala v več celovečernih filmih:<ref name=bsf/> * 2022: ''Pošvedrani klavir'' (vlogi Julije in Ksenije Hribar) * 2021: ''Ameba'' (vloga Kim) * 2021: ''[[Orkester (film)|Orkester]]'' (vloga Irene) * 2021: ''Duhec'' (vloga učiteljice) * 2012: ''Vandima (v vlogi Anite)<ref name="sigledal" />'' * 2011: ''1991 − Neizstreljeni naboj'' (v vlogi Mete)<ref name="sigledal" /> Poleg tega je nastopila v več kratkih filmih.<ref name=bsf/> === Televizija === * 2023: ''[[Ja, Chef!]]'' (nastop v eni epizodi)<ref name=bsf/> * 2020–2021: [[Najini mostovi (televizijska serija)|''Najini mostovi'']]<ref name=":0" /> * 2019: ''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]'' (nastop v eni epizodi)<ref name=bsf/> * 2017–2019: ''[[Reka ljubezni]]''<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://m.imdb.com/name/nm3717064/?ref_=tt_cst_t_3|title=Anja Drnovsek|accessdate=27. 6. 2025|website=www.m.imdb.com}}</ref> * 2016: ''[[Takle mamo]]'' (nastop v eni epizodi)<ref name=bsf/> * 2016: ''[[Usodno vino]]''<ref name=ref1/><ref name=":0" /> * 2009−2010: ''[[Lepo je biti sosed]]'' (12 epizod, v vlogi Lidije)<ref name=bsf/><ref name=zdus/> == Nagrade == * 2025: [[tantadruj (nagrada)|tantadruj]] za vlogo Olge v uprizoritvi Dnevi zavrženosti (Gledališče Koper)<ref name=sigledal/> * 2023: nagrada veliki plan za ansambelsko igro v celovečernem filmu [[Orkester (film)|Orkester]]<ref name=sigledal/> * 2011: akademijska nagrada [[zlatolaska (nagrada)|zlatolaska]] za najboljšo glavno žensko vlogo za vlogo Angelike v Georgeu Dandinu Molièra (AGRFT, Ljubljana)<ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Drnovšek, Anja}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] gn94v8he7qhu0pk8opptp5n316uwzef Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik 2 590815 6753225 6752905 2026-09-20T15:48:34Z MaksiKavsek 244409 lit 6753225 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} amjxmdbazbcrvrwdjs4shcdjdei9p9p Seznam laoških politikov 0 596533 6753299 6615278 2026-09-20T21:54:43Z ~2026-44996-51 264415 6753299 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Laožanov|Laos|laoških}} '''Seznam laoških politikov.''' Pred 1975 * [[Phetsarath Ratanavongsa]] (princ) * [[Phaya Khammao]] * [[Faydang Lobliayao]] * Sisavang Vong (kralj) * Sisavang Vatthana (kralj) * Vong Savang (princ) * [[Souvannarath]] (princ) * [[Souvanna Phouma]] (princ) * [[Phoui Sananikone]] * Boun Oum (princ) * [[Somsanith Vongkotrattana]] * [[Phoumi Nosavan]] (general) * [[Kong Le]] * [[Katay Don Sasorith]] Po 1975 Vrstni red je po hierarhiji prvih 7 članov politbiroja CK Laoške ljudske revolucionarne stranke iz let 1972-86 in nato vrstnem redu vključevanja vanj (ženske imajo zvezdico*) * [[Kaysone Phomvihane]] * [[Nouhak Phoumsavan]] * [[Souphanouvong]] ("rdeči princ") * [[Phoumi Vongvichit]] * [[Khamtai Siphandon]] (1924-2025) * [[Phoun Sipaseut]] * [[Sisomphon Lovansay]] * [[Sisavath Keobounphanh]] * [[Saly Vongkhamsao]] * [[Maichantan Sengmani]] * [[Samane Vignaket]] * [[Oudom Khattigna]] * [[Choummaly Sayasone]] * [[Somlat Chanthamat]] * [[Khamphoui Keoboualapha]] * [[Thongsing Thammavong]] * [[Osakanh Thammatheva]] * [[Bounnhang Vorachit]] * [[Sisavath Keobounphanh]] * [[Asang Laoly]] * [[Thongloun Sisoulith]] * [[Douangchay Phichit]] * [[Bouasone Bouphavanh]] * [[Somsavat Lengsavad]] * [[Pany Yathotou]]* * [[Bounthong Chitmany]] * [[Bounpone Bouttanavong]] * [[Phankham Viphavanh]] * [[Chansy Phosikham]] * [[Saysomphon Phomvihane]] (Xaysomphone Phomvihane) * [[Chansamone Chanyalath]] * [[Khamphan Phommathat]] * [[Sinlavong Khoutphaythoune]] * [[Sonexay Siphandone]] * [[Kikeo Khaykhamphithoune]] * [[Vilay Lakhamfong]] * [[Sisay Leudetmounsone]]* * [[Saleumxay Kommasith]] * [[Khamphanh Pheuyavong]] * [[Thongsalith Mangnomek]] * [[Phet Phomphiphak]] * [[Khamlieng Outhakaysone]] * [[Vansay Phongsavanh]] - drugi vidnejši politiki oz. političarke: * Khampheng Boupha* * Onchanh Thammavong* * Sisay Leudetmounsone* * Sounthone Xayachack* * Viengthong Siphandone* * Khamsay Souphanouvong * Bounkham Vorachit* * Anouphab Tounalom *Chansy Phosikham *Kikeo Khaykhamphithoune *Somkeo Silavong *Vilay Lakhamfong * Santiphab Phomvihane * Thongsavanh Phomvihane [[Kategorija:Seznami politikov]] [[Kategorija:Seznami Laošanov]] [[Kategorija:Laos]] lm2xuk7isehh714kuj1678sitc6hvug 6753303 6753299 2026-09-20T22:43:21Z ~2026-44996-51 264415 6753303 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Laožanov|Laos|laoških}} '''Seznam laoških politikov.''' Pred 1975 * [[Phetsarath Ratanavongsa]] (princ) * [[Phaya Khammao]] * [[Faydang Lobliayao]] * Sisavang Vong (kralj) * Sisavang Vatthana (kralj) * Vong Savang (princ) * [[Souvannarath]] (princ) * [[Souvanna Phouma]] (princ) * [[Phoui Sananikone]] * Boun Oum (princ) * [[Somsanith Vongkotrattana]] * [[Phoumi Nosavan]] (general) * [[Kong Le]] * [[Katay Don Sasorith]] Po 1975 Vrstni red je po hierarhiji prvih 7 članov politbiroja CK Laoške ljudske revolucionarne stranke iz let 1972-86 in nato vrstnem redu vključevanja vanj (ženske imajo zvezdico*) * [[Kaysone Phomvihane]] (1920-1992) * [[Nouhak Phoumsavan]] (1914-2008) * [[Souphanouvong]] ("rdeči princ") (1909-1995) * [[Phūmī Vongvichit]] (1909-1994) * [[Khamtai Siphandon]] (1924-2025) * [[Phoun Sipaseut]] * [[Sisomphon Lovansay]] * [[Sisavath Keobounphanh]] (1928-2020) * [[Saly Vongkhamsao]] * [[Maichantan Sengmani]] * [[Samane Vignaket]] * [[Oudom Khattigna]] * [[Choummaly Sayasone]] * [[Somlat Chanthamat]] * [[Khamphoui Keoboualapha]] * [[Thongsing Thammavong]] * [[Osakanh Thammatheva]] * [[Bounnhang Vorachit]] * [[Sisavath Keobounphanh]] * [[Asang Laoly]] * [[Thongloun Sisoulith]] * [[Douangchay Phichit]] * [[Bouasone Bouphavanh]] * [[Somsavat Lengsavad]] * [[Pany Yathotou]]* * [[Bounthong Chitmany]] * [[Bounpone Bouttanavong]] * [[Phankham Viphavanh]] * [[Chansy Phosikham]] * [[Saysomphon Phomvihane]] (Xaysomphone Phomvihane) (1956–2026) * [[Chansamone Chanyalath]] * [[Khamphan Phommathat]] * [[Sinlavong Khoutphaythoune]] * [[Sonexay Siphandone]] * [[Kikeo Khaykhamphithoune]] * [[Vilay Lakhamfong]] * [[Sisay Leudetmounsone]]* * [[Saleumxay Kommasith]] * [[Khamphanh Pheuyavong]] * [[Thongsalith Mangnomek]] * [[Phet Phomphiphak]] * [[Khamlieng Outhakaysone]] * [[Vansay Phongsavanh]] - drugi vidnejši politiki oz. političarke: * Khampheng Boupha* * Onchanh Thammavong* * Sisay Leudetmounsone* * Sounthone Xayachack* * Viengthong Siphandone* * Khamsay Souphanouvong * Bounkham Vorachit* * Anouphab Tounalom *Chansy Phosikham *Kikeo Khaykhamphithoune *Somkeo Silavong *Vilay Lakhamfong * Santiphab Phomvihane * Thongsavanh Phomvihane [[Kategorija:Seznami politikov]] [[Kategorija:Seznami Laošanov]] [[Kategorija:Laos]] s3mydxpnrxqwyfk7kk473ngyj7xqp9w Anja Novak - Anjuta 0 596860 6753132 6615095 2026-09-20T13:00:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753132 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Anja Novak - Anjuta''', [[Slovenci|slovenska]] [[igralec|igralka]], [[pesnik|pesnica]], [[performer|performerka]], [[pevec|pevka]] * [[26. julij]] [[1991]], [[Ljubljana]]. ==Življenje in delo== Obiskovala je osnovno šolo v [[Kresnice|Kresnicah]] in [[Litija|Litiji]], nato [[Gimnazija Poljane|Gimnazijo Poljane]]. Leta [[2014]] je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT v Ljubljani]] pod mentorstvom [[Tomi Janežič|Tomija Janežiča]] in [[Janez Hočevar - Rifle|Janeza Hočevarja Rifleta]] diplomirala iz dramske igre. Med študijem je sodelovala v različnih projektih, naprej v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]] v predstavi ''Prometej'', tam je zasnovala miniaturko ''Sanjalnik'', avtorski projekt, ki je zasnovan na podlagi lastne [[Pesništvo|poezije]]. V [[Mini teater|Mini teatru]] je v režiji [[Pascal Rambert|Pascala Ramberta]] igrala v predstavi ''Revenir''. V Kulturnici se je v sklopu [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]] oz. Biteatra v projektu ''To nima nobene zveze s Proustom'' ukvarjala z [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijo]]. Pod mentorstvom [[Aleš Valič|Aleša Valiča]] je junija [[2015]] zaključila magistrski študij dramske igre. Praktični del je opravljala marca 2015, s pomočjo [[Nina Šorak|Nine Šorak]] in [[Laren Zdravič Polič|Larna Zdraviča Poliča]] je v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] uprizorila avtorski projekt ''Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev'', ki temelji na osnovi poezije, zgodb in [[Glasba|glasbe]]. Istega leta se je zaposlila v [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]. ''Balkon'' v režiji [[Diego de Brea|Diega de Bree]] je prvi projekt, v katerem je sodelovala.<ref name=":0">Anja Novak - Anjuta. Obrazisrcaslovenije.si. Dostopno na: https://www.obrazisrcaslovenije.si/Oseba/OsebaId/973. Pridobljeno 11. januarja 2026.</ref> ===Literarno ustvarjanje=== ====''Rane rane''==== Pesniška zbirka je izšla leta [[2020]] pri [[Založba Sanje|Založbi Sanje]], na [[Slovenski knjižni sejem|Slovenskem knjižnem sejmu]] je bila nominirana za najboljši prvenec leta.<ref>Anja Novak. Sigledal. Dostopno na: https://sigledal.org/geslo/Anja_Novak {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20241130095300/https://sigledal.org/geslo/Anja_Novak |date=2024-11-30 }}. Pridobljeno 11. januarja 2026.</ref> Pesmi skozi lahkotno formo, ki spominja na [[Ljudsko pesništvo|ljudsko pesem]], obravnavajo [[Tabu|tabuizirane]] teme, kot so [[Splav|splav]], [[Nasilje v družini|družinsko nasilje]], [[Alkoholizem|alkoholizem]], [[Spolnost|spolnost]], [[Motnje hranjenja|motnje hranjenja]] in zlorabe. Avtorica je zbirko, ki vsebuje tudi [[Koda QR|qr-kode]] z interpretacijami drugih ustvarjalcev, predstavila s [[performans|performansi]].<ref>Rane rane. Dobre knjige. Dostopno na: https://www.dobreknjige.si/knjige/rane-rane/#o-knjigi-tab. Pridobljeno 11. januarja 2026.</ref> ====''Tekst telesa''==== Sodobno dramsko besedilo, ki vključuje postdramske in neodramske elemente, zlasti pripoved, je nastalo leta [[2022]]. Forma je tesno povezana z vsebino. »[[Protagonist]]« je [[Človeško telo|telo]], ki preko [[Simptom|bolezenskih simptomov]] izraža izkušnje okolja. Skozi žensko telo treh generacij – babice, matere in hčere – besedilo obravnava telesnost, bolezen in družbene razmere. Bolezen je predstavljena kot odziv na [[Nasilje|nasilno]] in represivno okolje.<ref>Tekst telesa. Sigledal. Dostopno na: https://teksti.sigledal.org/tekst/tekst-telesa{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Pridobljeno 11. januarja 2026.</ref> ====''Žilažili''==== Pesniška zbirka iz leta [[2024]] je razdeljena na deset vsebinskih sklopov, dolžina pesmi variira od zelo kratkih do daljših eksperimentalnih. Tematsko zbirka obravnava telesnost, [[Bolezen|bolezen]], osebne in družbene probleme, med drugim vprašanja dela, bivanjskih razmer in položaja posameznika v sodobni družbi. Spet so uporabljene kode QR, zbirka se tematsko in konceptualno navezuje na prejšnjo.<ref>Anja Novak - Anjuta. RTV Slo. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/anja-novak-anjuta-zilazili/732949. Pridobljeno 11. januarja 2026.</ref> ==Filmografija== *''[[Iskalca]]'' (2014, dokumentarni film), *''[[Prespana pomlad]]'' (2014), *''[[Jaz sem Frenk]]'' (2019), *''[[Antigona - Kako si upamo!]]'' (2020).<ref name=":0" /> ==Nagrade== *2014 – Akademijska Prešernova nagrada letniku za predstavo ''1981,'' *2014 – [[Vesna (nagrada)|vesna]] za glavno žensko vlogo (na festivalu slovenskega filma v [[Portorož]]u za film ''[[Prespana pomlad]]'' režiserja [[Dominik Mencej|Dominika Menceja]]), *2015 – Akademijska Prešernova nagrada (za avtorski projekt ''Imela bi otroke, vrt in petnajst zajcev''), *2017­ – Borštnikova nagrada za igro (s soigralci iz predstave ''Človek, ki je gledal svet''), *2019 – Borštnikova nagrada za mlado igralko (za predstavo ''še ni naslova'' režiserja Tomija Janežiča), *2023 – Grumova nagrada za najboljše novo slovensko dramsko besedilo (za dramsko besedilo ''Tekst telesa''), *2024 – Borštnikova nagrada (za vlogi Harper v ''Angeli v Ameriki'' in Paulo v ''Ljubimki'').<ref name=":0" /> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Župančičevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Anja}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pevci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] cf0k14tg61mm7k3l7sjjw4o3l0w6ft2 Žiga Šeško 0 597723 6753178 6752997 2026-09-20T13:52:28Z Sportomanokin 14776 /* Dvojice (1–1) */ 6753178 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.867 (14. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2025) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 14. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 | |0–1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$22,113''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2025; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Israel]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] sjphv2cmemmsss9nngri3ifttmkdcl9 6753187 6753178 2026-09-20T14:01:25Z Sportomanokin 14776 /* Posamično */ 6753187 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.867 (14. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2025) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 14. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 | |0–1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$22,113''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2025; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Israel]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] e7fxmu306povums0spgep5619l32x2f 6753188 6753187 2026-09-20T14:01:37Z Sportomanokin 14776 /* Posamično */ 6753188 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.867 (14. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2025) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 14. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 |A |0–1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$22,113''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2025; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Israel]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] 0itftbiqof20xjmdfwvlh05arm2wljl 6753189 6753188 2026-09-20T14:02:26Z Sportomanokin 14776 /* Dvojice (1–1) */ 6753189 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.867 (14. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2025) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 14. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 |A |0–1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$22,113''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2025; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Izrael]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] 8w21exmynxy3ynu4c8f6xsgcws2huui 6753190 6753189 2026-09-20T14:06:11Z Sportomanokin 14776 6753190 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.867 (14. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 14. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 |A |0–1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$22,113''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2025; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Izrael]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] rk2egbupoymgxkhaxaz3bujmryoghsq 6753191 6753190 2026-09-20T14:06:26Z Sportomanokin 14776 6753191 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.867 (14. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 19. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 |A |0–1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$22,113''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2025; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Izrael]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] 3tky56jfhekictcqof68uqgfyttq3xp 6753323 6753191 2026-09-21T06:03:19Z Sportomanokin 14776 6753323 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 696 (21. september 2026) | doublesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.867 (14. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 19. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 |A |0–1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$22,113''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2025; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Izrael]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] 2vkuwboz7pgbzld5okj8tqzlu0dke8u 6753324 6753323 2026-09-21T06:04:04Z Sportomanokin 14776 6753324 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 696 (21. september 2026) | doublesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.863 (21. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 21. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 |A |0–1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$22,113''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2025; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Izrael]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] ny9kwngb618779k43bnd3z7quuoxh8y 6753325 6753324 2026-09-21T06:05:25Z Sportomanokin 14776 6753325 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 696 (21. september 2026) | doublesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.863 (21. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 21. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 688. mesto (14.9.2026) in v dvojicah 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 |A |0–1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$22,113''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2025; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Izrael]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] 3g1jou7n68hmvuq2lhyllnlr8yc5a82 Wikipedija:Predlogi za brisanje/Aleš Ernecl 4 597874 6753390 6626013 2026-09-21T11:03:19Z Globokivisoki 150891 6753390 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Aleš Ernecl]]=== :{{la|Aleš Ernecl}} :[[WP:POM|nepomembnost]] [[Uporabnik:ZmajiZmajiZmaji|ZmajiZmajiZmaji]] ([[Uporabniški pogovor:ZmajiZmajiZmaji|pogovor]]) 13:37, 5. februar 2026 (CET), ::{{za}} V trenutnem stanju, vsekakor pa ima zadosti omemb in referenc v medijih, ki še niso uporabljene in bi se jih lahko samo dodalo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:31, 5. februar 2026 (CET) ::{{Proti}} Od predloga je bil precej razširjen 3j9fhfk7tsr0plcu273nkyhtbbptote Wikipedija:Predlogi za brisanje/Arhiv 2026 4 598655 6753208 6749644 2026-09-20T14:40:26Z Upwinxp 126544 +1 6753208 wikitext text/x-wiki Arhiv '''[[WP:PZB|predlogov za brisanje]]''' v letu '''2026'''. == Januar == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Naser bin Radan}} == Februar == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Politrobotnik}} == Junij 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Torsten Haß}} ==Avgust 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Timotej Fijavž Vivod}} ==September 2026 == {{Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu}} 9lac85tnrhmvgt0fe0lzzunp3tmcptu Anita Bergnach 0 599954 6753130 6711706 2026-09-20T12:51:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 3 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753130 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Anita Bergnach''', slovenska [[učiteljica]], [[Pesnik|pesnica]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[16. september]] [[1970]], [[Čedad]]. == Življenje in delo == Anita Bergnach se je rodila v [[Čedad|Čedadu]], a je svoje otroštvo preživljala pri maminih starših v okolici [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]], tako da se je šele kasneje priučila beneškoslovenskega narečja in italijanščine.<ref>https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/676/1052/10950?inline=1{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Obvezno šolanje je opravila v Sloveniji, tam je tudi maturirala, nato se je vpisala na fakulteto za tuje jezike in književnosti [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]],<ref>https://www.druzina.si/clanek/anita-bergnach-iskre-tvoje-ljubezni-most</ref> kjer je leta 1997 diplomirala iz slovenščine z diplomskim delom ''Slovensko pesništvo v Nadiških dolinah'' ''- La produzione poetica in lingua slovena nelle Valli del Natisone,''<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1630956#full</ref> mentorica je bila prof. [[Lojzka Bratuž]]. Poučuje slovenščino, zgodovino in zemljepis na [[Dvojezična šola Pavla Petričiča|dvojezični nižji srednji šoli Pavla Petričiča]] v [[Špeter Slovenov|Špetru]].<ref>{{Navedi splet|title=Anita Bergnach – Večstopenjska šola Pavel Petričič|url=https://www.icpetricig.edu.it/slo/author/a-bergnach/|accessdate=2026-03-26|language=it}}</ref> Občasno vodi tečaje slovenskega jezika ter vodi slovenski krščanski nauk za otroke.<ref>{{Navedi splet|title=Videmski nadškof obiskal Nediške doline|url=https://www.primorski.eu/se/videmski-nadskof-obiskal-nediske-doline-YI1802717|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Novi|last=Matajur {{!}}}}</ref> Anita Bergnach živi v [[Špeter Slovenov|Špetru]], kjer si je ustvarila družino in je mati dveh otrok. Okoli leta 2003 se je približala pasijonistični duhovnosti<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so pasijonisti? - skofjaloka.si|url=https://www.skofjaloka.si/objava/1167997|website=www.skofjaloka.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|last=E-občina}}</ref> in je nato vstopila v laično skupnost pasijonistov, v okviru katere je leta 2015 izpovedala trajne zaobljube.<ref>{{Navedi splet|title=Due nuovi membri alla CLP: Anita Bergnach e Eva Paron da Beivars (Udine)|url=https://www.passioniste.org/2015/05/28/due-nuovi-membri-alla-clp-anita-bergnach-e-eva-paron-da-beivars-udine/|website=Congregazione Suore Passioniste di San Paolo della Croce|date=2015-05-28|accessdate=2026-03-26|language=it-IT|last=sr.nanette@passioniste.org}}</ref> Anita Bergnach si zelo prizadeva za ohranjanje in poučevanje slovenskega jezika v [[Beneška Slovenija|Benečiji]], [[Rezija|Reziji]] in [[Kanalska dolina|Kanalski dolini]]. Prepričana je, da je za Beneške Slovence izredno pomembno, da se čutijo del širšega slovenskega kulturnega in jezikovnega prostora in se tako ne zapirajo v manjše skupnosti. Učenje slovenskega knjižnega jezika, ki ima močno povezovalno vlogo, jih vodi v širši prostor, istočasno pa je prav, da ohranjajo svoje krajevne značilnosti in narečja.<ref>{{Navedi splet|title=61. dan emigranta: Beneški Slovenci zgled za Slovenijo in EPK GO! 2025|url=https://www.primorski.eu/se/61-dan-emigranta-beneski-slovenci-zgled-za-slovenijo-in-epk-go-2025-KG1778837|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Tjaša|last=Gruden {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neprecenljivo poslanstvo špetrske šole » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/neprecenljivo-poslanstvo-spetrske-sole/|website=Noviglas|date=2024-10-23|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Anita Bergnach je izdala svojo prvo knjigo poezije leta 2024 pri zadrugi [[Most (založniška zadruga)|Most]]: ''Iskre tvoje ljubezni''<ref>{{Navedi splet|title=Iskre tvoje ljubezni :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/192245507#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref>, o kateri je [[Marino Qualizza]] napisal, da so to pesmi, ki mazilijo dušo. Prvencu so sledile: * ''Nell'attesa dell'alba'' (2025, Dominus Production - Firenze) poezije v italijanščini;<ref>{{Navedi splet|title=Nell'attesa dell'alba :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/269384195#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * ''V tvojem ognju žarim'' (2025, Ognjišče - Koper), poezije;<ref>{{Navedi splet|title=V tvojem ognju žarim :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/220537859#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * ''Spet si me ustvaril'' (2026, Mladika - Trst), poezije.<ref>{{Navedi splet|title=Spet si me ustvaril :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/270956803#full|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vse knjige je uredila [[Erika Jazbar]].<ref>{{Navedi splet|title=Nell’attesa dell’Alba - Anita Bergnach|url=https://dominusproductionstore.com/libri/909-nellattesa-dellalba-anita-bergnach.html|website=Dominus Production Store {{!}} DVD, Libri, Musica|accessdate=2026-03-26|language=it|archive-date=2026-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20260408235628/https://dominusproductionstore.com/libri/909-nellattesa-dellalba-anita-bergnach.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poezije Anite Bergnach, novi in aktualni psalmi _ Le poesie di Anita Bergnach, salmi nuovi e attuali – dom|url=https://www.dom.it/poezije-anite-bergnach-novi-in-aktualni-psalmi-_-le-poesie-di-anita-bergnach-salmi-nuovi-e-attuali/|accessdate=2026-03-26|language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev zbirke V Tvojem Ognju žarim Anite Bergnach: "Bog je brezpogojna Ljubezen" » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/predstavitev-zbirke-v-tvojem-ognju-zarim-anite-bergnach-bog-je-brezpogojna-ljubezen/|website=Noviglas|date=2025-04-24|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Tvojem Ognju žarim – Pro Loco Nediške Doline – Valli del Natisone APS / Ufficio IAT Valli del Natisone|url=https://www.nediskedoline.it/wpnediske/event/v-tvojem-ognju-zarim/|accessdate=2026-03-26|language=it-IT}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2020 so bralci in poslušalci [[Primorske novice|Primorskih novic]], [[Radio Koper|Radia Koper]], Televizije Koper, [[Primorski dnevnik|Primorskega dnevnika]] in [[Radio Trst A|Radia Trst A]] proglasili Anito Bergnach (in Vesno Jagodic) za Osebnost Primorske meseca oktobra 2020, da je izredno pripomogla, da je deset otrok na Trčmunu prejelo prvo sveto obhajilo v slovenskem jeziku.<ref>{{Navedi splet|title=Anita Bergnach in Vesna Jagodic oktobrski osebnosti Primorske|url=https://novimatajur.it/attualita/anita-bergnach-in-vesna-jagodic-oktobrski-osebnosti-primorske.html|website=NoviMatajur|date=2020-11-07|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI|last=Redakcija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V trdovratnem okolju sta vztrajali s slovenščino|url=https://www.primorski.eu/se/v-trdovratnem-okolju-sta-vztrajali-s-slovenscino-HF667966|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref><ref>{{Citat|title=Osebnosti Primorske meseca oktobra: Anita Bergnach in Vesna Jagodic|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/osebnost-primorske-radio/174730609|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> Leta 2022 so ji podelili [[Sklad Dušana Černeta|Černetovo nagrado]] (skupaj z Vesno Jagodic).<ref>{{Navedi splet|title=Zaslužni dobitnici sta Anita Bergnach in Vesna Jagodic » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zasluzni-dobitnici-sta-anita-bergnach-vesna-jagodic/|website=Noviglas|date=2022-12-16|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=35. Černetovo nagrado za leto 2022 prejmeta Anita Bergnach in Vesna Jagodic – slovenci.si|url=https://slovenci.si/35-cernetovo-nagrado-za-leto-2022-prejmeta-anita-bergnach-in-vesna-jagodic/|website=slovenci.si - Spletni dom vseh Slovencev|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bergnach, Anita}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Beneški Slovenci]] jem3jpnr90m240fam1tfl6tluh1vpvo Dirka po Slovaški 0 601871 6753322 6727739 2026-09-21T06:02:51Z Sporti 5955 2026 6753322 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Slovaški | image = Tour the Slovakia 2.jpg | date = sredina septembra | region = [[Slovaška]] | localnames = Okolo Slovenska {{in lang|sk}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = | director = | first = {{start date|1954}} | number = 70 | last = | firstwinner = {{flagathlete|[[Karel Nesl]]|TCH}} | mostwins = {{flagathlete|[[Jiří Škoda]]|TCH}}<br />{{flagathlete|[[Miloš Hrazdíra]]|TCH}}<br />''(po 3 zmage)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Lennert Van Eetvelt]]|BEL}} }} '''Dirka po Slovaški''' ({{langx|sk|Okolo Slovenska}}) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Slovaška|Slovaškem]], ki poteka od leta [[1954]]. Od leta 2017 ima oznako 2.1 in je del [[UCI Europe Tour]]. Običajno ima pet ali več etap. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke sta [[Jiří Škoda]] in [[Miloš Hrazdíra]] s po tremi zmagami, od slovenskih kolesarjev so dirko osvojili [[Andrej Hauptman]], [[Robert Vrečer]] in [[Jan Tratnik]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/etapes/eta_td_slovaquie.php|title=Tour de Slovaquie|access-date=31. december 2020|language=fr}}</ref> == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |1954||{{ikonazastave|CSK}} [[Karel Nesl]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Josef Křivka]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Jan Kubr]] |- |1955||{{ikonazastave|CSK}} [[Jan Veselý (kolesar)|Jan Veselý]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Bedrich Plank]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Vlastimil Ružička]] |- |1956||{{ikonazastave|ITA}} [[Aurelio Cestari]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Alberto Emiliozzi]]||{{ikonazastave|SWE}} [[Karl-Magnus Åmell]] |- |1957||{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Le Don]]||{{ikonazastave|DDR}} [[Günter Oldenburg]]||{{ikonazastave|DDR}} [[Horst Kappel]] |- |1958||{{ikonazastave|CSK}} [[Walter Renner]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Josef Křivka]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Rudolf Revay]] |- |1959||{{ikonazastave|DDR}} [[Lothar Höhne]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Jan Malten]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Ludevit Wiezner]] |- |1960||{{ikonazastave|HUN|1957}} [[Antal Megyerdi]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Rudolf Revay]]||{{ikonazastave|CSK}} [[František Konečný]] |- |1961-63||colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |1964||{{ikonazastave|CSK}} [[Matej Laczo]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Ladislav Heller]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Háva]] |- |1965||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Háva]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Pavel Konečný]]||{{ikonazastave|DDR}} [[Bernd Patzig]] |- |1966||{{ikonazastave|CSK}} [[Pavel Konečný]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Pavel Doležel]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Háva]] |- |1967||{{ikonazastave|CSK}} [[Miloš Hrazdíra]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Háva]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Pavel Konečný]] |- |1968||{{ikonazastave|CSK}} [[Miloš Hrazdíra]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Ján Svorada sr.]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Břetislav Souček]] |- |1969||{{ikonazastave|CSK}} [[Břetislav Souček]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Ladislav Biľo]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Miloš Hrazdíra]] |- |1970||{{ikonazastave|CSK}} [[Vlastimil Moravec]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Vlček (kolesar)|Jiří Vlček]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Rudolph Labus]] |- |1971||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Háva]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Alois Holík]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Ladislav Biľo]] |- |1972||{{ikonazastave|CSK}} [[Antonín Bartoníček]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Vladimír Vondráček]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Ladislav Biľo]] |- |1973||{{ikonazastave|CSK}} [[Miloš Hrazdíra]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Rudolph Labus]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Ľudovít Pavela]] |- |1974||{{ikonazastave|CSK}} [[Pavol Čambal]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Antonin Sel]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Bartolšic]] |- |1975||{{ikonazastave|CSK}} [[Josef Dvořák]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Rudolph Labus]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Jan Stejskal (kolesar)|Jan Stejskal]] |- |1976||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Škoda]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Ján Kružic]]||{{ikonazastave|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |- |1977||{{ikonazastave|CSK}} [[Miroslav Sýkora]]||{{ikonazastave|DDR}} [[Bernd Drogan]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Svatopluk Henke]] |- |1978||{{ikonazastave|NED}} [[Theo de Rooij]]||{{ikonazastave|URS}} [[Ramazan Galjaletdinov]]||{{ikonazastave|URS}} [[Aleksander Gusjatnikov]] |- |1979||{{ikonazastave|CSK}} [[Jaroslav Poslušný]]||{{ikonazastave|POL}} [[Jan Brzeźny]]||{{ikonazastave|URS}} [[Andrej Vedernikov]] |- |1980||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Škoda]]||{{ikonazastave|URS}} [[Sergej Suhoručenkov]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Stratílek]] |- |1981||{{ikonazastave|URS}} [[Andrej Vedernikov]]||{{ikonazastave|URS}} [[Jurij Barinov]]||{{ikonazastave|URS}} [[Sergej Pribil]] |- |1982||{{ikonazastave|URS}} [[Vladimir Vološin]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Ladislav Ferebauer]]||{{ikonazastave|DDR}} [[Bernd Drogan]] |- |1983||{{ikonazastave|DDR}} [[Bernd Drogan]]||{{ikonazastave|URS}} [[Andrej Toporičev]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Miroslav Sýkora]] |- |1984||{{ikonazastave|CSK}} [[Miroslav Sýkora]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Vladimir Dolek]]||{{ikonazastave|POL}} [[Andrzej Mierzejewski]] |- |1985||{{ikonazastave|CSK}} [[Jiří Škoda]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Kurt Konrad]]||{{ikonazastave|YUG}} [[Bruno Bulić]] |- |1986||{{ikonazastave|CSK}} [[Václav Toman]]||{{ikonazastave|URS}} [[Genadij Aleksasis]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Miloslav Vašíček]] |- |1987||{{ikonazastave|URS}} [[Ivan Ivanov (kolesar)|Ivan Ivanov]]||{{ikonazastave|URS}} [[Pjotr Ugrumov]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Miloslav Vašíček]] |- |1988||{{ikonazastave|CSK}} [[Tomáš Sedláček (kolesar)|Tomáš Sedláček]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Vladimír Švehlík]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Kurt Konrad]] |- |1989||{{ikonazastave|URS}} [[Pavel Tonkov]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Vladimír Kozárek]]||{{ikonazastave|URS}} [[Andrej Vedernikov]] |- |1990||{{ikonazastave|CSK}} [[Miroslav Lipták]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Milan Dvorščík]]||{{ikonazastave|CSK}} [[Tomáš Sedláček (kolesar)|Tomáš Sedláček]] |- |1991||{{ikonazastave|DEU}} [[Heinrich Trumheller]]||{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]]||{{ikonazastave|RUS}} [[Oleg Polovnikov]] |- |1992||{{ikonazastave|CZE}} [[Lubor Tesař]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Pavel Padrnos]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Mike Weissmann]] |- |1993||{{ikonazastave|UKR}} [[Sergij Gončar]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Patrik Moster]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Steffen Blocheitz]] |- |1994||{{ikonazastave|CZE}} [[Vladimír Švehlík]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Pavel Zaduban]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Heiko Latocha]] |- |1995||{{ikonazastave|CZE}} [[František Trkal]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Robert Pintarič]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Vladimír Švehlík]] |- |1996||{{ikonazastave|SVK}} [[Ján Valach]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Roman Broniš]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Boris Premužič]] |- |1997||{{ikonazastave|CZE}} [[Jaromír Purmenský]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Igor Kranjec]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Matthias Jandt]] |- |1998||{{ikonazastave|SVN}} [[Andrej Hauptman]]||{{ikonazastave|CHE}} [[Marcel Strauss]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Jaromír Friede]] |- |1999||{{ikonazastave|CZE}} [[Ondřej Sosenka]]||{{ikonazastave|GBR}} [[Charles Wegelius]]||{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Chmielewski]] |- |2000||{{ikonazastave|CZE}} [[René Andrle]]||{{ikonazastave|LUX}} [[Kim Kirchen]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Ondrej Fadrny]] |- |2001||{{ikonazastave|CZE}} [[František Trkal]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Matija Kotnik]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Michal Prusa]] |- |2002||{{ikonazastave|SWE}} [[Gustav Larsson]]||{{ikonazastave|AUS}} [[Luke Roberts]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Leo Zanotti]] |- |2003||{{ikonazastave|CZE}} [[Ondřej Sosenka]]||{{ikonazastave|POL}} [[Cezary Zamana]]||{{ikonazastave|POL}} [[Dawid Krupa]] |- |2004||{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Chmielewski]]||{{ikonazastave|POL}} [[Dawid Krupa]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Kamil Vrana]] |- |2005||{{ikonazastave|SVK}} [[Martin Prazdnovsky]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Martin Riška]]||{{ikonazastave|RUS}} [[Ėdvard Vorganov]] |- |2006||{{ikonazastave|POL}} [[Radosław Romanik]]||{{ikonazastave|CZE}} [[René Andrle]]||{{ikonazastave|DNK}} [[Kristoffer Nielsen]] |- |2007||{{ikonazastave|NLD}} [[Joost van Leijen]]||{{ikonazastave|CZE}} [[Martin Mareš]]||{{ikonazastave|POL}} [[Marcin Sapa]] |- |2008||{{ikonazastave|DNK}} [[Kristoffer Nielsen]]||{{ikonazastave|HUN}} [[Péter Kusztor]]||{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Firsanov]] |- |2009||{{ikonazastave|NLD}} [[Leigh Howard]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Stefan Schäfer]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Muto]] |- |2010||{{ikonazastave|SVN}} [[Robert Vrečer]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Timon Seubert]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Maroš Kováč]] |- |2011||{{ikonazastave|RUS}} [[Nikita Novikov]]||{{ikonazastave|HRV}} [[Tomislav Dančulović]]||{{ikonazastave|HRV}} [[Kristijan Đurasek]] |- |2012||{{ikonazastave|ITA}} [[Enrico Rossi (kolesar)|Enrico Rossi]]||{{ikonazastave|RUS}} [[Aleksander Prišpetni]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Rebellin]] |- |2013||{{ikonazastave|SVK}} [[Petr Vakoč]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Tim Mikelj]]||{{ikonazastave|SVK}} [[Maroš Kováč]] |- |2014||{{ikonazastave|UKR}} [[Oleksandr Polivoda]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Kristjan Fajt]]||{{ikonazastave|HRV}} [[Matija Kvasina]] |- |2015||{{ikonazastave|ITA}} [[Davide Viganò]]||{{ikonazastave|AUT}} [[Matthias Krizek]]||{{ikonazastave|POL}} [[Pawel Cieslik]] |- |2016||{{ikonazastave|ITA}} [[Mauro Finetto]]||{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Buc]]||{{ikonazastave|RUS}} [[Kiril Pozdnjakov]] |- |2017||{{ikonazastave|SVK}} [[Jan Tratnik]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Mattia Cattaneo]]||{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Brożyna]] |- |2018||{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]||{{ikonazastave|SVN}} [[Jan Tratnik]]||{{ikonazastave|ITA}} [[Cesare Benedetti (kolesar)|Cesare Benedetti]] |- |2019||{{ikonazastave|BEL}} [[Yves Lampaert]]||{{ikonazastave|FRA}} [[Arnaud Démare]]||{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Küng]] |- |2020||{{ikonazastave|DEU}} [[Jannik Steimle]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Nico Denz]]||{{ikonazastave|NZL}} [[Shane Archbold]] |- |2021||{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Sagan]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Jannik Steimle]]||{{ikonazastave|NLD}} [[Cees Bol]] |- |2022||{{ikonazastave|CZE}} [[Josef Černý (kolesar)|Josef Černý]]||{{ikonazastave|BEL}} [[Mauri Vansevenant]]||{{ikonazastave|NLD}} [[Koen Bouwman]] |- |2023||{{ikonazastave|FRA}} [[Rémi Cavagna]]||{{ikonazastave|CHE}} [[Stefan Küng]]||{{ikonazastave|NLD}} [[Milan Vader]] |- |2024||{{ikonazastave|CHE}} [[Mauro Schmid]]||{{ikonazastave|FRA}} [[Julian Alaphilippe]]||{{ikonazastave|DEU}} [[Felix Engelhardt]] |- |2025||{{ikonazastave|GBR}} [[Paul Double]]||{{ikonazastave|NLD}} [[Bart Lemmen]]||{{ikonazastave|GBR}} [[Thomas Gloag]] |- |2026||{{ikonazastave|BEL}} [[Lennert Van Eetvelt]]||{{ikonazastave|BRA}} [[Henrique Bravo]]||{{ikonazastave|FRA}} [[Maxime Decomble]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke na Slovaškem]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1954]] 7jvw1h2goizo1ekf6h2mutg25ny69f1 Cerkev sv. Janeza Evangelista, Santianes de Pravia 0 602061 6753345 6682918 2026-09-21T08:27:35Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Zunanje povezave */ 6753345 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name= Cerkev sv. Janeza Apostola in Evangelista<br /><small>Iglesia de San Juan Apóstol y Evangelista (špansko)</small><br /><small>Ilesia de San Xuan Apóstol y Evanxelista de Santianes (asturijsko)</small> | image= Santianes de Pravia - 04.jpg | caption= | country = {{ESP}} | location= [[Santianes (Pravia)|Santianes de Pravia]], [[Španija]] | geo = {{coord|43|30|07.02|N|6|05|56.92|W|region:ES-O_type:landmark|display=inline,title}} | religious_affiliation=[[Rimskokatoliška cerkev]] | rite= | province= [[Asturija]] | district= | consecration_year= | status= Cerkev | leadership= | website= [http://iglesiasantianes.galeon.com Official Website] | architect= | architecture_type= [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] | architecture_style= [[Predromanska umetnost|Pred-Romanska]] | heritage_designation = | facade_direction= | groundbreaking = 774 | year_completed= 783 | diocese = [[Škofija Oviedo|Oviedo]] | construction_cost= | specifications= | capacity= | length= 8 m | width= 5,5 m | width_nave= | height_max= | materials= }} '''Cerkev svetega Janeza Apostola in Evangelista''' ({{lang-es|Iglesia de San Juan Apóstol y Evangelista de Santianes de Pravia}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Ilesia de San Xuan Apóstol y Evanxelista de Santianes'') iz Santianes de Pravia je krščanska cerkev iz 8. stoletja, ki se nahaja v župniji Santianes v [[Asturija|asturijskem]] občini [[Pravia]] v severni [[Španija|Španiji]]. Cerkev je bila zgrajena v 8. stoletju na pobudo [[Silo Asturijski|kralja Sila Asturijskega]] in njegove žene Adosinde<ref>{{Navedi knjigo|last=Arias Páramo|first=Lorenzo|title=Enciclopedia del Prerrománico en Asturias|url=|year=2007|publisher=Fundación Santa María la Real|isbn=978-84-89483-29-3|page=377}}</ref>, kot je navedeno na temeljnem kamnu cerkve, in je morala biti zgrajena med letoma 774 in 783. Kralj Asturije [[Silo Asturijski|Silo]] je je svoj kraljevski dvor preselil iz Cangas de Onís v Pravio. Tam je bilo križišče več rimskih cest, vključno s tisto, ki je vodila v [[Astorga, Španija|Asturica Augusta]] ([[Astorga, Španija|Astorga]]), kar je olajšalo dobro komunikacijo v kraljevstvu''.'' Velja za najstarejšo cerkev v Asturiji in je bila del dvornega kompleksa, ki je vključeval tudi kraljevo palačo, ki je danes popolnoma izginila in je bila zgrajena v bližini cerkve, verjetno na mestu starejše zgradbe. Velja za enega najzgodnejših primerov tako imenovane asturijske predromanske ali asturijske umetnosti. Cerkev je bila prizorišče razprave med Beatom iz Liébane in [[Elipando Toledski|Elipandom iz Toleda]] o [[Adopcionizem|adopcionistični]] razlagi Kristusove božanskosti. V cerkvi Sveatega Janeza so bili po takratnih kronikah pokopani [[Silo Asturijski|asturijski kralj Silo]], njegova žena, kraljica Adosinda, in asturijski kralj Mavregat. Ob cerkvi je od julija 2007 odprt muzej Santianes de Pravia. == Arhitektura in morfologija == [[Slika:Planta_santianes.JPG|sličica|Načrt templja]] Glede vse asturijske arhitekturne dejavnosti v 8. stoletju se je ohranil le tloris in strukturni ostanki te cerkve. Stavba je v prvotnem stanju ostala do 16. stoletja. Cerkev je v naslednjih dveh stoletjih, začela doživljati različne preobrazbe in spremembe. Te spremembe so cerkev temeljito reformirale. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela obnova in prenova templja, da bi ga vrnili v prvotno obliko. Ta dela, ki jih je vodil [[José Menéndez Pidal|José Menéndez Pidal,]] so privedla do odkritja originalnih elementov in cerkvi povrnila prvotni videz. Poleg tega je na podlagi arheoloških najdb videti, da je bila palača zgrajena z uporabo starejše strukture iz rimskega obdobja.<ref>{{Navedi knjigo|last=Arias Páramo|first=Lorenzo|title=Enciclopedia del Prerrománico en Asturias|url=|year=2007|publisher=Fundación Santa María la Real|isbn=978-84-89483-29-3|page=378}}</ref> Tempelj je imel tri [[Cerkvena ladja|ladje]]: osrednja ladja je bila dolga 8 metrov in široka 5,5 metra, stranski ladji pa 2,5 metra, ločeni s [[Polkrožni lok|polkrožnimi opečnimi loki]], ki so se opirali na kvadratne [[Slop|stebre]]. Osrednja ladja je bila širša od obeh stranskih ladij. Ladje so tvorile pravokotno strukturo z odprtim [[Narteks|narteksom]] na zahodnem koncu, ki je bil kasneje preurejen v kraljevi panteon, kjer so po izročilu [[Grob|pokopali]] trupla Sila in Adosinde. Panteon je imel majhno leseno galerijo, ki je zdaj spremenjena. Ima tudi 4,5 metra širok transept, ki v tlorisu ni viden, čeprav je viden od zunaj. Loki imajo mešano zidarsko gradnjo, na začetku lomljence, v osrednjem delu pa opeko. Prvotni [[Križni kvadrat|križ]], ki je danes izgubljen, je bil sestavljen iz triladijske arkade, ki se je povezovala z arkado osrednje ladje. [[Transept|Prečna ladja]], ki so jo podpirali križni stebri, se je odpirala v tri pravokotne [[Kapela|kapele]]. [[Apsida]] je bila polkrožna, dvignjena na notranji strani, s pravokotnimi stenami na zunanji strani. Zaradi kasnejših prenov je bila prvotna polkrožna apsida nadomeščena z apsido z ravnim koncem in obokanim stropom. Na vsaki strani sta bili zgrajeni dve zakristiji, od katerih se ena danes uporablja kot arheološko skladišče. Osrednja in stranske ladje so ostale od prvotne konstrukcije. Portik in kraljeva tribuna, ki sta videti starodavna, sta sodobni rekonstrukciji. Telo cerkve je bilo prekrito z [[Les|lesom]], [[Apsida|apside]] pa z [[Banjast obok|banjastimi oboki]]. Zunanje stene stranskih ladij so ohranile originalne dele z nekaj majhnimi okni v obliki podkve. Vse to spominja na prvo gradbeno obdobje cerkve. Teh značilnosti se niso več pojavile v nobeni drugi asturijski stavbi visokega srednjega veka. Okna, ki so se danes ohranila, kažejo, da so bila oblikovana z enojnimi in dvojnimi [[Podkvasti lok|podkvastimi loki]]. Med vsemi okni je izstopalo tisto v apsidi. To okno je bilo sestavljeno iz trojnega podkvastega loka, skrbno izdelanega, kar dokazujejo fragmenti, najdeni in shranjeni v predromanskem muzeju v Santianesu. Na tem oknu najdemo tudi napis ustanovne posvetitve cerkve, ki se po popolni rekonstrukciji besedila glasi: {{Citatni blok|ESTA SANTA CASA SE MANTIENE FIRME EN HONOR DE SAN JUAN APOSTOL Y EVANGELISTA}} Značilnosti rastlin in okrasnih motivov kažejo sled pozne rimske tradicije, ki je bolj povezana z zgodnjekrščanskimi primeri kot s templji iz druge polovice 7. stoletja. Raziskovalcem še vedno ni jasno ali je takšna dediščina posledica lokalnega substrata ali zunanje kontaminacije. == Kraljeve grobnice in epigrafija == [[Slika:Tumba_Adosinda_y_Rey_Silo_-_1.jpg|sličica|Grobnica kralja [[Silo Asturijski|Sila]] in njegove žene, kraljice Adosinde]] Po mnenju različnih avtorjev so bili v cerkvi Svetega Janeza (Huana) v Santianes de Pravia pokopani trije člani asturijske kraljeve družine: * [[Silo Asturijski]] (?-783); [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]. * Adosinda, kraljica soproga Asturije in žena prvega. Bila je hči [[Alfonz I. Asturijski|Alfonza I. Katoliškega]], [[Seznam asturijskih monarhov|kralja Asturije]], in kraljice Ermesinde. * Mavregat Asturijski (?-789). [[Seznam asturijskih monarhov|Kralj Asturije]]. Bil je biološki sin kralja [[Alfonz I. Asturijski|Alfonza I. Katoliškega]] in muslimanske sužnje Sisalde. Po njegovi smrti so truplo kralja [[Silo Asturijski|Sila]] pokopali v cerkvi Svetega Janeza v Santianes de Pravia, ki jo je dal postaviti asturijski monarh in v kateri je še vedno ohranjena grobnica, v kateri naj bi počivali posmrtni ostanki kralja in njegove žene, kraljice Adosinde, ki je bila pokopana v istem templju, čeprav je mojster kustodij ne glede na zgoraj navedeno poudaril, da so bili posmrtni ostanki kralja Sila preneseni v samostan Svetega Janeza v las Dueñas v mestu [[Oviedo]] in da se za glavnim oltarjem cerkve omenjenega samostana nahaja grobnica asturijskega monarha. Truplo asturijskega kralja Mavregata je bilo prav tako pokopano v cerkvi Svetega Janeza v Santianes de Pravia v preprosti grobnici.<ref>{{Navedi knjigo|last=Del Arco y Garay|first=Ricardo|authorlink=Ricardo del Arco y Garay|publisher=|editor-last=Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas|title=Sepulcros de la Casa Real de Castilla|url=|edition=|year=1954|location=Madrid|isbn=|pages=134|chapter=X|quote=}}</ref> Zgodovinar Tirso de Avilés y Hevia je zapisal, da je bil na grobnici kralja Mavregata vklesan naslednji epitaf: {{Citatni blok|Hic iacet in Pravia qui pravus fuit|Prevod José María Solé<ref> | apellidos = Solé | nombre = José María | enlaceautor = José María Solé | editorial = La Esfera de los Libros S.L. | título = Apodos de los reyes de España | edición = 1.ª | año = 2007 | isbn = 84-9734-593-2 | páginas = 26}}</ref>}} Kar zadeva epigrafijo, je pomemben napis posvečen [[Janez Evangelist|svetemu Janezu Evangelistu]], zavetniku cerkve, in še en napis, povezan z darilom cerkve. {{Citatni blok|In honore Io[a]nnis apos[to]li eva[n]/ge[listae haec d]omus sct[a co]nsistit|Prevod IMA 177.}} == Krstilnica == [[Slika:Baptisterio_-_2.jpg|sličica|Slika krstilnice, odkrite med obnovitvenimi deli templja]] Izkopavanja in restavratorska dela na cerkvi, ki jih je izvedel [[José Menéndez Pidal y Álvarez|José Menéndez Pidal y Álvarez,]] so obnovila njen prvotni tlak. Pri tem se je razkrilo, da ni bil položen v pravilnem vzorcu, temveč prilagojen terenu. Odkrili so tudi krstilnico, ki se nahaja v jugozahodnem kotu cerkve in je bila prej skrita. Velja za najstarejšo in edino ohranjeno v [[Asturija|Asturiji]]. Krstni bazen meri 56,5 [[Centimeter|cm]] v širino in 61,5 cm v globino cm dolg in 26,5 cm. == Pohištvo in dekorativni elementi == Oltar in prezbiterij, ki sta trenutno razstavljena v cerkvi, sta kopiji originalov, ki jih je Fortunato de Selgas preselil na posestvo Quinta de los Selgas v El Pitu (Cudillero) in jih do leta 2008 hranil v [[Kripta|kripti]] sosednje cerkve Jezusa iz Nazareta, nato pa so jih preselili v sobo znotraj palače oziroma posestva Selgas. Oltar je najstarejši v [[Španija|Španiji]]. Med ostanki izstopa plošča, okrašena z reliefom stolpaste zgradbe, kjer je mogoče opaziti uporabo klesanega zidu (vrsta zidu, sestavljenega iz slojev velikih, izklesanih kamnov). == Zgodnjesrednjeveška nekropola == Med izkopavanji, opravljenimi leta 1988, so v severni zakristiji templja odkrili ostanke srednjeveške nekropole. == Galerija slik == <gallery mode="packed" caption="Zunanji pogled"> Slika:Santianes_de_Pravia_-_08.jpg|Cerkev v Santianesu. Slika:Iglesia_prerromancia_Santianes_de_Pravia_S.VIII_con_nieve.jpg| Cerkev prekrita s snegom Slika:Espadaña_de_Santianes_de_Pravia_-_1.jpg|Zvon je bil dodan v 18. stoletju in odstranjen po obnovi Slika:Santianes_de_Pravia.jpg|Zunanji pogled Slika:Santianes_de_Pravia_-_10.jpg|Vhodni portik v cerkev </gallery><gallery mode="packed" caption="Notranji pogledi"> Slika:Santianes_de_Pravia_-_02.jpg|Notranji pogled Slika:Interior_santianes.JPG|Notranjost templja Slika:Santianes_de_Pravia_-_14.jpg|Notranjost cerkve Slika:Santianes_de_Pravia_-_11.jpg|Vhodni portik, kjer se je nahajal kraljevi panteon </gallery><gallery mode="packed" caption="Podrobnosti"> Slika:Ventana_prerrománica_-_02.jpg|Predromansko okno z dvojnim podkvastim lokom Slika:Ventana_prerrománica_-_07.jpg|Preprosto predromansko podkvasto obokano okno Slika:Santianes_de_Pravia_-_15.jpg|Podrobnosti stolpca Slika:Silo_princeps_fecit.JPG|Silo princeps fecit, kopija nagrobnika ob ustanovitvi Slika:Altar_-_3.jpg|Kopija originalnega oltarja </gallery> == Glej tudi == * Kralj Silojev labirintni kamen * Muzej Santianes (Pravia) == Sklici == {{Sklici}} == Literatura == * {{Navedi knjigo|last=Del Arco y Garay|first=Ricardo|authorlink=Ricardo del Arco y Garay|publisher=|editor-last=Instituto Jerónimo Zurita. Consejo Superior de Investigaciones Científicas.|title=Sepulcros de la Casa Real de Castilla|url=|edition=|year=1954|location=Madrid|pages=|chapter=|quote=}} * Lorenzo Arias Páramo. ''Enciclopedia del Prerrománico en Asturias''. Aguilar de Campoo (Palencia): Fundación Santa María la Real, Centro de Estudios del Románico, 2007. ISBN: 978848948329. * César García de Castro Valdés. ''Arte Prerrománico en Asturias''. Oviedo: Nobel, 2004. ISBN: 8484591816. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Church of Santianes de Pravia}} [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Evangelista|Santianes de Pravia]] [[Kategorija:Asturija]] rnlypl2pfcmvxnbwp0fuiwdh0wd026i Tineo 0 603381 6753343 6682763 2026-09-21T08:26:13Z Doncsecz~slwiki 9581 standard 6753343 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Tineo / Tinéu | native_name = {{unbulleted list|item_style=font-size:90%;| {{native name|es|Tineo|italics=no}}<br />{{native name|ast|Tinéu|italics=no}}}} | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Vista de Tineo nevado. Postal de Navidad.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of tineo.svg | image_shield = Escudo de Tineo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Narcea | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Tineo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Montserrat Fernández Álvarez | area_magnitude = | area_total_km2 = 540,83 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2025 | population_footnotes = <ref>[https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 Instituto Nacional de Estadística</ref> | population_total = 8679 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|34|N|6|29|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1532 | website = https://www.tineo.es/ | footnotes = }} '''Tineo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Tinéu'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Je 83 km od [[Oviedo|Ovieda]] in 84 km jugozahodno od [[Gijón]]a. Leži ob majhnem pritoku reke Narcea. Je druga največja občina v Asturiji. Na severu meji na [[Valdés, Asturija|Valdés]], na jugu na [[Cangas del Narcea]], na zahodu na [[Villayón]] in [[Allande]], na vzhodu pa na [[Salas (Asturija)|Salas]], [[Belmonte de Miranda]] in [[Somiedo]]. Rudarstvo, kmetijstvo in živinoreja so bile glavne panoge od začetka 20. stoletja.<ref>{{Cite EB1911|wstitle=Tineo|volume=26|page=999}}</ref> == Etimologija == Ime mesta izvira iz rimskega osebnega imena ''Tinaius''.<ref>{{navedi novice| url=https://www.tineo.es/etimologia |title=Etimología |work=Tineo |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}}</ref> Od oktobra 2017 tudi v [[španščina|španskih]] uradnih dokumentih se rabi asturijsko poimenovanje ''Tinéu''.<ref>{{navedi novice| url=https://miprincipado.asturias.es/bopa/2017/10/24/2017-11553.pdf |title=Principado de Asturias |work=BOLETÍN OFICIAL DEL PRINCIPADO DE ASTURIAS |date=24.10.2017 |accessdate=29.5.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Kot skoraj povsod v Asturiji, najdbe iz kamene dobe potrjujejo zgodnjo poselitev regije. V gorovju Sierra de Cabra, v bližini mest Baradal, Bones, Bustellán, Curiscada, Campiello, Merillés in Tamallanes, je mogoče videti več grobnih gomil, nekatere pa so celo odprte za obiskovalce. Med 4000 in 2000 pr. n. št. so se ukvarjali že v okolici s poljedelstvom ter so ohranjena kultna sredstva in grobišča. [[Slika:Dolmen de Merillés.JPG|thumb|left|Dolmen Merillés]] Okrog 900 pr. Kr. je območje današnjega Tinea spadalo v [[Kultura Castro|kulturo Castro]]. Leta 29 pr. n. št. so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] osvojili Tineo in odprli rudnike, kjer so kopali zlato. Rimljani so tukaj vzdrževali več utrdb s spremljajočo infrastrukturo, kot so mostovi in ​​akvadukti, od katerih nekateri še vedno obstajajo in so v uporabi. Ljudstvo se je začelo romanizirati in so bili zgrajeni poti, vile, občasni vodovodi ipd. Tineo in njegova okolica sta bila med 409 in 581 pod oblastjo [[Svebi|Svebov]], ki so ustanovili samostojno kraljevino v današnji [[Galicija (Španija)|Galiciji]]. Nato so ga podjarmili [[Arabci]], pozneje ga je osvobodila [[Kraljevina Asturija]]. Leta 780 je bil Tineo prvič omenjen, v času [[Silo Asturijski|kralja Sila]]. Listina z dne 17. januarja 780 iz časa vladavine kralja Sila beleži ustanovitev samostana Santa María la Real v Oboni. Asturijski kralj [[Alfonz II. Asturijski|Alfonz II.]] je pri Tineu premagal Arabce in je po zmagi utrdil mesto. Leta 1222 je Alfonz IX. ustanovil Tineo kot postanek na romarski poti iz Ovieda v [[Santiago de Compostela]]. Mesto nadaljuje to tradicijo še danes z dvema romarskima prenočiščema.<ref>Albergue de Peregrinos «Mater Christi» – Marco Rodríguez, s/n – 33870-Tineo die über 20 Plätze verfügt, Albergue de Peregrinos «Tineo» – C/ Cabezas de San Juan – 33870 Tineo</ref> V naslednjih stoletjih je tudi [[Kraljevina León]] potrdila pravice Tinea. León se je leta 1230 združil s Kraljevino Kastilijo. Kastilijski kralji so razdeljevali različnim plemičem in vitezom zemlje Tinea. Stare mestne pravice so bile vzpostavljene le v 16. stoletju. Tineo se je dejavno udeležil reformskih prizadevanj [[Liberalno triletje|liberalnega triletja]]. 7. avgusta 1823 je v mesto vkorakala [[Francozi|francoska]] vojska, da bi zadušila revolucionarna gibanja. Pozneje je bil Tineo prizorišče spopadov [[Karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] ga je osvojila nacionalistična vojska, ki je vdrla iz Galicijo. Mestni grb prikazuje v zgornjem levem kotu: grad Tineo; v zgornjem desnem kotu: grb Garcíe de la Plaza – lokalnega junaka; v spodnjem levem kotu: grb cistercijanskega samostana Castilla; v spodnjem desnem kotu: grb frančiškanskega reda v samostanu Tieno; in v sredini: grb grofov Tineo. Slednji služi tudi kot mestna zastava. == Geografija == Tineo je na zahodnem delu Asturije. Teren je visok in ga obrobljajo strmi klanci. Površina je večinoma neplodna, obseg obdelanih zemljišč je samo 5,09 %, drugi deli so pašniki, naravni travniki, gozdovi in ​​grmičevje. V okolici je veliko ohranjenih izvirnih gozdov. Podnebje je zmerno oceansko in deževno, ker je Tineo blizu Kantabrijskega morja. Poleti so pogosta neurja, pozimi pa veliko snega. == Gospodarstvo == Prebivalci so zaposleni večinoma v primarnem sektorju. Še danes je zelo pomembna [[živinoreja]] (predvsem govedoreja). Kmetijstvo in rudarstvo sta največja delodajalca v regiji. Trgovina in promet sta na tretjem mestu. Elektrika se v rezervoarjih proizvaja že več desetletij, izgradnja več sodobnih [[Vetrna elektrarna|vetrnih elektrarn]], vključno z eno na gori Gallu, pa je občino uvrstila med največje proizvajalce električne energije v Asturiji. Ljubitelji narave in romarji na [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] prispevajo k močni rasti turizma. == Kultura == Tineo ima veliko gradbenih spomenikov iz različnih obdobij kot [[srednji vek|srednjeveške]] samostanske cerkve, ruševine iz rimskega obdobja, palače, stolpi, mostovi. Znan kulturni dogodek je praznik Svetega Roka s kulinaričnimi atrakcijami, ki ga imajo v vsakem letu med 12. in 18. avgustom. == Znamenitosti == *Samostan in cerkev Santa María la Real *Muzej zlata *Muzej sakralne umetnosti v Tineu *Podeželske hiše in palače v okolici *Naravni park Campo de San Roque == Znane osebe iz Tinea == * [[Rafael del Riego]], general in revolucionar == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Fernández Lamuño|first=Julio Antonio |author-link= |year=1982 |title=Tineo, villa y concejo |location=Tineo |publisher=Ayuntamiento |cobiss= |isbn=84-300-7052-4 }} == Zunanje povezave == {{Commons|Gijón}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649466/historia-tineo |title=Historia de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} * {{navedi novice| url=https://tineo.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/62649469/geografia-tineo |title=Geografía de Tineo |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=29.5.2026 |language=es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] jthmo36rz3bd3rjnv59botxek1sg4aj Vojislav Šešelj 0 604475 6753214 6745808 2026-09-20T15:16:30Z ~2026-50749-03 266070 /* */ bil je oproščen 6753214 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vojislav Šešelj | native_name = {{No bold|Војислав Шешељ}} | native_name_lang = sr | image = Vojislav Šešelj 2020.png | caption = Šešelj leta 2020 | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = [[3. junij]] [[2016]] | term_end = [[3. avgust]] [[2020]] | term_start1 = [[24. oktober]] [[2000]] | term_end1 = [[24. februar]] [[2003]] | term_start2 = [[8. julij]] [[1991]] | term_end2 = [[24. marec]] [[1998]] | office3 = [[Podpredsednik vlade Srbije]] | term_start3 = [[24. marec]] [[1998]] | term_end3 = [[24. oktober]] [[2000]] | office4 = Predsednik [[Zemun|občine Zemun]] | term_start4 = [[1. december]] [[1996]] | term_end4 = [[1. april]] [[1998]] | predecessor4 = [[Nenad Ribar]] | successor4 = [[Stevo Dragišić]] | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1954|10|11}} | birth_place = [[Sarajevo]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = Vesna Tunić Mudreša<br />Jadranka Šešelj (1992–doslej) | children = 4, vključno [[Aleksandar Šešelj|Aleksandar]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] <br />[[Univerza v Beogradu]] | signature = Vojislav Seselj Signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (1971-1981) <br> [[Srpska narodna obnova (Srbska ljudska obnova, SNO)]] (1990) <br> [[Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje, SPO)]] (1990)<br>[[Srpski četnički pokret (Srbsko četniško gibanje, SČP)]] (1990–1991)<br>[[Srpska radikalna stranka (Srbska korenitia stranka, SRS)]] (1991–do danes) | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|vseselj.rs}} }} '''Vojislav Šešelj''' ({{lang-sr|Војислав Шешељ/Vojislav Šešelj}}, {{IPA|sh|ʋǒjislaʋ ʃěʃeʎ|pron}}; * [[11. oktober]] [[1954]] [[Sarajevo]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]]) je srbski [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]]. == Življenjepis == === Poreklo === Vojislav Šešelj se je rodil 1954 v Sarajevu (takrat LR Bosna in Hercegovina, FLR Jugoslavija – Danes Republika Bosna in Hercegovina). Oče Nikola Šešelj (1925–1978) in mati Danica rojena Misita (1924–2007) sta bila pravoslavna Srba iz [[Popovo polje|Popovega polja]] v vzhodni Hercegovini. Po poroki 1953 sta se preselila v Sarajevo, kjer sta skromno živela v prirejenem stanovanju na stari železniški postaji v Sarajevu, saj je bil Nikola kot skretničar zaposlen v državnem železniškem podjetju ŽTP; mati pa je doma skrbela za svoja otroka, Vojislava in njegovo mlajšo sestro Dragico, ki je diplomirani ekonom in sedaj živi v Batajnici.<ref name="Детињство и дечаштво">{{navedi splet|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=100|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Sorodnik po materini strani je bil četniški poveljnik podpolkovnik Veselin Misita.<ref name="Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera">{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|work=vesti-online.com|title=Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera|access-date=25 November 2012|date=4 April 2012|language=sr|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402042747/https://vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|url-status=dead}}</ref> Sam Šešelj se v starejših letih naklonjeno izraža tako o sarajevskih muslimanih kot tudi o katoličanih, s katerimi se je kot otrok družil v šoli in ob cerkvenih praznikih; pohvali pa posebej Hrvate v Dubrovniku in Konavlih, kjer ni bilo ustašev. Ima pa v želodcu hercegovske ustaše, ki so njegovega očeta med vojno ujeli in ga vodili v delovno taborišče nekam v Srem, od koder je čez mesec dni pobegnil in tako pritaval k partizanom na Fruški gori, saj tam ni bilo četnikov; postavili so ga za kuharja, da si malo opomore od izčrpanosti. Bil je priča pri partizanskih pokolih, ko so mučili in ubijali ne le vojake različnih usmeritev, ampak tudi ženske in otroke; pri tem ni sodeloval, ampak je na ta način postal nepomirljiv antikomunist ter zato ni hotel sprejeti dobro plačane službe v policiji, ki so mu jo po vojni ponujali, ampak je ostal raje reven železničar. Kot kondukter se je srečal z njegovo materjo, ki jo je poznal že iz otroštva, in je nosila "trogat" domače izdelke — kot suho slanino in jajca —, v Dubrovnik. Pozneje je oče v Sarajevu prek šolanja napredoval do vlakovodja in je kot tak pozneje umrl od srčne slabosti, saj je moral po tem pretresljivem dogodku v invalidski pokoj. Preprečil je namreč železniško nesrečo, ko mu je ob velikem tveganju uspelo zaustaviti drveči vlak; za to pogumno dejanje je bil tudi nagrajen.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po drugih virih naj bi bil Šešelj po narodnosti Hrvat, rojen v zaselku staršev Mareva Ljut, ki pripada kraju [[Orahov dol]] na obrobju Popovega polja in naj bi bil nato kot Vjekoslav krščen v katoliškem samostanu v [[Zavala|Zavali]]. Pred polnoletnostjo naj bi spremenil svoje ime v Vojislav, narodnost v srbsko, vero pa v pravoslavno; njegova starša – tako oče kot mati – naj bi bila katoličana, pa tudi sestra Dragica, ki je živela v Dubrovniku. Vrh tega je menda tudi Šešelj sam podajal različne in nasprotujoče si podatke o svojem poreklu.<ref>{{navedi splet|url= https://www.hop.com.hr/2018/02/24/vojislav-krsten-kao-katolik-i-hrvat-vjekoslav-seselj-teski-i-frustrirani-kompleksas-lazno-se-etnicki-i-vjerski-predstavlja-i-obmanjuje-i-srbe-i-hrvate/|title=Vojislav (kršten kao katolik i Hrvat Vjekoslav) lažno se etnički i vjerski predstavlja i obmanjuje i Srbe i Hrvate|publisher=hop.com.hr|author=Dragan Ilić|place=|language=hr|date=24. februar 2018|accessdate=19. junij 2026}}</ref> Potrdilo, da je čistokrvnega srbskega porekla, naj bi mu končnoveljavno podelila šele SANU (Srpska akademija nauka i umetnosti) v Beogradu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta za to naj ne bi bila pristojna, saj tovrstne listine izdaja veljavno župnijski urad rojstva, krajevni matični urad ali oboji.<ref>{{navedi splet|url=https://sanela.info/wp/bola/08/40948/istina-o-sarajevskom-hrvatu-vojislavu-seselju|title=ISTINA O SARAJEVSKOM HRVATU VOJISLAVU ŠEŠELJU|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima Novo in Bosna|place=|language=bs|date=28. februar 2017|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Šolanje === ==== Osnovna in srednja šola ==== Šešelj je začel hoditi septembra 1961 v osnovno šolo "Vladimir Nazor", nakar se je prepisal v novozgrajeno osnovno šolo "Bratstvo in enotnost". Kako skromno so živeli, priča tudi podatek, da so mu šolsko obleko za sedmi razred osnovne šole prenaredili iz očetove železniške uniforme.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref>Bil pa je izredno bister ter nadarjen učenec in je menil, da je učni načrt premalo zahteven, saj je z malo truda dosegal odlične ocene. Najraje je imel zgodovino, sledilo je družboslovje, nato pa naravoslovje.<ref name="Детињство и дечаштво"/> Srednješolsko izobraževanje je z odliko nadaljeval na Prvi sarajevski gimnaziji. Sodeloval je v študentovskih organizacijah kot predsednik študentske zveze na gimnaziji, pozneje pa kot predsednik mladinskega odbora.<ref name="bhdani.com">{{navedi splet|url=http://www.bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|title=Greška 404 – Dani|publisher=Bhdani.com|access-date=10 March 2016|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130525074713/http://bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|archive-date=25 May 2013}}</ref> Med poletnimi počitnicami je redno sodeloval pri mladinskih delovnih akcijah. V letih 1972 in 1973 je delal ob reki [[Velika Morava|Moravi]] pri gradnji nasipov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=90|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.vseselj.com/index.php?a=100|archive-date=8 January 2016 | url-status=dead}}</ref> ==== Preddiplomski študij ==== Jeseni 1973 se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Sarajevu|Pravno fakulteto Univerze v Sarajevu]]. Sodeloval je tudi v študentskih organizacijah in petnajst mesecev deloval kot prodekan. Povzročil pa je prepire, ko je javno napadel kandidata za dekana.<ref name="bhdani.com"/> Očital je namreč [[Fraud Muhić|Muhiću]], češ da je pijanec, zapeljivec študentk, nikakršen znanstvenik; kot član Centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine pa je bil vseeno izvoljen na to mesto in si zapomnil nasprotovanje; vse to je menda Šešlju po njegovih lastnih besedah onemogočalo napredovanje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po delu kot uvajalec začetnikov je Šešelj postal demonstrator tečajev, kjer je imel dva sklopa vaj na teden, pomagal profesorjem pri ustnih izpitih študentov in pri pisanju referatov na konferencah. Leta 1975 je 21-letni Šešelj kot član univerzitetne delegacije za dva tedna obiskal [[Univerza v Mannhaimu|Univerzo v Mannheimu]] v Zahodni Nemčiji, kar je bilo njegovo prvo potovanje v tujino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=70|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Štiriletni preddiplomski študij je končal v dveh letih in osmih mesecih.<ref name="bhdani.com"/> ==== Podiplomski študij in vojaščina ==== V tem času je Šešelj začel tudi podiplomski študij, in se je novembra 1976 vpisal na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Univerze v Beogradu]]. Zaradi službenih obveznosti v Sarajevu se ni preselil v Beograd, temveč je tja dvakrat mesečno potoval na predavanja in zbiral literaturo. V pičlih dveh letih in osmih mesecih je magistriral junija 1977 z nalogo z naslovom „Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“.<ref>„Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“ – {{lang-sr|„Marksistički koncept naoružanog naroda“}}; {{lang-en|"The Marxist Concept of an Armed People"}}</ref><ref>[https://www.istinomer.rs/akter/vojislav-seselj/ Istinomer profile]</ref> 26. novembra 1979 pa je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo "Politično bistvo militarizma in fašizma"<ref>„Politično bistvo militarizma in fašizma“ – {{lang-sr|„Politička suština militarizma i fašizma“}}; {{lang-en|"The Political Essence of Militarism and Fascism"}}</ref>in tako pri 25 letih postal najmlajši doktor znanosti v SFRJ.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/|title= Biografije Poznatih: ''Vojislav Šešelj''|publisher=biografija.org|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><ref name=BBCprofile>{{navedi novice|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm|title=Profile: Vojislav Seselj|work=BBC News|date=7 November 2007|access-date=10 March 2016}}</ref> Decembra 1979 je Šešelj šel k vojakom, da bi služil obvezni vojaški rok v [[JLA]] 1979/80 v ŠRO v [[Bileća|Bileći]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Spori, zapori in UDBA === [[File:V. Šešelj-udba1wi2.jpg|thumb|right|200px|<center>Dosje UDBE o Šešlju, kjer je omenjeno njegovo vohunsko ime "Magister", a letnica rojstva [[1945]].{{sfn|Gilbert|2008|p=170}} ]]</center> ==== Plagiat ali zarota? ==== V začetku osemdesetih let je navezoval stike s skupino srbskih intelektualcev nacionalistične usmerjenosti v beograjskem SANU-ju. Skupaj z [[Brano Miljuš|Branom Miljušem]] se je potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, češ da je njegova doktorska disertacija menda deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. Oba sta se namreč takrat potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, a ga je dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{navedi splet|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj upravičeno ali neopravičeno obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Ko je Šešelj leta 1979 dvignil cel halo zoper Hamdija Pozderca, potem ko naj bi odkril plagiat v doktorski disertaciji Branka Miljuša (kateremu pa je bil mentor Pozderac), se je napad izjalovil. Pozneje je Šešelj sam priznal, da je želel preusmeriti pozornost Centralnega komiteja Zveze komunistov od [[Nenad Kecmanović|Nenada Kecmanovića]]: {| |- ! Ja sam krenuo direktno na Pozderca<ref name="orbus">[http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm ETNONACIONALIZAM ZA POČETNIKE (11-dio)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071702/http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm |date=6. marec 2016 }}''orbus.ba'', pridobljeno 7. februar 2015</ref> ! Krenil sem neposredno na Pozderca |- | <blockquote> „To je bio način da pomognem Nenadu Kecmanoviću, protiv koga je krenula lavina optužbi iz Centralnog komiteta zbog njegovih napisa u beogradskom „Ninu“, pa sam ja na taj način pravio neku ravnotežu i krenuo direktno na Hamdiju Pozderca, što je Hamdija i shvatio.“ </blockquote> | <blockquote>"To je bil način, da bi pomagal Nenadu Kecmanoviću, proti kateremu se je iz Centralnega komiteja sprožil plaz obtožb zaradi njegovih člankov v beograjskem „Ninu“, zato sem na ta način ustvarjal nekakšno ravnotežje in se obrnil neposredno na Hamdija Pozderca, kar je Hamdija razumel." </blockquote> |} ==== Obsodba in zapor ==== Šešljeva prepirljivost in nacionalistična usmerjenost, kakor tudi marksistična pristranskost sodišča, ki se je osredotočilo v takrat še kaznivi [[besedni prekršek]] sovražnega govora, je v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Z odločitvijo Vrhovnega sodišča SFRJ je bila njegova kazen zmanjšana na 6, nato na 4 in končno na 2 leti. V zaporu v Zenici je preživel 22 mesecev, od tega več kot 6 v samici. Na njegovo predčasno izpustitev iz zapora leta 1986 so vplivala številna oporekanja in prošnje izobražencev iz vse Jugoslavije.<ref name="Време_23_05_1994" /> Mnogi njegovi somišljeniki pa so polagoma postajali zaradi njegove vedno skrajnejše besedne in dejanske nestrpne nacionalistične usmeritve njegovi najostrejši nasprotniki in kritiki. K bistvenemu krajšanju kazni je prispevala tudi njegova gladovna stavka, kakor tudi vedno večje zanimanje tujega tiska za njegov primer, kjer je pravzapra šlo za [[besedni prekršek]], ki ga pa na splošno svobodoljubne demokratične države ne obravnavajo več kot kaznivo dejanje. Verjetno pa je k skrajšanju zaporne kazni prispevalo tudi dejstvo, da ga je uspešno "vrbovala" UDBA za svojega vohuna ali "doušnika", kot to potrjuje ohranjeni dokument, ki med drugim navaja kot njegovo rojstno leto 1945 (namesto od njega navajanega leta 1954), a kot udbaško razpoznavno ime "Magistar". Zahtevo za izpustitev iz ječe je podpisal tudi njegov tedanji somišljenik in prijatelj [[Vuk Drašković]], ki je postal tudi krstni boter njegovemu prvorojencu Nikolu. Sčasoma pa se je ta največji srbski pisatlj vedno bolj oddaljeval od Šešljevih skrajnih stališč, kar je videti zlasti v njegovem predzadnjem romanu „Monah Hokaj“ („[[Menih Hawkeye]]“); Šešelj je bil tedaj tudi izključen iz Hrvaškega filozofskega društva. Po izpustitvi iz zapora se je preselil v Beograd, kjer se je preživljal s pisanjem in samozaložništvom svojih številnih knjig. Tako je postal član Društva srbskih pisateljev.<ref name="Време_23_05_1994" /> == Politična dejavnost == [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vojislav Šešelj|Vojislav Šešelj]] (prvi z leve) z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovičem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ ([[1990]]).]]</center> [[File:Map of Greater Serbia (in Yugoslavia).svg|thumb|200px|<center>Meje "Velike Srbije" — kot jih je 1992 razglašal Šešelj — naj bi obsegale vse področje vzhodno od črte [[Virovitica]]–[[Karlovac]]–[[Karlobag]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=107|language=sr|work=Biografija: Pojmovnik|title=Granice (srpske)|publisher=Vojislav Šešelj official website|date=April 1992|quote=Srpske granice dopiru do Karlobaga, Ogulina, Karlovca, Virovitice|access-date=21 December 2012}}</ref>]]</center> === Četniški vojvoda === Leta 1989 se je Šešelj vrnil v Združene države Amerike. Na praznovanju šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Bitke na Kosovem polju]] ga je 28. junija 1989 v cerkvi sv. Jurija v [[Schererville, Indiana|Scherervilleu]] v Indijani najvidnejši srbski politični begunec, pravoslavni pop in najstarejši četniški vojvoda še iz časov Druge svetovne vojne, [[Momčilo Đujić]], z blagoslovom prota [[Milan Savić|Milana Savića]] in maziljenjem [[Srednjezahodno ameriška metropolija|srednjezahodnoameriškega škofa]] [[Firmilijan Ocokoljić|Firmilijana]]<ref>Metropolit Firmilijan (*25.XII.1909 –2.XI.1992) rojen kot Stanko Ocokoljić je bil prvi srednjezahodnoameriški škof in metropolit</ref><ref>[https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1992-11-03-9204090492-story.html Bishop Firmilian Ocokoljich; Led Serbian Orthodox Diocese („Чикаго трибјун”, 3. новембра 1992)]</ref> povišal v čin prvega povojnega četniškega vojvoda za »posebne zasluge v boju za srbsko narodno korist«.<ref name="PG564">{{navedi knjigo |year=1993|title=Споменица Динарске четничке дивизије 1941–1945 |url= |location=[[Торонто]] |publisher=Покрет српских четника Равне горе |isbn=|pages=564 }}</ref> V prisegi je Šešelj obljubil, da bo »služil kralju in domovini«. Đujić mu je izrazil željo, naj bi oblikoval "združeno srbsko državo, v kateri bi živeli vsi Srbi in bi obsegala vsa srbska ozemlja"<ref name="MD">[http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606115201/http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323|date=6 June 2011}}</ref>. Ni minilo desetletje, ko mu je isti Đujić 1998 uradno odvzel naziv četniškega vojvoda zaradi njegove tesne povezanosti s komunistom Slobodanom Miloševićem.{{sfn|Binder 13 September 1999}}. Takrat je namreč Šešelj z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije sestavil vlado in javno izjavil, da kraljevina sama po sebi ni demokratična ureditev, da je on republikanec in da je bil kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] »bedak, ker po prvi svetovni vojni ni ustvaril Velike Srbije«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |title=Изјава Момчила Ђујића |access-date=31. januar 2015 |archive-date=20. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150720113407/https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |url-status=live }}</ref> === Ustanavljanje nacionalističnih strank === Šešelj je po vrnitvi v Jugoslavijo skupaj z Vukom Draškovićem in Mirkom Jovićem konec leta 1989 ustanovil protikomunistično četniško stranko{{sfn|Cigar|1995|p=201}} — Srbsko narodno obnovo (SNO).{{sfn|Bartrop|2012|p=294}} Kot pomemben izobraženec v družbi, ki je oboževala intelektualce, je Šešelj od poznih osemdesetih let naprej veljal za njenega možnega voditelja. K njegovi priljubljenosti je prispevalo tudi dejstvo, da je bil najmlajši doktor znanosti v Jugoslaviji, obenem pa vešč govornik in pisatelj knjig in časopisnih člankov.{{sfn|Schlichte|2010|p=317}} Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Šešelj javno pozival k izgonu 360.000 Albancev s Kosova.<ref name="Mulaj139">{{navedi knjigo|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Marca 1989 je Vojislav Šešelj skupaj z Vukom Draškovićem in [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvečala zaščiti "ogroženega" srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Fischer">{{navedi knjigo |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Šešelj strinjal z Draškovičevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova; takrat je Vuk predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi" ki naj bi potekala podobno, kot takrat, ko so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ki pa je bila naseljena z etničnimi Albanci ter niso dovolili, da bi mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139"/> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{navedi splet|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Šešelj, Jović in Drašković med seboj zaradi različnih stališč prepirati ter razhajati in njihova skupna stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{navedi knjigo |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> Šešelj se je nadalje strinjal z Draškovičem, ko je le-ta 26. septembra 1990 izjavil, da so njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe — medtem ko so Šešljeve polvojaške skupine imenovali "šešljevci"; tri dni pozneje pa je ta isti Drašković izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje." Šešelj je bil še bolj določen: JLA naj "čuva srpske granice" na črti Virovitica-Bjelovar-Karlovac-Karlobag.<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Draškovićevo Srbsko obnovitveno gibanje je sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh. Šešelj takrat še ni imel svoje stranke, saj stranka z omembo četnikov v imenu ni dobila dovoljenja za registracijo in je zato nastopil samostojno, ter dosegel neznaten uspeh oziroma neuspeh na petem mestu.<ref>{{navedi novice |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br><br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === „Velika Srbija“ za vsako ceno === Leta 1995 je Šešelj v publikaciji Velika Srbija napisal spomenico, v kateri je opisal načrtovano posrbljenje Kosova.<ref name="Bytyçi131132"/> Šešelj je pozval k nasilnemu izgonu Albancev in njihovega vodstva z namenom, da bi jih ozloglasil v zahodnem javnem mnenju.<ref name="Bytyçi131132">{{navedi knjigo|last=Bytyçi|first=Enver|title=Coercive Diplomacy of NATO in Kosovo|year=2015|publisher=Cambridge Scholars Publishing|url=https://books.google.com/books?id=IgznBwAAQBAJ&q=Vojislav+Shejshel&pg=PA132|isbn=9781443876681|pages=131–132}}</ref> Leta 1998, ko se je nasilje na Kosovem <ref>Današnje Kosovo obsega nekdanji Kosmet, tj. Kosovo in Metohija – danes Republika Kosovo</ref> stopnjevalo, se je Šešelj pridružil Miloševićevi vladi narodne enotnosti in se za kratek čas postavil na stran pro-Miloševićeve vladavine.<ref>{{navedi splet |date=17 December 2012 |title=Posle teških reči - narodno jedinstvo (1. Deo) |url=http://www.istinomer.rs/bonus/posle-teskih-reci-narodno-jedinstvo-1-deo/}}</ref> Šešelj je bil imenovan za podpredsednika vlade. Septembra istega leta je ugovarjal delovanju tujih medijev in organizacij za človekove pravice v Jugoslaviji, rekoč: :Če že ne moremo zavzeti vseh njihovih (Natovih) letal, lahko zavzamemo tista, ki so v našem dosegu, kot so različni helsinški odbori in izdajalske skupine. Tistim, za katere dokažemo, da so sodelovali v službi tuje propagande, in to so Glas Amerike, Deutsche Welle, Radio Svobodna Evropa, Radio France International, radijska služba BBC itd. Če jih najdemo v trenutku napada, ne morejo pričakovati nič dobrega.<ref name="HRW-1998">[https://hrw.org/english/docs/1998/10/02/serbia1372.htm "Serbian Deputy Prime Minister Šešelj Threatens Journalists and Human Rights Organizations"], ''[[Human Rights Watch]]'', 2 October 1998.</ref> Organizacija Human Rights Watch je obsodila to izjavo.<ref name="HRW-1998"/> Med vojno na Kosovu leta 1999 in Natovim bombardiranjem Jugoslavije sta bila Šešelj in njegova stranka tako zelo pripravljena podpreti Miloševića, da sta po treh mesecih bombardiranja edina glasovala proti umiku oboroženih sil Zvezne republike Jugoslavije s Kosova; Šešelj pa je še naprej hujskal k prisilnemu izganjanju s Kosova vseh domorodnih Albancev.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=jq0xL1vVqdA |title=YUGOSLAVIA: KOSOVO: RADICALS THREAT TO QUIT GOVERNMENT |date=2015-07-21 |last=AP Archive |access-date=2024-08-02 |via=YouTube}}</ref> == Pred Haškim sodiščem za bivšo Jugoslavijo == === Obtožnica === V intervjuju za NIN, ki je bil opravljen 4. februarja 2003, je Šešelj izjavil, da ima zaupna obvestila, da ga bo Haško sodišče v naslednjih tednih obtožilo, in da je že rezerviral let v Haag za 24. februar. Prvotna obtožnica je bila res vložena in sicer 14. februarja 2003.<ref>{{navedi splet |last1=Bačević |first1=Batić |title=Spreman sam za Hag |url=http://www.nin.co.rs/2003-02/06/27300.html |publisher=NIN |access-date=21 June 2018 |language=sr |date=6 February 2003}}</ref><ref>ICTY, Vojislav Seselj case information sheet</ref> Obtožnica ga med med drugim bremeni več zločinov, da je tako posamično kot kot del "skupnega zločinskega podviga", sodeloval pri "trajni prisilni odstranitvi večine hrvaškega, muslimanskega in drugega nesrbskega prebivalstva s približno ene tretjine ozemlja Republike Hrvaške ("Hrvaška") in velikih delov Bosne in Hercegovine ter iz delov Vojvodine v Republiki Srbiji ("Srbija") z izvrševanjem kaznivih dejanj, ki kršijo 3. in 5. člen statuta sodišča, da bi ta območja postala del nove države s prevlado Srbov".<ref name=ICTY-indictment>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Seselj indictment], 15 January 2003.</ref> === Pripor in sojenje === [[File:Novi Sad, Srbija čeka Šešelja.jpg|thumb|200px|right|<center>Grafit v podporo zaporniku: ''„Србија чека Шешеља!“ („Srbija čaka Šešelja!“)'']]</center> 23. februarja 2003 se je Šešelj predal „Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo“ (MKSJ) na podlagi obtožnice „osem točk obtožnice za zločine proti človečnosti in šest točk obtožnice za kršitve vojnih zakonov ali običajev zaradi domnevnega sodelovanja v skupnem zločinskem podvigu“. Naslednji dan je bil premeščen na MKSJ.<ref>{{navedi splet |title=Šešelj ispraćen uz pečeno prase |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/seselj-ispracen-uz-peceno-prase/jv41ek6 |publisher=Blic |access-date=5 June 2018 |date=24 February 2003}}</ref><ref name=ICTY-indictment/><ref name=ICTY-case-info>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/cis/en/cis_seselj_en.pdf Vojislav Seselj case information sheet]</ref> Leta 2005 je Šešelj prebral pismo, ki ga je prej poslal MKSJ, v katerem je izrazil svoje nezadovoljstvo s sodiščem. Pismo je vsebovalo žalitve in kletvine, namenjene visokim uradnikom in sodnikom MKSJ; zlasti je zasmehoval predsedujočega sodnika, Carlo Del Ponte pa je označil za "vlačugo".<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=b2eO2q-Qhag |title=Osuđeni ratni zločinac Vojislav Šešelj psuje u Hagu |date=2007-01-24 |last= |access-date=2024-06-25 |via=YouTube}}</ref> Med svojim bivanjem v priporu je napisal knjigo „Kriminalac i ratni zločinec Havijer Solana“ („Hudodelec in vojni zločinec Javier Solana#), v kateri je napadal generalnega sekretarja Nata, ki je 1999 vodil vojno na Kosovem.<ref>[http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8 "There is no peace with Solana and NATO" – Serbian Radicals' deputy head] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928171044/http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8|date=28 September 2007}}, csees.net; accessed 15 April 2015.</ref> Šešelj je 2006 začel gladovno stavko z zahtevo, da se lahko brani sam in jo je končal 8. decembra, ko mu je bilo to dovoljeno.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6163129.stm "Serb suspect ends hunger strike"], ''BBC News'', 8 December 2006.</ref> Med bivanjem v priporu je Šešelj vodil seznam kandidatov svoje stranke za splošne volitve januarja 2007.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6168074.stm "Serbian suspect to stand in poll"], ''[[BBC News]]'', 21 November 2006.</ref> Obtožen je bil 15 kaznivih dejanj zoper človečnost in kršitev vojnih zakonov ali običajev. Prva od teh obtožb se nanaša na preganjanje Hrvatov, Muslimanov in drugih Nesrbov v [[Vukovar]]ju, [[Šamac|Šamcu]], [[Zvornik]]u in [[Vojvodina|Vojvodini]]. Druge obtožbe vključujejo umor, prisilno izselitev, nezakonito zapiranje, mučenje in uničevanje premoženja med jugoslovanskimi vojnami.<ref name=ICTY-indictment/> Šešljevega pomočnika [[Ljubiša Petković|Ljubiša Petkovića]] je sodni senat III. kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo spoznal za krivega, ker ni hotel nastopiti kot priča senata na sojenju Šešelju. Petković je bil 26. septembra izpuščen iz priporne enote ter obsojen na štiri mesece zapora, pri čemer so mu bili všteti trije meseci in 14 dni, ki jih je že preživel v priporni enoti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|title=Ljubiša Petković On Trial For Contempt|publisher=SENSE Agency|access-date=10 March 2016|archive-date=11 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311150012/http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.icty.org/x/file/About/Reports%20and%20Publications/ICTYDigest/icty_digest_45_en.pdf|title=The ICTY Digest|date=13 October 2008|publisher=icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref> Šešeljevo sojenje se je uradno začelo 7. novembra 2007.<ref name="NYT 07 ref">{{navedi splet |url=http://www.nytimes.com/2007/11/08/world/europe/08hague.html |last=Simons |first=Marlise|authorlink=Marlise Simons |agency=[[The New York Times]] |title=Serb Nationalist's Trial Begins in The Hague |work=The New York Times |access-date=2025-01-02 |date=2007-11-08 |language=en}}</ref> 11. februarja 2009 so predsedujoči sodniki po zaslišanju 71 prič in pričakovanem zaključku tožilstva čez sedem ur na zahtevo tožilcev za nedoločen čas prekinili sojenje Šešlju, saj so dobili vtis, da so priče ustrahovane. Šešelj pa je trdil, da je sodišče predstavilo številne lažne priče, da bi se izognilo oprostilni sodbi, in zahteval odškodnino za "šest let, preživetih v priporu". Eden od treh sodnikov je glasoval proti prekinitvi sojenja, češ da je "nepošteno prekiniti sojenje nekomu, ki je v priporu preživel skoraj šest let". Proti Šešlju je bil sprožen postopek zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v knjigi, ki jo je napisal, razkril istovetnost treh prič, katerih imena je sodišče odredilo za zadržanje, zaradi česar ga je kazensko sodišče 24. julija 2009 obsodilo na 15 mesecev zapora.<ref>{{navedi splet|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Politics/?id=3.0.3004453006|title=Serbia: Ultranationalist war crimes suspect's trial suspended|publisher=Adnkronos|access-date=10 March 2016}}</ref>. Na svoji spletni strani je objavil imena prič sojenja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/385393/Odbijena-zalba-Seselja-na-presudu-o-nepostovanju-suda|title=Odbijena žalba Šešelja na presudu o nepoštovanju suda|date=30 May 2013 |publisher=Blic.rs|access-date=10 March 2016}}</ref> 25. novembra 2009 je bilo objavljeno, da se bo Šešljevo sojenje nadaljevalo 12. januarja 2010. Sojenje se je nadaljevalo po urniku in trajalo do 17. marca 2010.<ref name=ICTY-Wkly-Press>{{navedi splet|url=http://www.icty.org/action/press/6|title=TPIY: Press|publisher=ICTY|access-date=10 March 2016|archive-date=8 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.icty.org/action/press/6|url-status=dead}}</ref> 10. marca 2010 je na tedenski tiskovni informativni konferenci MKSJ sporočil, da naj bi se Šešelj 20. aprila 2010 pojavil na sodišču zaradi nespoštovanja sodišča, ker naj bi razkril sodno tajna poročila o 11 zaščitenih pričah. To je bilo že drugič, da so ga obtožili nespoštovanja sodišča. Julija 2009 je bil spoznan za krivega nespoštovanja sodišča po podobnih obtožbah, ki so vključevale dve zaščiteni priči, in obsojen na petnajst mesecev zapora. Na tedenski tiskovni konferenci pa je MKSJ 17. marca 2010 sporočil, da je bilo "sojenje Vojislavu Šešlju preloženo do nadaljnjega, dokler se ne preveri zdravstveno stanje preostalih štirih prič senata". Zapisali so: "Sojenje Vojislavu Šešlju se bo predvidoma nadaljevalo v torek v sodni dvorani I z izpovedjo ene od štirih preostalih prič sodnega senata". 14. aprila 2010 je na tedenski tiskovni konferenca MKSJ sporočil, da je bilo sojenje Šešlju 30. marca 2010 preloženo do nadaljnjega, saj je treba zaslišati le še eno pričo, vendar se bo verjetno nadaljevalo maja 2010, potem ko se bo končal drugi postopek zaradi zaničevanje sodišča, ki ga je proti njemu sprožilo sodišče.<ref name=ICTY-Wkly-Press/> Tožilci so za Šešlja zahtevali 28-letno zaporno kazen zaradi domnevnega novačenja paravojaških skupin in spodbujanja h grozodejstvom med balkanskimi vojnami v začetku devetdesetih let. V zaključnih besedah na sojenju za vojne zločine 14. marca 2012 je Šešelj dejal, da je sodišče za bivšo Jugoslavijo, ki ga je pooblastil Varnostni svet ZN, pravzaprav stvaritev zahodnih obveščevalnih agencij in da v njegovem primeru nima pristojnosti. Poročali so njegovo izjavo, da se bo "norčeval iz svojega sojenja". Septembra 2011 je MKSJ zavrnil Šešljevo zahtevo za prekinitev dolgotrajnega sojenja.<ref>{{navedi splet|last=Irwin|first=Rachel|url=http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|title=Seselj Bid to Discontinue Trial Rejected|publisher=IWPR|access-date=10 March 2016|archive-date=14 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130614154540/http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|url-status=dead}}</ref> Šešelj je v svoji vlogi sodišču trdil, da je bila kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, in situacijo označil za "nerazumljivo, pohujšljivo in neprimerno". Vendar je senat razsodil, da "ni vnaprej določenega praga glede časovnega obdobja, po katerem se sojenje lahko šteje za nepošteno zaradi nepotrebnega odlašanja", in izjavil, da Šešelj "ni predložil konkretnih dokazov o zlorabi postopka".<ref>{{navedi splet |last=Бојовић |first=Александар |date=31 March 2016 |title=Велика Србија политички план, а не злочиначки подухват |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/352169/Haski-tribunal-oslobodio-Vojislava-Seselja |access-date=2024-06-25 |website=Politika Online}}</ref> === Sodba === [[File:RS-NS-NS-Újvidék054.JPG|thumb|200px|<center>Reklama v [[Novi Sad|Novem Sadu]] na volitvah [[2013]]; svojo stranko je usmerjal iz Haškega zapora.]] ==== Začasni izpust ==== 6. novembra 2014 je Haško sodišče Šešlju odobrilo začasni izpust, kar je razglašal za svojo zmago in dokaz nedolžnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://icr.icty.org/LegalRef/CMSDocStore/Public/French/Order/NotIndexable/IT-03-67/MSC8655R0000441538.pdf|title=Nations Unies|date=6 November 2014|publisher=Icr.icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Kuznetsov |first=Andrey |date=2014-11-12 |title=Воислав Шешель вернулся в Белград после 11 лет заключения в Гааге :: Политика :: РосБизнесКонсалтинг |url=http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |archive-url=https://web.archive.org/web/20141112180912/http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |url-status=dead |archive-date=2014-11-12 |access-date=2024-06-25 |publisher=[[BBC]]}}</ref> Odločitev je bila sprejeta na podlagi njegovih zdravniških izvidov glede raka z zasevki in poslabšanja zdravstvenega stanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/icty-grants-early-release-to-seselj|title=Hague Releases Šešelj on Health Grounds|date=6 November 2014|publisher=Balkan Insight|access-date=10 March 2016}}</ref> Javnosti niso bili znani pogoji, pod katerimi je bil Šešelj izpuščen; znano je bilo, da pravzaprav ni bilo posebnih pogojev, razen da ne zapusti Srbije, nima stikov z žrtvami in pričami ter da se vrne v pripor, ko ga pokličejo.<ref>{{navedi splet |date=2015-07-25 |title=Сербский националист Воислав Шешель может выйти на свободу - Русская планета |url=http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725015538/http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |url-status=dead |archive-date=2015-07-25 |access-date=2024-06-25 }}</ref> Šešelj se je po več kot 11 letih sojenja v Haagu, ki pa se je izkazalo za neuspešno in nedokončano, vrnil v Beograd, kjer so ga navdušeno pričakovali somišljeniki. Takoj po prihodu je izjavil, da ga Haag ne bo več videl.<ref>{{navedi splet|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2014&mm=11&dd=12&nav_id=92210|title=Supporters welcome Šešelj as he returns to Serbia|date=11 December 2014 |publisher=B92|access-date=16 August 2016}}</ref> ==== Oprostilna sodba ==== 31. marca 2016, en teden po obsodbi voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića,<ref name="TE" >{{navedi novice|title=Yugoslavian war crimes: Vojislav Seselj's acquittal is a victory for advocates of ethnic cleansing|url=https://www.economist.com/news/europe/21696145-international-tribunal-creating-confusing-standards-war-crimes-and-politicians-vojislav|access-date=2 April 2016|newspaper=[[The Economist]]|date=31 March 2016}}</ref> je MKSJ Šešelja razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah, z večino glasov v osmih točkah in soglasno v eni.<ref>"Trial Judgement in the case of Vojislav Šešelj delivered". International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia. 31 March 2016.</ref> Njegovo oprostilno sodbo je The Economist opisal kot »zmago zagovornikov etničnega čiščenja«, ki bo imela »široke posledice za mednarodno pravičnost«.<ref name="TE"/>Takratni premier [[Aleksandar Vučić]] je pripomnil, da je bil primer proti Šešelju že od samega začetka pomanjkljiv in političen.<ref>{{navedi novice|title=PM says Serbia "at crossroads"; criticizes Hague Tribunal|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2016&mm=04&dd=01&nav_id=97559|access-date=5 April 2016|work=B92|date=1 April 2016}}</ref> ==== Razveljavitev oprostilne sodbe ==== Na prejšnjo oprostilno sodbo so se kasneje pritožili tožilci iz Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MICT), agencije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki deluje kot nadzorni program in naslednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY). Pritožbeni senat ga je 11. aprila 2018 obsodil po 1., 10. in 11. točki obtožnice zaradi spodbujanja izgona in deportacije civilnega prebivalstva, preganjanja (prisilnega razseljevanja) in drugih nečloveških dejanj (prisilne premestitve) kot zločinov proti človeštvu zaradi njegovega govora v Hrtkovcih 6. maja 1992, v katerem je pozval k izgonu Hrvatov iz Vojvodine.<ref>{{navedi splet|url=http://www.unmict.org/en/news/appeals-chamber-reverses-%C5%A1e%C5%A1elj%E2%80%99s-acquittal-part-and-convicts-him-crimes-against-humanity|title=APPEALS CHAMBER REVERSES ŠEŠELJ'S ACQUITTAL, IN PART, AND CONVICTS HIM OF CRIMES AGAINST HUMANITY|work=United Nations International Residual Mechanism for Criminal Tribunals | date=11 April 2018| publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals| access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.trtworld.com/europe/un-court-sentences-ultranationalist-serb-leader-to-10-years-16638|title=UN court sentences ultranationalist Serb leader to 10 years|publisher=[[TRT World]]|access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2018/04/serbia-conviction-of-war-criminal-delivers-long-overdue-justice-to-victims|title=Serbia: Conviction of war criminal delivers long overdue justice to victims|date=11 April 2018| publisher=Amnesty International| access-date=11 April 2018}}</ref> Obsojen je bil na 10 let zapora, vendar je bila kazen zaradi ustreznega časa, ki ga je prestajal v priporu MKSJ do sojenja, razglašena za odsluženo. Avgusta 2018 je Šešelj pritožbenemu senatu MICT vložil zahtevo za zaslišanje pritožbe glede odločitve z dne 11. aprila 2018. To je bilo zavrnjeno z obrazložitvijo, da ni navedel dokazov, po katerih bi prejšnja pritožbena obsodba vsebovala napake ali da bi bile kršene njegove postopkovne pravice.<ref>{{navedi splet |title=DECISION ON REQUEST TO BE ALLOWED TO EXERCISE THE RIGHT TO APPEAL AND TO HAVE A DEADLINE SET FOR THE NOTICE OF APPEAL |url=https://cld.irmct.org/assets/filings/2019.11.27-Seselj-Decision-on-Request-to-be-Allowed-to-Exercise-the-Right-to-Appeal.pdf |website=Case Law Database |publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals |access-date=28 March 2024}}</ref> == Zasebno in javno življenje == === Družina === ==== Prva žena Vesna ==== Njegova prva žena je bila Vesna Tunić rojena Mudreša, s katero je imel sina Nikola (1984), medtem ko je bil v zaporu, a sta se ločila. ==== Kratkotrajna zveza z Vendi ==== Leta 1991 je Šešelj nekaj časa hodil z znano estradno pevko in lepotico [[Vesna Vukelić|Vesno Vukelić "Vendi"]]; rojena je 25. novembra 1971 v Beogradu, kjer še vedno živi in je zdaj poročena z Branimirjem Banjacem.<ref>{{navedi novice |title=МЛАЂА СЕСТРА ВУКЕЛИЋ: Била Мис Ју и Минимаксова маскота|url=https://www.nportal.rs/vest/34345/retro/crno-bela-estrada/maja-vukelic-milovan-ilic-minimaks-vesna-vukelic-vendi-sestra |access-date=8. oktober 2022 |work=Нпортал |date=7. oktober 2022}}</ref>Končala je glasbeno šolo in obiskovala Pravno fakulteto v Beogradu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|title=Zanimanja poznatih ličnosti|accessdate=6. julij 2014|website=poznati.info|archive-date=14. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714204948/http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|url-status=}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|title=Vesna Vukelić Vendi-Biografija|accessdate=26. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140823001629/http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|archive-date=23. avgust 2014|url-status=dead}}</ref> Šešelj pravi, da jo je imel rad, vendar ga je ona pustila; po njegovih besedah sta hodila dober mesec, po njenih pa je zveza trajala več kot leto dni.<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/showbiz/7194/posle-dve-decenije-isplivali-detalji-stare-ljubavi-eelj-vendi-me-je-ostavila-a-voleo-sam-je|title=Posle dve decenije isplivali detalji stare ljubavi! Šešelj: Vendi me je ostavila, a voleo sam je|website=pink.rs}}</ref> Ona nadalje pravi, da se ji je na začetku dopadel zaradi svoje inteligentnosti, pozneje pa ne več in da se je počutila kot v zlati kletki in da ga je pustila, ker je hotela živeti svoje življenje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-su-sinovi-vojislava-seselja-ima-ih-cetvorica-a-jednog-svi-znate-iz-rijalitija/h5sryyb|title= Ovo su sinovi Vojislava Šešelja: Ima ih četvorica, a jednog svi znate iz rijalitija "Parovi"|publisher=blic.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ==== Sedanja žena Jadranka ==== Leta 1992 se je Šešelj poročil s svojo sedanjo ženo Jadranko rojeno Pavlović, s katero se je spoznal na Beograjskem knjižnem sejmu. Po Šešljevih besedah je ona to "naključno" srečanje skrbno pripravila, ker ji je bil "ta bistroumni in možati lik" vsestransko všeč in sedaj imata tri sinove: Aleksandra (1993), Mihaila (1996) in Vladimirja (1998) — kakor tudi pet vnukov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Jadranka se je rodila 13. aprila 1960 v Podujevu kot tretji otrok v družini Pavlović očetu Vučinu (Vučina iz Prokuplja) in materi Oliveri (Olivera iz Blac). Do začetka šolanja je živela v Prištini, nato pa se je vpisala v osnovno šolo v Boleču. Po končani Šesti beograjski gimnaziji je diplomirala na Višji pedagoški šoli. 12 let je delala v podjetju "Minel" kot administrativna delavka, ko pa je podjetje začelo propadati, so jo razglasili za ekonomski višek.<ref>[http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 Jadranka Šešelj profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120622003124/http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 |date=22 June 2012 }}, kurir-info.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.vseselj.com/2012/04/jadranka-seselj-biografija.html Jadranka Šešelj profile], vseselj.com; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> Sodelovala je na predsedniških volitvah leta 2012, vendar ni prešla prvega kroga in je prejela 3,78 % glasov. Je članica SRS.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Politika/316038/Jadranka-Seselj-Protiv-onih-koji-su-izdali-SRS-a-izdali-bi-i-Srbiju Jadranka Šešelj political career], blic.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.ekapija.com/website/sr/page/560163 Jadranka Šešelj political career]; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> ==== Nikolova družina in spletna stran ==== Nikolov krstni boter je bil [[Vuk Drašković]]; duhovnik pa, ki je opravil krstni obred, je bil nadduhovnik [[Žarko Gavrilović]]. Nikolovima sinovoma je bil za botra [[Tomislav Nikolić]].<ref name="alo">{{navedi novice|title=Два кума|url=http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|accessdate=9. 4. 2013|newspaper=Ало|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203010854/http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|archivedate=3. 12. 2010}}</ref> Nikola ima dva sinova: Vojislava (2002) in Ljubomirja (2004). Najstarejši Šešljev sin Nikola se je prvič pojavil v medijih leta 2010, ko ga je pet policistov preteplo zaradi organiziranja nezakonitega poker turnirja (Texas hold 'em). Zdravniki so ugotovili, da je pretrpel hude poškodbe; te policaje so začasno odpustili iz službe zaradi prekoračitve njihovih pooblastil.<ref name="blic">{{navedi novice|title=Претукли Шешељевог сина|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|accessdate=9. april 2013|newspaper=Блиц|archive-date=19. julij 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120719080442/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|url-status=live}}</ref> Svojo dejavnost v očetovi stranki pa je začel konec leta 2010, ko je prevzel vlogo glavnega urednika spletne strani Srbske radikalne stranke (SRS) in spletne strani o Vojislavu Šešelju.<ref name="vseselj">{{navedi novice|title=Најстарији син главни уредник|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=39|accessdate=9. 4. 2013}}</ref>Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Nikola opozorilo s tremi pismi, v katerih mu je grozilo s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo do 100.000 evrov, če s spletne strani Vojislava Šešelja ne bo odstranil dveh spornih knjig.<ref name="vesti">{{navedi novice|title=Хаг прети робијом и Шешељевом сину|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|accessdate=9. april 2013|newspaper=Вести|archive-date=22. december 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222230736/http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|url-status=live}}</ref> ==== Aleksander sledi v politiki očetu ==== [[Aleksandar Šešelj]] je rojen 25. septembra 1993 v Beogradu, in je že kot nedokončani študent [[pravo|prava]] z očetovo podporo vstopil na politično prizorišče v smeri SRS, ki jo je začrtal njegov oče Vojislav. Čeprav še mlad, je že bil član [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodne skupščine Republike Srbije]] od 2017 do 2020 kot član omenjene skrajno desničarske Srbske radikalne stranke, član Občinskega sveta v Zemunu, pa tudi član Parlamentarne skupščine evropskega sveta v Bruslju. "Proslavil" se je po nekaterih nacionalističnih spopadih s hrvaškimi političnimi predstavniki v Evropskem parlamentu, pa tudi na domačem področju. 24. novembra 2017 je postal član srbske delegacije v Parlamentarni skupščini evropskega sveta (PACE), kjer je bil član Odbora za socialne zadeve, zdravje in trajnostni razvoj ter nadomestni član v Odboru za kulturo, znanost, izobraževanje in medije. Junija 2018 je povzročil diplomatski spor, ko je hrvaško zunanjo ministrico [[Marija Pejčinović Burić|Marijo Pejčinović Burić]] izzivalno vprašal, kdaj bo Hrvaška "vrnila [[Republika Srbska krajina|Republiko Srbsko krajino]] (RSK) ljudem, ki so zbežali pred noži ustašev", kot je on opisal [[Operacija Nevihta|Operacijo “Nevihta”]] iz leta 1995, ko so hrvaške sile osvobodile v štirih dneh skoraj vse od srbskih vstajnikov samorazglašeno zasedeno ozemlje skupaj z glavnim mestom [[Knin]]om; takrat je namreč večina srbskega prebivalstva pobegnila kljub pozivom s hrvaškega vrha, naj ostanejo.<ref>[https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ "Protest over Serbian MP's statement in Council of Europe"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211023071327/https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ |date=2021-10-23 }}, N1, 26 June 2018, accessed 22 October 2021.</ref> Aleksander ima tri otroke: tretjega, Dimitrija, mu je rodila žena Aleksandra 20. marca letos, tj. 2026. Starejša pa sta sin Vasilij in hčerka Ljubica.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1587975/novosti-saznaju-seselj-dobio-treceg-unuka-evo-koje-ime-aleksandar-dao-sinu|title="NOVOSTI" SAZNAJU: Šešelj dobio trećeg unuka, a evo koje ime je Aleksandar dao sinu|publisher=novosti online.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. marec 2026|accessdate=25. junij 2026}}</ref> Na njegovi poroki junija 2023 sta bila prisotna njegov boter, srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]], in [[Milovan Bojić]].<ref>{{navedi splet |date=2023-06-12 |title="Sramota čovečanstva": Kako regionalni mediji pišu o Vučićevom dolasku na venčanje Šešeljevog sina? - Region - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/svet/region/sramota-covecanstva-kako-regionalni-mediji-pisu-o-vucicevom-dolasku-na-vencanje-seseljevog-sina/ |access-date=2023-06-12 |language=sr-RS}}</ref> === Zdravje === Šešlju so ugotovili rak z zasevki in mu 19. decembra 2013 odstranili tumor iz debelega črevesa, čemur je sledilo uspešno zdravljenje s kemoterapijo.<ref>[http://inserbia.info/news/2013/12/vojislav-seselj-diagnosed-with-metastatic-cancer-chemotherapy-starts-on-monday Šešelj diagnosed with metastatic cancer], inserbia.info; accessed 15 April 2015.</ref> === Javno nastopanje === Julija 1997 je Šešelj gostoval v oddaji dvobojev „tête-à-tête“ na BKTV<ref> RTV BK Telecom</ref><ref> Izraz „tête-à-tête“ „ena na ena“ se nanaša na zasebni pogovor med dvema osebama, pogosto v neformalnem okolju in bi lahko prevajali kot „soočenje“. </ref>, v kateri je bil drugi dvobojevalec odvetnik [[Nikola Barović]]. Dvoboj se je hitro sprevrgel v medsebojna očitanja, izmenjavo žaljivk ter napadov [[ad hominem]]; ko je Šešelj žalil tudi njegovega pokojnega očeta, ki ga je domnevno umorila UDBA, je napetost narasla do te stopnje, da je Barović vrgel Šešlju v obraz kozarec vode. Nekaj časa pozneje je Barovića po prekinitvi oddaje stvarno napadel Šešljev varnostnik in ga hudo poškodoval: zdrobil mu je nos in polomil rebro; sam Šešelj pa se je nato posmehoval, češ da je Baroviću spodrsnilo na bananinem olupku in da je padel po stopnicah in s tem dal jasno vedeti, da z njim ni dobro zobati češenj.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=IDzmXEDJFX8C&q=%C5%A1e%C5%A1elj+nikola+barovi%C4%87&pg=PA330|title=Serbia under Milošević: politics in the 1990s|author=Robert Thomas|year=1999|page=330|publisher=Hurst |isbn=9781850653677|access-date=15 June 2012}}</ref><ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=1DRhnz3XHSw|title=Vojislav Seselj - Banana (ENGLISH)|date=13 January 2016|access-date=31 March 2016|via=YouTube}}{{cbignore}}{{Dead YouTube link|date=February 2022}}</ref><ref>{{YouTube|sPCgVNJN3sw}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title=Ko je Vojislav Šešelj|publisher=Stolac Bola|author=Staima Novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Leta 2016 je Vojislav Šešelj sodeloval v srbski televizijski [[resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] „Parovi“ („Pari“)<ref>''Parovi'' (''Pari'') je resničnostna nadaljevanka na srbski televiziji, ki jo je začela [[Happy TV]] oddajati 24. decembra 2010</ref>, ki je uživala široko gledanost – zlasti med starejšimi gledalci – kljub »splošnemu narodnemu ogorčenju« zaradi prizorov nasilja in spolnosti, ki so se predvajali po 18 ur dnevno.<ref>{{navedi splet|url= https://www.vanityfair.fr/culture/ecrans/articles/parovi-la-tele-realite-serbe-la-plus-trash-du-monde/44245|title= Sexe, violence et propagande : « Parovi », télé-réalité la plus trash du monde |publisher= Condé Nast Digital|author=Constance Dovergne|place=|language=fr|date=14. julij 2017|accessdate=1. junij 2020}}</ref> Novembra 2018 pa je bil udeležen pri srbski televizijski oddaji, med katero je [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], ki ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo leto prej obsodilo zaradi vojnih zločinov v zvezi s [[Srebreniški genocid|Srebreniškim genocidom]] na dosmrtno ječo, poklical po telefonu; slednji ga je nato v šali povabil, naj pride z njim igrat [[šah]].<ref>{{navedi splet|url= https://www.bfmtv.com/international/depuis-sa-prison-ratkomladic-donne-une-interview-a-une-emission-serbe-1567986.html|title= Depuis sa prison Ratko Mladic donne une interview à une émission serbe|publisher= BFMTV|author=|place=|language=fr|date=16. november 2018|accessdate=9. junij 2020}}</ref> == Književna dela == === Napadalno in polemično === Seznam knjig Vojislava Šešlja je sestavljen po vzoru na uadno spletno stran Srbske radikalne stranke in Spletno zbirko Srbije (Виртуелне библиотеке Србије).<ref>[http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?id=1242453230531920 Виртуелна библиотека Србије — Војислав Шешељ]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref> Prvo leto je prva izdaja, leto v oklepaju pa leto ponovne izdaje te knjige. Seznam del ni popoln. Do leta 2017 je bilo objavljenih več kot 225 Šešljevih knjig; drugi vir jih navaja "le" 183, pač odvisno od stališča, kaj naj se šteje za knjigo, spis ali članek.<ref>{{Cite journal |last=Petrović |first=Vladimir |date=16 April 2018 |title=The ICTY Library: War Criminals as Authors, Their Works as Sources |url=http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1057567718766221 |journal=International Criminal Justice Review |language=en |volume=28 |issue=4 |pages=333–348 |doi=10.1177/1057567718766221 |issn=1057-5677 |access-date=25 June 2024|url-access=subscription }}</ref> Večinoma so pisanja podana v obliki (sodnih) dokumentov in prepisov intervjujev ter javnih nastopov. Nekateri naslovi knjig so namenoma oblikovani kot žalitve njegovih nasprotnikov, sodnikov in tožilcev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ter domačih in tujih političnih osebnosti, ki so se mu vede ali nevede iz tega ali onega razloga zamerile.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=10|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref> Že iz samih napadalnih in polemičnih naslovov je očitno, da tudi vsebina izraža prikriti ali neprikriti sovražni govor ter neukročeno maščevalnost; ne čudi, da najbolj sovraži Haško sodišče, nadalje Hrvate in Vatikan — vendar tudi kar po vrsti vse drugače misleče politične, narodne ali verske osebnosti, pa četudi so njegovi sorojaki, soverniki ali včerajšnji sodelavci, ki so po tej primitivni logiki že samo zaradi drugačnega nazora postali „grdi izdajalci“.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref>. Po svoji navadi zanemarja v svojih pogovorih, člankih in knjigah uravnovešenost in nepristranskost; podobno je pri njegovih nastopih in izpadih v skupščini, kjer je dobival upravičene opomine celo od svojih podpornikov; med drugimi je bila celo predsednica Državnega zbora [[Maja Gojković]], ki je po poročanju [[Al Jazeera Balkans|Al Jazeere]] poleg drugih ustrahovala njegove "zaščitene priče", da so spreminjali svoja prvotna pričevanja, kar je pripeljalo do prvotne oprostilne sodbe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/416969/maja-gojkovic-udarila-na-seselja-ovakve-prozivke-cetnicki-vojvoda-nije-nikada-doziveo|title=MAJA GOJKOVIĆ UDARILA NA ŠEŠELJA! Ovakve PROZIVKE četnički vojvoda nije nikada DOŽIVEO|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=23. julij 2019|accessdate=21. junij 2026}}</ref>. Na splošno njegovo ustno ali pisno uveljavljanje tako ali tako ni podprto z zanesljivimi viri, saj je velikokrat on sam sebi tako vir, merilo in razlaga v smislu številnih [[teorija zarote|teorij zarote]] zoper „od vseh ogroženi srbski narod“, s katerim pa se večkrat enači kar on osebno. Podobno kot v političnem in javnem nastopanju je večkrat žaljiv, posmehljiv ali zbadljiv do svojih resničnih ali namišljenih nasprotnikov tudi v svojem pisanju.<ref>Iz navedenih tehtnih razlogov so ostala njegova tukaj navedena dela le v izvirniku in sicer v cirilici; saj ne dosegajo strogih Wikipedijinih meril niti v naslovih ne. Kdor bi jih želel znanstveno preučevati, naslove zlahka prevede v slovenščino prek Gooogla.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Zbrano delo, kot ga je izdala Srbska radikalna stranka po številčnem vrstnem redu === {{colbegin}} # ''Време преиспитивања'' (2001) # ''Хајка на [[јерес|јеретика]]'' (2001) # ''Феноменологија балканског деспотизма'' (2000) # ''Велеиздајнички процес'', 1991. (2001) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415070039/http://www.vseselj.com/files/books/Veleizdajnicki%20proces.pdf PDF]&#93; # ''Наркоманија Вука [[:wikt:манит|манитога]]'' (2000) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415093522/http://www.vseselj.com/files/books/Narkomanija%20Vuka%20manitoga.pdf PDF]&#93; # ''Политика као изазов [[савест]]и'', 2000. # ''Милан Панић мора пасти'', 1993. (2001) # ''На међународној сцени'' (2000) # ''Сучељавање са [[седма сила|седмом силом]]'' (2000) # ''Народни трибун'' (1999) # ''Посланичке беседе'', 1993. # ''Филипике четничког војводе'', 1994. # ''Пали, жари, дедињски [[диздар]]е'', 1994. (2002) # ''Црвени тиранин са Дедиња'', 1995. # ''Да све српско буде као [[земун]]ско'', 1998. # ''Промене по вољи народа'', 1998. # ''Без длаке на језику'', 2001. # ''Моћ аргумената'', 2000. # ''Фалсификована воља народа'' (2005) # ''Влада националног јединства'' (2001) # ''Србија под америчким бомбама'' (2005) # ''Док патриоте обнављају издајници разарају'' (2002) # ''Радикали се нису обрукали'', 2002. # ''Паклени планови Запада'', 2001. # ''Контрареволуционар у [[Булдожер револуција|булдожер револуцији]]'', 2001. # ''[[Демократска опозиција Србије|Досманлијски]] зулум над Србијом'', 2002. # ''Континуитет радикалске доследности'', 2002. # ''Главни Милошевићев политички робијаш'', 2002. # ''Убиство министра одбране Павла Булатовића'', 2002. # ''Досманлијски [[сејмен]]и на Правном факултету'', 2002. # ''Глогов колац у [[Демократска опозиција Србије|досовском]] срцу'', 2003. # ''Досманлије као нови [[јањичари]]'', 2003. # ''Четничка сабља над досманлијском главом'', 2004. # ''На јуначким рукама кроз српску Боку'', 2003. # ''Кора од банане'' (2015) # ''Српски четнички покрет'', 1994. (2003) # ''Српска радикална странка'' (1995) # ''Пети отаџбински конгрес'' (2005) # ''[[:wikt:суданија|Суданије]] непокорног војводе'' (2003) # ''Идеологија српског национализма'' (2002) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721091529/http://www.vseselj.com/files/books/Ideologija%20srpskog%20nacionalizma.pdf PDF]&#93; # ''Афирмација [[парламентарни систем|парламентаризма]]'', 2003. # ''Слом савезне државе'', 2003. # ''Жигосање досманлијског бешчашћа'', 2003. # ''Челични војвода'', 2003. # ''Стазом славе, у служби отаџбине'', 2005. # ''Храброст и савесност у историјским ломовима'', 2005. # ''Упорна одбрана српства'', 2006. # ''[[Станко Суботић]] — [[Цане Жабац]], краљ дуванске мафије'', 2006. # ''Мафијашка пудлица [[Небојша Човић]]'', 2005. # ''[[Централна обавештајна агенција|Цијин]] мајор [[Грујица Спасовић]]'', 2003. # ''Четнички војвода пред Хашким трибуналом'', 2003. # ''Суочавање са хашким инквизиторима'', 2003. # ''Хашки досије набеђеног ратног злочинца'', 2004. # ''Поцепана хашка инквизиторска одежда'', 2004. # ''У чељустима курве [[Карла дел Понте|Дел Понте]]'', 2004. # ''[[Геноцид]]ни израелски дипломата Теодор Мерон'', 2004. # ''Ђаволов шегрт злочиначки римски папа [[Папа Јован Павле II|Јован Павле Други]]'', 2005. # ''Вашингтонски сексуални манијак [[Бил Клинтон]]'', 2005. # ''Хашко бајрамско прасе'', Српска радикална странка, 2005. # ''Лажљива хашка педерчина [[Џефри Најс]]'', 2005. # ''Сведок одбране Слободана Милошевића у хашком процесу'', 2005. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071238/http://www.vseselj.com/files/books/Svedok%20odbrane%20Slobodana%20Milosevica%20u%20haskom%20procesu.pdf PDF]&#93; # ''Енглески [[педер]]ски [[:wikt:испрдак|испрдак]] [[Тони Блер]]'', 2005. # ''Криминалац и ратни злочинац [[Хавијер Солана]]'', 2006. # ''Подмукли галски пицопевац Жак Ширак'', 2006. # ''Хитлерови највернији следбеници [[Хелмут Кол]] и [[Ханс Геншер]]'', 2006. # ''Крваве ручерде [[Медлин Олбрајт|Мадлен Олбрајт]]'', 2006. # ''[[:wikt:понтифекс максимус|Понтифекс максимус]] [[Сатана|сатанистичке]] цркве Јован Павле Други'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721095605/http://www.vseselj.com/files/books/Pontifeks%20maksimus%20satanisticke%20crkve%20Jovan%20Pavle%20Drugi.pdf PDF]&#93; # ''[[Антихрист]]ов намесник зликовачки римски папа [[Папа Бенедикт XVI|Бенедикт Шеснаести]]'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160730013314/http://www.vseselj.com/files/books/Antihristov%20namesnik%20zlikovacki%20rimski%20papa%20Benedikt%20Sesnaesti.pdf PDF]&#93; # ''Највећи издајник Русије [[Борис Јељцин]]'' (2007) # ''[[Мило Ђукановић]] нови [[Станко Црнојевић|Скендербег Црнојевић]]'' (2011) # ''[[Борис Тадић]] нови [[Синан-паша Коџа]]'' (2013) # ''Издајнички акредитиви усташког конзула Вука Драшковића'' (2011) # ''Политички ортаклук Курве дел Понте и Курве дел Коштунице'' (2007) # ''Ватикан главно Сатанино гнездо'', 2003. (2006) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071633/http://www.vseselj.com/files/books/Vatikan%20glavno%20satanino%20gnezdo.pdf PDF]&#93; # ''Римска [[:wikt:курија|курија]] вечито жедна српске крви'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721082306/http://www.vseselj.com/files/books/Rimska%20kurija%20vecito%20zedna%20srpske%20krvi.pdf PDF]&#93; # ''Европска унија сатанистичка творевина'', 2006. # ''Ватикански антисрпски инструмент [[Фрањо Туђман]]'', 2007. # ''Амерички антисрпски инструмент [[Алија Изетбеговић]]'', 2007. # ''Холандски курвин син [[Алфонс Ори]]'', 2006. # ''Убица Слободана Милошевића [[Патрик Робинсон]]'', 2007. # ''Корумпирани председник нелегалног Хашког суда [[Фаусто Покар]]'', 2009. # ''Питомац минхенске пивнице [[Волфганг Шомбург]]'', 2007. # ''Хашки штрајк глађу'', 2008. # ''Варварска гозба'', 2007. # ''Кад битанге марширају'', 2007. # ''Сиктање црвене змије'', 2007. # ''[[:wikt:скалпирање|Скалпирање]] као смисао информисања'', 2007. # ''Ко посече бега [[Јохан Гутенберг|Гутенберга]]'', 2008. # ''Робија као судбина'', 2008. # ''Политичка партија Продановића'', 2010. # ''Покварени малтешки пацов [[Кармел Агијус]]'', 2009. # ''Смрдљива гвајанска свиња [[Мохамед Шахабудин]]'', 2009. # ''Пљачкаш новца Уједињених нација [[Ханс Холтајус|Ханс Холцијус]]'', 2010. # ''Дегенерисани мајмун [[Баконе Џастис Молото]]'', 2010. # ''Ретардирана хашка тужитељка [[Хилдегард Уерц-Рецлаф]]'', 2009. # ''Љубавник Џефрија Најса [[Данијел Саксон]]'', 2009. # ''Једна банана за [[Кофи Анан]]а'', 2009. # ''Очерупана хашка ћурка [[Кристина Дал]]'', 2010. # ''Афера Хртковци и усташка курва [[Наташа Кандић]]'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721135514/http://www.vseselj.com/files/books/Afera%20Hrtkovci%20i%20ustaska%20kurva%20Natasa%20Kandic.pdf PDF]&#93; # ''Хашка инструментализација лажних сведока'', 2007. (2009) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721064409/http://www.vseselj.com/files/books/Haska%20instrumentalizacija%20laznih%20svedoka.pdf PDF]&#93; # ''Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf PDF]&#93; # ''Убиство мафијашког премијера [[Зоран Ђинђић|Зорана Ђинђића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415105623/http://www.vseselj.com/files/books/102%20Ubistvo%20mafijaskog%20premijera.pdf PDF]&#93; # ''Мафија убила свог лидера'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20170810084559/http://www.vseselj.rs/files/books/103%20Mafija%20ubila%20svog%20lidera.pdf PDF]&#93; # ''Пропали пуч [[Томислав Николић|Томислава Николића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415082810/http://www.vseselj.com/files/books/104.pdf PDF]&#93; # ''Хашки [[денунцијант]] Томислав Николић'', 2009. # ''Портпарол лоповске странке [[Александар Вучић]]'', 2009. # ''Српски [[Карл Фридрих Минхаузен|Барон Минхаузен]] Александар Вучић'', 2009. # ''[[Иво Санадер|Санадерова]] мачкица Александар Вучић'', 2010. # ''Нарогушено шкотско говно [[Јан Бономи]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417133530/http://www.vseselj.com/files/books/109%20Bonomi.pdf PDF]&#93; # ''Смежурано кенгурово мудо [[Кевин Паркер]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415072107/http://www.vseselj.com/files/books/110%20Parker.pdf PDF]&#93; # ''Јужнокорејска гњида [[О-Гон Квон]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417140335/http://www.vseselj.com/files/books/111%20Kvon.pdf PDF]&#93; # ''Прислушкивани телефонски разговори'', 2010. # ''Полицијски досије, први део'', 2010. # ''Полицијски досије, други део'', 2010. # ''Полицијски досије, трећи део'', 2010. # ''Полицијски досије, четврти део'', 2010. # ''Највећи идиот хашког тужилаштва [[Матијас Маркузен]]'', 2015. # ''Распамећени дански алкохоличар [[Фредерик Хархоф]]'', 2015. # ''Хрватски усташки плаћеник [[Серж Брамерц]]'', 2015. # ''Излапела римска караконџула [[Флавија Латанци]]'', 2016. # ''Хашка аждаја распореног трбуха'', 2016. # ''Први процес за непоштовање Хашког трибунала'', 2016. #<li value{{=}}131> ''[[Викиликс]] ми јавља, први део'', 2012. &#91;[https://web.archive.org/web/20120417133340/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/pdf/books/vikiliks%20mi%20javlja.pdf PDF]&#93; #<li value{{=}}135> ''Избори које нисмо смели добити'', 2010. # ''Хашки процес и медијски урнебес'', 2010. # ''Потмули одјеци далеког процеса'', 2011. #<li value{{=}}140> ''Претпретресна фаза хашког процеса'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — први део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — други део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — трећи део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — четврти део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — пети део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — шести део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — седми део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — осми део'', 2010. # ''Крај претресне фазе и процеси за непоштовање суда — прво издање'', 2016. #<li value{{=}}152> ''Хашки глобалистички образац [[тоталитаризам|тоталитарног]] правосуђа (Српски народ и нови светски поредак — II том)'', 2012. # ''Српски народ мора да ослободи Републику Српску Крајину (Српски народ и нови светски поредак — III том)'', 2014. # ''Систематско кршење процесних права Слободана Милошевића током хашког суђења (Српски народ и нови светски поредак — IV том)'', 2010. # ''Хашка антисрпска гиљотина (Српски народ и нови светски поредак — V том)'', 2010. #<li value{{=}}157> ''Српски народ мора да ослободи Косово и Метохију (Српски народ и нови светски поредак — VII том)'', 2015. # ''Хашко инаугурисање говора мржње (Српски народ и нови светски поредак — VIII том)'', 2014. # ''Говор мржње као злочин против човечности (Српски народ и нови светски поредак — IX том)'', 2015. #<li value{{=}}161> ''Опет сам победио'', 2016. {{colend}} === Druge Šešljeve knjige in dela o njem === V podobnem zelo osebnem in čustvenem slogu je napisal Šešelj tudi svoja druga številna dela — po nekaterih ocenah gre skupno za čez 250 naslovov, ki jih lahko skoraj vse najdemo na srbski Wikipediji. V vsakem primeru lahko pritrdimo zelo razširjenemu mnenju, da je Šešelj pravzaprav zelo nenavadna, večkrat protislovna in sporna osebnost, ki je ni mogoče zlahka opredeliti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Temu botruje tudi dejstvo, da ga je življenjska pot vodila od hude revščine do zagrizenega komunista, prek še bolj fanatičnega nacionalista do prevzetnega četniškega vojvoda, ki podcenjuje vse, ki mu niso kos v njegovi izjemni inteligentnosti, ki pa pogreša preudarno uravnovešenost in človeško empatijo.<ref>{{navedi splet|url=https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/|title= Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode|publisher=detektor.ba|author=Admir Muslimović|place=Sarajevo|language=bs|date=9. april 2018|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Precejšnje število knjig, ki so napisane o njem, poudarja prav tako teorije zarote, ki so se zarotile proti njemu in "srbskemu narodu" kot nedolžnima žrtvama, medtem ko so krivci vsi drugi, celo njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji, ki pa so doživeli človeški notranji razvoj in tudi potrebno priznavanje resničnosti, kakor tudi toliko potrebno spravo in očiščenje, med katerimi je največji srbski pisatelj Vuk Drašković. Med drugimi mu je tako človeško spravo obzirno pradlagala tudi časnikarka in TV-voditeljica [[Jadranka Jevtić]] v izredno zanimivem poldrugo uro trajajočem pogovoru, kjer so prišle na dan mnoge posameznosti in okoliščine Šešeljevega mišljenja, delovanja in pisanja — a je to bilo kot bob ob steno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> V zvezi s tem ne moremo mimo poraznega pojava, da se je že od začetka leta 1987 Šešlja začelo izogibati veliko Beograjčanov, ki so ga dotlej vsestransko podpirali. Zaradi njegovih skrajnih izjav in napadalnega vedenja so dotedanji znanci in prijatelji komentirali, da je "znorel" in da s svojimi izjavami "izziva povračilne in škodljive ukrepe zoper vse". Še posebej so ga obsojali zaradi ostrih in nepremišljenih napadov na [[Dobrica Ćosić|Dobrica Ćosića]] in [[Ljubomir Tadić|Ljubomirja Tadića]], ki sta mu po izpustitvi iz zapora, ko je ostal brez sredstev za preživetje, nesebično pomagala. Imeli so vtis, da je po pridobitvi gmotne varnosti začel nepremišljeno obračunavati kar z vsemi svojimi dovčerajšnjimi somišljeniki in dobrotniki. Neredki so začeli soglašati z izjavo njegove prve žene Vesne, "da ima Šešelj slab značaj in da je samotar, ki misli le nase in na svoje potrebe". Začeli so govoriti, da je Šešelj premišljeno in preračunljivo deloval in nastopal s skrajnimi stališči, ali pa v javnih nastopih poniževal in smešil sogovornike, pa se tožaril z "izvrševanjem pravice" po sodiščih in izsiljeval z gladovnimi stavkami svoje zahteve z namenom, da bi ostajal v žarišču zanimanja domače in tuje javnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref> == V filmu == Filmski igralec [[Branislav Lečić]] je potrdil, da je snemanje filma ''"Kako sem premagal Haag"'', v katerem igra glavno vlogo, sicer končano; ne ve pa, kdaj bo film premierno predvajan. Bil pa je izredno presenečen že, ko so mu ponudili to vlogo. Gre za kombinacijo dokumentarnega in igranega filma; prvi del je znan, drugi del se dogaja v celicah, kjer se je Šešelj družil z vsemi obsojenci in se z njimi pogovarjal, tudi s Slobodanom Miloševićem. Igralec priznava, da mu ni bilo lahko upodobiti na splošno prepoznavnega Šešljevega lika: {| |- ! To je bio veliki izazov.<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! To je bil velik izziv. |- | <blockquote>»To je bio veliki izazov. Bio sam na ivici kako da igram Šešelja jer smo mnogo različiti. Stvar je u tome što sam stavio stomak, a maska na licu je bila vrlo svedena. Nije bio cilj da postanem njegova imitacija nego da tumačim njegovu ideologiju i sve ono što je govorio. Prenosim njegovu političku misao.« </blockquote> | <blockquote> To je bil velik izziv. Bil sem na robu svojih zmogljivosti, kako igrati Šešlja, ker sva si zelo različna. Stvar je v tem, da sem si nadel trebuh, krinka na obrazu pa je bila zelo stisnjena. Cilj ni bil postati njegov posnetek, temveč razlagati njegovo ideologijo in vse, kar je govoril. Prenašal sem njegovo politično misel.« </blockquote> |} Na vprašanje, ali ga je Lečić znal verodostojno upodobiti pred kamerami, pa je Šešelj odgovoril v svojem prepoznavnem šaljivem tonu: {| |- ! Ja sam tada bio najlepši<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! Jaz sem tedaj bil najlepši |- | <blockquote> „Ponosan sam što najbolji živi srpski glumac igra baš mene. Video sam fotografije sa snimanja. Mislim da je deblji nego što sam ja ikad bio, ali ne mogu da se ljutim zbog toga. Ispod odeće su mu natrpali svašta i zato izgleda deblje. Ja sam tada bio najlepši, a i sada sam najlepši.“ </blockquote> | <blockquote> »Ponosen sem, da igra najboljši živeči srbski igralec ravno mene. Videl sem fotografije s snemanja. Mislim, da je debelejši, kot sem bil jaz kadarkoli, ampak ne morem se jeziti zaradi tega. Pod oblačila so mu stlačili vse mogoče stvari in zato je videti debelejši. Takrat sem bil jaz najlepši in najlepši sem še zdaj.« </blockquote> |} == Navedki == === Njegove misli === {{navedek|''„Što je čovek pametniji to više izmišlja.“''<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br>„Kolikor je človek pametnejši, toliko bolj si izmišljuje.“}} {{navedek|''„Mnogi su bili razočarani što nisam umro u Hagu, a nadali su se.“''<ref>To je dejal v zvezi z gladovno stavko, ki jo je uprizoril med sojenjem v Haagu; zahteval je namreč, da mu ne dajo nobenega pravobranilca, ampak da se brani sam. Tej njegovi zahtevi so končno ugodili. Če bi nadaljeval stavko, bi seveda umrl in bi po njegovem mnenju mnogim napravil veselje.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br> „Mnogi so bili razočarani, ker nisem umrl v Haagu, čeprav so se temu nadejali.“}} === Drugi o njem === {{navedek|''„On mene mrzi zato što sam Musliman - rekao mi je - on mrzi naciju kojoj ja pripadam, on je nacionalist i to je suština.“'' Hamdija Pozderac o Vojislavu Šešelju, 1980. godine<ref>{{navedi splet|url=https://hr.wikiquote.org/w/index.php?title=Hamdija_Pozderac&action=edit|title=Hamdija Pozderac|publisher=Wikicitat|author=Hamdija Pozderac|place=|language=hr|date=1980|accessdate=26. junij 2026}}</ref>.<br>»Sovraži me, ker sem Musliman – rekel mi je – sovraži ljudstvo, ki mu pripadam, je nacionalist in to je bistvo.« [[Hamdija Pozderac]] o Vojislavu Šešlju leta 1980.}} == Odlikovanja == * [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|50x50px]] Орден Републике Српске<br>Odličje Republike Srbske ([[Republika Srbska]]) * [[File:BIH Order of the Star of Karadjordje III - ribbon.svg|50x50px]] Карађорђева звијезда (Република Српска)|Орден Карађорђеве звезде првог степена са лентом<br>Odličje Karađorđeve zvezde prve stopnje z lento (Republika Srbska) * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Белог Анђела првог реда (Епархија милешевска) <br> [[Mileševska škofija|Mileševski vladika]] [[Filaret Mićević|Filaret]] je odlikoval Šešlja z odličjem Belega angela prve stopnje<ref>{{navedi splet |url=http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |title=Владика Филарет одликовао Шешеља |access-date=24. julij 2015 |archive-date=25. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012608/http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден златног лика Светог Петра -{II}- Ловћенског Тајновидца (Митрополија црногорско-приморска)<br>Odličje zlate podobe svetega Petra II. Lovčenskega Tajnovidca ([[Črnogorsko-primorska metropolija]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |title=Архиепископ Амфилохије одликовао проф. др Војислава Шешеља |access-date=10. avgust 2017 |archive-date=10. avgust 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810171915/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Светог владике Мардарија (Епархија новограчаничко-средњозападноамеричка) <br> Odličje svetega škofa Mardarija ([[Novogračaniško-srednjezahodnoameriška škofija]])<ref>{{navedi novice|url=https://rs.n1info.com/vesti/spc-odlikovala-i-vojislava-seselja-oreden-mu-urucio-vladika-irinej/|title=SPC odlikovala i Vojislava Šešelja, orden mu uručio vladika bački Irinej|date=11. september 2022|publisher=N1}}</ref> * Орден за унапређење међународних односа Крима (srbsko)<br>Указ об улучшении международных отношений Крыма (rusko)<br>Odličje za izboljšanje mednarodnih odnosov [[Krim (polotok)|Krima]] (slovensko)<ref>{{navedi novice|url=http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|title=Руси доделили Др Шешељу Орден за унапређење међународних односа Крима|date=6. december 2019|access-date=16. april 2021|archive-date=16. april 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416022743/http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Vuk Drašković]] * [[Aleksandar Šešelj]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Bartrop|first=Paul R.|author-link=Paul R. Bartrop|title=A Biographical Encyclopedia of Contemporary Genocide|year=2012|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara|isbn=978-0-313-38679-4|url=https://books.google.com/books?id=55NPpA6EvyMC}} * {{navedi knjigo|last=Cigar|first=Norman|year=1995|title=Genocide in Bosnia: The Policy of "Ethnic Cleansing"|publisher=University of Minnesota Press|location=College Station, Minnesota|isbn=978-1-58544-004-7}} * {{cite journal|first=John|last=Mueller|title=The Banality of 'Ethnic War'|journal=[[International Security]]|issn=0162-2889|volume=25|number=1|date=Summer 2000|url=http://politicalscience.osu.edu/faculty/jmueller/is2000.pdf|access-date=20 December 2012|doi=10.1162/016228800560381|pages=42–70|s2cid=31364272}} *{{cite journal |last1=Schlichte |first1=Klaus |title=Na krilima patriotisma—On the Wings of Patriotism: Delegated and Spin-Off Violence in Serbia |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-and-society_2010-01_36_2/page/310 |journal=Armed Forces & Society |date=January 2010 |volume=36 |issue=2 |pages=310–326|doi=10.1177/0095327X09339897 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota "ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života | Novosti online] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj | Biografije Poznatih] *[https://www.glas-zajecara.com/politika/seselj-najavio-mogucnost-predsednicke-kandidature-40450 Šešelj najavio mogućnost predsedničke kandidature | Glas Zaječara] ;{{ikona bs}} *[https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/ Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode | Detektor] *[https://avaz.ba/vijesti/bih/1043814/srbija-ignorise-haskog-eksperta-za-seseljev-predmet Srbija ignoriše haškog eksperta za Šešeljev predmet] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php/Vojislav_%C5%A0e%C5%A1elj Vojislav Šešelj – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio... | 24sata] ;{{ikona en}} *[https://www.thecityceleb.com/biography/personality/content-creator/writer/vojislav-seselj-biography-birthday-ethnicity-age-net-worth-siblings-family-political-party-wife-children-awards/ Vojislav Šešelj Biography: Birthday, Ethnicity, Age, Net Worth, Siblings, Family, Political Party, Wife, Children, Awards|The City Celeb] *[https://balkaninsight.com/tag/vojislav-seselj/ Vojislav Seselj | Balkan Insight] *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm Profile: Vojislav Šešelj], bbc.co.uk *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2793899.stm "Vojislav Šešelj in his own words"] *[https://www.icty.org/en/case/seselj Šešelj (IT-03-67) | International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia] **[http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Šešelj ICTY indictment], icty.org **[https://www.theguardian.com/serbia/article/0,2479,1112797,00.html "War crime suspects go for win in Serb poll"] **[https://news.bbc.co.uk/1/hi/special_report/1999/03/99/kosovo_strikes/316198.stm "Vojislav Šešelj: Milošević's hard-line ally"] **[https://web.archive.org/web/20080215072349/http://uk.reuters.com/article/worldNews/idUKL0722911020071107?feedType=RSS&feedName=worldNews "Serbia's Šešelj incited ethnic cleansing"] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šešelj, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Sarajevu]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] tf49nfs3lcio5hoby4qzh9j04xg4xt6 6753215 6753214 2026-09-20T15:18:57Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6753214|6753214]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-50749-03|~2026-50749-03]] ([[User talk:~2026-50749-03|pogovor]]) 6753215 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Vojislav Šešelj | native_name = {{No bold|Војислав Шешељ}} | native_name_lang = sr | image = Vojislav Šešelj 2020.png | caption = Šešelj leta 2020 | office = [[Narodna skupščina Srbije|Član Narodne skupščine]] | term_start = [[3. junij]] [[2016]] | term_end = [[3. avgust]] [[2020]] | term_start1 = [[24. oktober]] [[2000]] | term_end1 = [[24. februar]] [[2003]] | term_start2 = [[8. julij]] [[1991]] | term_end2 = [[24. marec]] [[1998]] | office3 = [[Podpredsednik vlade Srbije]] | term_start3 = [[24. marec]] [[1998]] | term_end3 = [[24. oktober]] [[2000]] | office4 = Predsednik [[Zemun|občine Zemun]] | term_start4 = [[1. december]] [[1996]] | term_end4 = [[1. april]] [[1998]] | predecessor4 = [[Nenad Ribar]] | successor4 = [[Stevo Dragišić]] | birth_date = {{Birth date and age|df=yes|1954|10|11}} | birth_place = [[Sarajevo]], [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|SR BiH]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = Vesna Tunić Mudreša<br />Jadranka Šešelj (1992–doslej) | children = 4, vključno [[Aleksandar Šešelj|Aleksandar]] | alma_mater = [[Univerza v Sarajevu]] <br />[[Univerza v Beogradu]] | signature = Vojislav Seselj Signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (1971-1981) <br> [[Srpska narodna obnova (Srbska ljudska obnova, SNO)]] (1990) <br> [[Srpski pokret obnove (Srbsko obnovitveno gibanje, SPO)]] (1990)<br>[[Srpski četnički pokret (Srbsko četniško gibanje, SČP)]] (1990–1991)<br>[[Srpska radikalna stranka (Srbska korenitia stranka, SRS)]] (1991–do danes) | occupation = [[pravnik]] | profession = [[politik]] | website = {{URL|vseselj.rs}} }} '''Vojislav Šešelj''' ({{lang-sr|Војислав Шешељ/Vojislav Šešelj}}, {{IPA|sh|ʋǒjislaʋ ʃěʃeʎ|pron}}; * [[11. oktober]] [[1954]] [[Sarajevo]] [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina]], [[SFR Jugoslavija]]) je srbski [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]] in obsojenec za vojne zločine storjene med [[Razpad Jugoslavije|Razpadom Jugoslavije]]. == Življenjepis == === Poreklo === Vojislav Šešelj se je rodil 1954 v Sarajevu (takrat LR Bosna in Hercegovina, FLR Jugoslavija – Danes Republika Bosna in Hercegovina). Oče Nikola Šešelj (1925–1978) in mati Danica rojena Misita (1924–2007) sta bila pravoslavna Srba iz [[Popovo polje|Popovega polja]] v vzhodni Hercegovini. Po poroki 1953 sta se preselila v Sarajevo, kjer sta skromno živela v prirejenem stanovanju na stari železniški postaji v Sarajevu, saj je bil Nikola kot skretničar zaposlen v državnem železniškem podjetju ŽTP; mati pa je doma skrbela za svoja otroka, Vojislava in njegovo mlajšo sestro Dragico, ki je diplomirani ekonom in sedaj živi v Batajnici.<ref name="Детињство и дечаштво">{{navedi splet|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=100|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Sorodnik po materini strani je bil četniški poveljnik podpolkovnik Veselin Misita.<ref name="Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera">{{navedi splet|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|work=vesti-online.com|title=Priča Vojislava Šešelja (9): Ceo život u dva kofera|access-date=25 November 2012|date=4 April 2012|language=sr|archive-date=2019-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190402042747/https://vesti-online.com/Vesti/Srbija/215608/Prica-Vojislava-Seselja-9-Ceo-zivot-u-dva-kofera-|url-status=dead}}</ref> Sam Šešelj se v starejših letih naklonjeno izraža tako o sarajevskih muslimanih kot tudi o katoličanih, s katerimi se je kot otrok družil v šoli in ob cerkvenih praznikih; pohvali pa posebej Hrvate v Dubrovniku in Konavlih, kjer ni bilo ustašev. Ima pa v želodcu hercegovske ustaše, ki so njegovega očeta med vojno ujeli in ga vodili v delovno taborišče nekam v Srem, od koder je čez mesec dni pobegnil in tako pritaval k partizanom na Fruški gori, saj tam ni bilo četnikov; postavili so ga za kuharja, da si malo opomore od izčrpanosti. Bil je priča pri partizanskih pokolih, ko so mučili in ubijali ne le vojake različnih usmeritev, ampak tudi ženske in otroke; pri tem ni sodeloval, ampak je na ta način postal nepomirljiv antikomunist ter zato ni hotel sprejeti dobro plačane službe v policiji, ki so mu jo po vojni ponujali, ampak je ostal raje reven železničar. Kot kondukter se je srečal z njegovo materjo, ki jo je poznal že iz otroštva, in je nosila "trogat" domače izdelke — kot suho slanino in jajca —, v Dubrovnik. Pozneje je oče v Sarajevu prek šolanja napredoval do vlakovodja in je kot tak pozneje umrl od srčne slabosti, saj je moral po tem pretresljivem dogodku v invalidski pokoj. Preprečil je namreč železniško nesrečo, ko mu je ob velikem tveganju uspelo zaustaviti drveči vlak; za to pogumno dejanje je bil tudi nagrajen.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po drugih virih naj bi bil Šešelj po narodnosti Hrvat, rojen v zaselku staršev Mareva Ljut, ki pripada kraju [[Orahov dol]] na obrobju Popovega polja in naj bi bil nato kot Vjekoslav krščen v katoliškem samostanu v [[Zavala|Zavali]]. Pred polnoletnostjo naj bi spremenil svoje ime v Vojislav, narodnost v srbsko, vero pa v pravoslavno; njegova starša – tako oče kot mati – naj bi bila katoličana, pa tudi sestra Dragica, ki je živela v Dubrovniku. Vrh tega je menda tudi Šešelj sam podajal različne in nasprotujoče si podatke o svojem poreklu.<ref>{{navedi splet|url= https://www.hop.com.hr/2018/02/24/vojislav-krsten-kao-katolik-i-hrvat-vjekoslav-seselj-teski-i-frustrirani-kompleksas-lazno-se-etnicki-i-vjerski-predstavlja-i-obmanjuje-i-srbe-i-hrvate/|title=Vojislav (kršten kao katolik i Hrvat Vjekoslav) lažno se etnički i vjerski predstavlja i obmanjuje i Srbe i Hrvate|publisher=hop.com.hr|author=Dragan Ilić|place=|language=hr|date=24. februar 2018|accessdate=19. junij 2026}}</ref> Potrdilo, da je čistokrvnega srbskega porekla, naj bi mu končnoveljavno podelila šele SANU (Srpska akademija nauka i umetnosti) v Beogradu devetdesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta za to naj ne bi bila pristojna, saj tovrstne listine izdaja veljavno župnijski urad rojstva, krajevni matični urad ali oboji.<ref>{{navedi splet|url=https://sanela.info/wp/bola/08/40948/istina-o-sarajevskom-hrvatu-vojislavu-seselju|title=ISTINA O SARAJEVSKOM HRVATU VOJISLAVU ŠEŠELJU|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima Novo in Bosna|place=|language=bs|date=28. februar 2017|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Šolanje === ==== Osnovna in srednja šola ==== Šešelj je začel hoditi septembra 1961 v osnovno šolo "Vladimir Nazor", nakar se je prepisal v novozgrajeno osnovno šolo "Bratstvo in enotnost". Kako skromno so živeli, priča tudi podatek, da so mu šolsko obleko za sedmi razred osnovne šole prenaredili iz očetove železniške uniforme.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref>Bil pa je izredno bister ter nadarjen učenec in je menil, da je učni načrt premalo zahteven, saj je z malo truda dosegal odlične ocene. Najraje je imel zgodovino, sledilo je družboslovje, nato pa naravoslovje.<ref name="Детињство и дечаштво"/> Srednješolsko izobraževanje je z odliko nadaljeval na Prvi sarajevski gimnaziji. Sodeloval je v študentovskih organizacijah kot predsednik študentske zveze na gimnaziji, pozneje pa kot predsednik mladinskega odbora.<ref name="bhdani.com">{{navedi splet|url=http://www.bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|title=Greška 404 – Dani|publisher=Bhdani.com|access-date=10 March 2016|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20130525074713/http://bhdani.com/arhiva/89/inter.htm|archive-date=25 May 2013}}</ref> Med poletnimi počitnicami je redno sodeloval pri mladinskih delovnih akcijah. V letih 1972 in 1973 je delal ob reki [[Velika Morava|Moravi]] pri gradnji nasipov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=90|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.vseselj.com/index.php?a=100|archive-date=8 January 2016 | url-status=dead}}</ref> ==== Preddiplomski študij ==== Jeseni 1973 se je vpisal na [[Pravna fakulteta v Sarajevu|Pravno fakulteto Univerze v Sarajevu]]. Sodeloval je tudi v študentskih organizacijah in petnajst mesecev deloval kot prodekan. Povzročil pa je prepire, ko je javno napadel kandidata za dekana.<ref name="bhdani.com"/> Očital je namreč [[Fraud Muhić|Muhiću]], češ da je pijanec, zapeljivec študentk, nikakršen znanstvenik; kot član Centralnega komiteja Zveze komunistov Bosne in Hercegovine pa je bil vseeno izvoljen na to mesto in si zapomnil nasprotovanje; vse to je menda Šešlju po njegovih lastnih besedah onemogočalo napredovanje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Po delu kot uvajalec začetnikov je Šešelj postal demonstrator tečajev, kjer je imel dva sklopa vaj na teden, pomagal profesorjem pri ustnih izpitih študentov in pri pisanju referatov na konferencah. Leta 1975 je 21-letni Šešelj kot član univerzitetne delegacije za dva tedna obiskal [[Univerza v Mannhaimu|Univerzo v Mannheimu]] v Zahodni Nemčiji, kar je bilo njegovo prvo potovanje v tujino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=70|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref>Štiriletni preddiplomski študij je končal v dveh letih in osmih mesecih.<ref name="bhdani.com"/> ==== Podiplomski študij in vojaščina ==== V tem času je Šešelj začel tudi podiplomski študij, in se je novembra 1976 vpisal na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Univerze v Beogradu]]. Zaradi službenih obveznosti v Sarajevu se ni preselil v Beograd, temveč je tja dvakrat mesečno potoval na predavanja in zbiral literaturo. V pičlih dveh letih in osmih mesecih je magistriral junija 1977 z nalogo z naslovom „Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“.<ref>„Marksistična zamisel oboroženega ljudstva“ – {{lang-sr|„Marksistički koncept naoružanog naroda“}}; {{lang-en|"The Marxist Concept of an Armed People"}}</ref><ref>[https://www.istinomer.rs/akter/vojislav-seselj/ Istinomer profile]</ref> 26. novembra 1979 pa je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo "Politično bistvo militarizma in fašizma"<ref>„Politično bistvo militarizma in fašizma“ – {{lang-sr|„Politička suština militarizma i fašizma“}}; {{lang-en|"The Political Essence of Militarism and Fascism"}}</ref>in tako pri 25 letih postal najmlajši doktor znanosti v SFRJ.<ref>{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/|title= Biografije Poznatih: ''Vojislav Šešelj''|publisher=biografija.org|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><ref name=BBCprofile>{{navedi novice|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm|title=Profile: Vojislav Seselj|work=BBC News|date=7 November 2007|access-date=10 March 2016}}</ref> Decembra 1979 je Šešelj šel k vojakom, da bi služil obvezni vojaški rok v [[JLA]] 1979/80 v ŠRO v [[Bileća|Bileći]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Spori, zapori in UDBA === [[File:V. Šešelj-udba1wi2.jpg|thumb|right|200px|<center>Dosje UDBE o Šešlju, kjer je omenjeno njegovo vohunsko ime "Magister", a letnica rojstva [[1945]].{{sfn|Gilbert|2008|p=170}} ]]</center> ==== Plagiat ali zarota? ==== V začetku osemdesetih let je navezoval stike s skupino srbskih intelektualcev nacionalistične usmerjenosti v beograjskem SANU-ju. Skupaj z [[Brano Miljuš|Branom Miljušem]] se je potegoval za položaj asistenta na sarajevski fakulteti. Iz sprva čisto znanstvenega vprašanja pa je nastal politični spor z vlado takratne SR Bosne in Hercegovine, zlasti z vodilnima osebnostma ZK BiH, [[Branko Mikulić|Brankom Mikulićem]] in [[Hamdija Pozderac|Hamdijem Pozdercem]], ki sta podprla Miljuša, kateremu je Šešelj očital, češ da je njegova doktorska disertacija menda deloma prepisana od [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]]. Oba sta se namreč takrat potegovala za isto asistentsko mesto na fakulteti, a ga je dobil obetavni mladi Miljuš.<ref name="Време_23_05_1994">{{navedi splet|url=http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|title=Vojislav Seselj, SRS Leader and Memeber of the Federal Parliament|last=Vasić|first=Miloš|work=Vreme|number=139|date=23. maj 1994|accessdate=9. april 2013|archive-date=25. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012006/http://www2.scc.rutgers.edu/serbiandigest/139/t139-2.htm|url-status=}}</ref>. Ali je Brano Miljuš v svoji doktorski disertaciji res prepisal 40 strani od Edvarda Kardelja ali pa mu je to "podvalio" Šešelj, in bi potemtakem bila disertacija deloma plagijat, ni do danes razčiščeno. Dejstvo je, da Miljuš še danes izvirno znanstveno deluje in da ni edini, ki ga je ognjeviti Šešelj upravičeno ali neopravičeno obtoževal tudi zato, da bi bil v središču pozornosti, kar je pri tisti aferi res bil<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4. maj 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Ko je Šešelj leta 1979 dvignil cel halo zoper Hamdija Pozderca, potem ko naj bi odkril plagiat v doktorski disertaciji Branka Miljuša (kateremu pa je bil mentor Pozderac), se je napad izjalovil. Pozneje je Šešelj sam priznal, da je želel preusmeriti pozornost Centralnega komiteja Zveze komunistov od [[Nenad Kecmanović|Nenada Kecmanovića]]: {| |- ! Ja sam krenuo direktno na Pozderca<ref name="orbus">[http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm ETNONACIONALIZAM ZA POČETNIKE (11-dio)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160306071702/http://www.orbus.be/aktua/2012/aktua3415.htm |date=6. marec 2016 }}''orbus.ba'', pridobljeno 7. februar 2015</ref> ! Krenil sem neposredno na Pozderca |- | <blockquote> „To je bio način da pomognem Nenadu Kecmanoviću, protiv koga je krenula lavina optužbi iz Centralnog komiteta zbog njegovih napisa u beogradskom „Ninu“, pa sam ja na taj način pravio neku ravnotežu i krenuo direktno na Hamdiju Pozderca, što je Hamdija i shvatio.“ </blockquote> | <blockquote>"To je bil način, da bi pomagal Nenadu Kecmanoviću, proti kateremu se je iz Centralnega komiteja sprožil plaz obtožb zaradi njegovih člankov v beograjskem „Ninu“, zato sem na ta način ustvarjal nekakšno ravnotežje in se obrnil neposredno na Hamdija Pozderca, kar je Hamdija razumel." </blockquote> |} ==== Obsodba in zapor ==== Šešljeva prepirljivost in nacionalistična usmerjenost, kakor tudi marksistična pristranskost sodišča, ki se je osredotočilo v takrat še kaznivi [[besedni prekršek]] sovražnega govora, je v seštevku pripeljala do njegove izključitve s fakultete, nadzor s strani [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in mu povrh "priskrbela" še dolgotrajno osemletno zaporno kazen.{{sfn|Jović|2009|p=231}} Obsojen je bil 9. julija 1984, ker je deloval z, kot je bilo navedeno v sodbi, "anarholiberalnih in nacionalističnih stališč", s čimer je storil "kaznivo dejanje ogrožanja družbenega reda". Na sojenju so uporabili izjave prič o zasebnih pogovorih in neobjavljeno besedilo vprašalnika z naslovom „Шта да се ради?”<ref>Vprašalnik „Шта да се ради?/Šta da se radi?” tj. "Kaj storiti?" je vključeval anketo z vprašanji in odgovori.</ref> Z odločitvijo Vrhovnega sodišča SFRJ je bila njegova kazen zmanjšana na 6, nato na 4 in končno na 2 leti. V zaporu v Zenici je preživel 22 mesecev, od tega več kot 6 v samici. Na njegovo predčasno izpustitev iz zapora leta 1986 so vplivala številna oporekanja in prošnje izobražencev iz vse Jugoslavije.<ref name="Време_23_05_1994" /> Mnogi njegovi somišljeniki pa so polagoma postajali zaradi njegove vedno skrajnejše besedne in dejanske nestrpne nacionalistične usmeritve njegovi najostrejši nasprotniki in kritiki. K bistvenemu krajšanju kazni je prispevala tudi njegova gladovna stavka, kakor tudi vedno večje zanimanje tujega tiska za njegov primer, kjer je pravzapra šlo za [[besedni prekršek]], ki ga pa na splošno svobodoljubne demokratične države ne obravnavajo več kot kaznivo dejanje. Verjetno pa je k skrajšanju zaporne kazni prispevalo tudi dejstvo, da ga je uspešno "vrbovala" UDBA za svojega vohuna ali "doušnika", kot to potrjuje ohranjeni dokument, ki med drugim navaja kot njegovo rojstno leto 1945 (namesto od njega navajanega leta 1954), a kot udbaško razpoznavno ime "Magistar". Zahtevo za izpustitev iz ječe je podpisal tudi njegov tedanji somišljenik in prijatelj [[Vuk Drašković]], ki je postal tudi krstni boter njegovemu prvorojencu Nikolu. Sčasoma pa se je ta največji srbski pisatlj vedno bolj oddaljeval od Šešljevih skrajnih stališč, kar je videti zlasti v njegovem predzadnjem romanu „Monah Hokaj“ („[[Menih Hawkeye]]“); Šešelj je bil tedaj tudi izključen iz Hrvaškega filozofskega društva. Po izpustitvi iz zapora se je preselil v Beograd, kjer se je preživljal s pisanjem in samozaložništvom svojih številnih knjig. Tako je postal član Društva srbskih pisateljev.<ref name="Време_23_05_1994" /> == Politična dejavnost == [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vojislav Šešelj|Vojislav Šešelj]] (prvi z leve) z [[Vuk Drašković|Vukom Draškovičem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ ([[1990]]).]]</center> [[File:Map of Greater Serbia (in Yugoslavia).svg|thumb|200px|<center>Meje "Velike Srbije" — kot jih je 1992 razglašal Šešelj — naj bi obsegale vse področje vzhodno od črte [[Virovitica]]–[[Karlovac]]–[[Karlobag]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.vseselj.com/index.php?a=107|language=sr|work=Biografija: Pojmovnik|title=Granice (srpske)|publisher=Vojislav Šešelj official website|date=April 1992|quote=Srpske granice dopiru do Karlobaga, Ogulina, Karlovca, Virovitice|access-date=21 December 2012}}</ref>]]</center> === Četniški vojvoda === Leta 1989 se je Šešelj vrnil v Združene države Amerike. Na praznovanju šeststoletnice [[Bitka na Kosovskem polju|Bitke na Kosovem polju]] ga je 28. junija 1989 v cerkvi sv. Jurija v [[Schererville, Indiana|Scherervilleu]] v Indijani najvidnejši srbski politični begunec, pravoslavni pop in najstarejši četniški vojvoda še iz časov Druge svetovne vojne, [[Momčilo Đujić]], z blagoslovom prota [[Milan Savić|Milana Savića]] in maziljenjem [[Srednjezahodno ameriška metropolija|srednjezahodnoameriškega škofa]] [[Firmilijan Ocokoljić|Firmilijana]]<ref>Metropolit Firmilijan (*25.XII.1909 –2.XI.1992) rojen kot Stanko Ocokoljić je bil prvi srednjezahodnoameriški škof in metropolit</ref><ref>[https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-1992-11-03-9204090492-story.html Bishop Firmilian Ocokoljich; Led Serbian Orthodox Diocese („Чикаго трибјун”, 3. новембра 1992)]</ref> povišal v čin prvega povojnega četniškega vojvoda za »posebne zasluge v boju za srbsko narodno korist«.<ref name="PG564">{{navedi knjigo |year=1993|title=Споменица Динарске четничке дивизије 1941–1945 |url= |location=[[Торонто]] |publisher=Покрет српских четника Равне горе |isbn=|pages=564 }}</ref> V prisegi je Šešelj obljubil, da bo »služil kralju in domovini«. Đujić mu je izrazil željo, naj bi oblikoval "združeno srbsko državo, v kateri bi živeli vsi Srbi in bi obsegala vsa srbska ozemlja"<ref name="MD">[http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606115201/http://www.b92.net/eng/news/comments.php?nav_id=47323|date=6 June 2011}}</ref>. Ni minilo desetletje, ko mu je isti Đujić 1998 uradno odvzel naziv četniškega vojvoda zaradi njegove tesne povezanosti s komunistom Slobodanom Miloševićem.{{sfn|Binder 13 September 1999}}. Takrat je namreč Šešelj z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije sestavil vlado in javno izjavil, da kraljevina sama po sebi ni demokratična ureditev, da je on republikanec in da je bil kralj [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] »bedak, ker po prvi svetovni vojni ni ustvaril Velike Srbije«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |title=Изјава Момчила Ђујића |access-date=31. januar 2015 |archive-date=20. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150720113407/https://www.youtube.com/watch?v=R_APR9UEfJ8 |url-status=live }}</ref> === Ustanavljanje nacionalističnih strank === Šešelj je po vrnitvi v Jugoslavijo skupaj z Vukom Draškovićem in Mirkom Jovićem konec leta 1989 ustanovil protikomunistično četniško stranko{{sfn|Cigar|1995|p=201}} — Srbsko narodno obnovo (SNO).{{sfn|Bartrop|2012|p=294}} Kot pomemben izobraženec v družbi, ki je oboževala intelektualce, je Šešelj od poznih osemdesetih let naprej veljal za njenega možnega voditelja. K njegovi priljubljenosti je prispevalo tudi dejstvo, da je bil najmlajši doktor znanosti v Jugoslaviji, obenem pa vešč govornik in pisatelj knjig in časopisnih člankov.{{sfn|Schlichte|2010|p=317}} Že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je Šešelj javno pozival k izgonu 360.000 Albancev s Kosova.<ref name="Mulaj139">{{navedi knjigo|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Marca 1989 je Vojislav Šešelj skupaj z Vukom Draškovićem in [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvečala zaščiti "ogroženega" srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="Fischer">{{navedi knjigo |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Šešelj strinjal z Draškovičevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova; takrat je Vuk predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi" ki naj bi potekala podobno, kot takrat, ko so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ki pa je bila naseljena z etničnimi Albanci ter niso dovolili, da bi mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139"/> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{navedi splet|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Šešelj, Jović in Drašković med seboj zaradi različnih stališč prepirati ter razhajati in njihova skupna stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{navedi splet|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarski nacionalizem.<ref name="Fischer" /><ref>{{navedi knjigo |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> Šešelj se je nadalje strinjal z Draškovičem, ko je le-ta 26. septembra 1990 izjavil, da so njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe — medtem ko so Šešljeve polvojaške skupine imenovali "šešljevci"; tri dni pozneje pa je ta isti Drašković izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje." Šešelj je bil še bolj določen: JLA naj "čuva srpske granice" na črti Virovitica-Bjelovar-Karlovac-Karlobag.<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Draškovićevo Srbsko obnovitveno gibanje je sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh. Šešelj takrat še ni imel svoje stranke, saj stranka z omembo četnikov v imenu ni dobila dovoljenja za registracijo in je zato nastopil samostojno, ter dosegel neznaten uspeh oziroma neuspeh na petem mestu.<ref>{{navedi novice |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="28%"|Stranka ! width="12%"| Glasov ! width="12%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br><br>[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]] | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratičnega delovanja) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenska stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} === „Velika Srbija“ za vsako ceno === Leta 1995 je Šešelj v publikaciji Velika Srbija napisal spomenico, v kateri je opisal načrtovano posrbljenje Kosova.<ref name="Bytyçi131132"/> Šešelj je pozval k nasilnemu izgonu Albancev in njihovega vodstva z namenom, da bi jih ozloglasil v zahodnem javnem mnenju.<ref name="Bytyçi131132">{{navedi knjigo|last=Bytyçi|first=Enver|title=Coercive Diplomacy of NATO in Kosovo|year=2015|publisher=Cambridge Scholars Publishing|url=https://books.google.com/books?id=IgznBwAAQBAJ&q=Vojislav+Shejshel&pg=PA132|isbn=9781443876681|pages=131–132}}</ref> Leta 1998, ko se je nasilje na Kosovem <ref>Današnje Kosovo obsega nekdanji Kosmet, tj. Kosovo in Metohija – danes Republika Kosovo</ref> stopnjevalo, se je Šešelj pridružil Miloševićevi vladi narodne enotnosti in se za kratek čas postavil na stran pro-Miloševićeve vladavine.<ref>{{navedi splet |date=17 December 2012 |title=Posle teških reči - narodno jedinstvo (1. Deo) |url=http://www.istinomer.rs/bonus/posle-teskih-reci-narodno-jedinstvo-1-deo/}}</ref> Šešelj je bil imenovan za podpredsednika vlade. Septembra istega leta je ugovarjal delovanju tujih medijev in organizacij za človekove pravice v Jugoslaviji, rekoč: :Če že ne moremo zavzeti vseh njihovih (Natovih) letal, lahko zavzamemo tista, ki so v našem dosegu, kot so različni helsinški odbori in izdajalske skupine. Tistim, za katere dokažemo, da so sodelovali v službi tuje propagande, in to so Glas Amerike, Deutsche Welle, Radio Svobodna Evropa, Radio France International, radijska služba BBC itd. Če jih najdemo v trenutku napada, ne morejo pričakovati nič dobrega.<ref name="HRW-1998">[http://hrw.org/english/docs/1998/10/02/serbia1372.htm "Serbian Deputy Prime Minister Šešelj Threatens Journalists and Human Rights Organizations"], ''[[Human Rights Watch]]'', 2 October 1998.</ref> Organizacija Human Rights Watch je obsodila to izjavo.<ref name="HRW-1998"/> Med vojno na Kosovu leta 1999 in Natovim bombardiranjem Jugoslavije sta bila Šešelj in njegova stranka tako zelo pripravljena podpreti Miloševića, da sta po treh mesecih bombardiranja edina glasovala proti umiku oboroženih sil Zvezne republike Jugoslavije s Kosova; Šešelj pa je še naprej hujskal k prisilnemu izganjanju s Kosova vseh domorodnih Albancev.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=jq0xL1vVqdA |title=YUGOSLAVIA: KOSOVO: RADICALS THREAT TO QUIT GOVERNMENT |date=2015-07-21 |last=AP Archive |access-date=2024-08-02 |via=YouTube}}</ref> == Pred Haškim sodiščem za bivšo Jugoslavijo == === Obtožnica === V intervjuju za NIN, ki je bil opravljen 4. februarja 2003, je Šešelj izjavil, da ima zaupna obvestila, da ga bo Haško sodišče v naslednjih tednih obtožilo, in da je že rezerviral let v Haag za 24. februar. Prvotna obtožnica je bila res vložena in sicer 14. februarja 2003.<ref>{{navedi splet |last1=Bačević |first1=Batić |title=Spreman sam za Hag |url=http://www.nin.co.rs/2003-02/06/27300.html |publisher=NIN |access-date=21 June 2018 |language=sr |date=6 February 2003}}</ref><ref>ICTY, Vojislav Seselj case information sheet</ref> Obtožnica ga med med drugim bremeni več zločinov, da je tako posamično kot kot del "skupnega zločinskega podviga", sodeloval pri "trajni prisilni odstranitvi večine hrvaškega, muslimanskega in drugega nesrbskega prebivalstva s približno ene tretjine ozemlja Republike Hrvaške ("Hrvaška") in velikih delov Bosne in Hercegovine ter iz delov Vojvodine v Republiki Srbiji ("Srbija") z izvrševanjem kaznivih dejanj, ki kršijo 3. in 5. člen statuta sodišča, da bi ta območja postala del nove države s prevlado Srbov".<ref name=ICTY-indictment>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Seselj indictment], 15 January 2003.</ref> === Pripor in sojenje === [[File:Novi Sad, Srbija čeka Šešelja.jpg|thumb|200px|right|<center>Grafit v podporo zaporniku: ''„Србија чека Шешеља!“ („Srbija čaka Šešelja!“)'']]</center> 23. februarja 2003 se je Šešelj predal „Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo“ (MKSJ) na podlagi obtožnice „osem točk obtožnice za zločine proti človečnosti in šest točk obtožnice za kršitve vojnih zakonov ali običajev zaradi domnevnega sodelovanja v skupnem zločinskem podvigu“. Naslednji dan je bil premeščen na MKSJ.<ref>{{navedi splet |title=Šešelj ispraćen uz pečeno prase |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/seselj-ispracen-uz-peceno-prase/jv41ek6 |publisher=Blic |access-date=5 June 2018 |date=24 February 2003}}</ref><ref name=ICTY-indictment/><ref name=ICTY-case-info>ICTY, [http://www.icty.org/x/cases/seselj/cis/en/cis_seselj_en.pdf Vojislav Seselj case information sheet]</ref> Leta 2005 je Šešelj prebral pismo, ki ga je prej poslal MKSJ, v katerem je izrazil svoje nezadovoljstvo s sodiščem. Pismo je vsebovalo žalitve in kletvine, namenjene visokim uradnikom in sodnikom MKSJ; zlasti je zasmehoval predsedujočega sodnika, Carlo Del Ponte pa je označil za "vlačugo".<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=b2eO2q-Qhag |title=Osuđeni ratni zločinac Vojislav Šešelj psuje u Hagu |date=2007-01-24 |last= |access-date=2024-06-25 |via=YouTube}}</ref> Med svojim bivanjem v priporu je napisal knjigo „Kriminalac i ratni zločinec Havijer Solana“ („Hudodelec in vojni zločinec Javier Solana#), v kateri je napadal generalnega sekretarja Nata, ki je 1999 vodil vojno na Kosovem.<ref>[http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8 "There is no peace with Solana and NATO" – Serbian Radicals' deputy head] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928171044/http://www.csees.net/?page=news&news_id=51600&country_id=8|date=28 September 2007}}, csees.net; accessed 15 April 2015.</ref> Šešelj je 2006 začel gladovno stavko z zahtevo, da se lahko brani sam in jo je končal 8. decembra, ko mu je bilo to dovoljeno.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6163129.stm "Serb suspect ends hunger strike"], ''BBC News'', 8 December 2006.</ref> Med bivanjem v priporu je Šešelj vodil seznam kandidatov svoje stranke za splošne volitve januarja 2007.<ref>[https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/6168074.stm "Serbian suspect to stand in poll"], ''[[BBC News]]'', 21 November 2006.</ref> Obtožen je bil 15 kaznivih dejanj zoper človečnost in kršitev vojnih zakonov ali običajev. Prva od teh obtožb se nanaša na preganjanje Hrvatov, Muslimanov in drugih Nesrbov v [[Vukovar]]ju, [[Šamac|Šamcu]], [[Zvornik]]u in [[Vojvodina|Vojvodini]]. Druge obtožbe vključujejo umor, prisilno izselitev, nezakonito zapiranje, mučenje in uničevanje premoženja med jugoslovanskimi vojnami.<ref name=ICTY-indictment/> Šešljevega pomočnika [[Ljubiša Petković|Ljubiša Petkovića]] je sodni senat III. kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo spoznal za krivega, ker ni hotel nastopiti kot priča senata na sojenju Šešelju. Petković je bil 26. septembra izpuščen iz priporne enote ter obsojen na štiri mesece zapora, pri čemer so mu bili všteti trije meseci in 14 dni, ki jih je že preživel v priporni enoti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|title=Ljubiša Petković On Trial For Contempt|publisher=SENSE Agency|access-date=10 March 2016|archive-date=11 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311150012/http://www.sense-agency.com/icty/petkovic-on-trial-for-contempt.29.html?cat_id=1&news_id=10906|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.icty.org/x/file/About/Reports%20and%20Publications/ICTYDigest/icty_digest_45_en.pdf|title=The ICTY Digest|date=13 October 2008|publisher=icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref> Šešeljevo sojenje se je uradno začelo 7. novembra 2007.<ref name="NYT 07 ref">{{navedi splet |url=http://www.nytimes.com/2007/11/08/world/europe/08hague.html |last=Simons |first=Marlise|authorlink=Marlise Simons |agency=[[The New York Times]] |title=Serb Nationalist's Trial Begins in The Hague |work=The New York Times |access-date=2025-01-02 |date=2007-11-08 |language=en}}</ref> 11. februarja 2009 so predsedujoči sodniki po zaslišanju 71 prič in pričakovanem zaključku tožilstva čez sedem ur na zahtevo tožilcev za nedoločen čas prekinili sojenje Šešlju, saj so dobili vtis, da so priče ustrahovane. Šešelj pa je trdil, da je sodišče predstavilo številne lažne priče, da bi se izognilo oprostilni sodbi, in zahteval odškodnino za "šest let, preživetih v priporu". Eden od treh sodnikov je glasoval proti prekinitvi sojenja, češ da je "nepošteno prekiniti sojenje nekomu, ki je v priporu preživel skoraj šest let". Proti Šešlju je bil sprožen postopek zaradi nespoštovanja sodišča, ker je v knjigi, ki jo je napisal, razkril istovetnost treh prič, katerih imena je sodišče odredilo za zadržanje, zaradi česar ga je kazensko sodišče 24. julija 2009 obsodilo na 15 mesecev zapora.<ref>{{navedi splet|url=http://www.adnkronos.com/AKI/English/Politics/?id=3.0.3004453006|title=Serbia: Ultranationalist war crimes suspect's trial suspended|publisher=Adnkronos|access-date=10 March 2016}}</ref>. Na svoji spletni strani je objavil imena prič sojenja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/385393/Odbijena-zalba-Seselja-na-presudu-o-nepostovanju-suda|title=Odbijena žalba Šešelja na presudu o nepoštovanju suda|date=30 May 2013 |publisher=Blic.rs|access-date=10 March 2016}}</ref> 25. novembra 2009 je bilo objavljeno, da se bo Šešljevo sojenje nadaljevalo 12. januarja 2010. Sojenje se je nadaljevalo po urniku in trajalo do 17. marca 2010.<ref name=ICTY-Wkly-Press>{{navedi splet|url=http://www.icty.org/action/press/6|title=TPIY: Press|publisher=ICTY|access-date=10 March 2016|archive-date=8 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108043029/http://www.icty.org/action/press/6|url-status=dead}}</ref> 10. marca 2010 je na tedenski tiskovni informativni konferenci MKSJ sporočil, da naj bi se Šešelj 20. aprila 2010 pojavil na sodišču zaradi nespoštovanja sodišča, ker naj bi razkril sodno tajna poročila o 11 zaščitenih pričah. To je bilo že drugič, da so ga obtožili nespoštovanja sodišča. Julija 2009 je bil spoznan za krivega nespoštovanja sodišča po podobnih obtožbah, ki so vključevale dve zaščiteni priči, in obsojen na petnajst mesecev zapora. Na tedenski tiskovni konferenci pa je MKSJ 17. marca 2010 sporočil, da je bilo "sojenje Vojislavu Šešlju preloženo do nadaljnjega, dokler se ne preveri zdravstveno stanje preostalih štirih prič senata". Zapisali so: "Sojenje Vojislavu Šešlju se bo predvidoma nadaljevalo v torek v sodni dvorani I z izpovedjo ene od štirih preostalih prič sodnega senata". 14. aprila 2010 je na tedenski tiskovni konferenca MKSJ sporočil, da je bilo sojenje Šešlju 30. marca 2010 preloženo do nadaljnjega, saj je treba zaslišati le še eno pričo, vendar se bo verjetno nadaljevalo maja 2010, potem ko se bo končal drugi postopek zaradi zaničevanje sodišča, ki ga je proti njemu sprožilo sodišče.<ref name=ICTY-Wkly-Press/> Tožilci so za Šešlja zahtevali 28-letno zaporno kazen zaradi domnevnega novačenja paravojaških skupin in spodbujanja h grozodejstvom med balkanskimi vojnami v začetku devetdesetih let. V zaključnih besedah na sojenju za vojne zločine 14. marca 2012 je Šešelj dejal, da je sodišče za bivšo Jugoslavijo, ki ga je pooblastil Varnostni svet ZN, pravzaprav stvaritev zahodnih obveščevalnih agencij in da v njegovem primeru nima pristojnosti. Poročali so njegovo izjavo, da se bo "norčeval iz svojega sojenja". Septembra 2011 je MKSJ zavrnil Šešljevo zahtevo za prekinitev dolgotrajnega sojenja.<ref>{{navedi splet|last=Irwin|first=Rachel|url=http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|title=Seselj Bid to Discontinue Trial Rejected|publisher=IWPR|access-date=10 March 2016|archive-date=14 June 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130614154540/http://iwpr.net/report-news/seselj-bid-discontinue-trial-rejected|url-status=dead}}</ref> Šešelj je v svoji vlogi sodišču trdil, da je bila kršena njegova pravica do sojenja v razumnem roku, in situacijo označil za "nerazumljivo, pohujšljivo in neprimerno". Vendar je senat razsodil, da "ni vnaprej določenega praga glede časovnega obdobja, po katerem se sojenje lahko šteje za nepošteno zaradi nepotrebnega odlašanja", in izjavil, da Šešelj "ni predložil konkretnih dokazov o zlorabi postopka".<ref>{{navedi splet |last=Бојовић |first=Александар |date=31 March 2016 |title=Велика Србија политички план, а не злочиначки подухват |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/352169/Haski-tribunal-oslobodio-Vojislava-Seselja |access-date=2024-06-25 |website=Politika Online}}</ref> === Sodba === [[File:RS-NS-NS-Újvidék054.JPG|thumb|200px|<center>Reklama v [[Novi Sad|Novem Sadu]] na volitvah [[2013]]; svojo stranko je usmerjal iz Haškega zapora.]] ==== Začasni izpust ==== 6. novembra 2014 je Haško sodišče Šešlju odobrilo začasni izpust, kar je razglašal za svojo zmago in dokaz nedolžnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://icr.icty.org/LegalRef/CMSDocStore/Public/French/Order/NotIndexable/IT-03-67/MSC8655R0000441538.pdf|title=Nations Unies|date=6 November 2014|publisher=Icr.icty.org|access-date=10 March 2016}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Kuznetsov |first=Andrey |date=2014-11-12 |title=Воислав Шешель вернулся в Белград после 11 лет заключения в Гааге :: Политика :: РосБизнесКонсалтинг |url=http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |archive-url=https://web.archive.org/web/20141112180912/http://top.rbc.ru/politics/12/11/2014/546378eacbb20f815e3e992a |url-status=dead |archive-date=2014-11-12 |access-date=2024-06-25 |publisher=[[BBC]]}}</ref> Odločitev je bila sprejeta na podlagi njegovih zdravniških izvidov glede raka z zasevki in poslabšanja zdravstvenega stanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.balkaninsight.com/en/article/icty-grants-early-release-to-seselj|title=Hague Releases Šešelj on Health Grounds|date=6 November 2014|publisher=Balkan Insight|access-date=10 March 2016}}</ref> Javnosti niso bili znani pogoji, pod katerimi je bil Šešelj izpuščen; znano je bilo, da pravzaprav ni bilo posebnih pogojev, razen da ne zapusti Srbije, nima stikov z žrtvami in pričami ter da se vrne v pripor, ko ga pokličejo.<ref>{{navedi splet |date=2015-07-25 |title=Сербский националист Воислав Шешель может выйти на свободу - Русская планета |url=http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725015538/http://rusplt.ru/world/sheshel-10753.html |url-status=dead |archive-date=2015-07-25 |access-date=2024-06-25 }}</ref> Šešelj se je po več kot 11 letih sojenja v Haagu, ki pa se je izkazalo za neuspešno in nedokončano, vrnil v Beograd, kjer so ga navdušeno pričakovali somišljeniki. Takoj po prihodu je izjavil, da ga Haag ne bo več videl.<ref>{{navedi splet|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2014&mm=11&dd=12&nav_id=92210|title=Supporters welcome Šešelj as he returns to Serbia|date=11 December 2014 |publisher=B92|access-date=16 August 2016}}</ref> ==== Oprostilna sodba ==== 31. marca 2016, en teden po obsodbi voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića,<ref name="TE" >{{navedi novice|title=Yugoslavian war crimes: Vojislav Seselj's acquittal is a victory for advocates of ethnic cleansing|url=https://www.economist.com/news/europe/21696145-international-tribunal-creating-confusing-standards-war-crimes-and-politicians-vojislav|access-date=2 April 2016|newspaper=[[The Economist]]|date=31 March 2016}}</ref> je MKSJ Šešelja razglasilo za nedolžnega po vseh obtožbah, z večino glasov v osmih točkah in soglasno v eni.<ref>"Trial Judgement in the case of Vojislav Šešelj delivered". International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia. 31 March 2016.</ref> Njegovo oprostilno sodbo je The Economist opisal kot »zmago zagovornikov etničnega čiščenja«, ki bo imela »široke posledice za mednarodno pravičnost«.<ref name="TE"/>Takratni premier [[Aleksandar Vučić]] je pripomnil, da je bil primer proti Šešelju že od samega začetka pomanjkljiv in političen.<ref>{{navedi novice|title=PM says Serbia "at crossroads"; criticizes Hague Tribunal|url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2016&mm=04&dd=01&nav_id=97559|access-date=5 April 2016|work=B92|date=1 April 2016}}</ref> ==== Razveljavitev oprostilne sodbe ==== Na prejšnjo oprostilno sodbo so se kasneje pritožili tožilci iz Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MICT), agencije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki deluje kot nadzorni program in naslednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY). Pritožbeni senat ga je 11. aprila 2018 obsodil po 1., 10. in 11. točki obtožnice zaradi spodbujanja izgona in deportacije civilnega prebivalstva, preganjanja (prisilnega razseljevanja) in drugih nečloveških dejanj (prisilne premestitve) kot zločinov proti človeštvu zaradi njegovega govora v Hrtkovcih 6. maja 1992, v katerem je pozval k izgonu Hrvatov iz Vojvodine.<ref>{{navedi splet|url=http://www.unmict.org/en/news/appeals-chamber-reverses-%C5%A1e%C5%A1elj%E2%80%99s-acquittal-part-and-convicts-him-crimes-against-humanity|title=APPEALS CHAMBER REVERSES ŠEŠELJ'S ACQUITTAL, IN PART, AND CONVICTS HIM OF CRIMES AGAINST HUMANITY|work=United Nations International Residual Mechanism for Criminal Tribunals | date=11 April 2018| publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals| access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.trtworld.com/europe/un-court-sentences-ultranationalist-serb-leader-to-10-years-16638|title=UN court sentences ultranationalist Serb leader to 10 years|publisher=[[TRT World]]|access-date=11 April 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2018/04/serbia-conviction-of-war-criminal-delivers-long-overdue-justice-to-victims|title=Serbia: Conviction of war criminal delivers long overdue justice to victims|date=11 April 2018| publisher=Amnesty International| access-date=11 April 2018}}</ref> Obsojen je bil na 10 let zapora, vendar je bila kazen zaradi ustreznega časa, ki ga je prestajal v priporu MKSJ do sojenja, razglašena za odsluženo. Avgusta 2018 je Šešelj pritožbenemu senatu MICT vložil zahtevo za zaslišanje pritožbe glede odločitve z dne 11. aprila 2018. To je bilo zavrnjeno z obrazložitvijo, da ni navedel dokazov, po katerih bi prejšnja pritožbena obsodba vsebovala napake ali da bi bile kršene njegove postopkovne pravice.<ref>{{navedi splet |title=DECISION ON REQUEST TO BE ALLOWED TO EXERCISE THE RIGHT TO APPEAL AND TO HAVE A DEADLINE SET FOR THE NOTICE OF APPEAL |url=https://cld.irmct.org/assets/filings/2019.11.27-Seselj-Decision-on-Request-to-be-Allowed-to-Exercise-the-Right-to-Appeal.pdf |website=Case Law Database |publisher=United Nations Mechanism for International Criminal Tribunals |access-date=28 March 2024}}</ref> == Zasebno in javno življenje == === Družina === ==== Prva žena Vesna ==== Njegova prva žena je bila Vesna Tunić rojena Mudreša, s katero je imel sina Nikola (1984), medtem ko je bil v zaporu, a sta se ločila. ==== Kratkotrajna zveza z Vendi ==== Leta 1991 je Šešelj nekaj časa hodil z znano estradno pevko in lepotico [[Vesna Vukelić|Vesno Vukelić "Vendi"]]; rojena je 25. novembra 1971 v Beogradu, kjer še vedno živi in je zdaj poročena z Branimirjem Banjacem.<ref>{{navedi novice |title=МЛАЂА СЕСТРА ВУКЕЛИЋ: Била Мис Ју и Минимаксова маскота|url=https://www.nportal.rs/vest/34345/retro/crno-bela-estrada/maja-vukelic-milovan-ilic-minimaks-vesna-vukelic-vendi-sestra |access-date=8. oktober 2022 |work=Нпортал |date=7. oktober 2022}}</ref>Končala je glasbeno šolo in obiskovala Pravno fakulteto v Beogradu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|title=Zanimanja poznatih ličnosti|accessdate=6. julij 2014|website=poznati.info|archive-date=14. julij 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714204948/http://www.poznati.info/zanimanja-poznatih-licnosti/|url-status=}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|title=Vesna Vukelić Vendi-Biografija|accessdate=26. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140823001629/http://www.tracevi-magazin.com/vesna-vukelic-vendi-biografija/|archive-date=23. avgust 2014|url-status=dead}}</ref> Šešelj pravi, da jo je imel rad, vendar ga je ona pustila; po njegovih besedah sta hodila dober mesec, po njenih pa je zveza trajala več kot leto dni.<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/showbiz/7194/posle-dve-decenije-isplivali-detalji-stare-ljubavi-eelj-vendi-me-je-ostavila-a-voleo-sam-je|title=Posle dve decenije isplivali detalji stare ljubavi! Šešelj: Vendi me je ostavila, a voleo sam je|website=pink.rs}}</ref> Ona nadalje pravi, da se ji je na začetku dopadel zaradi svoje inteligentnosti, pozneje pa ne več in da se je počutila kot v zlati kletki in da ga je pustila, ker je hotela živeti svoje življenje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-su-sinovi-vojislava-seselja-ima-ih-cetvorica-a-jednog-svi-znate-iz-rijalitija/h5sryyb|title= Ovo su sinovi Vojislava Šešelja: Ima ih četvorica, a jednog svi znate iz rijalitija "Parovi"|publisher=blic.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> ==== Sedanja žena Jadranka ==== Leta 1992 se je Šešelj poročil s svojo sedanjo ženo Jadranko rojeno Pavlović, s katero se je spoznal na Beograjskem knjižnem sejmu. Po Šešljevih besedah je ona to "naključno" srečanje skrbno pripravila, ker ji je bil "ta bistroumni in možati lik" vsestransko všeč in sedaj imata tri sinove: Aleksandra (1993), Mihaila (1996) in Vladimirja (1998) — kakor tudi pet vnukov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> Jadranka se je rodila 13. aprila 1960 v Podujevu kot tretji otrok v družini Pavlović očetu Vučinu (Vučina iz Prokuplja) in materi Oliveri (Olivera iz Blac). Do začetka šolanja je živela v Prištini, nato pa se je vpisala v osnovno šolo v Boleču. Po končani Šesti beograjski gimnaziji je diplomirala na Višji pedagoški šoli. 12 let je delala v podjetju "Minel" kot administrativna delavka, ko pa je podjetje začelo propadati, so jo razglasili za ekonomski višek.<ref>[http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 Jadranka Šešelj profile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120622003124/http://www.kurir-info.rs/biografije-predsednickih-kandidata-clanak-209224 |date=22 June 2012 }}, kurir-info.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.vseselj.com/2012/04/jadranka-seselj-biografija.html Jadranka Šešelj profile], vseselj.com; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> Sodelovala je na predsedniških volitvah leta 2012, vendar ni prešla prvega kroga in je prejela 3,78 % glasov. Je članica SRS.<ref>[http://www.blic.rs/Vesti/Politika/316038/Jadranka-Seselj-Protiv-onih-koji-su-izdali-SRS-a-izdali-bi-i-Srbiju Jadranka Šešelj political career], blic.rs; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.ekapija.com/website/sr/page/560163 Jadranka Šešelj political career]; accessed 19 April 2016.{{in lang|sr}}</ref> ==== Nikolova družina in spletna stran ==== Nikolov krstni boter je bil [[Vuk Drašković]]; duhovnik pa, ki je opravil krstni obred, je bil nadduhovnik [[Žarko Gavrilović]]. Nikolovima sinovoma je bil za botra [[Tomislav Nikolić]].<ref name="alo">{{navedi novice|title=Два кума|url=http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|accessdate=9. 4. 2013|newspaper=Ало|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203010854/http://www.alo.rs/vesti/33411/Jedva_cekam_da_izade_Voja_pa_na_kafu_kod_Vuka|archivedate=3. 12. 2010}}</ref> Nikola ima dva sinova: Vojislava (2002) in Ljubomirja (2004). Najstarejši Šešljev sin Nikola se je prvič pojavil v medijih leta 2010, ko ga je pet policistov preteplo zaradi organiziranja nezakonitega poker turnirja (Texas hold 'em). Zdravniki so ugotovili, da je pretrpel hude poškodbe; te policaje so začasno odpustili iz službe zaradi prekoračitve njihovih pooblastil.<ref name="blic">{{navedi novice|title=Претукли Шешељевог сина|url=http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|accessdate=9. april 2013|newspaper=Блиц|archive-date=19. julij 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120719080442/http://www.blic.rs/Vesti/Hronika/213996/Policajci-pretukli-Seseljevog-sina|url-status=live}}</ref> Svojo dejavnost v očetovi stranki pa je začel konec leta 2010, ko je prevzel vlogo glavnega urednika spletne strani Srbske radikalne stranke (SRS) in spletne strani o Vojislavu Šešelju.<ref name="vseselj">{{navedi novice|title=Најстарији син главни уредник|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=39|accessdate=9. 4. 2013}}</ref>Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Nikola opozorilo s tremi pismi, v katerih mu je grozilo s sedmimi leti zapora in denarno kaznijo do 100.000 evrov, če s spletne strani Vojislava Šešelja ne bo odstranil dveh spornih knjig.<ref name="vesti">{{navedi novice|title=Хаг прети робијом и Шешељевом сину|url=http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|accessdate=9. april 2013|newspaper=Вести|archive-date=22. december 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121222230736/http://www.vesti-online.com/Vesti/Srbija/119120/Hag-preti-robijom-i-Seseljevom-sinu/print|url-status=live}}</ref> ==== Aleksander sledi v politiki očetu ==== [[Aleksandar Šešelj]] je rojen 25. septembra 1993 v Beogradu, in je že kot nedokončani študent [[pravo|prava]] z očetovo podporo vstopil na politično prizorišče v smeri SRS, ki jo je začrtal njegov oče Vojislav. Čeprav še mlad, je že bil član [[Narodna skupščina (Srbija)|Narodne skupščine Republike Srbije]] od 2017 do 2020 kot član omenjene skrajno desničarske Srbske radikalne stranke, član Občinskega sveta v Zemunu, pa tudi član Parlamentarne skupščine evropskega sveta v Bruslju. "Proslavil" se je po nekaterih nacionalističnih spopadih s hrvaškimi političnimi predstavniki v Evropskem parlamentu, pa tudi na domačem področju. 24. novembra 2017 je postal član srbske delegacije v Parlamentarni skupščini evropskega sveta (PACE), kjer je bil član Odbora za socialne zadeve, zdravje in trajnostni razvoj ter nadomestni član v Odboru za kulturo, znanost, izobraževanje in medije. Junija 2018 je povzročil diplomatski spor, ko je hrvaško zunanjo ministrico [[Marija Pejčinović Burić|Marijo Pejčinović Burić]] izzivalno vprašal, kdaj bo Hrvaška "vrnila [[Republika Srbska krajina|Republiko Srbsko krajino]] (RSK) ljudem, ki so zbežali pred noži ustašev", kot je on opisal [[Operacija Nevihta|Operacijo “Nevihta”]] iz leta 1995, ko so hrvaške sile osvobodile v štirih dneh skoraj vse od srbskih vstajnikov samorazglašeno zasedeno ozemlje skupaj z glavnim mestom [[Knin]]om; takrat je namreč večina srbskega prebivalstva pobegnila kljub pozivom s hrvaškega vrha, naj ostanejo.<ref>[https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ "Protest over Serbian MP's statement in Council of Europe"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211023071327/https://rs.n1info.com/english/news/a399154-croatian-delegation-protests-over-seselj-statement-in-strasbourg/ |date=2021-10-23 }}, N1, 26 June 2018, accessed 22 October 2021.</ref> Aleksander ima tri otroke: tretjega, Dimitrija, mu je rodila žena Aleksandra 20. marca letos, tj. 2026. Starejša pa sta sin Vasilij in hčerka Ljubica.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1587975/novosti-saznaju-seselj-dobio-treceg-unuka-evo-koje-ime-aleksandar-dao-sinu|title="NOVOSTI" SAZNAJU: Šešelj dobio trećeg unuka, a evo koje ime je Aleksandar dao sinu|publisher=novosti online.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=20. marec 2026|accessdate=25. junij 2026}}</ref> Na njegovi poroki junija 2023 sta bila prisotna njegov boter, srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]], in [[Milovan Bojić]].<ref>{{navedi splet |date=2023-06-12 |title="Sramota čovečanstva": Kako regionalni mediji pišu o Vučićevom dolasku na venčanje Šešeljevog sina? - Region - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/svet/region/sramota-covecanstva-kako-regionalni-mediji-pisu-o-vucicevom-dolasku-na-vencanje-seseljevog-sina/ |access-date=2023-06-12 |language=sr-RS}}</ref> === Zdravje === Šešlju so ugotovili rak z zasevki in mu 19. decembra 2013 odstranili tumor iz debelega črevesa, čemur je sledilo uspešno zdravljenje s kemoterapijo.<ref>[http://inserbia.info/news/2013/12/vojislav-seselj-diagnosed-with-metastatic-cancer-chemotherapy-starts-on-monday Šešelj diagnosed with metastatic cancer], inserbia.info; accessed 15 April 2015.</ref> === Javno nastopanje === Julija 1997 je Šešelj gostoval v oddaji dvobojev „tête-à-tête“ na BKTV<ref> RTV BK Telecom</ref><ref> Izraz „tête-à-tête“ „ena na ena“ se nanaša na zasebni pogovor med dvema osebama, pogosto v neformalnem okolju in bi lahko prevajali kot „soočenje“. </ref>, v kateri je bil drugi dvobojevalec odvetnik [[Nikola Barović]]. Dvoboj se je hitro sprevrgel v medsebojna očitanja, izmenjavo žaljivk ter napadov [[ad hominem]]; ko je Šešelj žalil tudi njegovega pokojnega očeta, ki ga je domnevno umorila UDBA, je napetost narasla do te stopnje, da je Barović vrgel Šešlju v obraz kozarec vode. Nekaj časa pozneje je Barovića po prekinitvi oddaje stvarno napadel Šešljev varnostnik in ga hudo poškodoval: zdrobil mu je nos in polomil rebro; sam Šešelj pa se je nato posmehoval, češ da je Baroviću spodrsnilo na bananinem olupku in da je padel po stopnicah in s tem dal jasno vedeti, da z njim ni dobro zobati češenj.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=IDzmXEDJFX8C&q=%C5%A1e%C5%A1elj+nikola+barovi%C4%87&pg=PA330|title=Serbia under Milošević: politics in the 1990s|author=Robert Thomas|year=1999|page=330|publisher=Hurst |isbn=9781850653677|access-date=15 June 2012}}</ref><ref>{{cite AV media|url=https://www.youtube.com/watch?v=1DRhnz3XHSw|title=Vojislav Seselj - Banana (ENGLISH)|date=13 January 2016|access-date=31 March 2016|via=YouTube}}{{cbignore}}{{Dead YouTube link|date=February 2022}}</ref><ref>{{YouTube|sPCgVNJN3sw}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title=Ko je Vojislav Šešelj|publisher=Stolac Bola|author=Staima Novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Leta 2016 je Vojislav Šešelj sodeloval v srbski televizijski [[resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] „Parovi“ („Pari“)<ref>''Parovi'' (''Pari'') je resničnostna nadaljevanka na srbski televiziji, ki jo je začela [[Happy TV]] oddajati 24. decembra 2010</ref>, ki je uživala široko gledanost – zlasti med starejšimi gledalci – kljub »splošnemu narodnemu ogorčenju« zaradi prizorov nasilja in spolnosti, ki so se predvajali po 18 ur dnevno.<ref>{{navedi splet|url= https://www.vanityfair.fr/culture/ecrans/articles/parovi-la-tele-realite-serbe-la-plus-trash-du-monde/44245|title= Sexe, violence et propagande : « Parovi », télé-réalité la plus trash du monde |publisher= Condé Nast Digital|author=Constance Dovergne|place=|language=fr|date=14. julij 2017|accessdate=1. junij 2020}}</ref> Novembra 2018 pa je bil udeležen pri srbski televizijski oddaji, med katero je [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]], ki ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo leto prej obsodilo zaradi vojnih zločinov v zvezi s [[Srebreniški genocid|Srebreniškim genocidom]] na dosmrtno ječo, poklical po telefonu; slednji ga je nato v šali povabil, naj pride z njim igrat [[šah]].<ref>{{navedi splet|url= https://www.bfmtv.com/international/depuis-sa-prison-ratkomladic-donne-une-interview-a-une-emission-serbe-1567986.html|title= Depuis sa prison Ratko Mladic donne une interview à une émission serbe|publisher= BFMTV|author=|place=|language=fr|date=16. november 2018|accessdate=9. junij 2020}}</ref> == Književna dela == === Napadalno in polemično === Seznam knjig Vojislava Šešlja je sestavljen po vzoru na uadno spletno stran Srbske radikalne stranke in Spletno zbirko Srbije (Виртуелне библиотеке Србије).<ref>[http://www.vbs.rs/scripts/cobiss?id=1242453230531920 Виртуелна библиотека Србије — Војислав Шешељ]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Мртва веза}}</ref> Prvo leto je prva izdaja, leto v oklepaju pa leto ponovne izdaje te knjige. Seznam del ni popoln. Do leta 2017 je bilo objavljenih več kot 225 Šešljevih knjig; drugi vir jih navaja "le" 183, pač odvisno od stališča, kaj naj se šteje za knjigo, spis ali članek.<ref>{{Cite journal |last=Petrović |first=Vladimir |date=16 April 2018 |title=The ICTY Library: War Criminals as Authors, Their Works as Sources |url=http://journals.sagepub.com/doi/10.1177/1057567718766221 |journal=International Criminal Justice Review |language=en |volume=28 |issue=4 |pages=333–348 |doi=10.1177/1057567718766221 |issn=1057-5677 |access-date=25 June 2024|url-access=subscription }}</ref> Večinoma so pisanja podana v obliki (sodnih) dokumentov in prepisov intervjujev ter javnih nastopov. Nekateri naslovi knjig so namenoma oblikovani kot žalitve njegovih nasprotnikov, sodnikov in tožilcev Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo ter domačih in tujih političnih osebnosti, ki so se mu vede ali nevede iz tega ali onega razloga zamerile.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vseselj.com/index.php?c=10|title=Војислав Шешељ|publisher=Vseselj.com|access-date=10 March 2016}}</ref> Že iz samih napadalnih in polemičnih naslovov je očitno, da tudi vsebina izraža prikriti ali neprikriti sovražni govor ter neukročeno maščevalnost; ne čudi, da najbolj sovraži Haško sodišče, nadalje Hrvate in Vatikan — vendar tudi kar po vrsti vse drugače misleče politične, narodne ali verske osebnosti, pa četudi so njegovi sorojaki, soverniki ali včerajšnji sodelavci, ki so po tej primitivni logiki že samo zaradi drugačnega nazora postali „grdi izdajalci“.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref>. Po svoji navadi zanemarja v svojih pogovorih, člankih in knjigah uravnovešenost in nepristranskost; podobno je pri njegovih nastopih in izpadih v skupščini, kjer je dobival upravičene opomine celo od svojih podpornikov; med drugimi je bila celo predsednica Državnega zbora [[Maja Gojković]], ki je po poročanju [[Al Jazeera Balkans|Al Jazeere]] poleg drugih ustrahovala njegove "zaščitene priče", da so spreminjali svoja prvotna pričevanja, kar je pripeljalo do prvotne oprostilne sodbe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/416969/maja-gojkovic-udarila-na-seselja-ovakve-prozivke-cetnicki-vojvoda-nije-nikada-doziveo|title=MAJA GOJKOVIĆ UDARILA NA ŠEŠELJA! Ovakve PROZIVKE četnički vojvoda nije nikada DOŽIVEO|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=23. julij 2019|accessdate=21. junij 2026}}</ref>. Na splošno njegovo ustno ali pisno uveljavljanje tako ali tako ni podprto z zanesljivimi viri, saj je velikokrat on sam sebi tako vir, merilo in razlaga v smislu številnih [[teorija zarote|teorij zarote]] zoper „od vseh ogroženi srbski narod“, s katerim pa se večkrat enači kar on osebno. Podobno kot v političnem in javnem nastopanju je večkrat žaljiv, posmehljiv ali zbadljiv do svojih resničnih ali namišljenih nasprotnikov tudi v svojem pisanju.<ref>Iz navedenih tehtnih razlogov so ostala njegova tukaj navedena dela le v izvirniku in sicer v cirilici; saj ne dosegajo strogih Wikipedijinih meril niti v naslovih ne. Kdor bi jih želel znanstveno preučevati, naslove zlahka prevede v slovenščino prek Gooogla.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> === Zbrano delo, kot ga je izdala Srbska radikalna stranka po številčnem vrstnem redu === {{colbegin}} # ''Време преиспитивања'' (2001) # ''Хајка на [[јерес|јеретика]]'' (2001) # ''Феноменологија балканског деспотизма'' (2000) # ''Велеиздајнички процес'', 1991. (2001) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415070039/http://www.vseselj.com/files/books/Veleizdajnicki%20proces.pdf PDF]&#93; # ''Наркоманија Вука [[:wikt:манит|манитога]]'' (2000) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415093522/http://www.vseselj.com/files/books/Narkomanija%20Vuka%20manitoga.pdf PDF]&#93; # ''Политика као изазов [[савест]]и'', 2000. # ''Милан Панић мора пасти'', 1993. (2001) # ''На међународној сцени'' (2000) # ''Сучељавање са [[седма сила|седмом силом]]'' (2000) # ''Народни трибун'' (1999) # ''Посланичке беседе'', 1993. # ''Филипике четничког војводе'', 1994. # ''Пали, жари, дедињски [[диздар]]е'', 1994. (2002) # ''Црвени тиранин са Дедиња'', 1995. # ''Да све српско буде као [[земун]]ско'', 1998. # ''Промене по вољи народа'', 1998. # ''Без длаке на језику'', 2001. # ''Моћ аргумената'', 2000. # ''Фалсификована воља народа'' (2005) # ''Влада националног јединства'' (2001) # ''Србија под америчким бомбама'' (2005) # ''Док патриоте обнављају издајници разарају'' (2002) # ''Радикали се нису обрукали'', 2002. # ''Паклени планови Запада'', 2001. # ''Контрареволуционар у [[Булдожер револуција|булдожер револуцији]]'', 2001. # ''[[Демократска опозиција Србије|Досманлијски]] зулум над Србијом'', 2002. # ''Континуитет радикалске доследности'', 2002. # ''Главни Милошевићев политички робијаш'', 2002. # ''Убиство министра одбране Павла Булатовића'', 2002. # ''Досманлијски [[сејмен]]и на Правном факултету'', 2002. # ''Глогов колац у [[Демократска опозиција Србије|досовском]] срцу'', 2003. # ''Досманлије као нови [[јањичари]]'', 2003. # ''Четничка сабља над досманлијском главом'', 2004. # ''На јуначким рукама кроз српску Боку'', 2003. # ''Кора од банане'' (2015) # ''Српски четнички покрет'', 1994. (2003) # ''Српска радикална странка'' (1995) # ''Пети отаџбински конгрес'' (2005) # ''[[:wikt:суданија|Суданије]] непокорног војводе'' (2003) # ''Идеологија српског национализма'' (2002) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721091529/http://www.vseselj.com/files/books/Ideologija%20srpskog%20nacionalizma.pdf PDF]&#93; # ''Афирмација [[парламентарни систем|парламентаризма]]'', 2003. # ''Слом савезне државе'', 2003. # ''Жигосање досманлијског бешчашћа'', 2003. # ''Челични војвода'', 2003. # ''Стазом славе, у служби отаџбине'', 2005. # ''Храброст и савесност у историјским ломовима'', 2005. # ''Упорна одбрана српства'', 2006. # ''[[Станко Суботић]] — [[Цане Жабац]], краљ дуванске мафије'', 2006. # ''Мафијашка пудлица [[Небојша Човић]]'', 2005. # ''[[Централна обавештајна агенција|Цијин]] мајор [[Грујица Спасовић]]'', 2003. # ''Четнички војвода пред Хашким трибуналом'', 2003. # ''Суочавање са хашким инквизиторима'', 2003. # ''Хашки досије набеђеног ратног злочинца'', 2004. # ''Поцепана хашка инквизиторска одежда'', 2004. # ''У чељустима курве [[Карла дел Понте|Дел Понте]]'', 2004. # ''[[Геноцид]]ни израелски дипломата Теодор Мерон'', 2004. # ''Ђаволов шегрт злочиначки римски папа [[Папа Јован Павле II|Јован Павле Други]]'', 2005. # ''Вашингтонски сексуални манијак [[Бил Клинтон]]'', 2005. # ''Хашко бајрамско прасе'', Српска радикална странка, 2005. # ''Лажљива хашка педерчина [[Џефри Најс]]'', 2005. # ''Сведок одбране Слободана Милошевића у хашком процесу'', 2005. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071238/http://www.vseselj.com/files/books/Svedok%20odbrane%20Slobodana%20Milosevica%20u%20haskom%20procesu.pdf PDF]&#93; # ''Енглески [[педер]]ски [[:wikt:испрдак|испрдак]] [[Тони Блер]]'', 2005. # ''Криминалац и ратни злочинац [[Хавијер Солана]]'', 2006. # ''Подмукли галски пицопевац Жак Ширак'', 2006. # ''Хитлерови највернији следбеници [[Хелмут Кол]] и [[Ханс Геншер]]'', 2006. # ''Крваве ручерде [[Медлин Олбрајт|Мадлен Олбрајт]]'', 2006. # ''[[:wikt:понтифекс максимус|Понтифекс максимус]] [[Сатана|сатанистичке]] цркве Јован Павле Други'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721095605/http://www.vseselj.com/files/books/Pontifeks%20maksimus%20satanisticke%20crkve%20Jovan%20Pavle%20Drugi.pdf PDF]&#93; # ''[[Антихрист]]ов намесник зликовачки римски папа [[Папа Бенедикт XVI|Бенедикт Шеснаести]]'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160730013314/http://www.vseselj.com/files/books/Antihristov%20namesnik%20zlikovacki%20rimski%20papa%20Benedikt%20Sesnaesti.pdf PDF]&#93; # ''Највећи издајник Русије [[Борис Јељцин]]'' (2007) # ''[[Мило Ђукановић]] нови [[Станко Црнојевић|Скендербег Црнојевић]]'' (2011) # ''[[Борис Тадић]] нови [[Синан-паша Коџа]]'' (2013) # ''Издајнички акредитиви усташког конзула Вука Драшковића'' (2011) # ''Политички ортаклук Курве дел Понте и Курве дел Коштунице'' (2007) # ''Ватикан главно Сатанино гнездо'', 2003. (2006) &#91;[https://web.archive.org/web/20160415071633/http://www.vseselj.com/files/books/Vatikan%20glavno%20satanino%20gnezdo.pdf PDF]&#93; # ''Римска [[:wikt:курија|курија]] вечито жедна српске крви'', 2006. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721082306/http://www.vseselj.com/files/books/Rimska%20kurija%20vecito%20zedna%20srpske%20krvi.pdf PDF]&#93; # ''Европска унија сатанистичка творевина'', 2006. # ''Ватикански антисрпски инструмент [[Фрањо Туђман]]'', 2007. # ''Амерички антисрпски инструмент [[Алија Изетбеговић]]'', 2007. # ''Холандски курвин син [[Алфонс Ори]]'', 2006. # ''Убица Слободана Милошевића [[Патрик Робинсон]]'', 2007. # ''Корумпирани председник нелегалног Хашког суда [[Фаусто Покар]]'', 2009. # ''Питомац минхенске пивнице [[Волфганг Шомбург]]'', 2007. # ''Хашки штрајк глађу'', 2008. # ''Варварска гозба'', 2007. # ''Кад битанге марширају'', 2007. # ''Сиктање црвене змије'', 2007. # ''[[:wikt:скалпирање|Скалпирање]] као смисао информисања'', 2007. # ''Ко посече бега [[Јохан Гутенберг|Гутенберга]]'', 2008. # ''Робија као судбина'', 2008. # ''Политичка партија Продановића'', 2010. # ''Покварени малтешки пацов [[Кармел Агијус]]'', 2009. # ''Смрдљива гвајанска свиња [[Мохамед Шахабудин]]'', 2009. # ''Пљачкаш новца Уједињених нација [[Ханс Холтајус|Ханс Холцијус]]'', 2010. # ''Дегенерисани мајмун [[Баконе Џастис Молото]]'', 2010. # ''Ретардирана хашка тужитељка [[Хилдегард Уерц-Рецлаф]]'', 2009. # ''Љубавник Џефрија Најса [[Данијел Саксон]]'', 2009. # ''Једна банана за [[Кофи Анан]]а'', 2009. # ''Очерупана хашка ћурка [[Кристина Дал]]'', 2010. # ''Афера Хртковци и усташка курва [[Наташа Кандић]]'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160721135514/http://www.vseselj.com/files/books/Afera%20Hrtkovci%20i%20ustaska%20kurva%20Natasa%20Kandic.pdf PDF]&#93; # ''Хашка инструментализација лажних сведока'', 2007. (2009) &#91;[https://web.archive.org/web/20160721064409/http://www.vseselj.com/files/books/Haska%20instrumentalizacija%20laznih%20svedoka.pdf PDF]&#93; # ''Римокатолички злочиначки пројекат вештачке хрватске нације'', 2007. &#91;[https://web.archive.org/web/20160729192139/http://www.vseselj.com/files/books/Rimokatolicki%20zlocinacki%20projekat%20vestacke%20hrvatske%20nacije%20CIRILICA.pdf PDF]&#93; # ''Убиство мафијашког премијера [[Зоран Ђинђић|Зорана Ђинђића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415105623/http://www.vseselj.com/files/books/102%20Ubistvo%20mafijaskog%20premijera.pdf PDF]&#93; # ''Мафија убила свог лидера'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20170810084559/http://www.vseselj.rs/files/books/103%20Mafija%20ubila%20svog%20lidera.pdf PDF]&#93; # ''Пропали пуч [[Томислав Николић|Томислава Николића]]'', 2008. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415082810/http://www.vseselj.com/files/books/104.pdf PDF]&#93; # ''Хашки [[денунцијант]] Томислав Николић'', 2009. # ''Портпарол лоповске странке [[Александар Вучић]]'', 2009. # ''Српски [[Карл Фридрих Минхаузен|Барон Минхаузен]] Александар Вучић'', 2009. # ''[[Иво Санадер|Санадерова]] мачкица Александар Вучић'', 2010. # ''Нарогушено шкотско говно [[Јан Бономи]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417133530/http://www.vseselj.com/files/books/109%20Bonomi.pdf PDF]&#93; # ''Смежурано кенгурово мудо [[Кевин Паркер]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160415072107/http://www.vseselj.com/files/books/110%20Parker.pdf PDF]&#93; # ''Јужнокорејска гњида [[О-Гон Квон]]'', 2009. &#91;[https://web.archive.org/web/20160417140335/http://www.vseselj.com/files/books/111%20Kvon.pdf PDF]&#93; # ''Прислушкивани телефонски разговори'', 2010. # ''Полицијски досије, први део'', 2010. # ''Полицијски досије, други део'', 2010. # ''Полицијски досије, трећи део'', 2010. # ''Полицијски досије, четврти део'', 2010. # ''Највећи идиот хашког тужилаштва [[Матијас Маркузен]]'', 2015. # ''Распамећени дански алкохоличар [[Фредерик Хархоф]]'', 2015. # ''Хрватски усташки плаћеник [[Серж Брамерц]]'', 2015. # ''Излапела римска караконџула [[Флавија Латанци]]'', 2016. # ''Хашка аждаја распореног трбуха'', 2016. # ''Први процес за непоштовање Хашког трибунала'', 2016. #<li value{{=}}131> ''[[Викиликс]] ми јавља, први део'', 2012. &#91;[https://web.archive.org/web/20120417133340/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/pdf/books/vikiliks%20mi%20javlja.pdf PDF]&#93; #<li value{{=}}135> ''Избори које нисмо смели добити'', 2010. # ''Хашки процес и медијски урнебес'', 2010. # ''Потмули одјеци далеког процеса'', 2011. #<li value{{=}}140> ''Претпретресна фаза хашког процеса'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — први део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — други део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — трећи део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — четврти део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — пети део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — шести део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — седми део'', 2010. # ''Претпретресна фаза хашког процеса — осми део'', 2010. # ''Крај претресне фазе и процеси за непоштовање суда — прво издање'', 2016. #<li value{{=}}152> ''Хашки глобалистички образац [[тоталитаризам|тоталитарног]] правосуђа (Српски народ и нови светски поредак — II том)'', 2012. # ''Српски народ мора да ослободи Републику Српску Крајину (Српски народ и нови светски поредак — III том)'', 2014. # ''Систематско кршење процесних права Слободана Милошевића током хашког суђења (Српски народ и нови светски поредак — IV том)'', 2010. # ''Хашка антисрпска гиљотина (Српски народ и нови светски поредак — V том)'', 2010. #<li value{{=}}157> ''Српски народ мора да ослободи Косово и Метохију (Српски народ и нови светски поредак — VII том)'', 2015. # ''Хашко инаугурисање говора мржње (Српски народ и нови светски поредак — VIII том)'', 2014. # ''Говор мржње као злочин против човечности (Српски народ и нови светски поредак — IX том)'', 2015. #<li value{{=}}161> ''Опет сам победио'', 2016. {{colend}} === Druge Šešljeve knjige in dela o njem === V podobnem zelo osebnem in čustvenem slogu je napisal Šešelj tudi svoja druga številna dela — po nekaterih ocenah gre skupno za čez 250 naslovov, ki jih lahko skoraj vse najdemo na srbski Wikipediji. V vsakem primeru lahko pritrdimo zelo razširjenemu mnenju, da je Šešelj pravzaprav zelo nenavadna, večkrat protislovna in sporna osebnost, ki je ni mogoče zlahka opredeliti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette|title=Nepoznati Šešelj. Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio...|publisher=24sata.hr|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=31. marec 2016|accessdate=20. junij 2026}}</ref> Temu botruje tudi dejstvo, da ga je življenjska pot vodila od hude revščine do zagrizenega komunista, prek še bolj fanatičnega nacionalista do prevzetnega četniškega vojvoda, ki podcenjuje vse, ki mu niso kos v njegovi izjemni inteligentnosti, ki pa pogreša preudarno uravnovešenost in človeško empatijo.<ref>{{navedi splet|url=https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/|title= Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode|publisher=detektor.ba|author=Admir Muslimović|place=Sarajevo|language=bs|date=9. april 2018|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Precejšnje število knjig, ki so napisane o njem, poudarja prav tako teorije zarote, ki so se zarotile proti njemu in "srbskemu narodu" kot nedolžnima žrtvama, medtem ko so krivci vsi drugi, celo njegovi nekdanji sodelavci in prijatelji, ki pa so doživeli človeški notranji razvoj in tudi potrebno priznavanje resničnosti, kakor tudi toliko potrebno spravo in očiščenje, med katerimi je največji srbski pisatelj Vuk Drašković. Med drugimi mu je tako človeško spravo obzirno pradlagala tudi časnikarka in TV-voditeljica [[Jadranka Jevtić]] v izredno zanimivem poldrugo uro trajajočem pogovoru, kjer so prišle na dan mnoge posameznosti in okoliščine Šešeljevega mišljenja, delovanja in pisanja — a je to bilo kot bob ob steno.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref> V zvezi s tem ne moremo mimo poraznega pojava, da se je že od začetka leta 1987 Šešlja začelo izogibati veliko Beograjčanov, ki so ga dotlej vsestransko podpirali. Zaradi njegovih skrajnih izjav in napadalnega vedenja so dotedanji znanci in prijatelji komentirali, da je "znorel" in da s svojimi izjavami "izziva povračilne in škodljive ukrepe zoper vse". Še posebej so ga obsojali zaradi ostrih in nepremišljenih napadov na [[Dobrica Ćosić|Dobrica Ćosića]] in [[Ljubomir Tadić|Ljubomirja Tadića]], ki sta mu po izpustitvi iz zapora, ko je ostal brez sredstev za preživetje, nesebično pomagala. Imeli so vtis, da je po pridobitvi gmotne varnosti začel nepremišljeno obračunavati kar z vsemi svojimi dovčerajšnjimi somišljeniki in dobrotniki. Neredki so začeli soglašati z izjavo njegove prve žene Vesne, "da ima Šešelj slab značaj in da je samotar, ki misli le nase in na svoje potrebe". Začeli so govoriti, da je Šešelj premišljeno in preračunljivo deloval in nastopal s skrajnimi stališči, ali pa v javnih nastopih poniževal in smešil sogovornike, pa se tožaril z "izvrševanjem pravice" po sodiščih in izsiljeval z gladovnimi stavkami svoje zahteve z namenom, da bi ostajal v žarišču zanimanja domače in tuje javnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/48716/napadao-je-pretio-palio-i-zeleo-rat-kako-je-seselj-od-budale-postao-poznata-faca|title=radikal u očima BIA: Napadao je, pretio, palio i želeo rat! Kako je Šešelj od budale postao poznata faca? Espreso vam donosi presek saznanja o lideru radikala, koje je prikupilo Peto odeljenje Centra Resora državne bezbednosti za grad Beograd, od 18. oktobra 2000. godine|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=4 May 2016|accessdate=20 June 2026}}</ref> == V filmu == Filmski igralec [[Branislav Lečić]] je potrdil, da je snemanje filma ''"Kako sem premagal Haag"'', v katerem igra glavno vlogo, sicer končano; ne ve pa, kdaj bo film premierno predvajan. Bil pa je izredno presenečen že, ko so mu ponudili to vlogo. Gre za kombinacijo dokumentarnega in igranega filma; prvi del je znan, drugi del se dogaja v celicah, kjer se je Šešelj družil z vsemi obsojenci in se z njimi pogovarjal, tudi s Slobodanom Miloševićem. Igralec priznava, da mu ni bilo lahko upodobiti na splošno prepoznavnega Šešljevega lika: {| |- ! To je bio veliki izazov.<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! To je bil velik izziv. |- | <blockquote>»To je bio veliki izazov. Bio sam na ivici kako da igram Šešelja jer smo mnogo različiti. Stvar je u tome što sam stavio stomak, a maska na licu je bila vrlo svedena. Nije bio cilj da postanem njegova imitacija nego da tumačim njegovu ideologiju i sve ono što je govorio. Prenosim njegovu političku misao.« </blockquote> | <blockquote> To je bil velik izziv. Bil sem na robu svojih zmogljivosti, kako igrati Šešlja, ker sva si zelo različna. Stvar je v tem, da sem si nadel trebuh, krinka na obrazu pa je bila zelo stisnjena. Cilj ni bil postati njegov posnetek, temveč razlagati njegovo ideologijo in vse, kar je govoril. Prenašal sem njegovo politično misel.« </blockquote> |} Na vprašanje, ali ga je Lečić znal verodostojno upodobiti pred kamerami, pa je Šešelj odgovoril v svojem prepoznavnem šaljivem tonu: {| |- ! Ja sam tada bio najlepši<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/zabava/kultura/1126563/vojislav-seselj-branislav-lecic-film-hag#google_vignette|title=Vojislav Šešelj o filmu u kojem ga glumi Branislav Lečić|author=S. . – S. K.|place=Beograd|language=sr|date=24. junij 2025|accessdate=25. junij 2026}}</ref> ! Jaz sem tedaj bil najlepši |- | <blockquote> „Ponosan sam što najbolji živi srpski glumac igra baš mene. Video sam fotografije sa snimanja. Mislim da je deblji nego što sam ja ikad bio, ali ne mogu da se ljutim zbog toga. Ispod odeće su mu natrpali svašta i zato izgleda deblje. Ja sam tada bio najlepši, a i sada sam najlepši.“ </blockquote> | <blockquote> »Ponosen sem, da igra najboljši živeči srbski igralec ravno mene. Videl sem fotografije s snemanja. Mislim, da je debelejši, kot sem bil jaz kadarkoli, ampak ne morem se jeziti zaradi tega. Pod oblačila so mu stlačili vse mogoče stvari in zato je videti debelejši. Takrat sem bil jaz najlepši in najlepši sem še zdaj.« </blockquote> |} == Navedki == === Njegove misli === {{navedek|''„Što je čovek pametniji to više izmišlja.“''<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br>„Kolikor je človek pametnejši, toliko bolj si izmišljuje.“}} {{navedek|''„Mnogi su bili razočarani što nisam umro u Hagu, a nadali su se.“''<ref>To je dejal v zvezi z gladovno stavko, ki jo je uprizoril med sojenjem v Haagu; zahteval je namreč, da mu ne dajo nobenega pravobranilca, ampak da se brani sam. Tej njegovi zahtevi so končno ugodili. Če bi nadaljeval stavko, bi seveda umrl in bi po njegovem mnenju mnogim napravil veselje.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota|title="ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života|publisher=Informer podkast|author=Jadranka Jevtić|place=Beograd|language=sr|date=23. november 2025|accessdate=23. junij 2026}}</ref><br> „Mnogi so bili razočarani, ker nisem umrl v Haagu, čeprav so se temu nadejali.“}} === Drugi o njem === {{navedek|''„On mene mrzi zato što sam Musliman - rekao mi je - on mrzi naciju kojoj ja pripadam, on je nacionalist i to je suština.“'' Hamdija Pozderac o Vojislavu Šešelju, 1980. godine<ref>{{navedi splet|url=https://hr.wikiquote.org/w/index.php?title=Hamdija_Pozderac&action=edit|title=Hamdija Pozderac|publisher=Wikicitat|author=Hamdija Pozderac|place=|language=hr|date=1980|accessdate=26. junij 2026}}</ref>.<br>»Sovraži me, ker sem Musliman – rekel mi je – sovraži ljudstvo, ki mu pripadam, je nacionalist in to je bistvo.« [[Hamdija Pozderac]] o Vojislavu Šešlju leta 1980.}} == Odlikovanja == * [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|50x50px]] Орден Републике Српске<br>Odličje Republike Srbske ([[Republika Srbska]]) * [[File:BIH Order of the Star of Karadjordje III - ribbon.svg|50x50px]] Карађорђева звијезда (Република Српска)|Орден Карађорђеве звезде првог степена са лентом<br>Odličje Karađorđeve zvezde prve stopnje z lento (Republika Srbska) * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Белог Анђела првог реда (Епархија милешевска) <br> [[Mileševska škofija|Mileševski vladika]] [[Filaret Mićević|Filaret]] je odlikoval Šešlja z odličjem Belega angela prve stopnje<ref>{{navedi splet |url=http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |title=Владика Филарет одликовао Шешеља |access-date=24. julij 2015 |archive-date=25. julij 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150725012608/http://mondo.rs/a765260/Info/Srbija/Vladika-Filaret-odlikovao-Seselja-ordenom-Belog-Andjela-prvog-reda.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден златног лика Светог Петра -{II}- Ловћенског Тајновидца (Митрополија црногорско-приморска)<br>Odličje zlate podobe svetega Petra II. Lovčenskega Tajnovidca ([[Črnogorsko-primorska metropolija]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |title=Архиепископ Амфилохије одликовао проф. др Војислава Шешеља |access-date=10. avgust 2017 |archive-date=10. avgust 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170810171915/https://www.srpskaradikalnastranka.org.rs/saopstenja/arhiepiskop-amfilohije-odlikovao-prof-dr-vojislava-seselja.html |url-status=live }}</ref> * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|50x50px]] Орден Светог владике Мардарија (Епархија новограчаничко-средњозападноамеричка) <br> Odličje svetega škofa Mardarija ([[Novogračaniško-srednjezahodnoameriška škofija]])<ref>{{navedi novice|url=https://rs.n1info.com/vesti/spc-odlikovala-i-vojislava-seselja-oreden-mu-urucio-vladika-irinej/|title=SPC odlikovala i Vojislava Šešelja, orden mu uručio vladika bački Irinej|date=11. september 2022|publisher=N1}}</ref> * Орден за унапређење међународних односа Крима (srbsko)<br>Указ об улучшении международных отношений Крыма (rusko)<br>Odličje za izboljšanje mednarodnih odnosov [[Krim (polotok)|Krima]] (slovensko)<ref>{{navedi novice|url=http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|title=Руси доделили Др Шешељу Орден за унапређење међународних односа Крима|date=6. december 2019|access-date=16. april 2021|archive-date=16. april 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210416022743/http://www.vseselj.rs/rusi-dodelili-dr-seselju-orden-za-unapredjenje-medjunarodnih-odnosa-krima/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Vuk Drašković]] * [[Aleksandar Šešelj]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Bartrop|first=Paul R.|author-link=Paul R. Bartrop|title=A Biographical Encyclopedia of Contemporary Genocide|year=2012|publisher=ABC-CLIO|location=Santa Barbara|isbn=978-0-313-38679-4|url=https://books.google.com/books?id=55NPpA6EvyMC}} * {{navedi knjigo|last=Cigar|first=Norman|year=1995|title=Genocide in Bosnia: The Policy of "Ethnic Cleansing"|publisher=University of Minnesota Press|location=College Station, Minnesota|isbn=978-1-58544-004-7}} * {{cite journal|first=John|last=Mueller|title=The Banality of 'Ethnic War'|journal=[[International Security]]|issn=0162-2889|volume=25|number=1|date=Summer 2000|url=http://politicalscience.osu.edu/faculty/jmueller/is2000.pdf|access-date=20 December 2012|doi=10.1162/016228800560381|pages=42–70|s2cid=31364272}} *{{cite journal |last1=Schlichte |first1=Klaus |title=Na krilima patriotisma—On the Wings of Patriotism: Delegated and Spin-Off Violence in Serbia |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-and-society_2010-01_36_2/page/310 |journal=Armed Forces & Society |date=January 2010 |volume=36 |issue=2 |pages=310–326|doi=10.1177/0095327X09339897 }} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.novosti.rs/vesti/politika/1548689/zviznuo-samarcinu-seselj-otkrio-nepoznate-detalje-svog-zivota "ZVIZNUO MI JE ŠAMARČINU" Šešelj otkrio nepoznate detalje iz svog života | Novosti online] *[https://www.biografija.org/politika/vojislav-seselj/ Vojislav Šešelj | Biografije Poznatih] *[https://www.glas-zajecara.com/politika/seselj-najavio-mogucnost-predsednicke-kandidature-40450 Šešelj najavio mogućnost predsedničke kandidature | Glas Zaječara] ;{{ikona bs}} *[https://detektor.ba/2018/04/09/vojislav-seselj-od-komuniste-nacionalnog-fanatika-do-cetnickog-vojvode/ Vojislav Šešelj: Od komuniste, nacionalnog fanatika do četničkog vojvode | Detektor] *[https://avaz.ba/vijesti/bih/1043814/srbija-ignorise-haskog-eksperta-za-seseljev-predmet Srbija ignoriše haškog eksperta za Šešeljev predmet] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/index.php/Vojislav_%C5%A0e%C5%A1elj Vojislav Šešelj – Hrvatska internetska enciklopedija] *[https://www.24sata.hr/news/tko-je-zapravo-vojislav-seselj-evo-sto-je-sve-pricao-i-radio-467466#google_vignette Tko je zapravo Vojislav Šešelj? Evo što je sve pričao i radio... | 24sata] ;{{ikona en}} *[https://www.thecityceleb.com/biography/personality/content-creator/writer/vojislav-seselj-biography-birthday-ethnicity-age-net-worth-siblings-family-political-party-wife-children-awards/ Vojislav Šešelj Biography: Birthday, Ethnicity, Age, Net Worth, Siblings, Family, Political Party, Wife, Children, Awards|The City Celeb] *[https://balkaninsight.com/tag/vojislav-seselj/ Vojislav Seselj | Balkan Insight] *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2317765.stm Profile: Vojislav Šešelj], bbc.co.uk *[https://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/2793899.stm "Vojislav Šešelj in his own words"] *[https://www.icty.org/en/case/seselj Šešelj (IT-03-67) | International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia] **[http://www.icty.org/x/cases/seselj/ind/en/ses-ii030115e.pdf Vojislav Šešelj ICTY indictment], icty.org **[https://www.theguardian.com/serbia/article/0,2479,1112797,00.html "War crime suspects go for win in Serb poll"] **[https://news.bbc.co.uk/1/hi/special_report/1999/03/99/kosovo_strikes/316198.stm "Vojislav Šešelj: Milošević's hard-line ally"] **[https://web.archive.org/web/20080215072349/http://uk.reuters.com/article/worldNews/idUKL0722911020071107?feedType=RSS&feedName=worldNews "Serbia's Šešelj incited ethnic cleansing"] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šešelj, Vojislav}} [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Sarajevu]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] si49ogxds7d27ah83kq0w67kky28hm2 Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev 0 605616 6753313 6752874 2026-09-21T04:58:46Z Stebunik 55592 /* Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) */ 6753313 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sveti Sava Kraljeva Crkva.jpg|thumb|200px|<center>Freska mladega svetega Save v Kraljevi cerkvi v [[samostan Studenica|samostanu Studenica]]]]</center> ''Sveti Sava'' ({{jezik-sr|Свети Сава/Sveti Sava}}) je bil [[Srbi|srbski]] plemič, menih, [[Iguman|iguman]] [[Samostan Studenica|samostana Studenica]], književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]], * okoli [[1174]], † {{OldStyleDate|1. januar|1236|14. januar}} Po njem se imenuje SPC tudi "svetosavska"; od 1920 pa se na njega navezuje tudi versko-nacionalistično gibanje imenovano [[svetosavje]]. == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega krščanskega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje, kardinali in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Slika ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[File:Krušedol monastery 50.JPG|67x67px]] | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[File:MojsijePetrović.jpg|67x67px]] | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[File:Vikentije Jovanović.jpg|67x67px]] | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglavna 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inokentij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Neredki viri menijo, da je bil zastrupljen |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica''; nekateri menijo, da je bil zastrupljen |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 13. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal po 1920 (32 let), umrl naravne smrti in bil edini upokojen med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == * [[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{navedi knjigo|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{navedi knjigo|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{navedi knjigo|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{navedi knjigo|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf|access-date=2026-04-06|archive-date=2022-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20221013180218/http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf|access-date=2026-04-06|archive-date=2022-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20221013180430/http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf|url-status=dead}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{navedi knjigo|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski škofje]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1920]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne škofije v Srbiji]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] tgy2e087cmxduzb7fn71hy1dp7waujh 6753314 6753313 2026-09-21T04:59:56Z Stebunik 55592 /* Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) */ 6753314 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sveti Sava Kraljeva Crkva.jpg|thumb|200px|<center>Freska mladega svetega Save v Kraljevi cerkvi v [[samostan Studenica|samostanu Studenica]]]]</center> ''Sveti Sava'' ({{jezik-sr|Свети Сава/Sveti Sava}}) je bil [[Srbi|srbski]] plemič, menih, [[Iguman|iguman]] [[Samostan Studenica|samostana Studenica]], književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]], * okoli [[1174]], † {{OldStyleDate|1. januar|1236|14. januar}} Po njem se imenuje SPC tudi "svetosavska"; od 1920 pa se na njega navezuje tudi versko-nacionalistično gibanje imenovano [[svetosavje]]. == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega krščanskega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje, kardinali in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Slika ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[File:Krušedol monastery 50.JPG|67x67px]] | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[File:MojsijePetrović.jpg|67x67px]] | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[File:Vikentije Jovanović.jpg|67x67px]] | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglavna 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inokentij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Neredki viri menijo, da je bil zastrupljen |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica''; nekateri menijo, da je bil zastrupljen |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 13. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal po 1920 (32 let), umrl naravne smrti in bil edini upokojen med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == * [[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{navedi knjigo|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{navedi knjigo|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{navedi knjigo|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{navedi knjigo|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf|access-date=2026-04-06|archive-date=2022-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20221013180218/http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf|access-date=2026-04-06|archive-date=2022-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20221013180430/http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf|url-status=dead}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{navedi knjigo|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski škofje]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1920]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne škofije v Srbiji]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] gzv7aci0s2nhk8qwu8qwjrl72tv8qnh Pogovor:Petaros 1 606855 6753329 6744194 2026-09-21T07:53:35Z ~2026-44063-38 264184 /* Origine cognome Pettarosso */ odgovor 6753329 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) ::Ripeto, scrivete tutte le vostre risposte in sloveno. Per quanto riguarda il cognome, il fatto è che il cognome Petaros esiste ed è diffuso in Slovenia e tra gli sloveni all'estero. Se avete informazioni attendibili sull'origine del cognome, vi prego di indicarle e di citare la fonte. In realtà, l'articolo non accenna minimamente al fatto che il VOSTRO cognome sia sloveno. Si limita ad affermare che Petaros è un cognome presente in Slovenia. Potete scrivere un vostro articolo sul cognome Pettorosso. Ma non c'è bisogno di etichettare nulla qui come stupidità, e certamente non come revisionismo storico, pulizia etnica o cose simili. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 26. avgust 2026 (CEST) :::Gentilissimo, ma perché si è messo a scrivere del mio cognome? lei chi è e a che titolo scrive su di me? non conosco nemmeno il suo cognome o curriculum! siete voi che dovete dire a me l'origine di queste stupidaggini e non di certo il contrario! ma come vi viene in mente di slavizzare nel 2026 un cognome italiano, ma siamo impazziti?! Togliete subito quelle idiozie che il mio cognome derivi da PETA o altro, ma dove avete trovato queste informazioni? che origine hanno? Ripeto, a che titolo scrive su di me e sulla mia storia? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:53, 21. september 2026 (CEST) {{U|Erardo Galbi}}, lahko mogoče preveriš to pisanje? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:34, 26. avgust 2026 (CEST) : V članku pač piše, da v Sloveniji in med Slovenci v Italiji obstaja priimek, ki se glasi Petaros. Nič o izvoru tega priimka ali o ljudeh s priimkom Pettarosso, Pettorosso. Ne vidim nobene težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 26. avgust 2026 (CEST) Ugibam, če je sporna omemba [[Mitja Petaros|Mitje Petarosa]]. Edino pri njem namreč piše, da je arhivist. Lahko, da je njegov priimek krivično poslovenjen. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:14, 26. avgust 2026 (CEST) :Ni jasno, na kakšen problem opozarja gospod (ali gospa) @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]]. Priimek '''Petaros''' je tipični tržaški priimek, razširjen med Italijo in Slovenijo. V času fašizma je bil poitalijančen v različne oblike. V Uradnem listu (''Gazzetta Ufficiale'') je naveden primer Vittorie '''Pettirosso''' iz [[Boršt, Dolina|Boršta]], ki ji je Prefektura v Trstu vrnila prvotno obliko priimka ''Petaros''. Zato se postavlja vprašanje: ali je bil @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] na tej strani naveden z napačno obliko priimka? (Tega ne moremo vedeti, saj piše anonimno). [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 14:59, 29. avgust 2026 (CEST) 53wn3tesdpjcmg4dy79fh2v2xz1otnv 6753330 6753329 2026-09-21T07:55:55Z ~2026-44063-38 264184 /* Origine cognome Pettarosso */ odgovor 6753330 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) ::Ripeto, scrivete tutte le vostre risposte in sloveno. Per quanto riguarda il cognome, il fatto è che il cognome Petaros esiste ed è diffuso in Slovenia e tra gli sloveni all'estero. Se avete informazioni attendibili sull'origine del cognome, vi prego di indicarle e di citare la fonte. In realtà, l'articolo non accenna minimamente al fatto che il VOSTRO cognome sia sloveno. Si limita ad affermare che Petaros è un cognome presente in Slovenia. Potete scrivere un vostro articolo sul cognome Pettorosso. Ma non c'è bisogno di etichettare nulla qui come stupidità, e certamente non come revisionismo storico, pulizia etnica o cose simili. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 26. avgust 2026 (CEST) :::Gentilissimo, ma perché si è messo a scrivere del mio cognome? lei chi è e a che titolo scrive su di me? non conosco nemmeno il suo cognome o curriculum! siete voi che dovete dire a me l'origine di queste stupidaggini e non di certo il contrario! ma come vi viene in mente di slavizzare nel 2026 un cognome italiano, ma siamo impazziti?! Togliete subito quelle idiozie che il mio cognome derivi da PETA o altro, ma dove avete trovato queste informazioni? che origine hanno? Ripeto, a che titolo scrive su di me e sulla mia storia? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:53, 21. september 2026 (CEST) {{U|Erardo Galbi}}, lahko mogoče preveriš to pisanje? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:34, 26. avgust 2026 (CEST) : V članku pač piše, da v Sloveniji in med Slovenci v Italiji obstaja priimek, ki se glasi Petaros. Nič o izvoru tega priimka ali o ljudeh s priimkom Pettarosso, Pettorosso. Ne vidim nobene težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 26. avgust 2026 (CEST) Ugibam, če je sporna omemba [[Mitja Petaros|Mitje Petarosa]]. Edino pri njem namreč piše, da je arhivist. Lahko, da je njegov priimek krivično poslovenjen. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:14, 26. avgust 2026 (CEST) :Ni jasno, na kakšen problem opozarja gospod (ali gospa) @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]]. Priimek '''Petaros''' je tipični tržaški priimek, razširjen med Italijo in Slovenijo. V času fašizma je bil poitalijančen v različne oblike. V Uradnem listu (''Gazzetta Ufficiale'') je naveden primer Vittorie '''Pettirosso''' iz [[Boršt, Dolina|Boršta]], ki ji je Prefektura v Trstu vrnila prvotno obliko priimka ''Petaros''. Zato se postavlja vprašanje: ali je bil @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] na tej strani naveden z napačno obliko priimka? (Tega ne moremo vedeti, saj piše anonimno). [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 14:59, 29. avgust 2026 (CEST) ::Gentile, si presenti e mi dia la documentazione circa queste sue informazioni ridotte. Il mio cognome è sempre stato Pettorosso, slavizzato in Petaros come documentato da diversi atti in mio possesso. Ma perché si è messo a scrivere su di me e sul mio cognome? Lei chi è? a che titolo afferma queste scemenze e non slavizzi nel 2026, è violenza pura! Rimettere a posto il mio cognome altrimenti documentate che è sempre stato slavo e mai Pettorosso, chiaro? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:55, 21. september 2026 (CEST) iene45966ng42qb1bf1n5083xonnka0 6753378 6753330 2026-09-21T10:33:40Z ~2026-44063-38 264184 /* Origine cognome Pettarosso */ odgovor 6753378 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) ::Ripeto, scrivete tutte le vostre risposte in sloveno. Per quanto riguarda il cognome, il fatto è che il cognome Petaros esiste ed è diffuso in Slovenia e tra gli sloveni all'estero. Se avete informazioni attendibili sull'origine del cognome, vi prego di indicarle e di citare la fonte. In realtà, l'articolo non accenna minimamente al fatto che il VOSTRO cognome sia sloveno. Si limita ad affermare che Petaros è un cognome presente in Slovenia. Potete scrivere un vostro articolo sul cognome Pettorosso. Ma non c'è bisogno di etichettare nulla qui come stupidità, e certamente non come revisionismo storico, pulizia etnica o cose simili. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 26. avgust 2026 (CEST) :::Gentilissimo, ma perché si è messo a scrivere del mio cognome? lei chi è e a che titolo scrive su di me? non conosco nemmeno il suo cognome o curriculum! siete voi che dovete dire a me l'origine di queste stupidaggini e non di certo il contrario! ma come vi viene in mente di slavizzare nel 2026 un cognome italiano, ma siamo impazziti?! Togliete subito quelle idiozie che il mio cognome derivi da PETA o altro, ma dove avete trovato queste informazioni? che origine hanno? Ripeto, a che titolo scrive su di me e sulla mia storia? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:53, 21. september 2026 (CEST) {{U|Erardo Galbi}}, lahko mogoče preveriš to pisanje? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:34, 26. avgust 2026 (CEST) : V članku pač piše, da v Sloveniji in med Slovenci v Italiji obstaja priimek, ki se glasi Petaros. Nič o izvoru tega priimka ali o ljudeh s priimkom Pettarosso, Pettorosso. Ne vidim nobene težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 26. avgust 2026 (CEST) ::gentile, ma lei chi è e perché parla del mio cognome. Non mi slavizzi, non operi su di me e sulla mia storia famigliare visioni comuniste o altro. Il nostro cognome è sempre stato Pettorosso, e sono io che lo affermo una Pettorosso. Io non scrivo su di lei e lei non scriva su di me. Grazie. E togliete quella buffonata che deriviamo da Peta, per favore, non si può ne vedere ne sentire una stupidaggine di questo tipo. Grazie [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:33, 21. september 2026 (CEST) Ugibam, če je sporna omemba [[Mitja Petaros|Mitje Petarosa]]. Edino pri njem namreč piše, da je arhivist. Lahko, da je njegov priimek krivično poslovenjen. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:14, 26. avgust 2026 (CEST) :Ni jasno, na kakšen problem opozarja gospod (ali gospa) @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]]. Priimek '''Petaros''' je tipični tržaški priimek, razširjen med Italijo in Slovenijo. V času fašizma je bil poitalijančen v različne oblike. V Uradnem listu (''Gazzetta Ufficiale'') je naveden primer Vittorie '''Pettirosso''' iz [[Boršt, Dolina|Boršta]], ki ji je Prefektura v Trstu vrnila prvotno obliko priimka ''Petaros''. Zato se postavlja vprašanje: ali je bil @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] na tej strani naveden z napačno obliko priimka? (Tega ne moremo vedeti, saj piše anonimno). [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 14:59, 29. avgust 2026 (CEST) ::Gentile, si presenti e mi dia la documentazione circa queste sue informazioni ridotte. Il mio cognome è sempre stato Pettorosso, slavizzato in Petaros come documentato da diversi atti in mio possesso. Ma perché si è messo a scrivere su di me e sul mio cognome? Lei chi è? a che titolo afferma queste scemenze e non slavizzi nel 2026, è violenza pura! Rimettere a posto il mio cognome altrimenti documentate che è sempre stato slavo e mai Pettorosso, chiaro? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:55, 21. september 2026 (CEST) qtebwzqmnqqzh87irnlq196ti2lb4qv 6753384 6753378 2026-09-21T10:43:41Z ~2026-44063-38 264184 /* Origine cognome Pettarosso */ odgovor 6753384 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) :::dal libro di Aldo Pizzagalli, Per l'italianità dei cognome nella provincia di Trieste, pagina 150. :::Lauro Decarli, Capodistria attraverso i soprannomi, Italo Svevo Trieste, pagina: 565. :::E questi sono solo riferimenti bibliografici poi ci sono tutti i nostri documenti personali che dall'italianissimo cognome Pettarosso siamo diventati prima Petaros e poi pure l'aggiunta della š. :::Per cortesia, correggete la vostra informazione fuorviante e slavizzante. :::Grazie. [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:43, 21. september 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) ::Ripeto, scrivete tutte le vostre risposte in sloveno. Per quanto riguarda il cognome, il fatto è che il cognome Petaros esiste ed è diffuso in Slovenia e tra gli sloveni all'estero. Se avete informazioni attendibili sull'origine del cognome, vi prego di indicarle e di citare la fonte. In realtà, l'articolo non accenna minimamente al fatto che il VOSTRO cognome sia sloveno. Si limita ad affermare che Petaros è un cognome presente in Slovenia. Potete scrivere un vostro articolo sul cognome Pettorosso. Ma non c'è bisogno di etichettare nulla qui come stupidità, e certamente non come revisionismo storico, pulizia etnica o cose simili. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 26. avgust 2026 (CEST) :::Gentilissimo, ma perché si è messo a scrivere del mio cognome? lei chi è e a che titolo scrive su di me? non conosco nemmeno il suo cognome o curriculum! siete voi che dovete dire a me l'origine di queste stupidaggini e non di certo il contrario! ma come vi viene in mente di slavizzare nel 2026 un cognome italiano, ma siamo impazziti?! Togliete subito quelle idiozie che il mio cognome derivi da PETA o altro, ma dove avete trovato queste informazioni? che origine hanno? Ripeto, a che titolo scrive su di me e sulla mia storia? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:53, 21. september 2026 (CEST) {{U|Erardo Galbi}}, lahko mogoče preveriš to pisanje? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:34, 26. avgust 2026 (CEST) : V članku pač piše, da v Sloveniji in med Slovenci v Italiji obstaja priimek, ki se glasi Petaros. Nič o izvoru tega priimka ali o ljudeh s priimkom Pettarosso, Pettorosso. Ne vidim nobene težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 26. avgust 2026 (CEST) ::gentile, ma lei chi è e perché parla del mio cognome. Non mi slavizzi, non operi su di me e sulla mia storia famigliare visioni comuniste o altro. Il nostro cognome è sempre stato Pettorosso, e sono io che lo affermo una Pettorosso. Io non scrivo su di lei e lei non scriva su di me. Grazie. E togliete quella buffonata che deriviamo da Peta, per favore, non si può ne vedere ne sentire una stupidaggine di questo tipo. Grazie [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:33, 21. september 2026 (CEST) Ugibam, če je sporna omemba [[Mitja Petaros|Mitje Petarosa]]. Edino pri njem namreč piše, da je arhivist. Lahko, da je njegov priimek krivično poslovenjen. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:14, 26. avgust 2026 (CEST) :Ni jasno, na kakšen problem opozarja gospod (ali gospa) @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]]. Priimek '''Petaros''' je tipični tržaški priimek, razširjen med Italijo in Slovenijo. V času fašizma je bil poitalijančen v različne oblike. V Uradnem listu (''Gazzetta Ufficiale'') je naveden primer Vittorie '''Pettirosso''' iz [[Boršt, Dolina|Boršta]], ki ji je Prefektura v Trstu vrnila prvotno obliko priimka ''Petaros''. Zato se postavlja vprašanje: ali je bil @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] na tej strani naveden z napačno obliko priimka? (Tega ne moremo vedeti, saj piše anonimno). [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 14:59, 29. avgust 2026 (CEST) ::Gentile, si presenti e mi dia la documentazione circa queste sue informazioni ridotte. Il mio cognome è sempre stato Pettorosso, slavizzato in Petaros come documentato da diversi atti in mio possesso. Ma perché si è messo a scrivere su di me e sul mio cognome? Lei chi è? a che titolo afferma queste scemenze e non slavizzi nel 2026, è violenza pura! Rimettere a posto il mio cognome altrimenti documentate che è sempre stato slavo e mai Pettorosso, chiaro? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:55, 21. september 2026 (CEST) 3h2kwve3wfo3jfkmyai7xhhmzccr78n 6753386 6753384 2026-09-21T10:48:15Z Yerpo 8417 /* Origine cognome Pettarosso */ odg 6753386 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) :::dal libro di Aldo Pizzagalli, Per l'italianità dei cognome nella provincia di Trieste, pagina 150. :::Lauro Decarli, Capodistria attraverso i soprannomi, Italo Svevo Trieste, pagina: 565. :::E questi sono solo riferimenti bibliografici poi ci sono tutti i nostri documenti personali che dall'italianissimo cognome Pettarosso siamo diventati prima Petaros e poi pure l'aggiunta della š. :::Per cortesia, correggete la vostra informazione fuorviante e slavizzante. :::Grazie. [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:43, 21. september 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) ::Ripeto, scrivete tutte le vostre risposte in sloveno. Per quanto riguarda il cognome, il fatto è che il cognome Petaros esiste ed è diffuso in Slovenia e tra gli sloveni all'estero. Se avete informazioni attendibili sull'origine del cognome, vi prego di indicarle e di citare la fonte. In realtà, l'articolo non accenna minimamente al fatto che il VOSTRO cognome sia sloveno. Si limita ad affermare che Petaros è un cognome presente in Slovenia. Potete scrivere un vostro articolo sul cognome Pettorosso. Ma non c'è bisogno di etichettare nulla qui come stupidità, e certamente non come revisionismo storico, pulizia etnica o cose simili. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 26. avgust 2026 (CEST) :::Gentilissimo, ma perché si è messo a scrivere del mio cognome? lei chi è e a che titolo scrive su di me? non conosco nemmeno il suo cognome o curriculum! siete voi che dovete dire a me l'origine di queste stupidaggini e non di certo il contrario! ma come vi viene in mente di slavizzare nel 2026 un cognome italiano, ma siamo impazziti?! Togliete subito quelle idiozie che il mio cognome derivi da PETA o altro, ma dove avete trovato queste informazioni? che origine hanno? Ripeto, a che titolo scrive su di me e sulla mia storia? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:53, 21. september 2026 (CEST) ::::Nihče ne piše o vas in nadaljnje žaljenje bomo sankcionirali. Zato umirite ton. V članku ne piše, da ne obstaja italijanski priimek Pettorosso, temveč da so slovenski priimek Petaros fašisti poitalijančili v Pettirosso, zato je v občini Dolina zdaj navidezno italijanska skupnost s tem priimkom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:48, 21. september 2026 (CEST) {{U|Erardo Galbi}}, lahko mogoče preveriš to pisanje? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:34, 26. avgust 2026 (CEST) : V članku pač piše, da v Sloveniji in med Slovenci v Italiji obstaja priimek, ki se glasi Petaros. Nič o izvoru tega priimka ali o ljudeh s priimkom Pettarosso, Pettorosso. Ne vidim nobene težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 26. avgust 2026 (CEST) ::gentile, ma lei chi è e perché parla del mio cognome. Non mi slavizzi, non operi su di me e sulla mia storia famigliare visioni comuniste o altro. Il nostro cognome è sempre stato Pettorosso, e sono io che lo affermo una Pettorosso. Io non scrivo su di lei e lei non scriva su di me. Grazie. E togliete quella buffonata che deriviamo da Peta, per favore, non si può ne vedere ne sentire una stupidaggine di questo tipo. Grazie [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:33, 21. september 2026 (CEST) Ugibam, če je sporna omemba [[Mitja Petaros|Mitje Petarosa]]. Edino pri njem namreč piše, da je arhivist. Lahko, da je njegov priimek krivično poslovenjen. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:14, 26. avgust 2026 (CEST) :Ni jasno, na kakšen problem opozarja gospod (ali gospa) @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]]. Priimek '''Petaros''' je tipični tržaški priimek, razširjen med Italijo in Slovenijo. V času fašizma je bil poitalijančen v različne oblike. V Uradnem listu (''Gazzetta Ufficiale'') je naveden primer Vittorie '''Pettirosso''' iz [[Boršt, Dolina|Boršta]], ki ji je Prefektura v Trstu vrnila prvotno obliko priimka ''Petaros''. Zato se postavlja vprašanje: ali je bil @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] na tej strani naveden z napačno obliko priimka? (Tega ne moremo vedeti, saj piše anonimno). [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 14:59, 29. avgust 2026 (CEST) ::Gentile, si presenti e mi dia la documentazione circa queste sue informazioni ridotte. Il mio cognome è sempre stato Pettorosso, slavizzato in Petaros come documentato da diversi atti in mio possesso. Ma perché si è messo a scrivere su di me e sul mio cognome? Lei chi è? a che titolo afferma queste scemenze e non slavizzi nel 2026, è violenza pura! Rimettere a posto il mio cognome altrimenti documentate che è sempre stato slavo e mai Pettorosso, chiaro? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:55, 21. september 2026 (CEST) 5m4y9mlle2zixkcigwb2nud9xu64ppk 6753388 6753386 2026-09-21T10:52:21Z Janezdrilc 3152 /* Origine cognome Pettarosso */ 6753388 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) :::dal libro di Aldo Pizzagalli, Per l'italianità dei cognome nella provincia di Trieste, pagina 150. :::Lauro Decarli, Capodistria attraverso i soprannomi, Italo Svevo Trieste, pagina: 565. :::E questi sono solo riferimenti bibliografici poi ci sono tutti i nostri documenti personali che dall'italianissimo cognome Pettarosso siamo diventati prima Petaros e poi pure l'aggiunta della š. :::Per cortesia, correggete la vostra informazione fuorviante e slavizzante. :::Grazie. [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:43, 21. september 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) ::Ripeto, scrivete tutte le vostre risposte in sloveno. Per quanto riguarda il cognome, il fatto è che il cognome Petaros esiste ed è diffuso in Slovenia e tra gli sloveni all'estero. Se avete informazioni attendibili sull'origine del cognome, vi prego di indicarle e di citare la fonte. In realtà, l'articolo non accenna minimamente al fatto che il VOSTRO cognome sia sloveno. Si limita ad affermare che Petaros è un cognome presente in Slovenia. Potete scrivere un vostro articolo sul cognome Pettorosso. Ma non c'è bisogno di etichettare nulla qui come stupidità, e certamente non come revisionismo storico, pulizia etnica o cose simili. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 26. avgust 2026 (CEST) :::Gentilissimo, ma perché si è messo a scrivere del mio cognome? lei chi è e a che titolo scrive su di me? non conosco nemmeno il suo cognome o curriculum! siete voi che dovete dire a me l'origine di queste stupidaggini e non di certo il contrario! ma come vi viene in mente di slavizzare nel 2026 un cognome italiano, ma siamo impazziti?! Togliete subito quelle idiozie che il mio cognome derivi da PETA o altro, ma dove avete trovato queste informazioni? che origine hanno? Ripeto, a che titolo scrive su di me e sulla mia storia? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:53, 21. september 2026 (CEST) ::::Nihče ne piše o vas in nadaljnje žaljenje bomo sankcionirali. Zato umirite ton. V članku ne piše, da ne obstaja italijanski priimek Pettorosso, temveč da so slovenski priimek Petaros fašisti poitalijančili v Pettirosso, zato je v občini Dolina zdaj navidezno italijanska skupnost s tem priimkom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:48, 21. september 2026 (CEST) {{U|Erardo Galbi}}, lahko mogoče preveriš to pisanje? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:34, 26. avgust 2026 (CEST) : V članku pač piše, da v Sloveniji in med Slovenci v Italiji obstaja priimek, ki se glasi Petaros. Nič o izvoru tega priimka ali o ljudeh s priimkom Pettarosso, Pettorosso. Ne vidim nobene težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 26. avgust 2026 (CEST) ::gentile, ma lei chi è e perché parla del mio cognome. Non mi slavizzi, non operi su di me e sulla mia storia famigliare visioni comuniste o altro. Il nostro cognome è sempre stato Pettorosso, e sono io che lo affermo una Pettorosso. Io non scrivo su di lei e lei non scriva su di me. Grazie. E togliete quella buffonata che deriviamo da Peta, per favore, non si può ne vedere ne sentire una stupidaggine di questo tipo. Grazie [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:33, 21. september 2026 (CEST) Ugibam, če je sporna omemba [[Mitja Petaros|Mitje Petarosa]]. Edino pri njem namreč piše, da je arhivist. Lahko, da je njegov priimek krivično poslovenjen. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:14, 26. avgust 2026 (CEST) :Ni jasno, na kakšen problem opozarja gospod (ali gospa) @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]]. Priimek '''Petaros''' je tipični tržaški priimek, razširjen med Italijo in Slovenijo. V času fašizma je bil poitalijančen v različne oblike. V Uradnem listu (''Gazzetta Ufficiale'') je naveden primer Vittorie '''Pettirosso''' iz [[Boršt, Dolina|Boršta]], ki ji je Prefektura v Trstu vrnila prvotno obliko priimka ''Petaros''. Zato se postavlja vprašanje: ali je bil @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] na tej strani naveden z napačno obliko priimka? (Tega ne moremo vedeti, saj piše anonimno). [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 14:59, 29. avgust 2026 (CEST) ::Gentile, si presenti e mi dia la documentazione circa queste sue informazioni ridotte. Il mio cognome è sempre stato Pettorosso, slavizzato in Petaros come documentato da diversi atti in mio possesso. Ma perché si è messo a scrivere su di me e sul mio cognome? Lei chi è? a che titolo afferma queste scemenze e non slavizzi nel 2026, è violenza pura! Rimettere a posto il mio cognome altrimenti documentate che è sempre stato slavo e mai Pettorosso, chiaro? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:55, 21. september 2026 (CEST) Could you just tell us which person exactly is in question here? The list consists of 17 different persons. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:52, 21. september 2026 (CEST) fmvs762cr0d98y24es9xaii2b9zgas6 6753389 6753388 2026-09-21T10:54:18Z Yerpo 8417 /* Origine cognome Pettarosso */ odg 6753389 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) :::dal libro di Aldo Pizzagalli, Per l'italianità dei cognome nella provincia di Trieste, pagina 150. :::Lauro Decarli, Capodistria attraverso i soprannomi, Italo Svevo Trieste, pagina: 565. :::E questi sono solo riferimenti bibliografici poi ci sono tutti i nostri documenti personali che dall'italianissimo cognome Pettarosso siamo diventati prima Petaros e poi pure l'aggiunta della š. :::Per cortesia, correggete la vostra informazione fuorviante e slavizzante. :::Grazie. [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:43, 21. september 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) ::Ripeto, scrivete tutte le vostre risposte in sloveno. Per quanto riguarda il cognome, il fatto è che il cognome Petaros esiste ed è diffuso in Slovenia e tra gli sloveni all'estero. Se avete informazioni attendibili sull'origine del cognome, vi prego di indicarle e di citare la fonte. In realtà, l'articolo non accenna minimamente al fatto che il VOSTRO cognome sia sloveno. Si limita ad affermare che Petaros è un cognome presente in Slovenia. Potete scrivere un vostro articolo sul cognome Pettorosso. Ma non c'è bisogno di etichettare nulla qui come stupidità, e certamente non come revisionismo storico, pulizia etnica o cose simili. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 26. avgust 2026 (CEST) :::Gentilissimo, ma perché si è messo a scrivere del mio cognome? lei chi è e a che titolo scrive su di me? non conosco nemmeno il suo cognome o curriculum! siete voi che dovete dire a me l'origine di queste stupidaggini e non di certo il contrario! ma come vi viene in mente di slavizzare nel 2026 un cognome italiano, ma siamo impazziti?! Togliete subito quelle idiozie che il mio cognome derivi da PETA o altro, ma dove avete trovato queste informazioni? che origine hanno? Ripeto, a che titolo scrive su di me e sulla mia storia? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:53, 21. september 2026 (CEST) ::::Nihče ne piše o vas in nadaljnje žaljenje bomo sankcionirali. Zato umirite ton. V članku ne piše, da ne obstaja italijanski priimek Pettorosso, temveč da so slovenski priimek Petaros fašisti poitalijančili v Pettirosso, zato je v občini Dolina zdaj navidezno italijanska skupnost s tem priimkom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:48, 21. september 2026 (CEST) {{U|Erardo Galbi}}, lahko mogoče preveriš to pisanje? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:34, 26. avgust 2026 (CEST) : V članku pač piše, da v Sloveniji in med Slovenci v Italiji obstaja priimek, ki se glasi Petaros. Nič o izvoru tega priimka ali o ljudeh s priimkom Pettarosso, Pettorosso. Ne vidim nobene težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 26. avgust 2026 (CEST) ::gentile, ma lei chi è e perché parla del mio cognome. Non mi slavizzi, non operi su di me e sulla mia storia famigliare visioni comuniste o altro. Il nostro cognome è sempre stato Pettorosso, e sono io che lo affermo una Pettorosso. Io non scrivo su di lei e lei non scriva su di me. Grazie. E togliete quella buffonata che deriviamo da Peta, per favore, non si può ne vedere ne sentire una stupidaggine di questo tipo. Grazie [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:33, 21. september 2026 (CEST) Ugibam, če je sporna omemba [[Mitja Petaros|Mitje Petarosa]]. Edino pri njem namreč piše, da je arhivist. Lahko, da je njegov priimek krivično poslovenjen. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:14, 26. avgust 2026 (CEST) :Ni jasno, na kakšen problem opozarja gospod (ali gospa) @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]]. Priimek '''Petaros''' je tipični tržaški priimek, razširjen med Italijo in Slovenijo. V času fašizma je bil poitalijančen v različne oblike. V Uradnem listu (''Gazzetta Ufficiale'') je naveden primer Vittorie '''Pettirosso''' iz [[Boršt, Dolina|Boršta]], ki ji je Prefektura v Trstu vrnila prvotno obliko priimka ''Petaros''. Zato se postavlja vprašanje: ali je bil @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] na tej strani naveden z napačno obliko priimka? (Tega ne moremo vedeti, saj piše anonimno). [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 14:59, 29. avgust 2026 (CEST) ::Gentile, si presenti e mi dia la documentazione circa queste sue informazioni ridotte. Il mio cognome è sempre stato Pettorosso, slavizzato in Petaros come documentato da diversi atti in mio possesso. Ma perché si è messo a scrivere su di me e sul mio cognome? Lei chi è? a che titolo afferma queste scemenze e non slavizzi nel 2026, è violenza pura! Rimettere a posto il mio cognome altrimenti documentate che è sempre stato slavo e mai Pettorosso, chiaro? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:55, 21. september 2026 (CEST) Could you just tell us which person exactly is in question here? The list consists of 17 different persons. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:52, 21. september 2026 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} dvomim, da je on kateri od teh. Samo osebno je vzel generalno trditev na vrhu članka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:54, 21. september 2026 (CEST) h840t6humtbfsu4xqn9vz0lwflneb5r 6753394 6753389 2026-09-21T11:21:57Z Janezdrilc 3152 /* Origine cognome Pettarosso */ 6753394 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) :::dal libro di Aldo Pizzagalli, Per l'italianità dei cognome nella provincia di Trieste, pagina 150. :::Lauro Decarli, Capodistria attraverso i soprannomi, Italo Svevo Trieste, pagina: 565. :::E questi sono solo riferimenti bibliografici poi ci sono tutti i nostri documenti personali che dall'italianissimo cognome Pettarosso siamo diventati prima Petaros e poi pure l'aggiunta della š. :::Per cortesia, correggete la vostra informazione fuorviante e slavizzante. :::Grazie. [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:43, 21. september 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) ::Ripeto, scrivete tutte le vostre risposte in sloveno. Per quanto riguarda il cognome, il fatto è che il cognome Petaros esiste ed è diffuso in Slovenia e tra gli sloveni all'estero. Se avete informazioni attendibili sull'origine del cognome, vi prego di indicarle e di citare la fonte. In realtà, l'articolo non accenna minimamente al fatto che il VOSTRO cognome sia sloveno. Si limita ad affermare che Petaros è un cognome presente in Slovenia. Potete scrivere un vostro articolo sul cognome Pettorosso. Ma non c'è bisogno di etichettare nulla qui come stupidità, e certamente non come revisionismo storico, pulizia etnica o cose simili. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:44, 26. avgust 2026 (CEST) :::Gentilissimo, ma perché si è messo a scrivere del mio cognome? lei chi è e a che titolo scrive su di me? non conosco nemmeno il suo cognome o curriculum! siete voi che dovete dire a me l'origine di queste stupidaggini e non di certo il contrario! ma come vi viene in mente di slavizzare nel 2026 un cognome italiano, ma siamo impazziti?! Togliete subito quelle idiozie che il mio cognome derivi da PETA o altro, ma dove avete trovato queste informazioni? che origine hanno? Ripeto, a che titolo scrive su di me e sulla mia storia? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:53, 21. september 2026 (CEST) ::::Nihče ne piše o vas in nadaljnje žaljenje bomo sankcionirali. Zato umirite ton. V članku ne piše, da ne obstaja italijanski priimek Pettorosso, temveč da so slovenski priimek Petaros fašisti poitalijančili v Pettirosso, zato je v občini Dolina zdaj navidezno italijanska skupnost s tem priimkom. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:48, 21. september 2026 (CEST) {{U|Erardo Galbi}}, lahko mogoče preveriš to pisanje? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:34, 26. avgust 2026 (CEST) : V članku pač piše, da v Sloveniji in med Slovenci v Italiji obstaja priimek, ki se glasi Petaros. Nič o izvoru tega priimka ali o ljudeh s priimkom Pettarosso, Pettorosso. Ne vidim nobene težave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:51, 26. avgust 2026 (CEST) ::gentile, ma lei chi è e perché parla del mio cognome. Non mi slavizzi, non operi su di me e sulla mia storia famigliare visioni comuniste o altro. Il nostro cognome è sempre stato Pettorosso, e sono io che lo affermo una Pettorosso. Io non scrivo su di lei e lei non scriva su di me. Grazie. E togliete quella buffonata che deriviamo da Peta, per favore, non si può ne vedere ne sentire una stupidaggine di questo tipo. Grazie [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 12:33, 21. september 2026 (CEST) Ugibam, če je sporna omemba [[Mitja Petaros|Mitje Petarosa]]. Edino pri njem namreč piše, da je arhivist. Lahko, da je njegov priimek krivično poslovenjen. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:14, 26. avgust 2026 (CEST) :Ni jasno, na kakšen problem opozarja gospod (ali gospa) @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]]. Priimek '''Petaros''' je tipični tržaški priimek, razširjen med Italijo in Slovenijo. V času fašizma je bil poitalijančen v različne oblike. V Uradnem listu (''Gazzetta Ufficiale'') je naveden primer Vittorie '''Pettirosso''' iz [[Boršt, Dolina|Boršta]], ki ji je Prefektura v Trstu vrnila prvotno obliko priimka ''Petaros''. Zato se postavlja vprašanje: ali je bil @[[Uporabnik:~2026-44063-38|~2026-44063-38]] na tej strani naveden z napačno obliko priimka? (Tega ne moremo vedeti, saj piše anonimno). [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 14:59, 29. avgust 2026 (CEST) ::Gentile, si presenti e mi dia la documentazione circa queste sue informazioni ridotte. Il mio cognome è sempre stato Pettorosso, slavizzato in Petaros come documentato da diversi atti in mio possesso. Ma perché si è messo a scrivere su di me e sul mio cognome? Lei chi è? a che titolo afferma queste scemenze e non slavizzi nel 2026, è violenza pura! Rimettere a posto il mio cognome altrimenti documentate che è sempre stato slavo e mai Pettorosso, chiaro? [[Posebno:Prispevki/~2026-44063-38|~2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44063-38|pogovor]]) 09:55, 21. september 2026 (CEST) Could you just tell us which person exactly is in question here? The list consists of 17 different persons. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:52, 21. september 2026 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}} dvomim, da je on kateri od teh. Samo osebno je vzel generalno trditev na vrhu članka. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:54, 21. september 2026 (CEST) Aha, možno. Najbrž hoče povedat, da je slovenski priimek etimološko nastal iz italijanskega. Če je tako, bi bilo treba v članku to dodat za celoten kontekst. {{U|Erardo Galbi}}, lahko preveriš knjigo, ki jo navaja? To je [https://www.academia.edu/32379896/PER_LITALIANIT%C3%80_DEI_COGNOMI_NELLA_PROVINCIA_DI_TRIESTE tale], stran 150. Pa če ima kdo knjigo Leksikon priimkov, lahko preveri, če ima geslo Petaros. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:21, 21. september 2026 (CEST) j5gcgqt1escjwo1qn5m6pkms35oghny Potres v Kolumbiji (2026) 0 606860 6753227 6752290 2026-09-20T15:59:20Z Ljuba24b 92351 dp 6753227 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | name = Potres v Kolumbiji 2026 | image = | pushpin_map = Kolumbija | caption = | map = | map_caption = | timestamp = 2026-08-10 12:34:28 | isc-event = 646132633 | anss-url = us6000tjl2 | local-date = 10. avgust 2026 | local-time = 07:34:28 [[Time in Colombia|COT]] ([[UTC-5]]) | duration = 2 minuti | magnitude = {{M|w|link=y|7,4}} | depth = 110,3 km | coordinates = {{coord|4.844|N|76.242|W|display=inline,title}} | type = zmični [[prelom (geologija)|prelom]] | affected = Kolumbija, Ekvador, Panama | max_intensity = {{MMI|8}} | pga = 0,427 ''[[Peak ground acceleration|g]]'' | damage = | tsunami = | fault = | landslide = | foreshocks = | aftershocks = 54+, največji {{M|b|5.0}} | casualties = 224+ mrtvi, 1248+ poškodovani,{{efn|1246 v Kolumbiji, 2 v Panami}} 3578+ pogrešanih | citations = }} 10. avgusta 2026 je departma Chocó v [[Kolumbija|Kolumbiji]] stresel [[potres]] z magnitudo 7,4 po Richterjevi lestvici, v katerem je umrlo najmanj 224 ljudi, več kot 1200 je bilo ranjenih, več kot 3500 ljudi pa je pogrešanih. Po vsej državi je prišlo do obsežne škode. Potres so čutili v večjem delu Kolumbije in delih sosednjega [[Ekvador]]ja in [[Panama|Paname]], obsežno škodo pa je povzročil tudi v [[Cali]]ju, [[Pereia|Pereiri]], [[Quibdó]]ju, [[Manizales]]u in drugih območjih. Kolumbijska vlada je razglasila izredne razmere na nacionalni ravni in začela iskalno-reševalne operacije na prizadetih območjih. == Tektonska lega == Obalni deli Ekvadorja in južne Kolumbije ležijo nad konvergentno mejo, kjer se plošča Malpelo podre pod [[Južnoameriška plošča|Južnoameriško ploščo]] vzdolž Kolumbijsko-ekvadorskega jarka. Na tej lokaciji se plošča Malpelo, mikroplošča severovzhodno od [[Nazca plošča|Nazca plošče]], premika proti vzhodu glede na Južno Ameriko s hitrostjo 58 mm na leto.<ref name="White">{{cite journal |last=White |first=S.M.M. |author2=Trenkamp R. & Kellogg J.N. |year=2003 |title=Recent crustal deformation and the earthquake cycle along the Ecuador-Colombia subduction zone |journal=Earth and Planetary Science Letters |volume=216 |issue=3 |pages=231–242 |url=http://web2.geol.sc.edu/agl/userfiles/file/White%20et%20al%20EPSL.pdf |access-date=25 August 2012 |bibcode=2003E&PSL.216..231W |doi=10.1016/S0012-821X(03)00535-1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720041957/http://web2.geol.sc.edu/agl/userfiles/file/White%20et%20al%20EPSL.pdf |archive-date=20 July 2011 |url-status=dead }}</ref> Severno od grebena Carnegie ima vmesnik [[subdukcija|subdukcije]] štiri prepoznavne segmente, od juga proti severu, segmente Esmeraldas, Manglares, Tumaco in Patia.<ref name="Maraillou">{{cite journal |last=Maraillou |first=B. |author2=Spence G., Collot J.-Y. & Wang K. |year=2006 |title=Thermal regime from bottom simulating reflectors along the north Ecuador-south Colombia margin: Relation to margin segmentation and great subduction earthquakes |journal=Journal of Geophysical Research |volume=111 |issue=B12407 |article-number=2005JB004239 |pages=n/a |bibcode=2006JGRB..11112407M |doi=10.1029/2005JB004239 |doi-access=free }}</ref> Ta meja plošč je bila lokacija več velikih zgodovinskih potresov, večinoma povezanih z uničujočimi [[cunami]]ji. Leta 1906 se je 500–600 km dolg segment vmesnika plošč pretrgal, kar je povzročilo potres z magnitudo 8,8 (pri čemer so se pretrgali vsi štirje segmenti) in transpacifiški cunami.<ref name="Kanamori">{{cite journal |last1=Kanamori |first1=H. |author-link= |first2=K.C. |last2=McNally |authorlink2= |year=1982 |title=Variable rupture model of the subduction zone along the Ecuador-Colombia coast |journal=Bulletin of the Seismological Society of America |volume=72 |issue=4 |pages=1241–1253 |url=ftp://ftp.gps.caltech.edu/pub/avouac/Ge277-2007-fall/KanamoriMcNally1982-Ecuador.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20160310140651/ftp://ftp.gps.caltech.edu/pub/avouac/Ge277-2007-fall/KanamoriMcNally1982-Ecuador.pdf |archive-date=10 March 2016 |url-status=dead |access-date=26 August 2012 }}</ref> Potresi na globinah približno od 70 do 300 km so običajno razvrščeni kot potresi srednje globine. V večini subdukcijskih con se pojavljajo znotraj padajočih oceanskih plošč in ne na plitvejšem vmesniku plošč. V regiji Cauca v južni Kolumbiji pa se nenavadna podmnožica pojavlja na globinah približno od 80 do 160 km znotraj plaščnega klina nad subducirajočo se ploščo Nazca; širši grozd vključuje tudi potrese znotraj plošč. Grozd potresov Cauca zavzema približno {{coord|4.5|N|76.15|W|region:CO|display=inline}}.<ref name="Knott-Byars26a" /> Potresi srednje globine so običajno redki v plašču nad subducirajočo se ploščo, ker je plašč tam običajno prevroč, da bi vzdržal potresno porušitev. Termo-petrolgični modeli kažejo, da je vzdolž severnega transekta skozi skupino Cauca največja globina ločitve anomalno globoka in doseže spodnji konec subduciranega terena Panamá-Chocó na približno 180 km globine. Model napoveduje temperature pod približno 600 do 700 °C na območju supra-ploščnih potresov, kar je skladno s pojavom seizmičnih porušitev tam.<ref name="Knott-Byars26a">{{cite journal |last1=Knott-Byars |first1=Benjamin M. |last2=Wada |first2=Ikuko |last3=Bishop |first3=Brandon T. |last4=Warren |first4=Linda M. |last5=Cho |first5=Sungwon |title=Subducting Slab Thermo-Petrologic Structure and Intermediate-Depth Supra-Slab Earthquakes Beneath Southern Colombia |journal=Geophysical Research Letters |date=2026 |volume=53 |issue=10 |article-number=e2025GL118610 |doi=10.1029/2025GL118610 }}</ref> Pod Kordiljerami [[Cordillera Oriental, Kolumbija|Oriental]] in [[Cordillera Central, Kolumbija|Central]] ter med zemljepisnima širinama 4°N in 6°N se subducirana oceanska skorja Nazca plošče striže vzdolž območja ''raztrganine plošče'', ki se giblje v smeri vzhod-jugovzhod. To območje označuje tudi mejo med dvema različnima geometrijama plošč; na severu plošča kaže ravno subdukcijo plošče. Ta plošča severno od raztrganine lahko predstavlja ostanke Karibske plošče ali mikroplošče Coiba.<ref name="García‑Delgado22">{{cite journal |last1=García-Delgado |first1=Helbert |last2=Velandia |first2=Francisco |last3=Bermúdez |first3=Mauricio A. |last4=Audemard |first4=Franck |title=The present-day tectonic regimes of the Colombian Andes and the role of slab geometry in intraplate seismicity |journal=International Journal of Earth Sciences |date=2022 |volume=111 |issue=7 |pages=2081–2099 |doi=10.1007/s00531-022-02227-9 }}</ref> == Potres == [[File:M 7.4 - 5 km S of San José del Palmar, Colombia.png|thumb|USGS ShakeMap]] Po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav Amerike je potres meril magnitudo 7,4 po trenutni lestvici in je bil na globini 110,3 km.<ref name="anss1">{{cite anss|M 7.4 – 5 km E of San José del Palmar, Colombia|2026|us6000tjl2 }}</ref> Kolumbijski geološki zavod (CGS) je potres ocenil na enako magnitudo in poročal o globini 96 km. Epicenter je bil 20 km od San José del Palmarja v departmaju Chocó, epicenter pa je bil ob 7:34 po srednjeevropskem času.<ref name="sgc1">{{cite web |title=San José del Palmar – Chocó, Colombia |url=https://www.sgc.gov.co/detalleevento/SGC2026pqqmro/resumen |website=Colombian Geological Survey |access-date=10 August 2026 |date=10 August 2026 |archive-date=10 August 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260810141539/https://www.sgc.gov.co/detalleevento/SGC2026pqqmro/resumen |url-status=live }}</ref> Povzročil ga je zmični prelom na vmesni globini vzdolž severovzhodnega levega ali severozahodnega desnega preloma. Potres je predstavljal prelom znotraj subdukcijske plošče Nazca, ki se podriva proti vzhodu pod Južno Ameriko vzdolž ekvadorsko-kolumbijskega jarka. CGS je sporočil, da je bil to najmočnejši potres v državi v zadnjem desetletju.<ref name="bbc10a">{{cite news |last1=Amerise |first1=Atahualpa |title=Un fuerte terremoto de magnitud 7,4 golpea el occidente de Colombia, causando numerosos daños humanos y materiales |url=https://www.bbc.com/mundo/articles/cly5720pnz4o |access-date=10 August 2026 |publisher=BBC Mundo |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=A powerful 7.4 magnitude earthquake strikes western Colombia, causing widespread human and material damage }}</ref> Sledilo mu je vsaj 54 popotresnih sunkov,<ref name="Buitrago11a"/> od katerih je bil največji z magnitudo mb5,0 ob 08:18 COT.<ref>{{cite anss|M 5.0 – 16 km W of San José del Palmar, Colombia|2026|us6000tjm4 }}</ref> Na seizmičnem observatoriju v Jamundíju, približno 202 km južno od epicentra oziroma 227 km od hipocentra, je bil zabeležen največji pospešek tal 0,426987 g v vzhodno-zahodnem vektorju. V Manizalesu, 86 km vzhodno od epicentra, je bila vzhodno-zahodna komponenta pospeška 0,2886 g.<ref name="sgc1" /> Tresenje so čutili v 32 kolumbijskih departmajskih prestolnicah, zaradi česar so bile potrebne evakuacije.<ref name="lavanguardia10a">{{cite news |title=Colombia declara la situación de "desastre nacional" tras el terremoto de 7,4 que deja al menos 111 muertos y varios edificios caídos |url=https://www.lavanguardia.com/internacional/20260810/11611420/terremoto-colombia.html |access-date=10 August 2026 |publisher=La Vanguardia |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=Colombia declares a state of "national disaster" after a 7.4 magnitude earthquake leaves at least 111 dead and several buildings collapsed }}</ref> Ocenjeno je bilo, da je trajalo približno dve minuti,<ref name="bbc"/> čutili pa so ga tudi v Panami,<ref>{{Cite web |last=Aizprúa |first=Julio César |date=10 August 2026 |title=Panameños salen a las calles al sentir los efectos del sismo de 7.4 registrado en Colombia |url=https://www.infobae.com/panama/2026/08/10/panamenos-salen-a-las-calles-al-sentir-los-efectos-del-sismo-de-74-registrado-en-colombia/ |access-date=10 August 2026 |website=infobae |language=es }}</ref> Ekvadorju<ref name="univision1">{{cite news |title=Fuerte terremoto de magnitud 7.4 sacude a Colombia y se siente en Bogotá y varias ciudades del país |url=https://www.univision.com/noticias/america-latina/fuerte-sismo-sacude-el-departamento-de-choco-en-colombia-este-lunes |access-date=10 August 2026 |publisher=N+ Univision |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=A powerful 7.4 magnitude earthquake struck Colombia and was felt in Bogotá and several other cities across the country }}</ref> in Venezueli.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Colombia Earthquake Causes Damage and Injuries as Choco Bears the Brunt of the Shaking |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/colombia-earthquake-damage/ |access-date=10 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Neposredno epicentrično območje je bilo tudi epicentrično območje 108 km globokega potresa z magnitudo Mw7,2 23. novembra 1979.<ref name="bbc10a" /> Ta potres je povzročil poševno-normalni prelom.<ref>{{cite anss|M 6.4 – 4 km N of El Cairo, Colombia|1979|usp000145h }}</ref> Največja modificirana Mercallijeva intenzivnost je bila VIII (huda), dodeljena velikemu območju, vključno z mesti Pereira, Armenia, Quibdó, Buenaventura in Cartago. MMI je bil tudi VII (zelo močan) v Caliju, Manizalesu, Zarzalu in Tului, VI (močan) v Medellinu, V (zmeren) v Bogoti in IV (šibek) v delih Ekvadorja in Paname.<ref name="anss1"/> == Vpliv == Lokalni uradniki so poročali o najmanj 224 ubitih in 1246 ranjenih.<ref name="elpaisliveA"/><ref name="Buitrago11a">{{cite news |last1=Buitrago |first1=Loren Sofía |title=Sube a 169 la cifra de muertos por el terremoto en Colombia: hay más de 1.200 heridos y 54 réplicas |url=https://www.elcolombiano.com/colombia/muertos-terremoto-en-colombia-heridos-replicas-choco-hoy-GC39809690 |access-date=11 August 2026 |publisher=El Colombiano |date=11 August 2026 |language=es |trans-title=The death toll from the earthquake in Colombia rises to 169: there are more than 1,200 injured and 54 aftershocks}}</ref> Po podatkih spletne strani za sledenje pogrešanim osebam je bilo 3578 ljudi pogrešanih.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Reconectemos a cada familia. |url=https://colombiatebusca.com/ |access-date=10 August 2026 |publisher=Colombia te busca |language=es }}</ref> More than 97% of the fatalities came from departmental capitals.<ref>{{Cite web |date=11 August 2026 |title=Desperate Search Continues For Thousands of Missing People in Colombia After Earthquake |url=https://colombiaone.com/2026/08/11/colombia-missing-people-earthquake/ |access-date=11 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> V Pereiri je bilo ubitih najmanj 72 ljudi,<ref>{{cite news| url=https://www.eleconomista.com.mx/internacionales/aumenta-224-numero-muertos-terremoto-7-4-colombia-20260811-827664.html|lang=es|date=11 August 2026|access-date=11 August 2026|title=Aumenta a 224 el número de muertos por el terremoto de 7.4 en Colombia|work=El Economista}}</ref> vključno s tremi na mednarodnem letališču Matecaña, ki se je delno zrušilo. V departmaju Valle del Cauca je bilo zabeleženih najmanj 133 smrtnih žrtev, pet drugih pa je umrlo v Manizalesu v departmaju Caldas.<ref name=laopinion>{{Cite news |date=10 August 2026 |title=Aumenta a 224 muertos por terremoto en Colombia|url=https://diariodigitalcopal.com.ar/mundiales/16654/Aumenta-a-224-muertos-por-terremoto-en-Colombia|access-date=10 August 2026 |publisher=Copal Digital|language=es }}</ref> Ena oseba je umrla tudi v departmaju Antioquia. O škodi so poročali tudi na več kot 10 letališčih,<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Which Colombian Airports Have Been Most Affected by the Earthquake? |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/airports-colombia-earthquake/ |access-date=10 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> vključno z Manizalesom, Quibdójem, Armenijo, Cartagom in Buenaventuro.<ref name="bbc">{{Cite web |date=10 August 2026 |title=At least 111 killed in Colombia earthquake as national disaster declared |url=https://www.bbc.com/news/articles/c20e360lx0vo |access-date=10 August 2026 |website=BBC |first1=José Carlos |last1=Cueto |first2=Vanessa |last2=Buschschlüter |language=en |archive-date=10 August 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260810145050/https://www.bbc.com/news/articles/c20e360lx0vo |url-status=live }}</ref> Kolumbijska uprava za civilno letalstvo je sporočila, da so bili leti na teh letališčih prekinjeni. Potres je neposredno prizadel dvanajst departmajev.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Earthquake in Colombia Covered a Wide Area of the Country and Was Felt in Other Nations|url=https://colombiaone.com/2026/08/10/earthquake-colombia-covered-wide-area/ |access-date=11 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> Vulkan Puracé v Cauci je po potresu izpuščal hlape,<ref>{{cite web |url=https://www.clarin.com/mundo/colombia-pleno-desastre-terremoto-volcan-purace-comenzo-emitir-ceniza-gases_0_BBn9aJqXka.html |title=Colombia: en pleno desastre por el terremoto, el Volcán Puracé comenzó a emitir ceniza y gases |language=es |access-date=10 August 2026 |date=10 August 2026 }}</ref> čeprav je CGS dejal, da to ni povezano s potresom.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Colombia’s Purace Volcano Emits Ash as Monitoring Shows Ongoing Volcanic Activity |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/polombia-purace-volcano-emits-ash/ |access-date=10 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> Po vsej državi je bilo poškodovanih najmanj 1575 domov, 37 drugih je bilo uničenih, 86 stavb pa se je zrušilo. Škoda je nastala tudi na 18 cestah, 18 zdravstvenih domovih, 52 izobraževalnih ustanovah in 17 skupnostnih centrih.<ref name="estadio"/> V Manizalesu so umrli štirje ljudje, zrušilo se je 36 objektov in več cerkva je bilo poškodovanih.<ref name="20minutos10a">{{cite news |title=Al menos 22 muertos tras un terremoto de magnitud 7,4 en Colombia |url=https://www.20minutos.es/internacional/un-terremoto-magnitud-7-4-sacude-gran-parte-colombia_7024310_0.html |access-date=10 August 2026 |publisher=20minutos |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=At least 22 dead after a 7.4 magnitude earthquake in Colombia }}</ref><ref name="telemundo1">{{cite news |title=Un terremoto de magnitud 7.4 sacude Colombia y se siente en Bogotá |url=https://www.telemundo.com/noticias/noticias-telemundo/internacional/un-terremoto-de-magnitud-74-en-la-escala-de-richter-sacude-colombia-y-rcna591702 |access-date=10 August 2026 |publisher=Telemundo News |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=A 7.4 magnitude earthquake shakes Colombia and is felt in Bogotá }}</ref> Eden od stolpov katedralne bazilike Gospe Rožnovenske se je zrušil v ladjo.<ref name="ap">{{Cite web |date=10 August 2026 |title=20 dead and buildings collapsed after 7.4-magnitude earthquake shakes western Colombia |url=https://apnews.com/article/colombia-ecuador-earthquake-26fd40f93272d834fced47a4a673edc9 |access-date=10 August 2026 |website=AP News |language=en |archive-date=10 August 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260810134500/https://apnews.com/article/colombia-ecuador-earthquake-26fd40f93272d834fced47a4a673edc9 |url-status=live }}</ref> V mestu se je delno zrušila štirinadstropna stavba. V Armeniji je bilo poškodovanih 174 ljudi, zrušilo se je pet stavb, poškodovanih pa je bilo 240 domov in 40 stavb, vključno s kontrolnim stolpom in vzletno-pristajalno stezo mednarodnega letališča El Edén.<ref>{{cite news |title=Armenia, que estuvo incomunicada tras el terremoto de este lunes, entregó balance preliminar de los daños causados |url=https://www.semana.com/nacion/armenia/articulo/armenia-que-estuvo-incomunicada-tras-el-terremoto-de-este-lunes-entrego-balance-preliminar-de-los-danos-causados/202631/ |access-date=11 August 2026 |publisher=Semana |date=10 August 2026 |language=es }}</ref> V Pereiri se je zrušilo najmanj 65 stavb, od tega 15, v katerih so bili ljudje ujeti takoj po nesreči. Nekaj ​​ljudi je bilo ujetih tudi v mestnih žičnicah.<ref name="elcolombiano10b">{{cite news |title=Sismo: 8 horas llevan atrapadas 16 personas en el Megacable de Pereira |url=https://www.elcolombiano.com/colombia/terremoto-colombia-hoy-8-horas-llevan-atrapadas-16-personas-megacable-de-pereira-FE39793767 |access-date=10 August 2026 |publisher=El Colombiano |date=10 August 2026 |trans-title=Earthquake: 16 people have been trapped for 8 hours in the Megacable in Pereira }}</ref> V departmaju Quindio je bilo poškodovanih 130 ljudi, poročali pa so tudi o škodi.<ref>{{cite news |date=10 August 2026 |access-date=10 August 2026 |language=es |url=https://caracol.com.co/2026/08/10/130-heridos-reportados-tras-fuerte-sismo-en-el-quindio/ |title=130 heridos reportados tras fuerte sismo en el Quindío |work=Caracol Radio }}</ref> V departmaju Chocó, kjer je bil epicenter, je bilo zabeleženih 13 smrtnih žrtev<ref>{{cite news |title=Terremoto de 7.4 en Colombia hoy, EN VIVO: heridos, muertos y derrumbes tras el sismo |url=https://www.clarin.com/mundo/terremoto-74-colombia-hoy-vivo-heridos-muertos-derrumbes-sismo_0_IV0M0YEFNs.html |access-date=11 August 2026 |publisher=Clarín |date=10 August 2026 |trans-title=7.4 magnitude earthquake in Colombia today, LIVE: injuries, deaths and collapses after the quake |archive-date=10 August 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260810192839/https://www.clarin.com/mundo/terremoto-74-colombia-hoy-vivo-heridos-muertos-derrumbes-sismo_0_IV0M0YEFNs.html |url-status=live }}</ref> in 119 poškodb. V Quibdóju je bilo ubitih osem ljudi, 36 ranjenih, 10 drugih je pogrešanih, 42 objektov pa se je zrušilo. Guvernerka Chocója, Nubia Carolina Córdoba, je dejala, da je bilo več občin močno prizadetih, medtem ko so predhodna poročila škodo v Quibdóju ter regijah Alto in Bajo Baudó opisala kot "pošastno".<ref name="eder">{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Regional Leaders React as 7.4 Magnitude Earthquake Shakes Colombia |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/colombia-earthquake/ |access-date=10 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> V epicentralnem mestu San José del Palmar se je popolnoma zrušilo 20 stavb in poškodovanih 400 domov. Obseg škode ni znan zaradi pomanjkanja komunikacijske infrastrukture, čeprav je v kratki zgodnji komunikaciji med uradnikom in El Tiempo ni bilo smrtnih žrtev, vendar je bilo poškodovanih nedoločeno število ljudi.<ref name="elcolombiano10c">{{cite news |title=Así está horas después San José del Palmar, epicentro del terremoto de 7,4 que sacudió a Colombia |url=https://www.elcolombiano.com/colombia/san-jose-del-palmar-terremoto-7-4-colombia-AE39794554 |access-date=10 August 2026 |publisher=El Colombiano |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=This is what San José del Palmar, the epicenter of the 7.4 magnitude earthquake that shook Colombia, looks like hours later }}</ref> V Valle de Cauca je bilo v El Cairu uničenih 80 % domov. Huda infrastrukturna škoda je bila zabeležena tudi v mestih Riofrío in Vijes. V Caliu je po posodobitvi mestnih uradnikov z dne 11. avgusta ob 6.30 po srednjeevropskem času umrlo najmanj 95 ljudi, 949 jih je bilo ranjenih, nadaljnjih 239 ljudi pa je bilo ujetih v porušenih stavbah.<ref name="Zegarra11a">{{cite news |last1=Zegarra |first1=Gonzalo |title=Chega a 179 o número de mortos na Colômbia após terremoto de magnitude 7,4 |url=https://www.cnnbrasil.com.br/internacional/cresce-numero-de-mortos-na-colombia-apos-terremoto-de-magnitude-74/ |access-date=11 August 2026 |publisher=CNN |date=11 August 2026 |language=es |trans-title=The death toll in Colombia has risen to 179 after a 7.4 magnitude earthquake}}</ref> V mestu je bilo poškodovanih ali uničenih več kot 5000 stavb, od tega se jih je 40 porušilo. Poškodovanih je bilo tudi osemnajst bolnišnic.<ref name="Gonzalez10a">{{cite news |last1=Gonzalez |first1=Luis |title=Cali reporta 188 desaparecidos y 35 fallecidos |url=https://republica.com/actualidad/cali-reporta-188-desaparecidos-y-35-fallecidos-20268102000 |access-date=11 August 2026 |publisher=Republica |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=Cali reports 188 missing persons and 35 deaths }}</ref> Ena stavba v soseski El Lido se je popolnoma porušila. Huda škoda je bila zabeležena tudi v bližnji univerzitetni bolnišnici Valle.] Zaradi porušitve dela zgornjih nadstropij bolnišnice je bilo več kot 600 pacientov evakuiranih in zdravljenih na prostem. Poškodovan je bil tudi olimpijski stadion Pascual Guerrero.<ref name="estadio">{{Cite web |date=2026-08-11 |title=Colombia Earthquake: Death Toll Rises to 169 as Rescue Efforts Continue |url=https://colombiaone.com/2026/08/11/colombia-earthquake-death-rescue-efforts-continue/ |access-date=2026-08-11 |website=Colombia 1 |language=en}}</ref> Ob avtocesti Cali-Buenaventura je 15 vozil obtičalo v predoru, potem ko so skalni plazovi blokirali izvoz, ki vodi v Cali. V Buenaventuri so poročali o eni smrtni žrtvi.<ref name="elpaisliveA">{{cite news |title=Asciende a 224 la cifra de muertos por el seísmo en Colombia de magnitud 7,4 |url=https://elpais.com/america-colombia/2026-08-10/ultima-hora-del-terremoto-en-colombia-en-directo.html |access-date=10 August 2026 |publisher=El País |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=The death toll from the 7.4 magnitude earthquake in Colombia rises to 224 }}</ref> Potres so močno čutili v [[Bogota|Bogoti]], kjer so ljudi evakuirali iz stavb. Župan Carlos Fernando Galán je povedal, da so bile nekatere stavbe razpokane, vendar ni bilo poročil o hujši škodi.<ref name="cnnespanol1">{{cite news |title=Un sismo de magnitud 7,4 sacude el oeste de Colombia y se siente en varias ciudades del país |url=https://cnnespanol.cnn.com/2026/08/10/colombia/terremoto-sismo-san-jose-choco-orix |access-date=10 August 2026 |publisher=CNN Español |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=A magnitude 7.4 earthquake struck western Colombia and was felt in several cities across the country }}</ref> V departmaju Cundinamarca so poročali o dveh poškodbah stavb, vključno s strukturno škodo na šoli v Nilu. V Antioquii je ena oseba umrla zaradi skalnega podora v Támesisu. V departmaju je bilo poškodovanih več kot 350 domov, 61 šol, 29 cerkva in 7 bolnišnic. V mestih na obrobju [[Medellin]]a so poročali o podrtih strehah in razpokanih stenah.<ref name="aj">{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Earthquake with 7.4 magnitude hits Colombia, killing at least 20 |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/8/10/7-4-magnitude-earthquake-hits-colombia-killing-at-least-20 |access-date=10 August 2026 |website=Al Jazeera |language=en }}</ref> Po tresljaju so odredili tudi evakuacijo v več stavbah po vsej Panami.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Abelardo de la Espriella Orders Emergency Response After 7.4-Magnitude Earthquake Hits Colombia |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/abelardo-delaespriella-orders-emergency-response-after-7-4-magnitude-earthquake-hits-colombia/ |access-date=10 August 2026 |website=Colombia 1 |language=en }}</ref> Hitri prevoz Panama Metro v mestu Panama je začasno ustavil promet na linijah 1 in 2. Vrnil se je v normalno delovanje, potem ko so strukturni pregledi potrdili, da ni tveganja.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Temblor de magnitud 7.4 obligó a detener temporalmente las Líneas 1 y 2 del Metro de Panamá |url=https://www.tvn-2.com/nacionales/temblor-7-4-obligo-detener-7-4-magintud_1_2255189.html |access-date=10 August 2026 |website=TVN |language=es }}</ref> V zdravstvenem domu v Montiju in na več stavbah v provinci Panama Oeste so opazili manjšo strukturno škodo. Gasilska enota je v Chitréju posredovala dvema osebama, ki sta utrpela napade panike. V Ekvadorju je bilo v provincah Carchi in Esmeraldas poškodovanih šest domov, v provinci Guayas pa je z ene stavbe padel zid.<ref>{{cite news |title=Seis viviendas en Ecuador resultaron afectadas por sismo de este lunes |url=https://www.eluniverso.com/noticias/ecuador/seis-viviendas-en-ecuador-resultaron-afectadas-por-sismo-de-este-lunes-nota/ |access-date=11 August 2026 |publisher=El Universo |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=Six homes in Ecuador were affected by Monday's earthquake }}</ref><ref>{{cite news |title=Seis viviendas afectadas en Ecuador por terremoto en Colombia |url=https://www.prensa-latina.cu/2026/08/10/seis-viviendas-afectadas-en-ecuador-por-terremoto-en-colombia/ |access-date=11 August 2026 |publisher=Prensa Latina |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=Six homes affected in Ecuador by earthquake in Colombia }}</ref> == Odziv == === Domači === Predsednik Abelardo de la Espriella je razglasil stanje nacionalne katastrofe.<ref name="BBCCueto10a">{{cite news |last1=Cueto |first1=José Carlos |last2=Buschschlüter |first2=Vanessa |title=More than 70 killed in Colombia earthquake as national disaster declared |url=https://www.bbc.com/news/articles/c20e360lx0vo |access-date=10 August 2026 |publisher=BBC News |date=10 August 2026 |archive-date=10 August 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260810145050/https://www.bbc.com/news/articles/c20e360lx0vo |url-status=live }}</ref> Prispel je v Bogoto in se je srečal v sedežu Nacionalne enote za obvladovanje tveganj in nesreč, kjer se je srečal z župani in guvernerji prizadetih območij. Dejal je, da na prizadeta območja napotuje reševalne ekipe in ekipe za pomoč ob nesrečah.<ref>{{cite news |title=De la Espriella está al frente de emergencia desde la UNGRD: "activamos grupos de rescate" |url=https://www.elespectador.com/politica/de-la-espriella-ya-esta-al-frente-de-emergencia-en-la-ungrd-activamos-grupos-de-rescate/ |access-date=10 August 2026 |publisher=El Espectador |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=De la Espriella is in charge of the emergency response from the UNGRD: "we activated rescue teams" }}</ref> Odredil je vzpostavitev enotnega poveljniškega mesta za usklajevanje odziva na nesreče.<ref name="Blanco10a">{{cite news |last1=Blanco |first1=Alin |title=Al menos medio centenar de muertos tras un terremoto de magnitud 7,4 en Colombia |url=https://www.larioja.com/internacional/america-latina/terremoto-magnitud-sacude-colombia-graves-danos-materiales-20260810152939-ntrc.html?ref=https%3A%2F%2Fwww.larioja.com%2Finternacional%2Famerica-latina%2Fterremoto-magnitud-sacude-colombia-graves-danos-materiales-20260810152939-ntrc.html%3Futm_campaign%3Dmrf-twitter-lariojacom&utm_campaign=mrf-twitter-lariojacom |access-date=10 August 2026 |publisher=La Rioja |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=At least fifty dead after a 7.4 magnitude earthquake in Colombia }}</ref> Reševalna dela so izvajali vojaki, reševalci in sorodniki ujetih. Prostovoljci so oblikovali vrste, da bi pomagali prenašati velike kose betona, medtem ko so reševalci prebirali ruševine. V Cali so se reševalna prizadevanja na več deset mestih porušenih stavb takoj začela, da bi rešili ujete. Iz ruševin so rešili najmanj 38 ljudi, vendar je župan Alejandro Eden pozval k več reševalcem. V podporo odzivu je župan Bogote Carlos Fernando Galán sprva v Cali poslal 100 reševalcev.<ref name="caracol10a">{{cite news |last1=León |first1=Marylin |title="Necesitamos más apoyo de rescatistas": alcalde de Cali tras terremoto en Colombia |url=https://caracol.com.co/2026/08/10/necesitamos-mas-apoyo-de-rescatistas-alcalde-de-cali-tras-terremoto-en-colombia/ |access-date=10 August 2026 |publisher=Caracol Radio |date=10 August 2026 |language=es |trans-title="We need more support from rescuers": Mayor of Cali after earthquake in Colombia }}</ref> Poslane so bile tudi odlične enote vojske z reševalnimi zmogljivostmi in opremo. Do 11. avgusta je bilo v mestu več kot 220 reševalcev in 100 vojaških inženirjev. V Pereiri je župan Mauricio Salazar Peláez prebivalcem svetoval, naj ne obiskujejo klinike Los Nevados, bolnišnice San Jorge in klinike Comfamiliar, ker jih je število poškodovanih preobremenilo. Klinika Noé je bila zaradi škode delno evakuirana. V Medellínu je več kot 260 gasilcev in 40 inženirjev opravilo preglede škode na stavbah.<ref>{{cite news |title=Sismo en Medellín: Alcaldía despliega 263 bomberos y 40 ingenieros para revisar daños |url=https://www.elcolombiano.com/medellin/sismo-medellin-bomberos-ingenieros-revisan-danos-EF39786323 |access-date=10 August 2026 |publisher=El Colombiano |date=10 August 2026 |language=es |trans-title=Earthquake in Medellín: Mayor's Office deploys 263 firefighters and 40 engineers to assess damage }}</ref> V Caliju in Pereiri so uvedli policijsko uro, da bi preprečili krajo in omogočili nemoten potek reševalnih del.<ref>{{cite news |title=Decretan toques de queda en Cali y Pereira tras el terremoto en Colombia |url=https://www.20minutos.es/internacional/terremoto-colombia-directo-menos-seis-aeropuertos-colombianos-sufren-danos-por-seismo_7024356_6.html |access-date=11 August 2026 |publisher=20 Minutos |date=11 August 2026 |language=es |trans-title=Curfews declared in Cali and Pereira after the earthquake in Colombia }}</ref> Ta policijska ura ne bi vplivala na tiste, ki sodelujejo pri reševanju in pomoči. Predsednik de la Espriella je tudi napovedal, da bo v Caliju aktivnih več kot 1000 vojakov, ki bodo vzdrževali javni red, potem ko so se pojavila poročila o nemirih in plenjenju. Župan Eden je prekinil 30. izdajo pacifiškega glasbenega festivala Petronio Alvarez, ki naj bi potekal v Cali od 12. do 17. avgusta.<ref>{{cite news |title=Colombia Suspends the Petronio Alvarez Festival Due to the Earthquake|url=https://colombiaone.com/2026/08/11/colombia-suspends-the-petronio-alvarez-festival-due-to-the-earthquake/ |access-date=11 August 2026 |publisher=Colombia 1|date=11 August 2026}}</ref> Kolumbijska nogometna zveza (División Mayor del Fútbol Profesional Colombiano) je vse nogometne tekme Liga DIMAYOR, ki so bile predvidene za 10. avgust, prestavila na 11. avgust, tekme, prvotno predvidene za 11. avgust, pa prestavila na naslednji dan.<ref>{{cite news |title=DIMAYOR Suspends Colombian Football Matches Following Devastating 7.4 Earthquake |url=https://colombiaone.com/2026/08/10/dimayor-colombia-earthquake/ |access-date=11 August 2026 |publisher=Colombia 1|date=11 August 2026}}</ref> === Mednarodno === Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je kolumbijski vladi ponudil pomoč 47-članske iskalno-reševalne ekipe, ki lahko samostojno deluje v Kolumbiji sedem dni. Noboa je poleg tega izrazil podporo kolumbijskemu ljudstvu in sožalje družinam, ki jih je prizadel potres. Noboa je poleg tega izrazil podporo kolumbijskemu ljudstvu in izrazil sožalje družinam, ki jih je prizadel potres.<ref name="noboa">{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Daniel Noboa sobre terremoto en Colombia "Estamos con ustedes |url=https://www.eltelegrafo.com.ec/noticias/nacionales/210/daniel-noboa-sobre-terremoto-en-colombia-estamos-con-ustedes |access-date=10 August 2026 |website=El Telégrafo |language=es-es }}</ref> Ameriški državni sekretar [[Marco Rubio]] in več članov ameriškega kongresa so izrazili solidarnost s Kolumbijo in izjavili, da so Združene države pripravljene pomagati pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=El terremoto en Colombia despierta reacciones de solidaridad internacional |url=https://caracol.com.co/2026/08/10/el-terremoto-en-colombia-despierta-reacciones-de-solidaridad-internacional/ |access-date=10 August 2026 |website=Caracol Radio |language=es }}</ref> Podobni izjavi sta podala mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in salvadorski predsednik Nayib Bukele. Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar in čilski predsednik José Antonio Kast sta prav tako izjavila, da sta njuni državi pripravljeni pomagati Kolumbiji.<ref name="worldleaderreactions">{{cite news |title=Líderes mundiales reaccionan tras el terremoto que sacudió Colombia |trans-title=World leaders react after the earthquake that shook Colombia |url=https://www.eluniversal.com.co/colombia/2026/08/10/lideres-mundiales-reaccionan-tras-el-terremoto-que-sacudio-colombia/ |access-date=11 August 2026 |work=El Universal |date=10 August 2026 |language=es }}</ref> Argentinski predsednik Javier Milei in zunanji minister Pablo Quirno sta izrazila sožalje in podporo kolumbijskemu ljudstvu ter pripravljenost Argentine, da Kolumbiji zagotovi kakršno koli pomoč, ki jo potrebuje.<ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=Milei ofreció ayuda al nuevo gobierno de Colombia y Quirno confirmó que no hay argentinos entre las víctimas del terremoto |url=https://www.perfil.com/noticias/internacional/milei-ofrecio-ayuda-nuevo-gobierno-colombia-quirno-confirmo-no-hay-argentinos-victimas.phtml |access-date=11 August 2026 |website=Perfil |language=es }}</ref><ref>{{Cite web |last=Rojas |first=Sofia |date=10 August 2026 |title=El Gobierno contactó a las autoridades de Colombia y evalúa enviar asistencia tras el terremoto |url=https://www.infobae.com/politica/2026/08/10/el-gobierno-contacto-a-las-autoridades-de-colombia-para-enviar-asistencia-tras-el-terremoto/ |access-date=11 August 2026 |website=infobae |language=es-AR }}</ref> Bolivijski predsednik Rodrigo Paz je izrazil sožalje Kolumbijcem in izjavil, da je Bolivija pripravljena pomagati v okviru svojih zmogljivosti in če jo bo kolumbijska vlada zaprosila. Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil sožalje in dejal, da bo Panama poslala pomoč Kolumbiji, ter navedel, da logistika za dostavo pomoči že poteka. Pripravljenost za pomoč je izrazila tudi gvatemalski predsednik Bernardo Arévalo in vlada Kostarike.<ref name="panama">{{Cite web |last=Urías |first=Thania |date=10 August 2026 |title=El Gobierno de Panamá ofrece respaldo a Colombia tras el terremoto y refuerza la cooperación |url=https://www.infobae.com/panama/2026/08/10/el-gobierno-de-panama-ofrece-respaldo-a-colombia-tras-el-terremoto-y-refuerza-la-cooperacion/ |access-date=11 August 2026 |website=infobae |language=es }}</ref> Švicarski predsednik Guy Parmelin je Kolumbiji ponudil tudi pomoč.<ref>{{cite news |title=Terremoto en Colombia: Suiza está lista para enviar ayuda si es necesario |url=https://www.eluniverso.com/noticias/internacional/terremoto-en-colombia-suiza-esta-lista-para-enviar-ayuda-si-es-necesario-nota/ |access-date=11 August 2026 |work=El Universo |date=10 August 2026 |language=es }}</ref> Sožalje Kolumbiji so izrazili brazilski predsednik Lula, francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], italijanska premierka [[Giorgia Meloni]], ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]], španski premier [[Pedro Sánchez]], perujska predsednica [[Keiko Fujimori]], urugvajski predsednik Yamandú Orsi in pakistanski premier Shehbaz Sharif.<ref>{{Cite web |date=11 August 2026 |title=PM Shehbaz grieved over deaths in tragic Colombia earthquake |url=https://www.app.com.pk/national/pm-shehbaz-grieved-over-deaths-in-tragic-colombia-earthquake/ |access-date=11 August 2026 |website=Associated Press of Pakistan |language=en-US }}</ref><ref>{{cite web |last1=Fulton |first1=Adam |last2=Campbell |first2=Lucy |last3=Thomson |first3=Angus |last4=Ambrose |first4=Tom |last5=Campbell |first5=Lucy |title=Colombia earthquake live updates: more than 100 dead and buildings collapsed after 7.4-magnitude quake |url=https://www.theguardian.com/world/live/2026/aug/10/74-magnitude-earthquake-shakes-colombia-causing-serious-damage-latest-news?CMP=share_btn_url&page=with%3Ablock-6a7a280f8f0821d9ede5e1b7#block-6a7a280f8f0821d9ede5e1b7 |website=the Guardian |access-date=10 August 2026 |date=10 August 2026 }}</ref><ref name="worldleaderreactions"/><ref>{{Cite web |date=10 August 2026 |title=El Gobierno se puso a disposición de las autoridades colombianas tras el terremoto y expresó su solidaridad |url=https://www.lanacion.com.ar/politica/el-gobierno-se-puso-a-disposicion-de-las-autoridades-colombianas-tras-el-terremoto-y-expreso-su-nid10082026/ |access-date=11 August 2026 |website=[[La Nación]] |language=es }}</ref> Združene države so napovedale, da bodo Kolumbiji zagotovile 15,5 milijona dolarjev pomoči.<ref>{{cite news |title=Última hora del terremoto en Colombia, en directo {{!}} Más de un centenar de muertos por el terremoto de magnitud 7,4 en Colombia |url=https://elpais.com/america-colombia/2026-08-10/ultima-hora-del-terremoto-en-colombia-en-directo.html |access-date=10 August 2026 |work=El País |date=10 August 2026 |language=es }}</ref> Predsednica Evropske komisije [[Ursula von der Leyen]] je sporočila, da je Komisija mobilizirala ''program Copernicus'' za pomoč pri reševalnih operacijah v Kolumbiji.<ref name="worldleaderreactions"/> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Potresi v Južni Ameriki]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2026|potres v Kolumbiji]] [[Kategorija:Katastrofe v Kolumbiji]] ar3z48nci33w80jaw0rt0mg37pgvydp Presejanje novorojenčkov 0 606921 6753275 6743164 2026-09-20T19:32:10Z Marko3 1829 /* Zgodovina */ 6753275 wikitext text/x-wiki '''Presejenje novorojenčkov''' je preventivni javnozdravstveni ukrep [[Presejanje|presejanja]] oziroma množičnih preiskav novorojenčkov za zgodnje odkrivanje bolezni in hitro ukrepanje, z namenom, da bi imeli bolezen pod nadzorom.<ref name=":0">{{Navedi knjigo |last=Bamforth |first=F. |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780123813732000739 |title=3.09 - Newborn Screening of Genetic Diseases |date=2012-01-01 |publisher=Academic Press |isbn=978-0-12-381374-9 |editor-last=Pawliszyn |editor-first=Janusz |location=Oxford |pages=189–210 |doi=10.1016/B978-0-12-381373-2.00073-9}}</ref><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534648/presejanje?query=presejanje&SearchIn=All, Slovenski medicinske e-slovar, vpogled: 12. 8. 2026.</ref> Omogoča odkrivanje motenj v zgodnjem življenju, še preden se pojavijo [[Klinični znak|klinični znaki]]. Zgodnja [[diagnoza]] in terapevtski posegi močno izboljšajo izid pri otrocih, pri katerih so odkrite te bolezni.<ref name=":0" /> Praviloma se opravlja 48 do 72 ur po rojstvu.<ref name=":1">{{Navedi splet |date=21. 4. 2022 |title=Drugi presejalni testi in ukrepi pri novorojenčkih |url=https://perinatologija.si/drugi-presejalni-testi-in-ukrepi-pri-novorojenckih/ |access-date=12. 8. 2026 |website=www.perinatologija.si}}</ref> Obseg presejalnih testov, ki se opravijo pri novorojenčkih, se med posameznimi državami razlikuje.<ref name=":1" /> V Sloveniji je nacionalni program presejanja novorojenčkov celovit sistem, ki vključuje preglede, meritve in testiranja novorojenčka, med presejanje pa sodijo naslednje preiskave novoroječkov:<ref>{{Navedi splet |title=Presejalna testiranja ob rojstvu |url=https://www.redkebolezni.si/presejalno-testiranje-novorojenckov/ob-rojstvu/?doing_wp_cron=1786518720.0282409191131591796875 |access-date=12. 8. 2026 |website=www.redkebolezni.si}}</ref> * ultrazvočni pregled [[kolk|kolkov]], * presejalni pregled [[sluh|sluha]] (TEOAE) in * presejalno testiranje za [[prirojena bolezen|prirojene bolezni]]. == Zgodovina == Presejanje novorojenčkov na prirojene bolezni se je začelo s testiranjem na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]. Velike zasluge za uvedbo testiranja na fenilketonurijo se pripisujejo [[Robert Guthrie (mikrobiolog)|Robertu Guthrieju]], ki je pionir razvoja najzgodnejšega testa presejanja za fenilketonurijo v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja z uporabo bakterijskega inhibicijskega testa (BIA) za merjenje ravni [[Fenilalanin|fenilalanina]] v vzorcih krvi, pridobljenih z zbadanjem pete novorojenčka drugi dan življenja na filtrnem papirju.<ref name="pmid11728413">{{cite journal | vauthors = Clague A, Thomas A | title = Neonatal biochemical screening for disease | journal = Clinica Chimica Acta; International Journal of Clinical Chemistry | volume = 315 | issue = 1–2 | pages = 99–110 | date = January 2002 | pmid = 11728413 | doi = 10.1016/S0009-8981(01)00716-1 }}</ref> [[Prirojeni hipotiroidizem]] je bila druga bolezen, za katero se je presejanje razširilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.<ref name="pmid4137217">{{cite journal | vauthors = Klein AH, Agustin AV, Foley TP | title = Successful laboratory screening for congenital hypothyroidism | journal = Lancet | volume = 2 | issue = 7872 | pages = 77–79 | date = July 1974 | pmid = 4137217 | doi = 10.1016/S0140-6736(74)91637-7 }}</ref> Guthrie in sodelavci so razvili tudi bakterijske inhibicijske teste za odkrivanje [[Bolezen javorjevega sirupa|bolezni javorjevega sirupa]] v seču in klasične galaktozemije.<ref name=guthriebook>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|url=https://archive.org/details/robertguthriethe0000koch|publisher=Hope Publishing House| vauthors = Koch J |date=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=[https://archive.org/details/robertguthriethe0000koch/page/47 47]–48}}</ref> Razvoj presejanja s tandemsko masno spektrometrijo (MS/MS) v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je privedel do velikega širjenja potencialno zaznavnih prirojenih presnovnih bolezni, ki jih je mogoče prepoznati po značilnih vzorcih aminokislin in acilkarnitinov.<ref name="pmid14578311">{{cite journal | vauthors = Chace DH, Kalas TA, Naylor EW | title = Use of tandem mass spectrometry for multianalyte screening of dried blood specimens from newborns | url = https://archive.org/details/sim_clinical-chemistry_2003-11_49_11/page/1797 | journal = Clinical Chemistry | volume = 49 | issue = 11 | pages = 1797–1817 | date = November 2003 | pmid = 14578311 | doi = 10.1373/clinchem.2003.022178 | doi-access = free }}</ref> V mnogih regijah so Guthriejev test s filtrirnimi lističi nadomestili testi na osnovi MS/MS, vendar se filtrni lističi, ki jih je razvil Guthrier, še vedno uporabljajo po vsem svetu, kar je omogočilo presejanje milijonov dojenčkov po vsem svetu vsako leto.<ref name="ChaceHannon2016">{{cite journal | vauthors = Chace DH, Hannon WH | title = Filter Paper as a Blood Sample Collection Device for Newborn Screening | journal = Clinical Chemistry | volume = 62 | issue = 3 | pages = 423–425 | date = March 2016 | pmid = 26797689 | doi = 10.1373/clinchem.2015.252007 | doi-access = free }}</ref> == Presejenje novorojenčkov v Sloveniji == === Ultrazvočni pregled kolkov === [[Ultrazvok|Ultrazvočni pregled]] kolkov je preiskava, ki jo opravljamo pri vseh dojenčkih v starosti dveh mesecev. Če obstaja zdravstvena indikacija, se lahko naredi tudi prej.<ref name=":3" /> Takoj po rojstvu je ultrazvočni pregled kolkov obvezen v primeru poroda v [[Medenična vstava|medenični vstavi]], [[Displazija kolka|displazije kolka]] pri starših ali sorojencih ali prisotnih prirojenih nepravilnostih spodnjih okončin.<ref>{{Navedi splet |title=Obravnava novorojenčka po rojstvu |url=https://neonatalnasekcija.zzp.si/wp-content/uploads/2022/01/Obravnava-novorojencka-po-rojstvu.pdf |access-date=12. 8. 2026 |website=www.neonatalnasekcija.zzp.si}}</ref> Pregled je namenjen zgodnjemu odkrivanju anomalij kolkov. Preiskavo opravljajo specilisti [[Pediatrija|pediatri]].<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Ultrazvočni pregled kolkov pri dojenčkih |url=https://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=213&Itemid=1459&lang=sl |access-date=12. 8. 2026 |website=www.zd-lj.si}}</ref> === Presejanje na prirojeno okvaro sluha === Presejanje novorojenčkov na prirojeno [[Okvara sluha|okvaro sluha]] je v Sloveniji zakonsko obvezno za vse novorojenčke od leta 2005.<ref>{{Navedi splet |title=Presejanje novorojenčkov na prirojeno okvaro sluha v Sloveniji - Zapisnik strokovnega sestanka Neonatalne sekcije z dne 21. 11. 2025. |url=https://neonatalnasekcija.zzp.si/wp-content/uploads/2026/01/Zapisnik-strokovnega-sestanka-Neonatalne-sekcije-z-dne-21.-11.-2025-Presejalni-testi-novorojencka.pdf |access-date=12. 8. 2026 |website=www.neonatalnasekcija.zzp.si}}</ref> Presejalni pregled sluha se izvaja po metodi [[Prehodno vzbujeno zvočno sevanje ušesa|prehodnega vzbujenega zvočnega sevanja ušesa]] (TEOAE), ko je otrok star vsaj 48 ur.<ref>Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni Uradni list RS, št. 31/05.</ref> V zunanji [[sluhovod]] se novorojenčku vstavi sonda, ki iz čutnic [[Notranje uho|notranjega ušesa]] (Cortijevega organa) izvablja signale in jih posname. Aparat pokaže, ali je posnetek ustrezen.<ref>{{Navedi splet |title=Zgodnje odkrivanje okvare sluha pri novorojenčkih |url=https://www.bolnisnica-po.si/blog/nasvet/zgodnje-odkrivanje-sluha-pri-novo-rojenckih/ |access-date=12. 8. 2026 |website=www.bolnisnica-po.si}}</ref> === Presejalno testiranje na prirojene presnovne bolezni === Presejalno testiranje novorojenčkov na prirojene presnovne bolezni se je v Sloveniji začelo že leta 1979 s presejanjem za [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]] (PKU). Leta 1981 se je program razširil še na [[Prirojeni hipotiroidizem|prirojeni (kongenitalni) hipotiroidizem]] (KH).<ref>{{Navedi revijo |last=Šmon |first=Andraž |last2=Grošelj |first2=Urh |last3=Žerjav Tanšek |first3=Mojca |last4=Biček |first4=Ajda |last5=Oblak |first5=Adrijana |last6=Zupančič |first6=Mirjana |last7=Kržišnik |first7=Ciril |last8=Repič Lampret |first8=Barbka |last9=Murko |first9=Simona |date=2015-03-01 |title=Newborn Screening in Slovenia / Presejanje Novorojencev V Sloveniji |url=https://www.sciendo.com/article/10.1515/sjph-2015-0013 |magazine=Slovenian Journal of Public Health |pages=86–90 |language=en |volume=54 |issue=2 |doi=10.1515/sjph-2015-0013 |issn=1854-2476 |pmc=4820172 |pmid=27646913}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Zgodovina presejalnega testiranja novorojenčkov za prirojene bolezni v Sloveniji |url=https://www.redkebolezni.si/presejalno-testiranje-novorojenckov/zgodovina-presejalnega-testiranja-novorojenckov-za-prirojene-bolezni-v-sloveniji/?doing_wp_cron=1786520065.4753680229187011718750 |access-date=12. 8. 2026 |website=www.redkebolezni.si}}</ref> Leta 2019 se je začelo presejati na skupno 17 prirojenih [[Presnovna bolezen|presnovnih bolezni]]. Leta 2024 so v nabor presejanja novorojenčkov dodali še teste na težke prirojene okvare imunosti (TPOI), [[Spinalna mišična atrofija|spinalno mišično atrofijo]] (SMA),<ref name=":2" /> [[Cistična fibroza|cistično fibrozo]] in prirojeno adrenalno hiperplazijo.<ref>Pravilnik o spremembi Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, Uradni list RS, št. 18/24.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Preventivna medicina]] 6eiyedv5stwm6f8vho7d3si0tbhqu1f 6753283 6753275 2026-09-20T20:04:01Z TadejM 738 dodano infopolje 6753283 wikitext text/x-wiki {{Infobox interventions | name = Presejanje novorojenčkov | image = Phenylketonuria testing.jpg | caption = | ICD10 = | ICD9 = | MeshID = D015997 |MedlinePlus=007257 | other_codes = }} '''Presejenje novorojenčkov''' je preventivni javnozdravstveni ukrep [[Presejanje|presejanja]] oziroma množičnih preiskav novorojenčkov za zgodnje odkrivanje bolezni in hitro ukrepanje, z namenom, da bi imeli bolezen pod nadzorom.<ref name=":0">{{Navedi knjigo |last=Bamforth |first=F. |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780123813732000739 |title=3.09 - Newborn Screening of Genetic Diseases |date=2012-01-01 |publisher=Academic Press |isbn=978-0-12-381374-9 |editor-last=Pawliszyn |editor-first=Janusz |location=Oxford |pages=189–210 |doi=10.1016/B978-0-12-381373-2.00073-9}}</ref><ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534648/presejanje?query=presejanje&SearchIn=All, Slovenski medicinske e-slovar, vpogled: 12. 8. 2026.</ref> Omogoča odkrivanje motenj v zgodnjem življenju, še preden se pojavijo [[Klinični znak|klinični znaki]]. Zgodnja [[diagnoza]] in terapevtski posegi močno izboljšajo izid pri otrocih, pri katerih so odkrite te bolezni.<ref name=":0" /> Praviloma se opravlja 48 do 72 ur po rojstvu.<ref name=":1">{{Navedi splet |date=21. 4. 2022 |title=Drugi presejalni testi in ukrepi pri novorojenčkih |url=https://perinatologija.si/drugi-presejalni-testi-in-ukrepi-pri-novorojenckih/ |access-date=12. 8. 2026 |website=www.perinatologija.si}}</ref> Obseg presejalnih testov, ki se opravijo pri novorojenčkih, se med posameznimi državami razlikuje.<ref name=":1" /> V Sloveniji je nacionalni program presejanja novorojenčkov celovit sistem, ki vključuje preglede, meritve in testiranja novorojenčka, med presejanje pa sodijo naslednje preiskave novoroječkov:<ref>{{Navedi splet |title=Presejalna testiranja ob rojstvu |url=https://www.redkebolezni.si/presejalno-testiranje-novorojenckov/ob-rojstvu/?doing_wp_cron=1786518720.0282409191131591796875 |access-date=12. 8. 2026 |website=www.redkebolezni.si}}</ref> * ultrazvočni pregled [[kolk|kolkov]], * presejalni pregled [[sluh|sluha]] (TEOAE) in * presejalno testiranje za [[prirojena bolezen|prirojene bolezni]]. == Zgodovina == Presejanje novorojenčkov na prirojene bolezni se je začelo s testiranjem na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]. Velike zasluge za uvedbo testiranja na fenilketonurijo se pripisujejo [[Robert Guthrie (mikrobiolog)|Robertu Guthrieju]], ki je pionir razvoja najzgodnejšega testa presejanja za fenilketonurijo v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja z uporabo bakterijskega inhibicijskega testa (BIA) za merjenje ravni [[Fenilalanin|fenilalanina]] v vzorcih krvi, pridobljenih z zbadanjem pete novorojenčka drugi dan življenja na filtrnem papirju.<ref name="pmid11728413">{{cite journal | vauthors = Clague A, Thomas A | title = Neonatal biochemical screening for disease | journal = Clinica Chimica Acta; International Journal of Clinical Chemistry | volume = 315 | issue = 1–2 | pages = 99–110 | date = January 2002 | pmid = 11728413 | doi = 10.1016/S0009-8981(01)00716-1 }}</ref> [[Prirojeni hipotiroidizem]] je bila druga bolezen, za katero se je presejanje razširilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.<ref name="pmid4137217">{{cite journal | vauthors = Klein AH, Agustin AV, Foley TP | title = Successful laboratory screening for congenital hypothyroidism | journal = Lancet | volume = 2 | issue = 7872 | pages = 77–79 | date = July 1974 | pmid = 4137217 | doi = 10.1016/S0140-6736(74)91637-7 }}</ref> Guthrie in sodelavci so razvili tudi bakterijske inhibicijske teste za odkrivanje [[Bolezen javorjevega sirupa|bolezni javorjevega sirupa]] v seču in klasične galaktozemije.<ref name=guthriebook>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|url=https://archive.org/details/robertguthriethe0000koch|publisher=Hope Publishing House| vauthors = Koch J |date=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=[https://archive.org/details/robertguthriethe0000koch/page/47 47]–48}}</ref> Razvoj presejanja s tandemsko masno spektrometrijo (MS/MS) v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je privedel do velikega širjenja potencialno zaznavnih prirojenih presnovnih bolezni, ki jih je mogoče prepoznati po značilnih vzorcih aminokislin in acilkarnitinov.<ref name="pmid14578311">{{cite journal | vauthors = Chace DH, Kalas TA, Naylor EW | title = Use of tandem mass spectrometry for multianalyte screening of dried blood specimens from newborns | url = https://archive.org/details/sim_clinical-chemistry_2003-11_49_11/page/1797 | journal = Clinical Chemistry | volume = 49 | issue = 11 | pages = 1797–1817 | date = November 2003 | pmid = 14578311 | doi = 10.1373/clinchem.2003.022178 | doi-access = free }}</ref> V mnogih regijah so Guthriejev test s filtrirnimi lističi nadomestili testi na osnovi MS/MS, vendar se filtrni lističi, ki jih je razvil Guthrier, še vedno uporabljajo po vsem svetu, kar je omogočilo presejanje milijonov dojenčkov po vsem svetu vsako leto.<ref name="ChaceHannon2016">{{cite journal | vauthors = Chace DH, Hannon WH | title = Filter Paper as a Blood Sample Collection Device for Newborn Screening | journal = Clinical Chemistry | volume = 62 | issue = 3 | pages = 423–425 | date = March 2016 | pmid = 26797689 | doi = 10.1373/clinchem.2015.252007 | doi-access = free }}</ref> == Presejenje novorojenčkov v Sloveniji == === Ultrazvočni pregled kolkov === [[Ultrazvok|Ultrazvočni pregled]] kolkov je preiskava, ki jo opravljamo pri vseh dojenčkih v starosti dveh mesecev. Če obstaja zdravstvena indikacija, se lahko naredi tudi prej.<ref name=":3" /> Takoj po rojstvu je ultrazvočni pregled kolkov obvezen v primeru poroda v [[Medenična vstava|medenični vstavi]], [[Displazija kolka|displazije kolka]] pri starših ali sorojencih ali prisotnih prirojenih nepravilnostih spodnjih okončin.<ref>{{Navedi splet |title=Obravnava novorojenčka po rojstvu |url=https://neonatalnasekcija.zzp.si/wp-content/uploads/2022/01/Obravnava-novorojencka-po-rojstvu.pdf |access-date=12. 8. 2026 |website=www.neonatalnasekcija.zzp.si}}</ref> Pregled je namenjen zgodnjemu odkrivanju anomalij kolkov. Preiskavo opravljajo specilisti [[Pediatrija|pediatri]].<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Ultrazvočni pregled kolkov pri dojenčkih |url=https://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=213&Itemid=1459&lang=sl |access-date=12. 8. 2026 |website=www.zd-lj.si}}</ref> === Presejanje na prirojeno okvaro sluha === Presejanje novorojenčkov na prirojeno [[Okvara sluha|okvaro sluha]] je v Sloveniji zakonsko obvezno za vse novorojenčke od leta 2005.<ref>{{Navedi splet |title=Presejanje novorojenčkov na prirojeno okvaro sluha v Sloveniji - Zapisnik strokovnega sestanka Neonatalne sekcije z dne 21. 11. 2025. |url=https://neonatalnasekcija.zzp.si/wp-content/uploads/2026/01/Zapisnik-strokovnega-sestanka-Neonatalne-sekcije-z-dne-21.-11.-2025-Presejalni-testi-novorojencka.pdf |access-date=12. 8. 2026 |website=www.neonatalnasekcija.zzp.si}}</ref> Presejalni pregled sluha se izvaja po metodi [[Prehodno vzbujeno zvočno sevanje ušesa|prehodnega vzbujenega zvočnega sevanja ušesa]] (TEOAE), ko je otrok star vsaj 48 ur.<ref>Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni Uradni list RS, št. 31/05.</ref> V zunanji [[sluhovod]] se novorojenčku vstavi sonda, ki iz čutnic [[Notranje uho|notranjega ušesa]] (Cortijevega organa) izvablja signale in jih posname. Aparat pokaže, ali je posnetek ustrezen.<ref>{{Navedi splet |title=Zgodnje odkrivanje okvare sluha pri novorojenčkih |url=https://www.bolnisnica-po.si/blog/nasvet/zgodnje-odkrivanje-sluha-pri-novo-rojenckih/ |access-date=12. 8. 2026 |website=www.bolnisnica-po.si}}</ref> === Presejalno testiranje na prirojene presnovne bolezni === Presejalno testiranje novorojenčkov na prirojene presnovne bolezni se je v Sloveniji začelo že leta 1979 s presejanjem za [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]] (PKU). Leta 1981 se je program razširil še na [[Prirojeni hipotiroidizem|prirojeni (kongenitalni) hipotiroidizem]] (KH).<ref>{{Navedi revijo |last=Šmon |first=Andraž |last2=Grošelj |first2=Urh |last3=Žerjav Tanšek |first3=Mojca |last4=Biček |first4=Ajda |last5=Oblak |first5=Adrijana |last6=Zupančič |first6=Mirjana |last7=Kržišnik |first7=Ciril |last8=Repič Lampret |first8=Barbka |last9=Murko |first9=Simona |date=2015-03-01 |title=Newborn Screening in Slovenia / Presejanje Novorojencev V Sloveniji |url=https://www.sciendo.com/article/10.1515/sjph-2015-0013 |magazine=Slovenian Journal of Public Health |pages=86–90 |language=en |volume=54 |issue=2 |doi=10.1515/sjph-2015-0013 |issn=1854-2476 |pmc=4820172 |pmid=27646913}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Zgodovina presejalnega testiranja novorojenčkov za prirojene bolezni v Sloveniji |url=https://www.redkebolezni.si/presejalno-testiranje-novorojenckov/zgodovina-presejalnega-testiranja-novorojenckov-za-prirojene-bolezni-v-sloveniji/?doing_wp_cron=1786520065.4753680229187011718750 |access-date=12. 8. 2026 |website=www.redkebolezni.si}}</ref> Leta 2019 se je začelo presejati na skupno 17 prirojenih [[Presnovna bolezen|presnovnih bolezni]]. Leta 2024 so v nabor presejanja novorojenčkov dodali še teste na težke prirojene okvare imunosti (TPOI), [[Spinalna mišična atrofija|spinalno mišično atrofijo]] (SMA),<ref name=":2" /> [[Cistična fibroza|cistično fibrozo]] in prirojeno adrenalno hiperplazijo.<ref>Pravilnik o spremembi Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, Uradni list RS, št. 18/24.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Preventivna medicina]] 0yy2ajtstf5nldogzbmdhd141nmh84g Dominik Drobnič 0 608022 6753305 6744524 2026-09-20T23:36:10Z Футболло 205263 glej spletno stran NZS 6753305 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Dominik Drobnič | image = <!-- WD --> | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 195 cm | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | currentclub = [[Parma Calcio 1913|Parma]] | clubnumber = 72 | youthyears1 = 20??–2020 | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | youthyears2 = 2020–2023 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears3 = 2023–2026 | youthclubs3 = [[Parma Calcio 1913|Parma]] | years1 = 2026– | clubs1 = [[Parma Calcio 1913|Parma]] | caps1 = | goals1 = | nationalyears1 = 2021–2022 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2022 | nationalteam2 = Slovenija do 16 let | nationalcaps2 = 3 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2023–2024 | nationalteam3 = Slovenija do 17 let | nationalcaps3 = 11 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2024–2025 | nationalteam4 = Slovenija do 18 let | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2025– | nationalteam5 = Slovenija do 19 let | nationalcaps5 = 14 | nationalgoals5 = 0 }} '''Dominik Drobnič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[5. april]] [[2007]], [[Ljubljana]]. Drobnič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2026 je član italijanskega kluba [[Parma Calcio 1913|Parme]], za katero je v [[Serie A]] debitiral 29. avgusta 2026 na tekmi proti [[Juventus F.C.|Juventusu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.nogomania.com/Novica/Komaj-19-letni-Slovenec-debitiral-v-Serie-A-Dominik-Drobnic-takoj-v-prvo-postavo-proti-Juventusu |title=Komaj 19-letni Slovenec debitiral v Serie A: Dominik Drobnič takoj v prvo postavo proti Juventusu |accessdate=2026-08-30 |date=2026-08-30 |work=[[Nogomania]] }}</ref> Pred tem je igral za mladinske selekcije [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpije]], [[NK Bravo|Brava]] in od leta 2023 Parme. Bil je tudi član slovenske reprezentance 15, 16, 17, 18 in 19 let. Tudi njegov mlajši brat [[Matic Drobnič]] je nogometaš.<ref>{{navedi splet |url=https://www.nogomania.com/Novica/Po-poti-starejsega-brata-Matic-Drobnic-je-iz-Radomelj-prestopil-v-klub-iz-italijanske-Serie-B |title=Po poti starejšega brata: Matic Drobnič je iz Radomelj prestopil v klub iz italijanske Serie B |accessdate=2026-08-30 |date=2025-08-10 |work=[[Nogomania]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Drobnič, Dominik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši Parme F.C.]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] gcn2brie4y467dscwutzs1ubymqlbif Brane Korez 0 608233 6753113 6752924 2026-09-20T12:16:18Z Mirnaa 12 265210 Dodajanje spletne strani 6753113 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} <ref>{{Navedi splet |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/296912/brez-naslova}}</ref>[[Slika:Rumena, modra, brez naslova.jpg]]'''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] bfmplcfrqc3ggdii56pq7j6ejx6jpjj 6753125 6753113 2026-09-20T12:36:50Z Mirnaa 12 265210 6753125 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Črna, bela, brez naslova.jpg]]<ref>{{Navedi splet |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/296912/brez-naslova}}</ref>[[Slika:Rumena, modra, brez naslova.jpg]]'''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] secxa3wqxbcxc3fephuambiaeqox1ez 6753129 6753125 2026-09-20T12:48:13Z Mirnaa 12 265210 6753129 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} <ref>{{Navedi splet |last=Brane |first=Korez |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/295923?pUnitId=2&pDashed=brez-naslova |url-status=live}}</ref>[[Slika:Črna, bela, brez naslova.jpg]]<ref>{{Navedi splet |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/296912/brez-naslova}}</ref>[[Slika:Rumena, modra, brez naslova.jpg]]'''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] 1du1jcc59xpmv2ptyr5gpv38g0z5ug8 6753147 6753129 2026-09-20T13:14:06Z Mirnaa 12 265210 Dodajanje spletne strani o razstavah 6753147 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} [http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109]<ref>{{Navedi splet |last=Brane |first=Korez |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/295923?pUnitId=2&pDashed=brez-naslova |url-status=live}}</ref>[[Slika:Črna, bela, brez naslova.jpg]]<ref>{{Navedi splet |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/296912/brez-naslova}}</ref>[[Slika:Rumena, modra, brez naslova.jpg]]'''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] bff5hj2d2nkoths2qk1zbrbaqu2w7i1 6753150 6753147 2026-09-20T13:20:36Z Mirnaa 12 265210 Dodajanje spletne strani o razstavah 6753150 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} [http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109][http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109]<ref>{{Navedi splet |last=Brane |first=Korez |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/295923?pUnitId=2&pDashed=brez-naslova |url-status=live}}</ref>[[Slika:Črna, bela, brez naslova.jpg]]<ref>{{Navedi splet |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/296912/brez-naslova}}</ref>[[Slika:Rumena, modra, brez naslova.jpg]]'''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] fusgbtoy9pohsyw0l49fc90m9c4a8tw 6753156 6753150 2026-09-20T13:31:00Z Mirnaa 12 265210 Dodajanje spletne strani o razstavah 6753156 wikitext text/x-wiki == KOREZ, BRANKO,BRANE == * razstave [23] * ISKANJE PO: * naslov razstave * datum odprtja * datum zaključka * 22. NOVOMEŠKI LIKOVNI DNEVI , DOLENJSKI MUZEJ - JAKČEV DOM, NOVO MESTO, SLOVENIJA, 05.06.2026 • 05.09.2026 * MAJSKI SALON ZDSLU 2026. Integrali - Konstruirati svet [zbirnik] , GALERIJA VELENJE, VELENJE, SLOVENIJA, 27.05.2026 • 22.08.2026 * MAJSKI SALON ZDSLU 2025. Mehka moč / Soft Power , PTUJ, SLOVENIJA, 15.05.2025 • 06.07.2025 [ katalog ] * KAJ ŽELIŠ POVEDATI? , ANINA GALERIJA, ROGAŠKA SLATINA, SLOVENIJA, 09.04.2025 • 18.05.2025 [ katalog ] * VZPOREDNI SVETOVI. Obnovoletni pregled članov in članov DLUM 2024 , GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 10.12.2024 • 08.02.2025 * BRANE KOREZ in INGRID LADINEK KOREZ. Barve besed , GALERIJA RRRUDOLF, MARIBOR, SLOVENIJA, 06.02.2024 • 20.02.2024 * "(aus)verkauf, sale, saldi..." , KUENSTLERHAUS, GRADEC /GRAZ, AVSTRIJA /AVSTRIJA, 08.01.2008 • 27.01.2008 * SOOČENJA. RAZSTAVA DEL IZ STALNE ZBIRKE UGM , UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 03.02.2005 • 08.05.2005 * BRANE KOREZ. SLIKARSKA RAZSTAVA , UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, MARIBOR, SLOVENIJA, 19.01.2005 * BRANKO KOREZ.MED MIMETIČNIM IN SUBLIMNIM , RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, ROTOVŠKI TRG, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.10.2001 • 06.11.2001 [ katalog ] * BRANKO KOREZ.MED MIMETIČNIM IN SUBLIMNIM , GALERIJA HEST, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.10.2001 • 06.11.2001 * 1. MEDNARODNI EX TEMPORE AVSENIK. PODOBE AVSENIKOVE GLASBE , GALERIJA AVSENIK, BEGUNJE NA GORENJSKEM, SLOVENIJA, 07.08.2001 • 30.09.2001 [ letak ] * VABLJENI 2001. RAZSTAVA VABLJENIH NEČLANOV DLUM , GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.05.2001 • 05.06.2001 [ katalog ] * DESET SLIKARSKIH SREČANJ V SEMIČU , GANGLOVO RAZSTAVIŠČE, METLIKA, SLOVENIJA, 16.05.1997 • 08.06.1997 * 31. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE PIRAN '96 , MESTNA GALERIJA PIRAN, PIRAN, SLOVENIJA, 09.07.1996 • 07.10.1996 * SLIKARSKA SREČANJA V SEMIČU , RAZST. PAVILJON ZDRAVILIŠČA, ROGAŠKA SLATINA, SLOVENIJA, 09.02.1996 • 09.03.1996 [ letak ] * 1.SLIKARSKI BIENALE MLADIH LIKOVNIH USTVARJALCEV , HOČE, SLOVENIJA, 03.02.1996 • 11.02.1996 * SALON GRANDS ET JEUNES D'AUJOURD'HUI , PARIZ /PARIZ, FRANCIJA /FRANCIJA, 09.11.1995 • 19.11.1995 * PRIMA VISTA. BRANE KOREZ:SENCE 1995 , UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 26.04.1995 • 25.05.1995 [ katalog ] * BRANKO KOREZ , GALERIJA KC IVAN NAPOTNIK, VELENJE, SLOVENIJA, 03.06.1994 • 23.06.1994 [ letak ] * BRANKO KOREZ , GALERIJA ARS SACRA, MARIBOR, SLOVENIJA, 14.09.1993 • 04.10.1993 * 4.SLIKARSKA KOLONIJA DIPLOMATOV ALU V LJUBLJANI , GALERIJA KC IVAN NAPOTNIK, VELENJE, SLOVENIJA, 06.08.1993 • 08.09.1993 [ letak ] * ŠTUDENTI AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST 1990/1991 , MESTNA GALERIJA LJUBLJANA, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 11.11.1991 • 24.11.1991 {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} [http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109][http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109]<ref>{{Navedi splet |last=Brane |first=Korez |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/295923?pUnitId=2&pDashed=brez-naslova |url-status=live}}</ref>[[Slika:Črna, bela, brez naslova.jpg]]<ref>{{Navedi splet |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/296912/brez-naslova}}</ref>[[Slika:Rumena, modra, brez naslova.jpg]]'''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] 55uqexxt2qc6qrxx6kr765dl26etwz9 6753160 6753156 2026-09-20T13:36:11Z Mirnaa 12 265210 Dodajanje spletne strani o razstavah 6753160 wikitext text/x-wiki == <ref>{{Navedi splet |last=Brane |first=Korez |title=MSUM |url=http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109}}</ref>KOREZ, BRANKO,BRANE == * razstave [23] * ISKANJE PO: * naslov razstave * datum odprtja * datum zaključka * 22. NOVOMEŠKI LIKOVNI DNEVI , DOLENJSKI MUZEJ - JAKČEV DOM, NOVO MESTO, SLOVENIJA, 05.06.2026 • 05.09.2026 * MAJSKI SALON ZDSLU 2026. Integrali - Konstruirati svet [zbirnik] , GALERIJA VELENJE, VELENJE, SLOVENIJA, 27.05.2026 • 22.08.2026 * MAJSKI SALON ZDSLU 2025. Mehka moč / Soft Power , PTUJ, SLOVENIJA, 15.05.2025 • 06.07.2025 [ katalog ] * KAJ ŽELIŠ POVEDATI? , ANINA GALERIJA, ROGAŠKA SLATINA, SLOVENIJA, 09.04.2025 • 18.05.2025 [ katalog ] * VZPOREDNI SVETOVI. Obnovoletni pregled članov in članov DLUM 2024 , GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 10.12.2024 • 08.02.2025 * BRANE KOREZ in INGRID LADINEK KOREZ. Barve besed , GALERIJA RRRUDOLF, MARIBOR, SLOVENIJA, 06.02.2024 • 20.02.2024 * "(aus)verkauf, sale, saldi..." , KUENSTLERHAUS, GRADEC /GRAZ, AVSTRIJA /AVSTRIJA, 08.01.2008 • 27.01.2008 * SOOČENJA. RAZSTAVA DEL IZ STALNE ZBIRKE UGM , UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 03.02.2005 • 08.05.2005 * BRANE KOREZ. SLIKARSKA RAZSTAVA , UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, MARIBOR, SLOVENIJA, 19.01.2005 * BRANKO KOREZ.MED MIMETIČNIM IN SUBLIMNIM , RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, ROTOVŠKI TRG, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.10.2001 • 06.11.2001 [ katalog ] * BRANKO KOREZ.MED MIMETIČNIM IN SUBLIMNIM , GALERIJA HEST, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.10.2001 • 06.11.2001 * 1. MEDNARODNI EX TEMPORE AVSENIK. PODOBE AVSENIKOVE GLASBE , GALERIJA AVSENIK, BEGUNJE NA GORENJSKEM, SLOVENIJA, 07.08.2001 • 30.09.2001 [ letak ] * VABLJENI 2001. RAZSTAVA VABLJENIH NEČLANOV DLUM , GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.05.2001 • 05.06.2001 [ katalog ] * DESET SLIKARSKIH SREČANJ V SEMIČU , GANGLOVO RAZSTAVIŠČE, METLIKA, SLOVENIJA, 16.05.1997 • 08.06.1997 * 31. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE PIRAN '96 , MESTNA GALERIJA PIRAN, PIRAN, SLOVENIJA, 09.07.1996 • 07.10.1996 * SLIKARSKA SREČANJA V SEMIČU , RAZST. PAVILJON ZDRAVILIŠČA, ROGAŠKA SLATINA, SLOVENIJA, 09.02.1996 • 09.03.1996 [ letak ] * 1.SLIKARSKI BIENALE MLADIH LIKOVNIH USTVARJALCEV , HOČE, SLOVENIJA, 03.02.1996 • 11.02.1996 * SALON GRANDS ET JEUNES D'AUJOURD'HUI , PARIZ /PARIZ, FRANCIJA /FRANCIJA, 09.11.1995 • 19.11.1995 * PRIMA VISTA. BRANE KOREZ:SENCE 1995 , UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 26.04.1995 • 25.05.1995 [ katalog ] * BRANKO KOREZ , GALERIJA KC IVAN NAPOTNIK, VELENJE, SLOVENIJA, 03.06.1994 • 23.06.1994 [ letak ] * BRANKO KOREZ , GALERIJA ARS SACRA, MARIBOR, SLOVENIJA, 14.09.1993 • 04.10.1993 * 4.SLIKARSKA KOLONIJA DIPLOMATOV ALU V LJUBLJANI , GALERIJA KC IVAN NAPOTNIK, VELENJE, SLOVENIJA, 06.08.1993 • 08.09.1993 [ letak ] * ŠTUDENTI AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST 1990/1991 , MESTNA GALERIJA LJUBLJANA, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 11.11.1991 • 24.11.1991 {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} [http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109][http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109]<ref>{{Navedi splet |last=Brane |first=Korez |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/295923?pUnitId=2&pDashed=brez-naslova |url-status=live}}</ref>[[Slika:Črna, bela, brez naslova.jpg]]<ref>{{Navedi splet |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/296912/brez-naslova}}</ref>[[Slika:Rumena, modra, brez naslova.jpg]]'''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] pq6bx4dsdjlwdlp418wa562cm1mep5c Herman II. Ortenburški 0 608389 6753252 6752605 2026-09-20T18:34:43Z JozefD 5744 /* Družina in potomci */ 6753252 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Herman II. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1197– 1256 | predecessor = [[Oton II. Ortenburški|Oton II.]] | successor = [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]] | spouse = {{marriage|(1) N.N. |1239}} († 1254) (2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] | house = [[Ortenburžani|Ortenburški grofje]] | father = [[Oton II. Ortenburški]] | mother = Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] }} [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] [[Slika:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Ruševine Pustega gradu ali Lipniškega gradu pri Begunju]] ''' Herman II. Ortenburški''' (* okoli [[1176]], † [[1256]]) je bil grof, ki je izhajal iz družine [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]], ki so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki si je kot matični grad postavila [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. Bil je drugi mlajši sin grofa [[Oton II. Ortenburški|Otona II.]] in Brigide [[Vovbržani|Vovbrške]]. Grofje Ortenburški, čeprav so bili neposredno podrejeni Svetemu rimskemu cesarstvu glede svoje koroške grofije, ki je bila cesarski fevd, so kljub temu zaradi svojih posesti na Štajerskem, ki so bile vojvodski fevdi, šteli tudi za del štajerskega plemstva, zato je Štajerski vojvoda Leopold lahko štel grofa Hermana II. med svoje velike gospode. == Življenje == Grof Herman II. Ortenburški je bil drugi sin grofa [[Oton II. Ortenburški|Otona II.]], ki je bil ob smrti očeta leta 1197 mladenič komaj polnoleten, saj se v listinah pojavi kot priča le par let prej. Mladi Herman II. se kot priča prvič pojavi v listini iz leta 1192 in nato leta 1197 v očetovih darilnih listinah, tam skupaj s starejšim bratom Henrikom, in v drugi z istim bratom in mlajšim bratom Ulrikom. Po zgodnji smrti starejšega brata je postal glava svoje rodbine. V listinah se pojavlja kar celih 64 let. Iz pričanja v dokumentu iz leta 1210 lahko z gotovostjo domnevamo, da je grof Herman Ortenburški spremljal cesarja [[Oton IV. Nemški|Otona IV.]] na njegovi poti v Rim s Koroškim [[Bernard Spanheimski|vojvodo Bernardom]], se udeležil njegovega kronanja in cesarja pospremil nazaj skozi Zgornjo Italijo. Leta 1216 je bil spor, ki sta ga brata grofa Herman II. in Oton III. Ortenburška bila dve leti, tj. 1214 in 1215, proti benediktinski opatiji Millstatt zaradi posesti v Belšaku<ref>Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU, 2010), str. 158, ISSN 0560-2920.</ref> ([[nemški jezik|nem.]]: '' Weißenstein ''), poravnan. Spor je tekel o dveh hubah v hribovitem kraju Zagorica ([[nemški jezik|nem.]]: '' Sagorisach'') sedanji Amberg severno od Belšaka. Grof Herman II. Ortenburški se nato pojavlja v listinah kot priča leta 1220, ki priča, da je takrat že bil gradiščan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]], ki je bil »Pfalz Laibach«, kar pomeni v takratnem izrazoslovju cesarski dvor ali vojvodski dvor. V naslednjih letih (1222, 1224, 1227) se pojavlja tudi v družbi štajerskega [[Leopold VI. Avstrijski|vojvode Leopolda]], ki ga je štel za svojega velikaša. Velikost ali družbeni pomen posameznega velikaša lahko razberemo iz seznama vitezov, ki jih je imel vsak od velikih gospodov s seboj na Viteškem turnirju na [[Breže, občina Breže|Brežah]] leta 1224: plemeniti Vovbrški je imel 32 vitezov, grof Herman Ortenburški pa je mogel s seboj vzeti le 8 vitezov. Leta 1228 je grof Herman II. Ortenburški v sekundarni fevd prejel trško naselje [[Pliberk]] skupaj z desetino od novega mostu čez Dravo od grofa [[Viljem Vovbrški|Viljema Vovrškega]] za 200 mark srebra. Naslednjega leta je naveden kot upravitelj v imenu štajerskega vojvode Leopolda določenih posesti na Južnem Tirolskem (Cermes južno od Merana), ki bi prešle nanj, če bi fevdnik grof Ulrik Ultenski umrl brez dedičev. Herman je v tistem času pridobil tudi manjše posesti na Gornjem Štajerskem (Wernersdorf). Leta 1232 je izbruhnila vojna med koroškim vojvodo Bernardom in bamberškim škofom Ekbertom, saj se zdi, da nobena stran ni spoštovala sporazuma, sklenjenega leta 1227. Na vojvodini strani je sodeloval tudi grof Herman II. Ortenburški. Leta 1237 je bil grof Herman II. Ortenburški na strani cesarja vpleten v vojno med cesarjem in avstrijsko-štajerskim vojvodo Friderikom, ki ga je cesar odstavil in sam prišel na Štajersko in v Avstrijo. To potrjuje prisotnost Hermana II. na Dunaju in pričevanje v večih dokumentih. Ko je cesar zapustil Dunaj, je za svojega guvernerja na Dunaju in za cesarskega regenta Avstrije in Štajerske imenoval bamberškega škofa Eckberta. Ker je škof na tem visokem položaju potreboval veliko denarja, si je od ortenburškega grofa Hermana, ki je imel vedno polno blagajno, izposodil 210 talentov dunajskih penijev in mu v zameno zastavil 30 mark breških penijev dohodka od določenih posesti v bližini sv. Martina v Lungauu, pa tudi od drugih posesti v Lungauu skupaj z njihovimi prebivalci. Odkup prve od teh posesti se je zgodil šele leta 1282, ko jo je odkupil bamberški škof Bertold. Leta 1238 je Krški škof Ulrik sporočil, da se je grof Herman II. Ortenburški večkrat obrnil na Ulrika Liebenberškega, ministeriala krške cerkve, glede istoimenskega [[Grad Liemberg|gradu Liebenberg]] in njegove pripadnosti, češ da ta grad pripada Štajerski vojvodini in da mu ga je štajerski vojvoda podelil v fevd za 200 mark, in da se je po dolgem sporu končno dogovoril z Ulrikom Liebenberškim, da Ulrik in njegovi sinovi prejmejo ta grad od grofa Hermana v fevd. Škof je grofu odstopil štiri otroke Ulrika Liebenberškega, in sicer Valhuna, Henrika, Ulrika in Adelajdo, v zameno pa je od grofa prejel še štiri druge ministeriale, in sicer Henrika z ženo ter Hermana in Irmgard Hungerberške. Vsi otroci Ulrika Liebenberškega imajo pravico do očetovega fevda, sinovi pa lahko nanj pripeljejo svoje žene, hčere pa ga lahko prinesejo svojim možem kot doto. Sinovi Ulrika Liebenberškega, ki so bili odstopljeni grofu, se niso dolžni poročiti z ortenburškimi ministeriali; vendar v tem primeru polovica njihovih otrok pripade grofu itd. Od nekdanjega gradu Liebenberg, zahodno od Pulsta, nasproti [[Grad Gradenek|Gradenegga]], je ostala le še ruševina, imenovana Liemberg. Leta 1239 je grof Viljem Vovbrški izjavil, da bo namesto plačila več dolgov, ki jih je zahteval grof Herman II. Ortenburški, po smrti svojega brata Alberta, grofa Vovbrškega, kanonika v Passauu, odstopil [[grad Lesce]] ([[nemški jezik|nem.]]: '' Lessach '') in gospostvo z vsemi pritiklinami in pravicami, ki so pripadale njegovemu bratu Albertu. Dejansko je do prenosa lastnine nad gradom in gospostvom Lesce prišlo šele leta 1263 in sicer na sinova Hermana II., saj je tega Albert preživel za enajst let. Leta 1241 je Herman II. Ortenburški doživel izjemen dokaz časti in zaupanja v njegovo modrost in pravičnost. Briksenski škof Egno in Goriški grof Majnhard sta ga izbrala za vhovnega razsodnika v medsebojnem sporu. Istega leta 1241 naj bi grof Herman Ortenburški prodal [[grad Habernek]] Raspu Trušenjskemu, ki se je tudi sam imenoval gospod Breški. Leta 1242 je salzburški nadškof Eberhard podelil ortenburškemu grofu Hermanu desetino in posestvo Werenhersdorf v fevd. Grof Herman je dolga leta neomajno posedoval in užival določena posestva v bližini Dravskega dvora (Drauhof) na Koroškem, za katera je v dobri veri menil, da so njegova lastnina, in jih je podedoval po smrti svojega strica, grofa Henrika Wartenberškega. Grof Herman II. Ortenburški je umrl v starosti 78–80 let, saj se v dokumentih pojavi ob privolitvi donacije svojega očeta Otona II. že leta 1192, ko je bil morda star le 14–16 let. == Družina in potomci == Herman je imel tri brate: starejšega [[Ulrik Ortenburški|Ulrika]]), ki je postal [[Krška škofija|škof v Krki]] ; in mlajša Henrik in Oton. Resnično izjemno je, da v številnih dokumentih grofa Hermana njegova žena ni omenjena niti enkrat in da noben drug zanesljiv zapis ne navaja njenega imena ali izvora. Ena od domnev je, da je bila hči gospoda iz Lissecka in da mu je pripeljala Wernersdorf, Lisseck in Dobelsberg. Gotovo pa je, da se je že precej v letih poročil znova, drugič. Hermanova druga žena je bila Eufemija iz Plain-[[Hardegg]], hčerka grofa Konrada I. iz Plain in Hardegga. V prvem zakonu je imel tri sinove in dve hčerki; v drugem pa dve hčerki: * (1) Henrik III. Ortenburški, (* pred 1234 † 1271); * (1) [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]], * ~1234 † 28. 3. 1304, ∞ po 1258 Adelajda [[Goriški grofje|Goriška]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime; * (1) Oton IV. Ortenburški, † po 1256 - Prošt v Bambergu Št. Jakob; * (1) N.N. Ortenburška, † 1292, ∞ [[Konrad Turjaški]] († pred 1248); * (1) Ulrik II. Ortenburški, † 1271, - korar v Salzburgu; * (1) Elizabeta Ortenburška, † po 1277, ∞ [[Wulfing Stubenberški]]; * (2) Neža Ortenburška, † po 1298, ∞ (1264) grof [[Henrik Pfannberški]] * (2) Eufemija Ortenburška, * 1254 † 1304, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] {{s-start}} {{s-hou|[[Ortenburžani|Ortenburški grofje]]|| ~1185||1256 }} {{succession box |before = [[Oton II. Ortenburški]] |title = Ortenburški grof |after = [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]] |years= 1197 – 1256 }} {{s-end}} == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ortenburžani|Herman II.]] 04huklrp9b2a4iygtta1iwa1geld158 6753291 6753252 2026-09-20T21:03:45Z JozefD 5744 6753291 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Herman II. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1197– 1256 | predecessor = [[Oton II. Ortenburški|Oton II.]] | successor = [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]] | spouse = {{marriage|(1) N.N. |1239}} († 1254) (2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] | house = [[Ortenburžani|Ortenburški grofje]] | father = [[Oton II. Ortenburški]] | mother = Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] }} [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] [[Slika:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Ruševine Pustega gradu ali Lipniškega gradu pri Begunju]] ''' Herman II. Ortenburški''' (* okoli [[1176]], † [[1256]]) je bil grof, ki je izhajal iz družine [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]], ki so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki si je kot matični grad postavila [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. Bil je drugi mlajši sin grofa [[Oton II. Ortenburški|Otona II.]] in Brigide [[Vovbržani|Vovbrške]]. Grofje Ortenburški, čeprav so bili neposredno podrejeni Svetemu rimskemu cesarstvu glede svoje koroške grofije, ki je bila cesarski fevd, so kljub temu zaradi svojih posesti na Štajerskem, ki so bile vojvodski fevdi, šteli tudi za del štajerskega plemstva, zato je Štajerski vojvoda Leopold lahko štel grofa Hermana II. med svoje velike gospode. == Življenje == Grof Herman II. Ortenburški je bil drugi sin grofa [[Oton II. Ortenburški|Otona II.]], ki je bil ob smrti očeta leta 1197 mladenič komaj polnoleten, saj se v listinah pojavi kot priča le par let prej. Mladi Herman II. se kot priča prvič pojavi v listini iz leta 1192 in nato leta 1197 v očetovih darilnih listinah, tam skupaj s starejšim bratom Henrikom, in v drugi z istim bratom in mlajšim bratom Ulrikom. Po zgodnji smrti starejšega brata je postal glava svoje rodbine. V listinah se pojavlja kar celih 64 let. Iz pričanja v dokumentu iz leta 1210 lahko z gotovostjo domnevamo, da je grof Herman Ortenburški spremljal cesarja [[Oton IV. Nemški|Otona IV.]] na njegovi poti v Rim s Koroškim [[Bernard Spanheimski|vojvodo Bernardom]], se udeležil njegovega kronanja in cesarja pospremil nazaj skozi Zgornjo Italijo. Leta 1216 je bil spor, ki sta ga brata grofa Herman II. in Oton III. Ortenburška bila dve leti, tj. 1214 in 1215, proti benediktinski opatiji Millstatt zaradi posesti v Belšaku<ref>Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU, 2010), str. 158, ISSN 0560-2920.</ref> ([[nemški jezik|nem.]]: '' Weißenstein ''), poravnan. Spor je tekel o dveh hubah v hribovitem kraju Zagorica ([[nemški jezik|nem.]]: '' Sagorisach'') sedanji Amberg severno od Belšaka. Grof Herman II. Ortenburški se nato pojavlja v listinah kot priča leta 1220, ki priča, da je takrat že bil gradiščan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]], ki je bil »Pfalz Laibach«, kar pomeni v takratnem izrazoslovju cesarski dvor ali vojvodski dvor. V naslednjih letih (1222, 1224, 1227) se pojavlja tudi v družbi štajerskega [[Leopold VI. Avstrijski|vojvode Leopolda]], ki ga je štel za svojega velikaša. Velikost ali družbeni pomen posameznega velikaša lahko razberemo iz seznama vitezov, ki jih je imel vsak od velikih gospodov s seboj na Viteškem turnirju na [[Breže, občina Breže|Brežah]] leta 1224: plemeniti Vovbrški je imel 32 vitezov, grof Herman Ortenburški pa je mogel s seboj vzeti le 8 vitezov. Leta 1228 je grof Herman II. Ortenburški v sekundarni fevd prejel trško naselje [[Pliberk]] skupaj z desetino od novega mostu čez Dravo od grofa [[Viljem Vovbrški|Viljema Vovrškega]] za 200 mark srebra. Naslednjega leta je naveden kot upravitelj v imenu štajerskega vojvode Leopolda določenih posesti na Južnem Tirolskem (Cermes južno od Merana), ki bi prešle nanj, če bi fevdnik grof Ulrik Ultenski umrl brez dedičev. Herman je v tistem času pridobil tudi manjše posesti na Gornjem Štajerskem (Wernersdorf). Leta 1232 je izbruhnila vojna med koroškim vojvodo Bernardom in bamberškim škofom Ekbertom, saj se zdi, da nobena stran ni spoštovala sporazuma, sklenjenega leta 1227. Na vojvodini strani je sodeloval tudi grof Herman II. Ortenburški. Leta 1237 je bil grof Herman II. Ortenburški na strani cesarja vpleten v vojno med cesarjem in avstrijsko-štajerskim vojvodo Friderikom, ki ga je cesar odstavil in sam prišel na Štajersko in v Avstrijo. To potrjuje prisotnost Hermana II. na Dunaju in pričevanje v večih dokumentih. Ko je cesar zapustil Dunaj, je za svojega guvernerja na Dunaju in za cesarskega regenta Avstrije in Štajerske imenoval bamberškega škofa Eckberta. Ker je škof na tem visokem položaju potreboval veliko denarja, si je od ortenburškega grofa Hermana, ki je imel vedno polno blagajno, izposodil 210 talentov dunajskih penijev in mu v zameno zastavil 30 mark breških penijev dohodka od določenih posesti v bližini sv. Martina v Lungauu, pa tudi od drugih posesti v Lungauu skupaj z njihovimi prebivalci. Odkup prve od teh posesti se je zgodil šele leta 1282, ko jo je odkupil bamberški škof Bertold. Leta 1238 je Krški škof Ulrik sporočil, da se je grof Herman II. Ortenburški večkrat obrnil na Ulrika Liebenberškega, ministeriala krške cerkve, glede istoimenskega [[Grad Liemberg|gradu Liebenberg]] in njegove pripadnosti, češ da ta grad pripada Štajerski vojvodini in da mu ga je štajerski vojvoda podelil v fevd za 200 mark, in da se je po dolgem sporu končno dogovoril z Ulrikom Liebenberškim, da Ulrik in njegovi sinovi prejmejo ta grad od grofa Hermana v fevd. Škof je grofu odstopil štiri otroke Ulrika Liebenberškega, in sicer Valhuna, Henrika, Ulrika in Adelajdo, v zameno pa je od grofa prejel še štiri druge ministeriale, in sicer Henrika z ženo ter Hermana in Irmgard Hungerberške. Vsi otroci Ulrika Liebenberškega imajo pravico do očetovega fevda, sinovi pa lahko nanj pripeljejo svoje žene, hčere pa ga lahko prinesejo svojim možem kot doto. Sinovi Ulrika Liebenberškega, ki so bili odstopljeni grofu, se niso dolžni poročiti z ortenburškimi ministeriali; vendar v tem primeru polovica njihovih otrok pripade grofu itd. Od nekdanjega gradu Liebenberg, zahodno od Pulsta, nasproti [[Grad Gradenek|Gradenegga]], je ostala le še ruševina, imenovana Liemberg. Leta 1239 je grof Viljem Vovbrški izjavil, da bo namesto plačila več dolgov, ki jih je zahteval grof Herman II. Ortenburški, po smrti svojega brata Alberta, grofa Vovbrškega, kanonika v Passauu, odstopil [[grad Lesce]] ([[nemški jezik|nem.]]: '' Lessach '') in gospostvo z vsemi pritiklinami in pravicami, ki so pripadale njegovemu bratu Albertu. Dejansko je do prenosa lastnine nad gradom in gospostvom Lesce prišlo šele leta 1263 in sicer na sinova Hermana II., saj je tega Albert preživel za enajst let. Leta 1241 je Herman II. Ortenburški doživel izjemen dokaz časti in zaupanja v njegovo modrost in pravičnost. Briksenski škof Egno in Goriški grof Majnhard sta ga izbrala za vhovnega razsodnika v medsebojnem sporu. Istega leta 1241 naj bi grof Herman Ortenburški prodal [[grad Habernek]] Raspu Trušenjskemu, ki se je tudi sam imenoval gospod Breški. Leta 1242 je salzburški nadškof Eberhard podelil ortenburškemu grofu Hermanu desetino in posestvo Werenhersdorf v fevd. Grof Herman je dolga leta neomajno posedoval in užival določena posestva v bližini Dravskega dvora (Drauhof) na Koroškem, za katera je v dobri veri menil, da so njegova lastnina, in jih je podedoval po smrti svojega strica, grofa Henrika Wartenberškega. Grof Herman II. Ortenburški je umrl v starosti 78–80 let, saj se v dokumentih pojavi ob privolitvi donacije svojega očeta Otona II. že leta 1192, ko je bil morda star le 14–16 let. == Družina in potomci == Herman je imel tri brate: starejšega [[Ulrik Ortenburški|Ulrika]]), ki je postal [[Krška škofija|škof v Krki]] ; in mlajša Henrik in Oton. Resnično izjemno je, da v številnih dokumentih grofa Hermana njegova žena ni omenjena niti enkrat in da noben drug zanesljiv zapis ne navaja njenega imena ali izvora. Ena od domnev je, da je bila hči gospoda iz Lissecka in da mu je pripeljala Wernersdorf, Lisseck in Dobelsberg. Gotovo pa je, da se je že precej v letih poročil znova, drugič. Hermanova druga žena je bila Eufemija iz Plain-[[Hardegg]], hčerka grofa Konrada I. iz Plain in Hardegga. V prvem zakonu je imel tri sinove in dve hčerki; v drugem pa dve hčerki: * (1) Henrik III. Ortenburški, (* pred 1234 † 1271); * (1) [[Friderik II. Ortenburški|'''Friderik II.''']], * ~1234 † 28. 3. 1304, ∞ po 1258 Adelajda [[Goriški grofje|Goriška]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime; * (1) Oton IV. Ortenburški, † po 1256 - Prošt v Bambergu Št. Jakob; * (1) N.N. Ortenburška, † 1292, ∞ [[Konrad Turjaški]] († pred 1248); * (1) Ulrik II. Ortenburški, † 1271, - korar v Salzburgu; * (1) Elizabeta Ortenburška, † po 1277, ∞ [[Wulfing Stubenberški]]; * (2) Neža Ortenburška, † po 1298, ∞ (1264) grof [[Henrik Pfannberški]] * (2) Eufemija Ortenburška, * 1254 † 1304, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] {{s-start}} {{s-hou|[[Ortenburžani|Ortenburški grofje]]|| ~1185||1256 }} {{succession box |before = [[Oton II. Ortenburški]] |title = Ortenburški grof |after = [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]] |years= 1197 – 1256 }} {{s-end}} == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ortenburžani|Herman II.]] a5dh31a6bey6w7wof0meeblarw51rkv Wikipedija:Predlogi za brisanje/Članice Univerze v Nišu 4 608621 6753201 6749948 2026-09-20T14:11:27Z Upwinxp 126544 zaklj. 6753201 wikitext text/x-wiki ===Članice [[Univerza v Nišu|Univerze v Nišu]]=== :{{la|Ekonomska fakulteta v Nišu}} :{{la|Fakulteta za elektrotehniko v Nišu}} :{{la|Fakulteta za zaščito pri delu v Nišu}} :{{la|Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Nišu}} :{{la|Fakulteta za šport in fizično izobraževanje v Nišu}} :{{la|Filozofska fakulteta v Nišu}} :{{la|Medicinska fakulteta v Nišu}} :{{la|Naravoslovno-matematična fakulteta v Nišu}} :{{la|Pedagoška fakulteta v Vranju}} :{{la|Pravna fakulteta v Nišu}} :{{la|Strojna fakulteta v Nišu}} :{{la|Tehniška fakulteta v Leskovcu}} :{{la|Umetnostna fakulteta v Nišu}} Nanoškrbine, ki bi se jih s pravo mero truda sicer dalo razširiti v članke, trenutno pa ne vsebujejo ničesar, kar ni zajeto v članku o univerzi (oz. še to, kar vsebujejo, je ponekod netočno – imena fakultet). Predlagam, da jih spremenimo v preusmeritve na [[Univerza v Nišu]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:40, 12. september 2026 (CEST) :{{za}} preusmeritve. Tudi širše gledano bi bilo dobro zagristi v to Klemnovo serijo nanoškrbin, za katere je do zdaj že zdavnaj jasno, da nimajo realnega potenciala za rast - skupaj je takih "člankov" o fakultetah univerz bivše Juge in Nemčije verjetno par sto, pa zato jaz še nisem zbral poguma/motivacije. Mogoče bo sicer to zamaknilo mejnik 200k v naslednje leto, bo pa slajši. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:02, 13. september 2026 (CEST) :: Se strinjam. Te konkretne članke sem predlagal, ker sem obenem razširil krovni članek o univerzi. Sem za to, da se ravna enako z vsemi tovrstnimi primeri. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:55, 13. september 2026 (CEST) Spremenjeno v preusmeritve. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:11, 20. september 2026 (CEST) bwyx9q6gfcj94vr02mx927jij2wgu5s Coaña 0 608669 6753337 6750316 2026-09-21T08:06:39Z Doncsecz~slwiki 9581 standardno ime 6753337 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Coaña | native_name = Cuaña | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Castro-de-coana01.jpg | image_caption = | image_flag = Coaña Bandera Versión 2.png | image_shield = Escudo de Coaña.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Coaña | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Rosana González (Ljudska stranka) | area_magnitude = | area_total_km2 = 65,80 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 3321 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|30|52|N|6|45|04|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 834 | website = https://ayuntamientodecoana.com/ | footnotes = }} '''Coaña''' ([[eonavščina|eonavsko]] ''Cuaña'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severnem delu zahodne Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 107 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[El Franco]], na severu na Kantabrijsko morje, na jugozahodu na [[Boal]], na jugovzhodu na [[Villayón]] in na severovzhodu na [[Navia, Asturija|Navio]]. == Zgodovina == [[Slika:Castro de Coaña.JPG|thumb|desno|Ostanki naselja kulture Castro v Coañi]] Najstarejše arheološke najdbe so odkrili iz obdobja [[kultura Castro|kulture Castro]]. To so ostanki utrjenih naselij. Največ jih je v Coañi in Mohíasu. [[Srednji vek|Srednjeveške]] listine omenjajo samostan v Cartaviu in palačo Aguilar ter njune stike s stolnico v Oviedu. Napisi v samostanu iz leta 970 pričajo, da so ozemlje darovali stolni cerkvi. Drugi samostan je bil ustanovljen v Coriasu. V 12. in 13. stoletju je stolna cerkev dobila vse ozemlje med rekama Eo in Navia v zameno za [[Galicija (Španija)|galicijska]] zemljišča, ki jih je dobila škofija v Lugu.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Coaña |work=Vivir Asturias |url=https://coana.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59336258/historia-coana |date= |accessdate=13.9.2026 |language=es}}</ref> Takratno središče občine je bilo v Revoledu, ki danes pripada občini [[Castropol]]. Do 16. stoletja je bila občina pod oblastjo oviedskega kapitlja, nato je španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] razlastil cerkvena zemljišča in je postala Coaña samostojna kraljeva občina.<ref name="vivir" /> V [[Španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so občino izropali.<ref name="vivir" /> Po vojnah se je lahko začel razvoj. Takrat so zidali mestno hišo in železni most nad reko Navia, ki je omogočal promet med Coaño in Navio. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so zgradili letališče Jarrio in dve pokrajinski bolnici. Coaña ni bila industrializirana, zato se je od 19. stoletja najprej veliko ljudi izseljevalo na [[Kuba|Kubo]] in v [[Argentina|Argentino]], pozneje od sredi 20. stoletja v druge [[Evropa|evropske]] države, predvsem v [[Nemčija|Nemčijo]], [[Francija|Francijo]] in [[Švica|Švico]]. == Geografija == [[Slika:227. Ortiguera.jpg|thumb|desno|Obala Puerta de Vega]] === Relief === Geološka podlaga – ki jo v glavnem sestavljata [[apnenec]] in [[peščenjak]], z vrhom Pico Lebredo (834 m) kot najvišjo točko – je značilna za celotno obalno območje, za katerega so značilni strmi [[klif]]i, zalivi, travniki in gozdovi. Med vrhovi v zaledju izstopajo Pico Lebredo (834 m), Pico del Águila, Alto del Moqueiro (756 m) in Pico Vidrosa (641 m). === Vode === Glavna reka je Navia, ki ima dva pritoka Meiro in Palmión. Na meji med Coaño in Villayónom se nahaja akumulacijsko jezero Arbón. === Podnebje === Bližina [[Zalivski tok|Zalivskega toka]] ustvarja podnebje, ki je blizu sredozemskemu; zanj so značilna topla poletja in mile zime, čeprav se lahko spomladi in jeseni pojavijo razmeroma močna neurja. Zaradi takšnega podnebja so v regiji razširjeni [[evkalipt]]i. == Gospodarstvo == Nekoč cvetoče gospodarstvo, ki se je temeljilo na kmetijstvu in živinoreji, postopoma propada. Danes kmetje pridelujejo predvsem za lastno porabo. Počasno se razvija storitveni sektor, ki zaposlujejo malo več kot 49% prebivalstva. == Znamenitosti == *Castro de Coaña, železnodobno gradišče *Castro de Mohias, gradišče v Mohiasu *Santa María de Cartavio, cerkev iz leta 976 *Ostanki samostana v Cartaviu *V Mohiásu je palača družine Cienfuegos-Jovellanos, ki so jo gradili v 18. stoletju. Posestvo Jardón je primer ljudskega stavbarstva. == Gastronomija == Sir ''Queso de Abredo'' proizvajajo v zaselku Abranedo (Abredo), v vasi Folgueras; znan je tudi zunaj španskih meja. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * {{navedi novice|title=El Castro de Coaña, el gran yacimiento a cielo abierto de Asturias |work=National Geographic |url=https://viajes.nationalgeographic.com.es/a/hipnotico-castro-que-fue-primero-asturias-ser-estudiado_22364 |date=8.4.2025 |accessdate=13.9.2026 |language=es |last=Huguet Millat |first=Clara}} *[http://www.facc.info/CONCEJOS/Coaña.htm Federación Asturiana de Concejos] {{in lang|es}} *[http://www.asturoccidente.com/coanaindex.htm Guía del Occidente. Coaña] {{in lang|es}} *[http://www.elespin.com El Espín] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161005133857/http://www.elespin.com/ |date=2016-10-05 }} {{in lang|es}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] m3qj0x3hila1707wq01apjndq2qmbpa Zgodbe vojvodine Kranjske 0 608706 6753315 6750637 2026-09-21T05:15:36Z Yerpo 8417 pp ref 6753315 wikitext text/x-wiki '''Zgodbe vojvodine Kranjske''' so serija mladinskih pripovednih del z zgodovinsko snovjo slovenskega pisatelja [[Sebastijan Pregelj|Sebastijana Preglja]], ki od leta 2022 izhaja pri založbi Miš. Knjige ilustrira Jure Engelsberger. Dogajanje je postavljeno v drugo polovico 17. stoletja, v čas in okolje delovanja [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]]. Osrednji književni lik in prvoosebni pripovedovalec je njegov izmišljeni mladi oproda Martin.<ref name="Zorman">{{navedi knjigo |last=Zorman |first=Barbara |title=Preučevanje otroške in mladinske književnosti |chapter=Reprezentacija zgodovine v daljši slovenski mladinski prozi: od literarne invencije tradicije do učenja iz različnosti in kritičnega »branja« govoric |publisher=University of Maribor Press |date=2025-01-15 |isbn=978-961-286-944-1 |doi=10.18690/um.ff.1.2025.2 |url=https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/936/chapter/183 |access-date=2026-09-21 |page=17–42}}</ref> Serija povezuje izmišljene pustolovske zgodbe z zgodovinskimi osebami, kraji in okoliščinami. Martin spremlja Valvasorja pri njegovem delu in na potovanjih po Kranjskem ter skozi pripoved spoznava družbene, kulturne in zgodovinske pojave svojega časa. Literarna zgodovinarka Barbara Zorman serijo obravnava v okviru slovenske mladinske proze z zgodovinsko snovjo ter kot eno njenih osrednjih značilnosti izpostavlja razločevanje med dejstvi in fikcijo. Martinovo perspektivo povezuje z empiričnim raziskovanjem, razumom in izobrazbo, pripovedi pa tudi s kritičnim presojanjem govoric, vraževerja in razlag, ki izvirajo iz neznanja.<ref name="Zorman" /> Dogajanje se začne v okolici [[Grad Bogenšperk|gradu Bogenšperk]] in se v nadaljevanju seli tudi v [[Ljubljana|Ljubljano]] ter druge kraje na Kranjskem. V zgodbe so vključene teme in pojavi, povezani z življenjem v 17. stoletju, med njimi ljudska verovanja, čarovniški procesi, protestantske in prepovedane knjige, medicina, kuga ter Valvasorjevo raziskovalno in založniško delo.<ref name="Zorman"/> Leposlovnemu delu knjig sledijo informativni dodatki o zgodovinskih osebah, krajih in pojavih, povezanih s pripovedjo. Zorman takšno zasnovo povezuje z razlikovanjem med fikcijo in zgodovinsko oziroma empirično preverljivimi podatki.<ref name="Zorman" /> V šolskem letu 2024/2025 je Državna tekmovalna komisija s področja slovenščine za [[Cankarjevo priznanje]] drugi del serije, ''Zmaj nad mestom'', izbrala za tekmovalno besedilo za učence 4. in 5. razreda osnovne šole.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.zrss.si/tekmovanja/poziv-k-prijavi-udelezencev-na-interesna-in-selekcijska-tekmovanja-s-podrocja-slovenscine-za-cankarjevo-priznanje-v-solskem-letu-2024-2025/ |title=Poziv k prijavi udeležencev na interesna in selekcijska tekmovanja s področja slovenščine za Cankarjevo priznanje v šolskem letu 2024/2025 |date=14. avgust 2024 |publisher=Zavod Republike Slovenije za šolstvo |language=sl |accessdate=14. september 2026 }}</ref> == Knjige iz serije == * ''Coprnica pod gradom'', 1. del (2022) * ''Zmaj nad mestom'', 2. del (2023) * ''Pošast iz jezera'', 3. del (2024) * ''Duh iz vodnjaka'', 4. del (2025) Serija še ni zaključena; sklepni del je napovedan za jesen 2026. == Nagrade in priznanja == * [[Zlata hruška]]: ** ''Coprnica pod gradom'' ** ''Zmaj nad mestom'' ** ''Pošast iz jezera'' ** ''Duh iz vodnjaka''<ref>{{Navedi splet |url=https://www.miszalozba.com/aktualno/dozorele-so-zlate-hruske/ |title=Dozorele so zlate hruške! |publisher=Miš založba |language=sl |accessdate=14. september 2026 }}</ref> == Nominacije == * [[Desetnica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnico pod gradom'' * [[Večernica]]: ** 2023 – nominacija za ''Coprnico pod gradom'' ** 2024 – nominacija za ''Zmaja nad mestom'' == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Zgodbe s konca kamene dobe]] == Zunanje povezave == * [https://www.miszalozba.com/knjige/kategorija/zgodbe-vojvodine-kranjske-zbirka/ Zgodbe vojvodine Kranjske na spletni strani založbe Miš] [[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]] [[Kategorija:Dela Sebastijana Preglja]] qchpa3kmy2cvdf5s3q0jaq8j1ewvz14 Colunga 0 608725 6753316 6750739 2026-09-21T05:24:44Z Yerpo 8417 slovnica 6753316 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Colunga | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Northern Spain (20609111181).jpg | image_caption = | image_flag = Flag of Colunga.SVG | image_shield = Escudo de Colunga.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Sidra | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Colunga | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Ángel Toyos Cayado (Forum Asturija) | area_total_km2 = 97,57 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 3143 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|29|10|N|5|16|13|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,159 | website = https://www.colunga.es/ | footnotes = }} '''Colunga''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]] na severu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severozahodnem delu vzhodne Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 60 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na [[Villaviciosa|Villavicioso]], na severu na Kantabrijsko morje, na jugu na [[Piloña|Piloño]], na jugovzhodu na [[Parres]] in na vzhodu na [[Caravia|Caravio]]. == Zgodovina == Približno štirideset tisoč let živi človek na tem območju. O prisotnosti pračloveka pričajo najdbe, ki so jih odkrili v jamah Obaya pri Goiendesu. V [[neolitik]]u so ljudje že pasli živino in kmetovali tu. V Lastresu so odkrili kovinske ostanke iz [[bronasta doba|bronaste dobe]].<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Colunga |work=Vivir Asturias |url=https://colunga.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59377782/historia-colunga |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> Največ najdb vzhodne Asturije iz obdobja [[kultura Castro|kulture Castro]] so odkrili v Colungi. Ostanki naselja El Castiellu v La Rieri so edinstveni zaradi obrambnega sistema, ker je bilo zgrajeno na strmini, na stopničastih terasah, medtem ko so bile stavbe povezane z klančinami. Iz [[rimsko cesarstvo|rimskega]] obdobja so ostanki naselbine, ki so jih odkrili v La Isli med gradnjo sedanje cerkve, kar priča o močni romanizaciji prebivalstva.<ref name="vivir" /> Prvič je omenjena Colunga z imenom ''Colunca'' v času leonskega kralja Bermuda III. (1009–1037). Takrat je pripadala občini Caravia. V 13. stoletju, v kraljevini Kastiliji, je postala Colunga samostojna občina, najprej kot veleposestniško zemljišče, pozneje, v 14. stoletju se je vrnila pod kraljevo nadoblast.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Colunga |url=https://www.colunga.es/historia |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> V 16. stoletju se je razcvetelo pristanišče v Lastresu, kjer je bila pomembna trgovska aktivnost, [[ribolov]] in [[kitolov]].<ref name="vivir" /><ref name="historia" /> Takrat je cerkev posedovala tukajšnja zemljišča, dokler jih ni razlastil [[Filip II. Španski]] s papeškim dovoljenjem.<ref name="historia" /> Istočasno je veliko neurje uničilo pristanišče v Lastresu, kar je zaustavilo razvoj občine.<ref name="historia" /> V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] dvakrat zasedli občino, ki so jo izropali in tudi zažgali mestno hišo ter mestni arhiv.<ref name="historia" /> Industrializacija se je izognila Colungi, ki je ostala kmetijska občina. Pristanišče v Latresu so obnovili, vendar ni dobilo nazaj prejšnjega pomena, ker je bilo tehnično slabše opremljeno od drugih asturijskih in [[Kantabrija|kantabrijskih]] pristanišč. V 19. stoletju se je veliko ljudi izseljevalo iz Colunge v [[Latinska Amerika|Latinsko Ameriko]], predvsem v [[Kuba|Kubo]], [[Čile]] in [[Argentina|Argentino]]. Izseljenci so nakazalovali del svojih zaslužkov domačim, kar je razvijalo gradnje v Colungi.<ref name="historia" /> V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so [[druga španska republika|republikanci]] obdržali območje vse do padca severne fronte.<ref name="historia" /> V sredi 20. stoletja se je začelo spet veliko izseljevanje v [[Švica|Švico]], [[Francija|Francijo]] in [[Belgija|Belgijo]]. == Geografija == Mnogo cest, ki peljejo v Oviedo, križa občino. Na jugozahodnem delu je Naravni Park Sueva pri vznožju El Picu Pienzu (1159 m). Na severnem delu se razprostira planota. Reke so kratke in imajo majhne pretoke vode. Glavna reka je Libardón. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Colunge se temelji na živinoreji, sadjarstvu (pridelovanju jabolk) in gozdarstvu.<ref name="historia" /> Pristanišče v Latresu je četrto najpomembnejše v Asturiji. Vloga ribolova in plovbe je v veliki meri upadla zaradi zahtev [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]], zato je bila zaprta tovarna konzerv v Colungi. == Kultura == Tu se nahaja ena najpomembnejših asturijskih cerkev cerkev sv. Jakoba v Gobiendesu, ki je bila zgrajena v 9. stoletju.<ref>{{navedi knjigo|last=Arias Páramo |first=Lorenzo |year=1999 |title=Guía del arte prerrománico asturiano |location=Gijón |publisher=Ediciones Trea, S.L. |isbn=84-95178-20-6 |cobiss=195686915 |pages=}}</ref> Stavba je 1853 utrpela veliko škode zaradi nepremišljene prenove. V Colungi je bila v 16. stoletju zgrajena hiša družine Alonsa Coviána v [[renesansa|renesančnem]] slogu. Palača v Gobiendesu je del stavbene kulturne dediščine. Izvirno je bila [[srednji vek|srednjeveški]] stolp, ki ga je plemič Gonzalo Ruiz de Juncó dopolnil v 16. stoletju, dobil ga je od Filipa II. Na pročelju mestne hiše je grb Álvareza de Colunge, ki je danes simbol občine. Kmetijstvo Colunge je znano po pridelovanju [[fižol]]a. V decembru imajo v Colungi dan [[asturijski fižol|asturijskega fižola]], ki je osnovna sestavina asturijske narodne jedi [[fabada]].<ref>{{navedi novice|title=Fabes |work=Turismo Colunga |url=https://www.turismocolunga.es/fabes/ |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> ==Pobratena mesta == * {{flagicon|FRA}} [[Fontaine-le-Comte]], [[Francija]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] epbz4zoh5d8nqnz4esdw47b676il9lg Cudillero 0 608727 6753344 6750886 2026-09-21T08:26:49Z Doncsecz~slwiki 9581 6753344 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Cudillero | native_name = Cuideiru | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = 176. Cudillero pano.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Cudillero.svg | image_shield = Escudo de Cudillero (Asturias).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Cudillero | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Carlos Valle Ondina (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 100,78 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 4867 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|33|48|N|6|08|45|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 785 | website = https://www.cudillero.es/ | footnotes = }} [[Slika:Asturias Cudillero Rincon de casas lou.jpg|thumb|desno|Ulica v Cudilleru]] '''Cudillero''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Cuideiru'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severozahodnem delu osrednje Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 50 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na morje, na jugozahodu na [[Valdés, Asturija|Valdés]], na jugu na [[Salas (Asturija)|Salas]], na jugovzhodu na [[Pravia|Pravio]] in [[Muros de Nalón]]. Ima pomembno ribolovsko pristanišče, ki ga imajo za najlepše v Španiji.<ref>{{navedi novice|title=El pueblo pesquero de Cudillero en Asturias |work=Sapos y Princesas |url=https://saposyprincesas.elmundo.es/actividades-ninos/asturias/aire-libre/rutas-y-excursiones/cudillero |date=14.4.2025 |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> Ker je glavna gospodarska panoga še danes [[ribolov]], vzdevek Cudillerčanov ''pixuetos'' (''pixuteu'' v asturijščini pomeni ribolov),<ref name="historia" /> čeprav prebivalci na zgornjem delu mesta se navadno ukvarjajo s trgovanjem, zato se oni imenujejo ''caízos''. V drugih naseljih občine je glavna panoga kmetijstvo in živinoreja. == Zgodovina == Težko je najti podatke o zgodovini Cudillera, ker se je osmasvojila le v 18. stoletju od občine Pravia. Na območju niso odkrili nobenih prazgodovinskih najdb kot v sosednjih občinah. Odkrili so pa tri gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]] v La Gariti, La Cavoni in Gurionu.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Cudillero |url=https://www.cudillero.es/historia |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> Pristanišče je bilo ustanovljeno v 13. stoletju, ga omenijo listine prvič 1285. V 15. stoletju je nastalo ribolovsko pristanišče<ref name="historia" /> in so uredili tudi solno skladišče, ki ga je Pravia takoj izlastila. Pristanišče se je naprej razvijalo v naslednjih stoletjih, tudi so ga utrjevali, da bi ga učinkovito branijo pred [[Angleži|angleškimi]] napadi. Borba za samostojnost se je začela v 18. stoletju, vendar se je Cudillero le v 19. stoletju odcepilo popolnoma od Pravie.<ref name="historia" /> V 20. stoletju so začeli v različnih stopnjah dopolnjevati pristanišče, ki je bilo dokončano v 80. 20. stoletja. Tudi so izgradili cesto v [[Galicija (Španija)|Galicijo]]. 1995 je bila v Cudilleru mednarodna Grand Prix dirka. V 19.-20. stoletju se je veliko ljudi izseljevalo iz občine v [[Latinska Amerika|Latinsko Ameriko]], pozneje v druge [[Evropa|evropske]] države in v razvite asturijske kraje. == Geografija == Površina se deli na tri dele: prvi del je planota na obali z veliki skalami, ki jo razdelijo še zalivi; drugi del so plodne znotranje doline, ki jih prečkajo reke Esquieru, Uncín, Ferrera in Piñera; tretji pa je najjužnejši del, kjer so najvišji vrhovi občine kot Peñas de Cueto (783 m) ali Pico Paradiella (720 m).<ref>{{navedi novice|title=Geografía de Cudillero |work=Vivir Asturias |url=https://cudillero.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59410892/geografia-cudillero |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> V občini zasledimo naravovarstveno zaščiteno šotno močvirje Las Dueñas.<ref>{{navedi novice|title=Turbera de Las Dueñas |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/descubre/naturaleza/espacios-protegidos/turbera-de-las-duenas |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> == Gospodarstvo == Ribolov ima sedaj manj pomembno vlogo kot prej. Gospodarstvo se temelji predvsem na živinoreji in kmetijstvu, hkrati se začne razcvesti tudi turizem. == Kultura == Skoz občino pelja romarska pot v [[Santiago de Compostela]]. V mestu na obali lahko opazimo mnogo krasnih stavb kot tudi stare stanovanjske hiše. Cudillero ima [[gotska arhitektura|gotsko kapelo]] Humilladero in gotsko cerkev Sv. Petra, ki je bila močno poškodovana v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Meščani imajo v vsakem letu sprevod na obali na dan [[Sveti Pavel|Svetega Pavla]]. V zadnjih časih je nastala navada sprevoda Gospe Karmelske, ki jo imajo za zavetnico mornarjev.<ref>{{navedi novice|title=Fiestas en Cudillero |work=Vivir Asturias |url=https://cudillero.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59410901/fiestas-cudillero |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] g1q3u93shrqdnx3ia4a79a8kz437o7q Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd 0 608739 6753317 6752690 2026-09-21T05:26:13Z Yerpo 8417 --nesmiselni {{drugipomeni}} 6753317 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd | fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu | image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg | caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče'' | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Vračar | country = Srbija | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Kristus Kralj]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]] | bull date = | founded date = [[7. december]] [[1927]] | founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] | groundbreaking = [[1924]] | completed date = [[1926]] | consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]<br>[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] | people = | architect = | architectural type = [[neoromanika]] | style = [[sodoben]] | capacity = 200 | length = 15m | width = 9,5m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish= [[Kristus Kralj]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini "Nove cerkve sv. Sava na Vračarju" —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije. == Zgodovina == [[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|<center>Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]</center> [[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|<center>Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]<ref>{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}</ref>]]</center> Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.<ref name="crkva2">{{cite web|title=Crkva Krista Kralja: Najstarija beogradska župa|url=https://www.danas.rs/beograd/crkva-krista-kralja-najstarija-beogradska-zupa/|website=danas.rs|date=3. december 2017}}</ref> Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev — podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti — v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore — čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.<ref>{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}</ref> Ker je ta neobhodna pomoč — kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam — izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) — sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].<ref>{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}</ref> Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] "Tuner i Vagner". Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje "Kamenorezačka radnja Tuner 1849".<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}</ref>Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].<ref>{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}</ref> Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do "tujih" katoličanov, niso prinesli — kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja. Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika. Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.<ref name="nbz"><ref>[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini</ref>. Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih krivičnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta "stolnica" oziroma sedaj "sostolnica" še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.<ref>{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title=Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024|archive-date=2025-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20251013015656/https://hrcak.srce.hr/file/314945|url-status=dead}}</ref> Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer. Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo do 31. oktobr 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu — Kristusu Kralju.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih — zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah. == Opis cerkve == [[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|<center>Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]</center> [[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]</center> === Položaj === Ta cerkvena stavba se nahaja v mestni četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so "Skupščina republike Srbije", ki je bila za časa Jugoslavije "Zvezna skupščina" oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali "Stari Jugoslaviji" priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, "Osrednja Pošta", razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove. === Zunanjost === Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.<ref>{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}</ref> Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov. Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve. === Notranjost === [[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|<center>Srednja ladja in prezbiterij]]</center> [[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|<center>Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:<br>''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]</center> Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo "Jezusovega vstajenja" s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno "Zadnja večerja". Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]<ref>Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.</ref>. Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC glasna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}</ref> Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčiča]].<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}</ref> === Orgle in pevski kor === Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano<ref>{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}</ref>. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes<ref>{{cite web|url=https://www.orguljeusrbiji.rs/sr/organ/177|title=Franc Jenko, 1927, II/14, pneumatska traktura|publisher=orguljeusrbiji.rs|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}</ref> — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. {| border="0" cellspacing="0" cellpadding="10" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=2 | '''Manual I, Great''' ---- |- |[[Flue pipe#Diapasons|Principal]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Strings|Gamba]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Strings|Salicional]] || 8′ |- |[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]] || 4′ |- |[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]] || 8′ |- |[[Mixture (music)|Mikstura]] || 1<sup>1</sup>/<sub>2</sub>′ |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=2 | '''Manual II, Positiv''' ---- |- |[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′ |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=2 | '''Pedal''' ---- |- |[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′ |- |[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]] || 4′ |- |} |} == Slikovna zbirka == <gallery mode=packed heights=200> Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|<small>Župnišče ob nastanku cerkve</small> Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|<small>Vhod v cerkev 1920s</small> Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|<small>Prva postaja Via crucis: "Zadnja večerja"</small> CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|<small>Desna ladja in Križev pot</small> Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|<small>Jenkove orgle</small> Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|<small>Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)</small> Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|<small>Skupna fotka ob "Materi krščanske enotnosti" (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)</small> </gallery> == Glej tudi == *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Kristus Kralj]] *[[Franc Perko]] *[[Ivan Rafael Rodić]] *[[Stanislav Hočevar]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007. == Zunanje povezave == === Cerkev Kristusa Kralja === {{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] oy9evvxlbpd66th50huwgq3gasjvo0y 6753319 6753317 2026-09-21T05:40:37Z Upwinxp 126544 v slovenskem članku o srbski cerkvi angleško ime ni potrebno 6753319 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd | fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu | image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg | caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče'' | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Vračar]] | country = [[Srbija]] | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Kristus Kralj]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]] | bull date = | founded date = [[7. december]] [[1927]] | founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] | groundbreaking = [[1924]] | completed date = [[1926]] | consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]<br>[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] | people = | architect = | architectural type = [[neoromanika]] | style = [[sodoben]] | capacity = 200 | length = 15m | width = 9,5m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish= [[Kristus Kralj]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji [[Beograd|beograjski]] občini [[Vračar]]ju. To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini "Nove cerkve sv. Sava na Vračarju" —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije. == Zgodovina == [[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|<center>Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]</center> [[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|<center>Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]<ref>{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}</ref>]]</center> Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.<ref name="crkva2">{{cite web|title=Crkva Krista Kralja: Najstarija beogradska župa|url=https://www.danas.rs/beograd/crkva-krista-kralja-najstarija-beogradska-zupa/|website=danas.rs|date=3. december 2017}}</ref> Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev — podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti — v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore — čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.<ref>{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}</ref> Ker je ta neobhodna pomoč — kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam — izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) — sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].<ref>{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}</ref> Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] "Tuner i Vagner". Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje "Kamenorezačka radnja Tuner 1849".<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}</ref>Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].<ref>{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}</ref> Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do "tujih" katoličanov, niso prinesli — kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja. Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika. Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.<ref name="nbz"><ref>[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini</ref>. Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih krivičnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta "stolnica" oziroma sedaj "sostolnica" še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.<ref>{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title=Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024|archive-date=2025-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20251013015656/https://hrcak.srce.hr/file/314945|url-status=dead}}</ref> Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer. Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo do 31. oktobr 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu — Kristusu Kralju.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih — zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah. == Opis cerkve == [[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|<center>Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]</center> [[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]</center> === Položaj === Ta cerkvena stavba se nahaja v mestni četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so "Skupščina republike Srbije", ki je bila za časa Jugoslavije "Zvezna skupščina" oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali "Stari Jugoslaviji" priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, "Osrednja Pošta", razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove. === Zunanjost === Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.<ref>{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}</ref> Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov. Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve. === Notranjost === [[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|<center>Srednja ladja in prezbiterij]]</center> [[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|<center>Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:<br>''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]</center> Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo "Jezusovega vstajenja" s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno "Zadnja večerja". Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]<ref>Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.</ref>. Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC glasna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}</ref> Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčiča]].<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}</ref> === Orgle in pevski kor === Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano<ref>{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}</ref>. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes<ref>{{cite web|url=https://www.orguljeusrbiji.rs/sr/organ/177|title=Franc Jenko, 1927, II/14, pneumatska traktura|publisher=orguljeusrbiji.rs|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}</ref> — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. {| border="0" cellspacing="0" cellpadding="10" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=2 | '''Manual I, Great''' ---- |- |[[Flue pipe#Diapasons|Principal]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Strings|Gamba]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Strings|Salicional]] || 8′ |- |[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]] || 4′ |- |[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]] || 8′ |- |[[Mixture (music)|Mikstura]] || 1<sup>1</sup>/<sub>2</sub>′ |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=2 | '''Manual II, Positiv''' ---- |- |[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′ |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=2 | '''Pedal''' ---- |- |[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′ |- |[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]] || 4′ |- |} |} == Slikovna zbirka == <gallery mode=packed heights=200> Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|<small>Župnišče ob nastanku cerkve</small> Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|<small>Vhod v cerkev 1920s</small> Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|<small>Prva postaja Via crucis: "Zadnja večerja"</small> CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|<small>Desna ladja in Križev pot</small> Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|<small>Jenkove orgle</small> Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|<small>Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)</small> Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|<small>Skupna fotka ob "Materi krščanske enotnosti" (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)</small> </gallery> == Glej tudi == *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Kristus Kralj]] *[[Franc Perko]] *[[Ivan Rafael Rodić]] *[[Stanislav Hočevar]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007. == Zunanje povezave == === Cerkev Kristusa Kralja === {{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] boq9qs3pv286oc5j8uawi387cr8z82x Batman (film, 1989) 0 608791 6753368 6751938 2026-09-21T10:08:53Z Gledalec 242658 pp dodano 6753368 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batman | image = BATMAN 1989.png | caption = Logotip filma. | director = [[Tim Burton]] | producer = [[Sam Hamm]] | writer = [[Sam Hamm]] | starring = [[Michael Keaton]]<br />[[Jack Nicholson]]<br />[[Kim Basinger]]<br />[[Robert Wuhl]]<br />[[Pat Hingle]]<br />[[Billy Dee Williams]]<br />[[Michael Gough]]<br />[[Jack Palance]] | music = [[Danny Efmann]]<br />[[Prince]] | cinematography = | editing = | studio = | distributor = [[Warner Bros. Pictures]] | released = 11. avgust 1989 (ZDA) | runtime = 126 minut | country = {{zastava države|ZDA}} | language = [[angleščina]] | budget = 48 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 411.6 million [[ameriški dolar|USD]] }}'''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 1989, ki ga je režiral [[Tim Burton]], po scenariju, ki sta ga napisala [[Sam Hamm]] in [[Warren Skaaren]]. Temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov [[DC Comics]] in je prvi del začetne filmske serije o Batmanu založbe [[Warner Bros.|Warner Bros]]. V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Jack Nicholson]], [[Kim Basinger]], [[Robert Wuhl]], [[Pat Hingle]], [[Billy Dee Williams]], [[Michael Gough]] in [[Jack Palance]]. Glasbo za film sta napisala [[Danny Elfman]] in [[Prince (glasbenik)|Prince]]. Film govori o začetku boja proti kriminalu, ki ga izvaja Batman in prikazuje njegov konflikt z njegovim najhujšim sovražnikom [[Joker (lik)|Jokerjem]]. Potem, ko je bil Burton leta 1986 najet za režiserja, sta [[Steve Englehart]] in [[Julie Hickson]] napisala filmske scenarije, preden je Hamm napisal prvi scenarij. Batman ni dobil zelene luč vse do uspeha Burtonovega filma [[Beetlejuice (1988)|Beetlejuice]] (1988). Na ton in teme filma sta delno vplivala filma The Killing Joke Alana Moora in Briana Bollanda ter The Dark Knight Returns Franka Millerja. Film se najprej prilagodi in nato oddalji od zgodbe o izvoru Jokerja, kjer Batman nenamerno povzroči, da gangster Jack Napier pade v kislino v tovarni Axis Chemical, kar sproži njegovo preobrazbo v psihopatskega Jokerja. Poleg tega je soustvarjalec Batmana [[Bob Kane]] delal kot svetovalec za film. Številni glavni igralci so se pogajali za vlogo Batmana, preden je bil Keaton izbran. Keatonova izbira je bila kontroverzna, saj je do leta 1988 postal tipičen komični igralec in mnogi opazovalci so dvomili, da bi lahko odigral resno vlogo. Nicholson je vlogo Jokerja sprejel pod strogimi pogoji, ki so narekovali najvišjo plačo, del zaslužka filma (vključno s pripadajočim trgovskim blagom) in lasten snemalni urnik. Snemanje je potekalo v studiu Pinewood od oktobra 1988 do januarja 1989. Proračun se je povečal s 30 milijonov dolarjev na 48 milijonov dolarjev, medtem ko je stavka v združenju scenaristov Amerike leta 1988 prisilila Hamma, da je odstopil. Skaaren je prepisal scenarij, dodatne osnutke brez navedbe v odjavni špici pa sta naredila [[Charles McKeown]] in [[Jonathan Gems]]. Film Batman je bil kritično in finančno uspešen, saj je v blagajnah zaslužil več kot 400 milijonov dolarjev in prejel pozitivne ocene kritikov. Kritiki in občinstvo so še posebej pohvalili Nicholsonovo in Keatonovo igralsko predstavo, Burtonovo režijo, scenografijo in glasbo skladatelja Dannyja Elfmana. Ob izidu je bil šesti najuspešnejši film v zgodovini. Film je prejel več nominacij za nagrado Saturn in nominacijo za [[zlati globus]] za Nicholsonovo igro ter osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo umetniško režijo. Nadaljevanje, [[Batmanova vrnitev]], je izšlo leta 1992. == Vsebina == Časopisni novinar Alexander Knox in fotoreporterka Vicki Vale preiskujeta opažanja "Batmana", zamaskiranega superjunaka, ki lovi kriminalce v Gotham Cityju. Oba se udeležita zbiranja sredstev, ki ga prireja milijarder Bruce Wayne, ki je na skrivaj Batman, saj se je za to pot odločil, potem ko je bil kot otrok priča roparju, ki je umoril njegove starše. Med dogodkom se Wayne zaljubi v Vale. Medtem pa mafijski šef Carl Grissom pošlje svojega sociopatskega drugega poveljnika Jacka Napierja, da vdre v tovarno Axis Chemicals in pridobi obremenilne dokaze. Vendar pa se na koncu izkaže, da gre na skrivaj za zaroto, s katero želijo Napierja umoriti zaradi afere z Grissomovo ljubico Alicio Hunt. Pokvarjeni poročnik policije Gotham Cityja Max Eckhardt organizira napad na Napierja z nepooblaščenim napadom na Axis Chemicals. Vendar komisar James Gordon izve za napad in prevzame poveljstvo ter policistom ukaže, naj Napierja ujamejo živega. Pojavi se tudi Batman, medtem ko Napier ustreli in ubije Eckhardta kot maščevanje za prevaro. Med pretepom z Batmanom Napier pade z balkona v kad s kemikalijami. Čeprav naj bi bil mrtev, Napier preživi ter pri tem utrpi različne poškodbe, vključno s kredno belo kožo ter smaragdno zelenimi lasmi in nohti. Preživi operacijo, da bi popravil škodo, a je operacija neuspešna saj na koncu ostane z trajnim nasmehom na obrazu. Napier, ki se zdaj imenuje "Joker", ga ob pamet spravi njegov gnusni videz, zaradi česar ubije Grissoma in njegove sodelavce ter prevzame njegovo delovanje. Joker začne terorizirati Gotham tako, da v različne higienske izdelke doda "Smylex" – smrtonosno kemikalijo, zaradi katere žrtve umrejo od smeha. Joker kmalu postane obseden z Vicki in jo zvabi v muzej Flugelheim, ki ga njegovi privrženci vandalizirajo. Batman reši Vicki, jo odpelje v Batcave in ji posreduje vse svoje raziskave o Smylexu, kar bo prebivalcem Gothama omogočilo, da se izognejo toksinu. Wayne, ki je v konfliktu s svojo ljubeznijo do nje, obišče njo na njenem domu z namenom, da razkrije svojo skrivno identiteto, a Joker prekine srečanje. Joker vpraša Wayna: "Si že kdaj plesal s hudičem v bledi mesečini?", kar Wayne prepozna kot frazo, ki jo je uporabil ropar, ki je umoril njegova starša. Ustreli Wayna, ki pa preživi tako, da pod majico skrije servirni pladenj. Waynov butler Alfred Pennyworth, ki je skušal vzpostaviti odnos med parom, odpelje Vicki v Batjamo. Ko Vicki izve njegovo skrivnost, se Wayne odloči, da se bo zaradi mesta borila proti Jokerju zaradi njunega odnosa. Nato se odpravi uničit tovarno Osi, ki je bila uporabljena za izdelavo Smylexa. Medtem Joker zvabi prebivalce Gothama na parado v počastitev dvestoletnice Gothama z obljubo brezplačnega denarja. Izkaže se, da je to past, namenjena temu, da jih zaužijejo s plinom Smylex, ki je shranjen v ogromnih paradnih balonih. Batman prekriža njegov načrt tako, da s svojim Batwingom odstrani balone, toda Joker ga sestreli. Batwing strmoglavi pred katedralo, ki jo Joker uporabi, da ugrabi Vicki za talko. Batman zasleduje Jokerja in v končnem spopadu prepozna Napierja, ki je ubil njegove starše in tako posredno ustvaril Batmana. Joker sčasoma potegne Batmana in Vicki čez streho katedrale in ju pusti viseti, medtem ko pokliče helikopter, ki ga pilotirajo njegovi nasilneži, ki mu vržejo lestev, po kateri se lahko povzpne. Batman s kavljem pritrdi Jokerja za nogo na razpadajoči kip, ki sčasoma pade s strehe. Ker Joker ne more prenesti ogromne teže kipa, ta izgubi ravnotežje in pade na pločnik pred katedralo, zaradi česar umre, medtem ko se Batman in Vicki rešita. Nekoliko pozneje Gordon oznani, da je policija aretirala vse Jokerjeve može, s čimer je dejansko razstavila ostanke Grissomovih organizacij, in razkrije Bat-signal. Batman pusti policiji sporočilo, v katerem obljubi, da bo varoval Gotham, če se bo kriminal ponovil, in jih prosi, naj uporabijo Bat-signal, da ga pokličejo, ko bodo v stiski. Alfred odpelje Vicki v dvorec Wayne in pojasni, da bo Wayne malo zamudil. Odgovori, da ni presenečena, medtem ko Batman s strehe opazuje projekcijo signala in stoji nad mestom. == Vloge == * [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Jack Nicholson]] – [[Joker (lik)|Jack Napier/Joker]] * [[Kim Basinger]] – Vicki Vale * [[Robert Wuhl]] – Alexander Knox * [[Pat Hingle]] – Komisionar James Gordon * [[Billy Dee Williams]] – [[Two-Face|Harvey Dent]] * [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth * [[Jack Palance]] – Carl Grissom * [[Jerry Hall]] – Alicia Hunt * [[Tracey Walter]] – Bob the Goon * [[Lee Wallace]] – Major Borg * [[William Hootkins]] – Lt. Max Eckhardt == Glej tudi == * [[Batmanova vrnitev]] == Zunanje povezave == {{Wikiquote|Batman (1989 film)}} * {{FilmLinks}} * {{Official website|https://www.dccomics.com/movies/batman-1989}} ''Batman'' (1989) Official website at [[DC Comics]] * {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman/}} ''Batman'' (1989) Official website at [[Warner Bros. Pictures|Warner Bros.]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 1989]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Gotski filmi]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] [[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]] [[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]] [[Kategorija:Filmi o Jokerju]] p7ljzezw5qxkd4hqq1wq24hco5re4q2 Batmanova vrnitev 0 608794 6753369 6751874 2026-09-21T10:09:04Z Gledalec 242658 pp dodano 6753369 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batmanova vrnitev | image = Batman returns Logo (2).png | caption = Logotip filma. | director = [[Tim Burton]] | producer = [[Dennise Di Novi]]<br />[[Sam Hamm]] | writer = [[Daniel Waters]] | starring = [[Michael Keaton]]<br />[[Danny DeVito]]<br />[[Michelle Pfeiffer]]<br />[[Christopher Walken]]<br />[[Michael Gough]]<br />[[Pat Hingle]]<br />[[Michael Murphy]] | music = [[Danny Efmann]] | cinematography = | editing = | studio = | distributor = [[Warner Bros. Pictures]] | released = 19. junij 1992 (ZDA) | runtime = 126 minut | country = {{zastava države|ZDA}} | language = [[angleščina]] | budget = 50–80 millijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 266.8 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }}'''Batmanova vrnitev''' je ameriški superjunaški film iz leta 1992, ki ga je režiral [[Tim Burton]] in napisal [[Daniel Waters]]. Temelji na liku Batmana iz stripov DC Comics in je nadaljevanje filma [[Batman (film, 1989)|Batman (1989)]], ki ga je prav tako režiral Burton, ter drugi del filmske serije o Batmanu (1989–1997). V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Danny DeVito]], [[Michelle Pfeiffer]], [[Christopher Walken]], [[Michael Gough]], [[Pat Hingle]] in [[Michael Murphy]]. Film, ki se dogaja med božičem v Gotham Cityju, spremlja Batmana, ki se sooča s pokvarjenim poslovnežem Maxom Shreckonom in deformiranim kriminalnim šefom Oswaldom Cobblepotom/Pingvinom, čigar prizadevanje za oblast ogroža mesto. Njune načrte še dodatno zaplete Shreckova nekdanja tajnica Selina Kyle, ki se mu želi maščevati kot [[Catwoman (lik)|Catwoman]]. Burton sprva ni bil zainteresiran nadaljevanja Batmana, saj se je čutil ustvarjalno omejenega zaradi pričakovanj studija [[Warner Bros.|Warner Bros]]. Z vrnitvijo se je strinjal šele, ko je dobil večji ustvarjalni nadzor, kar je vključevalo zamenjavo prvotnega scenarista [[Sam Hamm|Sama Hamma]] z Danielom Watersom in ponovno združitev s številnimi njegovimi prejšnjimi sodelavci. Watersov scenarij je poudarjal karakterizacijo pred zapletom, Wesleyja Stricka pa so kasneje najeli za neimenovano predelavo, ki je med drugim dodala glavni načrt za Pingvina. Snemanje je potekalo od septembra 1991 do februarja 1992 s proračunom od 50 do 80 milijonov dolarjev, predvsem na scenografijah in zvočnih odrih v studiih Warner Bros. in Universal Studios Lot v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Posebni učinki filma so se zanašali predvsem na praktične tehnike in ličenje, dopolnjene z animatroniko, omejeno računalniško ustvarjenimi slikami (CGI) in številnimi živimi pingvini. Trženjska kampanja filma je bila obsežna in je vključevala povezave z blagovnimi znamkami in izdelke, namenjene posnemanju finančnega uspeha Batmana. Film Batmanova vrnitev, ki je izšel 19. junija 1992, je podrl več rekordov na blagajnah in po vsem svetu zaslužil 266,8 milijona dolarjev, s čimer je postal šesti najuspešnejši film leta 1992, vendar pa je zaostal za njegovim predhodnikom po splošnem uspehu in dolgoživosti. Temnejši ton, skupaj z nasilno in spolno vsebino, je bil označen kot odtujitev družinskega občinstva in je sprožil odpor marketinških partnerjev zaradi promocije filma otrokom. Film je prejel mešane ocene kritikov, čeprav je večina kritikov pohvalila glavno igralsko zasedbo. Po mešanih ocenah filma je bil Burton zamenjan kot režiser za njegovo nadaljevanje, [[Batman za vedno]] (1995), ki je bilo zasnovano v bolj družinam prijaznem tonu. Tudi Keaton se je zavrnil vrnitev. V letih po izidu je bil Batmanova vrnitev ponovno ocenjen kot eden najmočnejših filmov o Batmanu in ključni zgodnji primer avtorsko usmerjenega superjunaškega filma, ki je pomagal oblikovati temnejšo in bolj ambiciozno smer žanra. Film je zaradi zimskega okolja, prazničnih podob ter tem osamljenosti in izolacije prepoznan tudi kot alternativna božična klasika. Njegova zgodba je bila ponovno obravnavana v stripovski seriji Batman '89 (2021), Keaton pa je kasneje svojo različico Batmana ponovil v filmu [[Flash (film, 2023)|Flash]] (2023). == Vsebina == V Gotham Cityju dva bogata člana družabnih krogov, zgrožena nad rojstvom njunega deformiranega in divjega sina Oswalda, ga pustita v kanalizaciji, kjer ga sprejme kolonija pingvinov. Triintrideset let pozneje, med božičem, bogatega industrialca Maxa Shrecka ugrabi tolpa Rdeči trikotnik – nekdanji cirkuški umetniki, vpleteni v izginotja otrok po vsej državi – in ga odpeljejo v njuno skrivališče v zapuščeni arktični razstavi v živalskem vrtu Gotham. Njihov vodja Oswald, zdaj znan kot Pingvin, izsiljuje Maxa z dokazi o njegovi korupciji in umorih ter ga prisili, da Oswaldu pomaga ponovno vstopiti v visoko družbo Gothama. Max inscenira ugrabitev županovega dojenčka, kar Oswaldu omogoči, da otroka "reši" in postane javni junak. V zameno Oswald zahteva dostop do mestnih rojstnih evidenc, češ da želi odkriti svojo pravo identiteto s preiskavo prvorojenih sinov Gothama. Max poskuša ubiti svojo plašno tajnico Selino Kyle tako, da jo porine skozi okno, potem ko ona odkrije njegov načrt za gradnjo elektrarne, ki bi na skrivaj črpala in shranjevala elektriko Gothama. Selina preživi, se vrne domov, izdela kostum in prevzame identiteto Catwoman. Na Maxovo presenečenje se z novo odkrito samozavestjo in odločnostjo ponovno pojavi v službi ter takoj pritegne pozornost milijarderja Brucea Wayna, ki ga obiskuje. Bruce kot superheroj Batman začne preiskovati Oswalda in sumi, da ima povezave z tolpo Rdeči trikotnik. Max želi odstraniti nasprotovanje svoji elektrarni in prepriča Oswalda, naj kandidira za župana in diskreditira aktualnega župana tako, da tolpo pošlje v Gotham. Batmanova prizadevanja za zatiranje nasilja ga pripeljejo v konflikt z Mačjo žensko, medtem ko v civilnem življenju Selina in Bruce začneta romanco. Medtem se Mačja ženska poveže z Oswaldom, da bi omadeževala Batmanov ugled. Med prižigom božične jelke v Gothamu Oswald in Catwoman ugrabita gothamsko lepotno kraljico, Ledeno princeso, in zvabita Batmana na streho nad slovesnostjo. Oswald Ledeno princeso potisne v smrt z rojem netopirjev in Batmana uokviri. Ko Catwoman ugovarja umoru in zavrne Oswaldove spolne nadlegovanja, jo napade in jo požene skozi stekleno hišo. Batman pobegne v Batmobilu, ne da bi se zavedal, da ga je sabotirala tolpa Rdeči trikotnik, kar Oswaldu omogoči, da se z njim poda na daljinsko voden pohod. Preden ponovno prevzame nadzor, Batman posname Oswaldovo žaljivo tirado o Gothamovih meščanih in jo kasneje predvaja med Oswaldovim županskim shodom, s čimer uniči njegovo javno podobo in ga prisili, da se umakne v živalski vrt Gotham. Tam se Oswald odpove svoji človečnosti, popolnoma sprejme svojo identiteto Pingvina in sproži svoj načrt, da ugrabi in ubije Gothamove prvorojence kot maščevanje za lastno zapuščenost. Selina poskuša ubiti Maxa na njegovem dobrodelnem plesu, vendar Bruce posreduje in oba nenamerno odkrijeta skrivni identiteti drug drugega. Pingvin se vmeša na dogodek z namenom ugrabiti Maxovega sina Chipa, vendar se Max namesto tega ponudi sam. Batman prekine delovanje tolpe Rdeči trikotnik in ustavi ugrabitve, zaradi česar Pingvin sprosti svojo vojsko pingvinov, opremljeno z raketami, da uniči Gotham. Batmanov zaveznik, Alfred Pennyworth, preglasi kontrolni signal in pingvine preusmeri nazaj v živalski vrt Gotham. Ko rakete uničijo živalski vrt, Batman sprosti roj netopirjev, zaradi česar Pingvin pade v strupene vode arktične razstave. Catwoman se sooči z Maxom in zavrne Batmanovo prošnjo, naj opusti maščevanje in odide z njim. Max ustreli Batmana in ga onesposobi, nato pa večkrat ustreli Catwoman, vendar ta preživi, čeprav trdi, da ima še dve od devetih življenj. Catwoman Maxa udari z električnim tokom pod napetostjo, kar povzroči sunek napetosti, ki ju očitno ubije oba; vendar Batman najde le Maxove zoglenele ostanke. Pingvin se še zadnjič pojavi, a podleže poškodbam, pingvini pa njegovo telo odnesejo v vodo. Nekoliko kasneje, med potjo domov, Bruce opazi Selinino senco, a najde le navadno mačko, ki pa jo vzame s seboj. Netopirjev signal sije nad mestom, ko ga Catwoman opazuje. == Vloge == * [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Danny DeVito]] – [[Pingvin (lik)|Oswald Cobblepot/Pingvin]] * [[Michelle Pfeiffer]] – [[Catwoman (lik)|Selina Kyle/Catwoman]] * [[Christopher Walken]] – Max Shreck * [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth * [[Pat Hingle]] – James Gordon * [[Michael Murphy]] – Aktualni župan mesta == Glej tudi == * [[Batman (film, 1989)|Batman 1989]] == Zunanje povezave == * {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman-returns/}} (Warner Bros.) * {{Official website|http://www.dccomics.com/movies/batman-returns-1992}} (DC Comics) * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 1992]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]] [[Kategorija:Božični filmi]] [[Kategorija:Filmi o volitvah]] [[Kategorija:Filmi neonoir]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Gotski filmi]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v živalski vrt]] [[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] log9a12387rqlwpmsm9grx9splwt9vn Joker (film, 2019) 0 608803 6753371 6751960 2026-09-21T10:19:06Z Gledalec 242658 pp dodano 6753371 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Joker | image = Joker (2019) logotype.png | caption = Logotip filma. | director = [[Todd Phillips]] | producer = [[Todd Phillips]]<br />[[Bradley Cooper]]<br />[[Emma Tillinger Koskoff]] | writer = [[Todd Phillips]] | starring = [[Joaquin Phoenix]]<br />[[Robert De Niro]]<br />[[Zazie Beetz]]<br />[[Frances Conroy]] <br />[[Brett Cullen]] | music = [[Hildur Guðnadóttir]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. oktober 2019 (ZDA) | runtime = 122 minut | country = {{zastava države|ZDA}} | language = [[angleščina]] | budget = 55–70 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 1.079 miljarde [[ameriški dolar|USD]] }}'''Joker''' je ameriški psihološki triler iz leta 2019, ki ga je režiral [[Todd Phillips]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Scott Silver|Scottom Silverjem]]. Film, ki temelji na likih iz stripov [[DC Comics]], z [[Joaquin Phoenix|Joaquinom Phoenixom]] v glavni vlogi in ponuja alternativno zgodbo o izvoru [[Joker (lik)|Jokerja]]. Film spremlja Arthurja Flecka, duševno bolnega klovna na zabavah in ambicioznega stand-up komika, čigar spust v moralni nihilizem navdihne nasilno kontrakulturno revolucijo proti bogatim v propadajočem Gotham Cityju. V stranskih vlogah igrajo [[Robert De Niro]], [[Zazie Beetz]] in [[Frances Conroy]]. Phillips je Jokerja zasnoval leta 2016 in scenarij s Silverjem pisal skozi vse leto 2017. Navdihnili so ju študije likov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in filmi Martina Scorseseja, zlasti [[Taksist]] (1976) in [[Kralj komedije]] (1982); Scorsese se je sprva projektu pridružil kot producent. Film ohlapno prireja elemente zgodbe iz filmov Batman: Morilska šala (1988) in Temni vitez se vrača (1986), vendar Phillips in Silver sicer nista iskala navdiha v določenih stripih niti nista želela, da bi bil film povezan s katero koli prejšnjo kontinuiteto filmov o [[Batman|Batmanu]]. Phoenix se je pridružil februarja 2018 in je bil izbran julija istega leta, večina igralske zasedbe pa je podpisala pogodbo do avgusta. Glavno snemanje je potekalo v [[New York|New Yorku]], [[Jersey City|Jersey Cityju]] in [[Newark|Newarku]] od septembra do decembra 2018. Joker je prvi igrani film o Batmanu v kinodvoranah, ki je prejel oceno R od Združenja filmskih igralcev (Motion Picture Association). Joker je bil premierno predvajan v [[Benetke|Benetkah]] 31. avgusta 2019, kjer je osvojil zlatega leva, v Združenih državah Amerike pa je bil v kinodvoranah predvajan 4. oktobra. Film je prejel mešane ocene kritikov. Čeprav so bili Phoenixova igra, filmska glasba in kinematografija pohvaljeni, so temačen ton, upodobitev duševnih bolezni in ravnanje z nasiljem razdelili mnenja in sprožili zaskrbljenost zaradi spodbujanja nasilja v resničnem svetu; kinodvorana, kjer je leta 2012 v Aurori v [[Kolorado|Koloradu]] potekalo predvajanje filma [[Vzpon viteza teme]], ga ni hotela predvajati. Kljub temu je Joker postal velika uspešnica na blagajnah, saj je postavil rekorde za oktobrsko premiero in po vsem svetu zaslužil več kot milijardo dolarjev, s čimer je postal prvi film z oceno R, ki mu je to uspelo. Držal je rekord za najuspešnejši film z oznako R, dokler ga ni leta 2024 prehitel [[Deadpool in Wolverine]]. Film je bil na 92. podelitvi oskarjev nominiran za enajst nagrad, od tega je osvojil dve (za najboljšega igralca za Phoenix in najboljšo izvirno glasbo) in prejel številna druga priznanja. Nadaljevanje, [[Joker: Norost v dvoje]], je izšlo leta 2024. == Vsebina == Leta 1981 je Arthur Fleck klovn na zabavah in ambiciozni stand-up komik, ki živi z materjo Penny v kriminalnem Gotham Cityju. Trpi za nevrološko motnjo, zaradi katere ima naključne, neobvladljive napade smeha, za katere jemlje zdravila, ki jih dobi prek mestnega programa socialnega varstva. Potem ko Arthurja med delom napadejo ulični mladostniki, mu sodelavec Randall da revolver, da se lahko brani. Arthur začne razmerje s svojo sosedo, samohranilko Sophie Dumond, in jo povabi, da si ogleda njegov nastop v komedijskem klubu. Arthurju med nastopom v otroški bolnišnici po nesreči pade pištola in ga zaradi tega odpustijo. Medtem ko se s podzemno železnico vozi domov in je še vedno naličen kot klovn, se mu posmehujejo in ga napadejo trije pijani poslovneži iz podjetja Wayne Investments. V samoobrambi ustreli dva od njih, tretjega pa ubije, ko poskuša pobegniti. Njihov delodajalec, milijarderski kandidat za župana Thomas Wayne, obsodi umore, toda podporniki začnejo nositi klovnovske maske v Arthurjevi podobi. Zaradi krčenja proračuna je bil program socialnih storitev ukinjen, Arthur pa ostane brez zdravil. Sophie se udeleži Arthurjevega stand-up nastopa, ki pa zaradi njegove motnje in neuspešnih šal ne uspe. Arthur prestreže Pennyjino pismo Thomasu, v katerem navaja, da je Arthur Thomasov nezakonski sin, in ošteje njegovo mater, ker prikriva resnico o njegovem poreklu. Odide v dvorec Wayne, kjer spozna Thomasovega mladega sina Brucea, a po prepiru z družinskim butlerjem Alfredom Pennyworthom pobegne. Penny po zaslišanju dveh detektivov, ki preiskujeta Arthurjevo vpletenost v umore v podzemni železnici, doživi možgansko kap in je hospitalizirana. Arthurjev idol, priljubljeni voditelj večerne pogovorne oddaje Murray Franklin, predstavi posnetke Arthurjevega neuspešnega nastopa v svoji oddaji in ga posmehljivo imenuje "Joker", kar Arthurjevo veliko žalost in jezo samo še poveča. Arthur se pozneje sooči s Thomasom v kinu. Thomas zanika, da je njegov oče, in trdi, da Penny tudi ni njegova biološka mati. Arthur obišče državno bolnišnico Arkham in prebere Pennyjino kartoteko, v kateri piše, da je bila narcisoidna motnja, ki je posvojila Arthurja, medtem ko je delala kot gospodinja pri Wayneovih. S Thomasom je razvila namišljen intimen odnos, v katerem je bil Arthur njun biološki sin. Hkrati je Penny vzgajala Arthurja s fantom, ki ju je fizično in spolno zlorabljal, kar je privedlo do njegove nevrološke motnje. Pretreseni Arthur nenapovedano vstopi v Sophiejino stanovanje. Prestrašena ga prijazno prosi, naj odide, in razkrije, da je njun odnos plod Arthurjeve domišljije. Naslednji dan Arthur v bolnišnici zaduši Penny z blazino. Arthurja povabijo v Murrayjevo oddajo in se pripravi tako, da si ustvarijo klovnovsko osebnost. Obiščeta ga Randall in še en bivši kolega, Gary. Arthur Randalla pretepe in do smrti zabode, Garyju pa prizanese, ker je bil v preteklosti vedno do njega prijazen. Detektivi, ki preiskujejo Arthurja, ga zasledujejo na vlak, poln klovnovskih protestnikov. Arthur sproži pretep, med katerim eden od detektivov po nesreči ustreli in ubije protestnika. Drugi protestniki nato pretepejo detektive, medtem ko Arthur pobegne. V studiu Arthur prosi Murrayja, naj ga predstavi kot "Jokerja", kar se nanaša na njegovo prejšnje posmehovanje. Med prenosom oddaje v živo Arthur pripoveduje morbidne šale, prizna umore v podzemni železnici, se pritožuje nad družbeno zanemarjenostjo zatiranih in zmerja Murrayja, ker se mu je posmehoval. Po zadnji šali Arthur dvakrat ustreli Murrayja in ga pri tem tudi ubije. Arthurja aretirajo in po mestu izbruhnejo nemiri. Roparji v reševalnem vozilu trčijo v policijski avto, v katerem je bil Arthur, in ga osvobodijo. Medtem eden od izgrednikov v ulici ustavi družino Wayne in pred Bruceom umori Thomasa in njegovo ženo Martho. Arthur stoji na policijskem avtomobilu, pleše ob vzklikih množice in si kri na obrazu razmaže v nasmeh. Nekaj časa kasneje v Arkhamu se Arthur med seanso s svojo novo terapevtko smeji sam sebi zaradi šale. Noče ji jo povedati, češ da je ona ne bi razumela. Za seboj pusti sled krvavih odtisov čevljev, medtem ko ga bolničar preganja. == Vloge == * [[Joaquin Phoenix]] – [[Joker (lik)|Arthur Fleck/Joker]] * [[Robert De Niro]] – Maurice "Murray" Franklin * [[Zazie Beetz]] – Sophie Dumond * [[Frances Conroy]] – Penny Fleck * [[Brett Cullen]] – Thomas Wayne * [[Carrie Louise Putrello]] – Martha Wayne * [[Douglas Hodge]] –Alfred Pennyworth * [[Dante Pereira-Olson]] – [[Batman|Bruce Wayne]] * [[Glenn Fleshler]] in [[Leigh Gill]] – Randall in Gary * [[Marc Maron]] – Gene Ufland * [[Sharon Washington]] – Debra Kane * [[Josh Pais]] – Hoyt Vaughn, Arthurjev agent * [[Brian Tyree Henry]] – Clark * [[Frank Wood]] – dr. Benjamin Stoner * [[Gary Gulman]] in [[Sam Morril]] – komika == Glej tudi == * [[Joker: Norost v dvoje]] == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} * [https://deadline.com/wp-content/uploads/2019/12/joker-script-final.pdf Official screenplay] * [https://instagram.com/jokermovie Joker] at [[Instagram]] {{Zlati lev}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 2019]] [[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o Jokerju]] [[Kategorija:Psihološki trilerji]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]] [[Kategorija:Filmi Bron Studios]] [[Kategorija:Filmi o zlorabah otroka]] [[Kategorija:Filmi o klovnih]] [[Kategorija:Filmi o komikih]] [[Kategorija:Filmi o zločincih]] [[Kategorija:Filmi o matricidu]] [[Kategorija:Filmi o odnosu matere in sina]] [[Kategorija:Filmi o morilcih]] [[Kategorija:Filmi o revščini]] [[Kategorija:Filmi v režiji Todda Phillipsa]] [[Kategorija:Filmi o televizijskih osebnostih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v psihiatrično bolnišnico]] [[Kategorija:Filmi z nezanesljivim pripovedovalcem]] [[Kategorija:Filmi Village Roadshow Pictures]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Dela o nihilizmu]] s0nzcvwcf34wg6sha8x3tz5ukz8l827 Joker: Norost v dvoje 0 608804 6753374 6751965 2026-09-21T10:21:11Z Gledalec 242658 pp dodano 6753374 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Joker: Norost v dvoje | image = Joker Folie à Deux Black Logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Todd Phillips]] | producer = [[Todd Phillips]]<br />[[Joseph Garner]]<br />[[Emma Tillinger Koskoff]] | writer = [[Scott Silver]]<br />[[Tood Phillips]] | starring = [[Joaquin Phoenix]]<br />[[Lady Gaga]]<br />[[Brendan Gleeson]]<br />[[Zazie Beetz]] | music = [[Hildur Guðnadóttir]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. oktober 2024 (ZDA) | runtime = 138 minut | country = {{zastava države|ZDA}} | language = [[angleščina]] | budget = 190–200 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 208 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }}'''Joker: Norost v dvoje''' je ameriška pravna drama iz leta 2024, ki jo je režiral [[Todd Phillips]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Scott Silver|Scottom Silverjem]]. Film, ki temelji na likih iz stripov [[DC Comics]], je nadaljevanje filma [[Joker (film, 2019)|Joker (2019)]]. [[Joaquin Phoenix]] igra [[Joker (lik)|Arthurja Flecka/Jokerja]], ki ponovno prevzame svojo vlogo iz prvega filma, poleg [[Lady Gaga]] pa Harleen "Lee" Quinzel. V glavnih vlogah igrajo tudi [[Brendan Gleeson]], [[Catherine Keener]] in [[Zazie Beetz]], v stranskih vlogah pa [[Steve Coogan]], [[Harry Lawtey]], [[Leigh Gill]] in [[Connor Storrie]]. V filmu Arthur med čakanjem na sojenje za svoja kazniva dejanja v državni bolnišnici Arkham razvije romantično razmerje s sojetnico Lee. Ko se sojenje začne, se sprašuje o svoji poti, ko spozna, da ga Lee in drugi vidijo le kot Jokerja. Čeprav je bil film Joker mišljen kot samostojen film, je njegov uspeh na blagajnah sprožil zanimanje za nadaljevanje. [[Warner Bros.]] je sčasoma prepričal Phillipsa in Phoenixa, da se vrneta, z več ustvarjalne svobode in bistveno večjim proračunom. Film je bil napovedan junija 2022, Gaga in Beetz pa sta se pridružili pozneje istega leta. Glavno snemanje je potekalo v [[New York|New Yorku]], [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Belleville|Bellevilleu]] v [[New Jersey|New Jerseyju]] od decembra 2022 do aprila 2023. Film Joker: Norost v dvoje je bil premierno predvajan v [[Benetke|Benetkah]] 4. septembra 2024, v Združenih državah Amerike pa je bil premierno predvajan 4. oktobra. Film je prejel negativne ocene kritikov, vendar pa je postal blagajniška bomba, saj je zaslužil 208 milijonov dolarjev pri proračunu od 190 do 200 milijonov dolarjev. Med sedmimi nominacijami za zlato malino je osvojil nagradi za najslabši remake, prevaro ali nadaljevanje ter najslabšo filmsko kombinacijo za Phoenix in Gago. == Vsebina == V animiranem kratkem filmu z naslovom "Jaz in moja senca" Jokerja pooseblja njegova senca, ki se obnaša nasilno in zavzame njegovo mesto, da bi izvedla glasbeno točko za televizijsko oddajo, nato pa se ponovno združi z Jokerjem, preden prispejo trije policisti in ga napadejo. Arthur Fleck je v priporu v državni bolnišnici Arkham in čaka na sojenje zaradi zločinov, ki jih je storil dve leti prej. Njegova odvetnica Maryanne Stewart namerava trditi, da Arthur trpi za disociativno motnjo identitete in da je za zločine odgovorna njegova Jokerjeva osebnost. Na seansi glasbene terapije Arthur spozna Harleen "Lee" Quinzel, ki trdi, da je odraščala v isti soseski kot on, da je imela nasilnega očeta, ki je umrl v prometni nesreči, in da je bila zaprta, potem ko je požgala stanovanjsko hišo njenih staršev. Lee prav tako izrazi svoje občudovanje nad Jokerjevimi zločini in osebnostjo. Ko se njun odnos razvija, si začneta življenje predstavljati kot gledališki muzikal, v katerem sta v središču pozornosti zaradi njune povezane norosti. Med filmsko projekcijo Lee zakuri ogenj. Z Arthurjem jo ujamejo pri poskusu pobega, Arthurja pa namestijo v samoto. Lee ga obišče in mu pove, da jo izpuščajo, da bi preprečili njen vpliv nanjo, vendar obljubi, da se bo udeležila sojenja. Preden odide, imata spolne odnose. Med intervjujem s televizijsko osebnostjo Arthur zapoje Lee skozi televizijski zaslon in s tem poglobi svojo ljubezen do njega. Na dan sojenja pomočnik okrožnega tožilca Harvey Dent pokliče priče, ki ovržejo Arthurjeve trditve o neprištevnosti, vključno z njegovo staro sosedo Sophie Dumond. Med odmorom Maryanne razkrije, da je bila Lee v resnici študent psihiatrije, ki je odraščala. na Upper West Sidu, in da je njen oče, zdravnik, živ. Poleg tega se je prostovoljno zapisala v Arkham, se pregledala in nikoli ni požgala stanovanjske stavbe. Ko se Arthur sooči z Lee, ta prizna, da so bile njene laži poskus, da bi se približala Arthurju, hkrati pa trdi, da je noseča po njuni skupni noči in se je preselila v njegovo staro stanovanjsko stavbo, da bi jima ustvarila dom. Kasneje si zamisli scenarij, v katerem pojeta na televiziji, preden ga ustreli. Na sojenju naslednji dan Arthur zavrne Maryanne in se zastopa sam. Potem ko pred zaslišanje pripelje Arthurjevega nekdanjega sodelavca Garyja Puddlesa, Harvey zaključi svojo zadevo. Arthur, ki ga Garyjevo pričevanje očitno prizadene, se ne brani. Med svojim govorom se posmehuje stražarjem Arkhama in nakaže, da ga zlorabljajo. Ko se vrne v Arkham, ga glavni stražar Jackie Sullivan in dva stražarja v maščevanje odpeljejo pod tuš, kjer ga pretepejo. Zapornik in Arthurjev prijatelj Ricky se ustno sooči s stražarji, zaradi česar ga Jackie ubije z davljenjem. Dogodek Arthurja vidno pretrese. Med svojim zaključnim govorom na sodišču naslednji dan se Arthur odpove svoji podobi Jokerja in prevzame polno odgovornost za svoja dejanja. Lee, besna zaradi tega, odide, porota pa Arthurja spozna za krivega umora. Medtem ko sodnik bere sodbo, pred sodiščem eksplodira bomba, ki ubije in rani številne udeležence ter poškoduje polovico Dentovega levega obraza. V kaosu Arthurju dva privrženca pomagata pobegniti, a ju zapusti, ko spozna, da ga vidijo le kot Jokerja. Arthur se sprehaja po Gotham Cityju in na stopnicah pred svojim starim stanovanjem sreča Lee, ki ga zavrne, ker se je odpovedal svoji podobi Jokerja. Ko odide, policija prijeme Arthurja in ga odpelje nazaj v Arkham. Naslednji dan stražar usmeri Arthurja po praznem hodniku, da bi se srečal z obiskovalcem. Mladi zapornik ustavi Arthurja in začne pripovedovati šalo, preden ga večkrat zabode v trebuh z nožem. Ko Arthur pade na tla in izkrvavi do smrti, se znova spomni scenarija, v katerem ga je Lee ustrelila, medtem ko si zapornik v histeričnem smehu nariše nasmeh na obraz z krvjo. == Vloge == * [[Joaquin Phoenix]] – [[Joker (lik)|Arthur Fleck/Joker]] * [[Lady Gaga]] – Harleen "Lee" Quinzel * [[Brendan Gleeson]] – Jackie Sullivan * [[Zazie Beetz]] – Sophie Dumond * [[Steve Coogan]] – Paddy Meyers * [[Harry Lawtey]] – [[Two-Face|Harvey Dent]] * [[Leigh Gill]] – Gary Puddles * [[Ken Leung]] – Dr. Victor Liu * [[Jacob Lofland]] – Ricky Meline * [[Bill Smitrovich]] – Judge Herman Rothwax * [[Sharon Washington]] – Debra Kane == Glej tudi == * [[Joker (film, 2019)|Joker 2019]] == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2024]] [[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o Jokerju]] [[Kategorija:Psihološki trilerji]] [[Kategorija:Ameriški romantično dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na sodišče]] [[Kategorija:4DX filmi]] [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] [[Kategorija:Ameriški glasbeni filmi]] [[Kategorija:Filmi o zločincih]] [[Kategorija:Filmi o disociativni motnji identitete]] [[Kategorija:Filmi o skupinskem posilstvu]] [[Kategorija:Filmi o duševnih motnjah]] [[Kategorija:Filmi o morilcih]] [[Kategorija:Filmi v režiji Todda Phillipsa]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v psihiatrično bolnišnico]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]] [[Kategorija:Filmi ScreenX]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] b6abskghtuur9dj611nh56pzikoa5b3 Francka Sodja 0 608833 6753230 6752741 2026-09-20T16:23:23Z Ihana Aneta 242446 6753230 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] služkinja, perica, in [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na [[Triglav|Kredarici]]. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref>{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Kasneje je delala kot perica. Leta 1937 se je poročila z Ivanom Ropičem. V zakonu je rodila več otrok; med drugimi dve hčerki.<ref name=":1" /> Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Na stara leta je rada obiskovala filmske festivale v okolici. Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} 7yf9p72qx7kprbd7psjpivqo6h8rwvy 6753235 6753230 2026-09-20T17:08:58Z Ihana Aneta 242446 6753235 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] služkinja, perica, in [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na [[Triglav|Kredarici]]. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref>{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Kasneje je delala kot perica. Leta 1937 se je poročila z žandarskim podnarednikom Ivanom Ropičem iz Srednje vasi.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1937 |title=Poročile so se naročnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB |work=Žena in dom |publisher=R. Podkrajšek |page=366 |language=Sl |volume=8 |issue=10}}</ref> V zakonu je rodila več otrok; med drugimi dve hčerki.<ref name=":1" /> Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Na stara leta je rada obiskovala filmske festivale v okolici. Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} 2tjuk4fuywgigk9bmmadxuavokzzwpj 6753241 6753235 2026-09-20T17:28:46Z Ihana Aneta 242446 6753241 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] služkinja, perica, in [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na [[Triglav|Kredarici]]. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref>{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === * "V filmu nastopa tudi brhko slovensko dekle, pristna Gorenjka iz Bohinja, Francka Sodja, ki je bila nemalo ponosno na to redko čast. Saj pa tudi ni kar si bodi — igrati v prvem slovenskem filmu! To je že nekakšen mejnik v njenem življenju. Je dogodek, ki ji bo ostal v svetlem spominu do groba... In kar je treba izrečno poudariti: tudi bajnih honorarjev ni bilo treba šteti tem filmskim junakom; vsi in vse, tako igralci in igralka, pomožno osebje in režiser, so položili v film vso svojo požrtvovalnost in delo — popolnoma brezplačno. V skromno plačilo za njihov trud naj jim bo zavest, da je bilo vse delo storjeno za blagor domovine, ki bo menda pač znala ceniti njihovo veliko ljubeze na do nje." (Iz članka v Slovencu == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Kasneje je delala kot perica. Leta 1937 se je poročila z žandarskim podnarednikom Ivanom Ropičem iz Srednje vasi.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1937 |title=Poročile so se naročnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB |work=Žena in dom |publisher=R. Podkrajšek |page=366 |language=Sl |volume=8 |issue=10}}</ref> V zakonu je rodila več otrok; med drugimi dve hčerki.<ref name=":1" /> Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Na stara leta je rada obiskovala filmske festivale v okolici. Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} 3nlhjmucsq6xxwghp5z71gc3hhbig8v 6753243 6753241 2026-09-20T17:29:11Z Ihana Aneta 242446 6753243 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] služkinja, perica, in [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na [[Triglav|Kredarici]]. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref name=":3">{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === * "V filmu nastopa tudi brhko slovensko dekle, pristna Gorenjka iz Bohinja, Francka Sodja, ki je bila nemalo ponosno na to redko čast. Saj pa tudi ni kar si bodi — igrati v prvem slovenskem filmu! To je že nekakšen mejnik v njenem življenju. Je dogodek, ki ji bo ostal v svetlem spominu do groba... In kar je treba izrečno poudariti: tudi bajnih honorarjev ni bilo treba šteti tem filmskim junakom; vsi in vse, tako igralci in igralka, pomožno osebje in režiser, so položili v film vso svojo požrtvovalnost in delo — popolnoma brezplačno. V skromno plačilo za njihov trud naj jim bo zavest, da je bilo vse delo storjeno za blagor domovine, ki bo menda pač znala ceniti njihovo veliko ljubeze na do nje." (Iz članka v Slovencu)<ref name=":3" /> == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Kasneje je delala kot perica. Leta 1937 se je poročila z žandarskim podnarednikom Ivanom Ropičem iz Srednje vasi.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1937 |title=Poročile so se naročnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB |work=Žena in dom |publisher=R. Podkrajšek |page=366 |language=Sl |volume=8 |issue=10}}</ref> V zakonu je rodila več otrok; med drugimi dve hčerki.<ref name=":1" /> Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Na stara leta je rada obiskovala filmske festivale v okolici. Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} bvm9ix2rq208von0ny6kb7spxcf04i7 6753246 6753243 2026-09-20T17:49:44Z Ihana Aneta 242446 6753246 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] služkinja, perica, in [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na [[Triglav|Kredarici]]. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref name=":3">{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === * "V filmu nastopa tudi brhko slovensko dekle, pristna Gorenjka iz Bohinja, Francka Sodja, ki je bila nemalo ponosno na to redko čast. Saj pa tudi ni kar si bodi — igrati v prvem slovenskem filmu! To je že nekakšen mejnik v njenem življenju. Je dogodek, ki ji bo ostal v svetlem spominu do groba... In kar je treba izrečno poudariti: tudi bajnih honorarjev ni bilo treba šteti tem filmskim junakom; vsi in vse, tako igralci in igralka, pomožno osebje in režiser, so položili v film vso svojo požrtvovalnost in delo — popolnoma brezplačno. V skromno plačilo za njihov trud naj jim bo zavest, da je bilo vse delo storjeno za blagor domovine, ki bo menda pač znala ceniti njihovo veliko ljubeze na do nje." (Iz članka v Slovencu)<ref name=":3" /> * == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Kasneje je delala kot perica. Leta 1937 se je poročila z žandarskim podnarednikom Ivanom Ropičem iz Srednje vasi.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1937 |title=Poročile so se naročnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB |work=Žena in dom |publisher=R. Podkrajšek |page=366 |language=Sl |volume=8 |issue=10}}</ref> V zakonu je rodila več otrok; med drugimi dve hčerki.<ref name=":1" /> Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Na stara leta je rada obiskovala filmske festivale v okolici. Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} p6xh3my5cc3yqocw9f611gdtjj7phl1 6753258 6753246 2026-09-20T19:01:55Z Ihana Aneta 242446 6753258 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] služkinja, perica, in [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na [[Triglav|Kredarici]]. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === Med delom na Kredarici je spoznala Janka Ravnikar, ki jo je povabil k <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref name=":3">{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === * "V filmu nastopa tudi brhko slovensko dekle, pristna Gorenjka iz Bohinja, Francka Sodja, ki je bila nemalo ponosno na to redko čast. Saj pa tudi ni kar si bodi — igrati v prvem slovenskem filmu! To je že nekakšen mejnik v njenem življenju. Je dogodek, ki ji bo ostal v svetlem spominu do groba... In kar je treba izrečno poudariti: tudi bajnih honorarjev ni bilo treba šteti tem filmskim junakom; vsi in vse, tako igralci in igralka, pomožno osebje in režiser, so položili v film vso svojo požrtvovalnost in delo — popolnoma brezplačno. V skromno plačilo za njihov trud naj jim bo zavest, da je bilo vse delo storjeno za blagor domovine, ki bo menda pač znala ceniti njihovo veliko ljubeze na do nje." (Iz članka v Slovencu)<ref name=":3" /> * "Našo planšarico je pokazala Franica Sodja (Liza) z dostojanstvom in milino planinske kraljice." (Iz članka bi Ilustraciji)<ref>{{Navedi novice |last=J. H. |date=1931 |title=Prvi slovenski film |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MI7SCVMY |work=Ilustracija |publisher=Konzorcij Ilustracije |pages=108-110 |language=Sl |volume=3 |issue=4}}</ref> * * * * * * * * To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Kasneje je delala kot perica. Leta 1937 se je poročila z žandarskim podnarednikom Ivanom Ropičem iz Srednje vasi.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1937 |title=Poročile so se naročnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB |work=Žena in dom |publisher=R. Podkrajšek |page=366 |language=Sl |volume=8 |issue=10}}</ref> V zakonu je rodila več otrok; med drugimi dve hčerki.<ref name=":1" /> Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Na stara leta je rada obiskovala filmske festivale v okolici. Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} p7io82047qtomx0668kockzcwsy4kh3 6753259 6753258 2026-09-20T19:02:34Z Ihana Aneta 242446 6753259 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] služkinja, perica, in [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na [[Triglav|Kredarici]]. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === Med delom na Kredarici je spoznala Janka Ravnikar, ki jo je povabil k <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref name=":3">{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === * "V filmu nastopa tudi brhko slovensko dekle, pristna Gorenjka iz Bohinja, Francka Sodja, ki je bila nemalo ponosno na to redko čast. Saj pa tudi ni kar si bodi — igrati v prvem slovenskem filmu! To je že nekakšen mejnik v njenem življenju. Je dogodek, ki ji bo ostal v svetlem spominu do groba... In kar je treba izrečno poudariti: tudi bajnih honorarjev ni bilo treba šteti tem filmskim junakom; vsi in vse, tako igralci in igralka, pomožno osebje in režiser, so položili v film vso svojo požrtvovalnost in delo — popolnoma brezplačno. V skromno plačilo za njihov trud naj jim bo zavest, da je bilo vse delo storjeno za blagor domovine, ki bo menda pač znala ceniti njihovo veliko ljubeze na do nje." (Iz članka v Slovencu)<ref name=":3" /> * "Našo planšarico je pokazala Franica Sodja (Liza) z dostojanstvom in milino planinske kraljice." (Iz članka bi Ilustraciji)<ref>{{Navedi novice |last=J. H. |date=1931 |title=Prvi slovenski film |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MI7SCVMY |work=Ilustracija |publisher=Konzorcij Ilustracije |pages=108-110 |language=Sl |volume=3 |issue=4}}</ref> To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Kasneje je delala kot perica. Leta 1937 se je poročila z žandarskim podnarednikom Ivanom Ropičem iz Srednje vasi.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1937 |title=Poročile so se naročnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB |work=Žena in dom |publisher=R. Podkrajšek |page=366 |language=Sl |volume=8 |issue=10}}</ref> V zakonu je rodila več otrok; med drugimi dve hčerki.<ref name=":1" /> Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Na stara leta je rada obiskovala filmske festivale v okolici. Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} cmgzf6iybxbgziiyuzzr16l670hiaoe 6753260 6753259 2026-09-20T19:04:04Z Ihana Aneta 242446 6753260 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] služkinja, perica, in [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na [[Triglav|Kredarici]]. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === Med delom na Kredarici je spoznala Janka Ravnikar, ki jo je povabil k <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref name=":3">{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === * "V filmu nastopa tudi brhko slovensko dekle, pristna Gorenjka iz Bohinja, Francka Sodja, ki je bila nemalo ponosno na to redko čast. Saj pa tudi ni kar si bodi — igrati v prvem slovenskem filmu! To je že nekakšen mejnik v njenem življenju. Je dogodek, ki ji bo ostal v svetlem spominu do groba... In kar je treba izrečno poudariti: tudi bajnih honorarjev ni bilo treba šteti tem filmskim junakom; vsi in vse, tako igralci in igralka, pomožno osebje in režiser, so položili v film vso svojo požrtvovalnost in delo — popolnoma brezplačno. V skromno plačilo za njihov trud naj jim bo zavest, da je bilo vse delo storjeno za blagor domovine, ki bo menda pač znala ceniti njihovo veliko ljubeze na do nje." (Iz članka v Slovencu)<ref name=":3" /> * "Našo planšarico je pokazala Franica Sodja (Liza) z dostojanstvom in milino planinske kraljice." (Iz članka v Ilustraciji)<ref>{{Navedi novice |last=J. H. |date=1931 |title=Prvi slovenski film |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MI7SCVMY |work=Ilustracija |publisher=Konzorcij Ilustracije |pages=108-110 |language=Sl |volume=3 |issue=4}}</ref> == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Kasneje je delala kot perica.<ref name=":4" /> Leta 1937 se je poročila z žandarskim podnarednikom Ivanom Ropičem iz Srednje vasi.<ref>{{Navedi novice |date=oktober 1937 |title=Poročile so se naročnice |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB |work=Žena in dom |publisher=R. Podkrajšek |page=366 |language=Sl |volume=8 |issue=10}}</ref> V zakonu je rodila več otrok; med drugimi dve hčerki.<ref name=":1" /> Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name=":4">{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Na stara leta je rada obiskovala filmske festivale v okolici. Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} 1jqgrlegm9zavuzsqfkrninct9qjjps Stolnica nadangela Mihaela, Beograd 0 608842 6753267 6753006 2026-09-20T19:21:22Z Stebunik 55592 /* Podiranje stare in gradnja nove cerkve */ 6753267 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[15. junij]] [[1837]]<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Stara cerkev je bila namreč iz leta 1728, pa je knez Miloš odločil, naj se podere in na njenem mestu zgradi nova.<ref>{{cite web|url=https://www.beograd.rs/cir/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a86090/UPECATLJIVA-ARHITEKTURA-I-ISTORIJA-Vredna-umetnicka-dela-deo-su-riznice-Saborne-crkve.html|title=УПЕЧАТЉИВА АРХИТЕКТУРА И ИСТОРИЈА: Вредна уметничка дела део су ризнице Саборне цркве|publisher=Град Београд|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> To pa ni bila prva bogoslužna stavba, ampak je bila zgrajena na mestu starejše cerkve, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, kar je prvič omenjeno v zapisih zahodnih popotnikov leta 1578.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/kultura/riznica-saborne-crkve-beograd/|title= Svedok crkvene i državne istorije Srbije. Riznica Saborne crkve u Beogradu: Hram u kome se patrijarsi ustoličavaju, a vladari su se krunisali |publisher=Dnevni list Danas|author=Jelena Tasić|place=Beograd|language=sr|date=7. januar 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Podiranje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri odstranjevanju temeljev stare cerkve, ki so bili globoko v zemlji; malta se je bila tako trdno oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt spremenili in nove temelje postavili kar ob prejšnjih starih, ki so ostali vse do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, [[Petar Jovanović (metropolit)|Petra Jovanovića]] (vladal 1833-1859) in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje ("miropomazanje") po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] ltb5uthsbdmbles612ylotihvasxcal 6753272 6753267 2026-09-20T19:28:12Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6753272 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[15. junij]] [[1837]]<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Stara cerkev je bila namreč iz leta 1728, pa je knez Miloš odločil, naj se podere in na njenem mestu zgradi nova.<ref>{{cite web|url=https://www.beograd.rs/cir/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a86090/UPECATLJIVA-ARHITEKTURA-I-ISTORIJA-Vredna-umetnicka-dela-deo-su-riznice-Saborne-crkve.html|title=УПЕЧАТЉИВА АРХИТЕКТУРА И ИСТОРИЈА: Вредна уметничка дела део су ризнице Саборне цркве|publisher=Град Београд|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> To pa ni bila prva bogoslužna stavba, ampak je bila zgrajena na mestu starejše cerkve, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, kar je prvič omenjeno v zapisih zahodnih popotnikov leta 1578.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/kultura/riznica-saborne-crkve-beograd/|title= Svedok crkvene i državne istorije Srbije. Riznica Saborne crkve u Beogradu: Hram u kome se patrijarsi ustoličavaju, a vladari su se krunisali |publisher=Dnevni list Danas|author=Jelena Tasić|place=Beograd|language=sr|date=7. januar 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Podiranje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri odstranjevanju temeljev stare cerkve, ki so bili globoko v zemlji; malta se je bila tako trdno oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt spremenili in nove temelje postavili kar ob prejšnjih starih, ki so ostali vse do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, [[Petar Jovanović (metropolit)|Petra Jovanovića]] (vladal 1833-1859) in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje ("miropomazanje") po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> Predmeti, povezani s kronanjem in maziljenjem kralja Petra I., imajo v zakladnici katedrale posebno mesto, saj je bil on zadnji kronani in maziljeni srbski vladar. Od njegovega kronanja v katedrali 21. septembra 1904, se je ohranilo "nebo" (baldahin) z motivom Svete Trojice, pod katerim si je na glavo položil srbsko krono; srebrni jedilni pribor - pladenj, nosilec mirte in kadilnica - pa ohranjajo spomin na njegovo maziljenje 9. oktobra 1904 v samostanu Žiča, natanko tri desetletja pred atentatom na njegovega sina kralja Aleksandra dne 9. oktobra 1934 v Marseillu.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/kultura/riznica-saborne-crkve-beograd/|title= Svedok crkvene i državne istorije Srbije. Riznica Saborne crkve u Beogradu: Hram u kome se patrijarsi ustoličavaju, a vladari su se krunisali |publisher=Dnevni list Danas|author=Jelena Tasić|place=Beograd|language=sr|date=7. januar 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] jf2719luh0girl0up8rtvdho6h1zs86 6753304 6753272 2026-09-20T23:09:36Z Stebunik 55592 6753304 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[15. junij]] [[1837]]<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Stara cerkev je bila namreč iz leta 1728, pa je knez Miloš odločil, naj se podere in na njenem mestu zgradi nova.<ref>{{cite web|url=https://www.beograd.rs/cir/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a86090/UPECATLJIVA-ARHITEKTURA-I-ISTORIJA-Vredna-umetnicka-dela-deo-su-riznice-Saborne-crkve.html|title=УПЕЧАТЉИВА АРХИТЕКТУРА И ИСТОРИЈА: Вредна уметничка дела део су ризнице Саборне цркве|publisher=Град Београд|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> To pa ni bila prva bogoslužna stavba, ampak je bila zgrajena na mestu starejše cerkve, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, kar je prvič omenjeno v zapisih zahodnih popotnikov leta 1578.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/kultura/riznica-saborne-crkve-beograd/|title= Svedok crkvene i državne istorije Srbije. Riznica Saborne crkve u Beogradu: Hram u kome se patrijarsi ustoličavaju, a vladari su se krunisali |publisher=Dnevni list Danas|author=Jelena Tasić|place=Beograd|language=sr|date=7. januar 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Podiranje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri odstranjevanju temeljev stare cerkve, ki so bili globoko v zemlji; malta se je bila tako trdno oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt spremenili in nove temelje postavili kar ob prejšnjih starih, ki so ostali vse do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, [[Petar Jovanović (metropolit)|Petra Jovanovića]] (vladal 1833-1859) in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje ("miropomazanje") po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> Predmeti, povezani s kronanjem in maziljenjem kralja Petra I., imajo v zakladnici katedrale posebno mesto, saj je bil on zadnji kronani in maziljeni srbski vladar. Od njegovega kronanja v katedrali 21. septembra 1904, se je ohranilo "nebo" (baldahin) z motivom Svete Trojice, pod katerim si je na glavo položil srbsko krono; srebrni jedilni pribor - pladenj, nosilec mirte in kadilnica - pa ohranjajo spomin na njegovo maziljenje 9. oktobra 1904 v samostanu Žiča, natanko tri desetletja pred atentatom na njegovega sina kralja Aleksandra dne 9. oktobra 1934 v Marseillu.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/kultura/riznica-saborne-crkve-beograd/|title= Svedok crkvene i državne istorije Srbije. Riznica Saborne crkve u Beogradu: Hram u kome se patrijarsi ustoličavaju, a vladari su se krunisali |publisher=Dnevni list Danas|author=Jelena Tasić|place=Beograd|language=sr|date=7. januar 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] imjzhmuynukxglhvox17jx6oyx489ob Kruh in sol 0 608846 6753312 6752484 2026-09-21T04:56:33Z Yerpo 8417 tn 6753312 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Kruh in sol | image = | caption = | director = [[František Čáp]] | producer = [[Heinrich Schier]] | writer = [[František Čáp]]<br>[[Vjekoslav Dobrinčić]]<br>[[Johannes Kai]] | starring = [[Marcello Mastroianni]] | cinematography = [[Václav Vích]] | editing = [[Friedel Buckow]] | distributor = [[Cineriz]] | studio = [[Rizzoli Film]]<br>[[Bavaria Film]]<br>[[Zagreb Film]] | released = {{Film date|1957|2|27|df=yes}} | runtime = 94 minut | country = Italija<br>Nemčija<br>Jugoslavija | language = italijanščina }} '''''Kruh in sol''''' (tudi '''''Dekle iz solin''''', {{langx|it|'''La ragazza della salina'''}}, {{langx|de|'''Harte Männer heisse Liebe'''}}) je italijansko-nemško-jugoslovanski [[dramski film]] iz leta 1957, ki ga je režiral [[František Čáp]], ob njem sta scenarij napisala še [[Vjekoslav Dobrinčić]] in [[Johannes Kai]].<ref name="NY Times.com">{{cite web |url=https://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |archive-url=https://web.archive.org/web/20071111081144/http://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |url-status=dead |archive-date=11 November 2007 |department=Movies & TV Dept. |work=[[The New York Times]] |date=2007 |title=NY Times: Sand, Love and Salt |accessdate=21 March 2009}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Marcello Mastroianni]], [[Isabelle Corey]], [[Jester Naefe]] in [[Trude Hesterberg]], snemanje filma je potekalo v [[Piran]]u z okolico.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/mastroianni-in-cap-dva-temelja-slovenskega-hollywoda |title=Slovenski Hollywood: v Piranu in Portorožu sta snemala Mastroianni in Čap |author=[[Boris Šuligoj]] |accessdate=2026-09-18 |date=2026-09-18 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Film je bil premierno prikazan 27. februarja 1957. Velja za v Sloveniji manj znan Čápov film. Kljub jugoslovanski koprodukciji ni jasno, če je bil uradno prikazan v jugoslovanskih kinematografih.<ref name="Delo"/> Predstavlja tudi zgodovinski dokument Pirana in okoliških krajev, Piran v še neokrnjeni sredozemski arhitekturi in s pristaniščem polnim ribiških bark ter izgubljene [[Lucijske soline]] z jadri črpalk na veter in solinarskimi hišicami. Ob snemanju je režiser Čáp [[Triglav film]]u predlagal ustanovitev filmskega studia na Fornačah pred Piranom in je še pred koncem snemanja sklenil 25-letno pogodbo z [[Občina Piran|Občino Piran]] za najem prostorov opuščene tovarne mila Salvetti pred Piranom.<ref name="Delo"/> == Vloge == * [[Marcello Mastroianni]] kot Piero * [[Isabelle Corey]] kot Marina * [[Jester Naefe]] kot Vida * [[Trude Hesterberg]] kot Vidina mati * [[Edith Schultze-Westrum]] kot Pierova mati * [[Kai Fischer]] kot Lola * [[Peter Carsten]] kot Alberto * [[Hans Reiser (igralec)|Hans Reiser]] kot Nico * [[Mario Adorf]] kot Coco * [[Stane Sever]] kot Vidin oče * [[Relja Bašić]] kot gostilničar * [[Mila Kačič]] * [[Marjan Kralj]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|la-ragazza-della-salina}} {{František Čap}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Italijanski dramski filmi]] [[Kategorija:Nemški filmi]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Piran]] tub86nof6gajuyb49p548qyivn0nnk5 Evropsko prvenstvo v odbojki 2026 0 608860 6753210 6752972 2026-09-20T15:05:34Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 UKR-ROM 6753210 wikitext text/x-wiki {{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]| |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]||{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3 |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]| |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] rokfr322ftkfxya8klah5i27dkpqrdz 6753254 6753210 2026-09-20T18:52:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 FIN-GRE, FRA-POR 6753254 wikitext text/x-wiki {{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]| |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]|2 |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]|0 |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3 |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]| |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|&nbsp;||{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]| |22. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]'''|| 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 22-25 || 25-16 || 22-25 || 25-23 || 15-13 || '''109 - 102'''|| 2861 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25-21 || 25-22 || 25-21 || || || '''75 - 64'''|| 644 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] kgu6rymhqbdy1nprp9aqjk51mbden93 Robert Guthrie (mikrobiolog) 0 608892 6753203 6753094 2026-09-20T14:21:19Z Marko3 1829 6753203 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Zgodnje življenje== Guthrie je doktoriral na Univerzi v Minnesoti.<ref name=obit>{{cite web|title=Dr. Robert Guthrie, Developer of PKU test|url= https://archive.seattletimes.com/archive/19950628/2128681/dr-robert-guthrie-developed-pku-test |access-date=2012-07-03|date=1995-06-25|last=Bjorhus|first=Jennifer|work=The Seattle Times}}</ref> Njegova izobraževalna pot je bila zelo pestra,saj je v šestih letih pridobil šest nazivov, vključno z doktorjem medicine in znanstvenim doktorjem. both a [[medical doctorate]] and a [[doctor of philosophy]].<ref name=book4>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=10}}</ref> While in school, Guthrie married Margaret, a fellow student, and they eventually had six children together.<ref name=obit /> His early research into bacterial inhibition assays came while he was employed by the Staten Island Public Health Hospital, testing [[antibiotic]] sensitivity.<ref name=book3>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=13}}</ref> ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> == Sklici == {{sklici}} 5lnwzoyuneavgxhuj2tgkwrws8f82ia 6753204 6753203 2026-09-20T14:27:19Z Marko3 1829 6753204 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Zgodnje življenje== Guthrie je doktoriral na Univerzi v Minnesoti.<ref name=obit>{{cite web|title=Dr. Robert Guthrie, Developer of PKU test|url= https://archive.seattletimes.com/archive/19950628/2128681/dr-robert-guthrie-developed-pku-test |access-date=2012-07-03|date=1995-06-25|last=Bjorhus|first=Jennifer|work=The Seattle Times}}</ref> Njegova izobraževalna pot je bila zelo pestra,saj je v šestih letih pridobil šest nazivov, vključno z doktorjem medicine in znanstvenim doktorjem.<ref name=book4>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=10}}</ref> Še med šolanjem se je poročil s svojo sošolko med študijem, Margaret, s katero sta kasneje imela šest otrok.<ref name=obit /> His early research into bacterial inhibition assays came while he was employed by the Staten Island Public Health Hospital, testing [[antibiotic]] sensitivity.<ref name=book3>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=13}}</ref> ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> == Sklici == {{sklici}} n2l571dvhwqyxb5i41ve0pic8tc7630 6753236 6753204 2026-09-20T17:20:17Z Marko3 1829 /* Zgodnje življenje */ 6753236 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Zgodnje življenje== Guthrie je doktoriral na Univerzi v Minnesoti.<ref name=obit>{{cite web|title=Dr. Robert Guthrie, Developer of PKU test|url= https://archive.seattletimes.com/archive/19950628/2128681/dr-robert-guthrie-developed-pku-test |access-date=2012-07-03|date=1995-06-25|last=Bjorhus|first=Jennifer|work=The Seattle Times}}</ref> Njegova izobraževalna pot je bila zelo pestra, saj je v šestih letih pridobil šest nazivov, vključno z doktorjem medicine in znanstvenim doktorjem.<ref name=book4>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=10}}</ref> Še med šolanjem se je poročil s svojo sošolko med študijem, Margaret, s katero sta kasneje imela šest otrok.<ref name=obit /> S svojimi zgodnjimi raziskavami bakterijskih inhibicijskih testov se je ukvarjal v času zaposlitve V Bolnišnici za javno zdravje Staten Island, kjer je preverjal [[Občutljivost za antibiotike|občutljivost]] [[Občutljivost za antibiotike|za antibiotike]].<ref name=book3>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=13}}</ref> ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> == Sklici == {{sklici}} h8xd6ebpsop1axhqvqftdmksxw7pqc2 6753244 6753236 2026-09-20T17:30:02Z Marko3 1829 6753244 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Zgodnje življenje== Guthrie je doktoriral na Univerzi v Minnesoti.<ref name=obit>{{cite web|title=Dr. Robert Guthrie, Developer of PKU test|url= https://archive.seattletimes.com/archive/19950628/2128681/dr-robert-guthrie-developed-pku-test |access-date=2012-07-03|date=1995-06-25|last=Bjorhus|first=Jennifer|work=The Seattle Times}}</ref> Njegova izobraževalna pot je bila zelo pestra, saj je v šestih letih pridobil šest nazivov, vključno z doktorjem medicine in znanstvenim doktorjem.<ref name=book4>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=10}}</ref> Še med šolanjem se je poročil s svojo sošolko med študijem, Margaret, s katero sta kasneje imela šest otrok.<ref name=obit /> S svojimi zgodnjimi raziskavami bakterijskih inhibicijskih testov se je ukvarjal v času zaposlitve V Bolnišnici za javno zdravje Staten Island, kjer je preverjal [[Občutljivost za antibiotike|občutljivost]] [[Občutljivost za antibiotike|za antibiotike]].<ref name=book3>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=13}}</ref> ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> ==Guthriejev test== [[Slika:Phenylketonuria testing.jpg|thumb|250px|Odvzem vzorca krvi na filtrni papir za namen presejanja novorojenčkov.]] Guthrie je razvil preprosto metodo za presejanje na povišane ravni fenilalanina v krvi z uporabo bakterijskega inhibicijskega testa. Na gojišču z [[agar|agarjem]] je kultiviral bakterijo ''[[Bacillus subtilis]]'' v prisotnosti antagonista fenilalanina, ki zavira rast bakterij. Ob izpostavljenosti krvi bolnikov s PKU so visoke ravni fenilalanina premagale zaviralni učinek antagonista in rast bakterij je bila vidna.<ref name=bio /> This assay was initially developed to allow monitoring of phenylalanine concentrations in known patients on dietary treatment using [[blood serum|serum]] spotted onto filter paper. Guthrie recognized both the utility of this method as a screening test, and the need to eliminate serum as the sample type to minimize processing. He tested the assay using whole blood collected on filter paper from a heel stick.<ref name=bio /> The collection of whole blood on special filter paper developed by Guthrie is still used in newborn screening programs around the world, allowing babies to be screened shortly after birth for a number of treatable conditions.<ref name=cdc>{{cite web|title=Protected From Birth: Newborn Screening Saves Lives and Futures|url=http://www.cdcfoundation.org/blog-entry/protected-birth-newborn-screening-saves-lives-and-futures|date=2010-06-08|access-date=2012-07-04|last=Heyns|first=Terri|publisher=The CDC Foundation}}</ref> After establishing a test that could identify PKU in whole blood spots,<ref name=pkupaper>{{Cite journal | last1 = Guthrie | first1 = R. | last2 = Susi | first2 = A. | title = A Simple Phenylalanine Method for Detecting Phenylketonuria in Large Populations of Newborn Infants | journal = Pediatrics | volume = 32 | pages = 338–343 | year = 1963 | issue = 3 | doi = 10.1542/peds.32.3.338 | pmid = 14063511| s2cid = 30689475 }}</ref> Guthrie set out to test his method, starting in an institution in New York. Here, his test correctly identified all patients known to have PKU and also four who had previously been undiagnosed.<ref name=bio /> In 1961, Guthrie and his lab started screening infants for PKU, a project that quickly expanded. In two years, they had tested 400,000 American newborns, and diagnosed 39 with PKU. This early diagnosis allowed for early treatment and avoidance of the most severe consequences of the disease.<ref name=bio /> Throughout the 1960s, PKU testing expanded in the United States and around the world, eventually becoming required by law in many jurisdictions.<ref name=bio /> With the success of PKU testing, Guthrie and his colleagues focused on screening tests for other diseases that can affect newborns. They developed bacterial inhibition assays for [[galactose-1-phosphate uridyltransferase deficiency|galactosemia]] and [[maple syrup urine]] disease that could be run using the same sample collection as the PKU test.<ref name=book6>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=47–48}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 04vvocrcl2z6nbqrwtcxtc6gvmlbgwx 6753257 6753244 2026-09-20T19:01:53Z Marko3 1829 /* Guthriejev test */ 6753257 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Zgodnje življenje== Guthrie je doktoriral na Univerzi v Minnesoti.<ref name=obit>{{cite web|title=Dr. Robert Guthrie, Developer of PKU test|url= https://archive.seattletimes.com/archive/19950628/2128681/dr-robert-guthrie-developed-pku-test |access-date=2012-07-03|date=1995-06-25|last=Bjorhus|first=Jennifer|work=The Seattle Times}}</ref> Njegova izobraževalna pot je bila zelo pestra, saj je v šestih letih pridobil šest nazivov, vključno z doktorjem medicine in znanstvenim doktorjem.<ref name=book4>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=10}}</ref> Še med šolanjem se je poročil s svojo sošolko med študijem, Margaret, s katero sta kasneje imela šest otrok.<ref name=obit /> S svojimi zgodnjimi raziskavami bakterijskih inhibicijskih testov se je ukvarjal v času zaposlitve V Bolnišnici za javno zdravje Staten Island, kjer je preverjal [[Občutljivost za antibiotike|občutljivost]] [[Občutljivost za antibiotike|za antibiotike]].<ref name=book3>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=13}}</ref> ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> ==Guthriejev test== [[Slika:Phenylketonuria testing.jpg|thumb|250px|Odvzem vzorca krvi na filtrni papir za namen presejanja novorojenčkov.]] Guthrie je razvil preprosto metodo za presejanje na povišane ravni fenilalanina v krvi z uporabo bakterijskega inhibicijskega testa. Na gojišču z [[agar|agarjem]] je kultiviral bakterijo ''[[Bacillus subtilis]]'' v prisotnosti antagonista fenilalanina, ki zavira rast bakterij. Ob izpostavljenosti krvi bolnikov s PKU so visoke ravni fenilalanina premagale zaviralni učinek antagonista in rast bakterij je bila vidna.<ref name=bio /> Test je bil prvotno razvit za spremljanje koncentracij fenilalanina pri že diagnosticiranih bolnikih, ki se zdravijo z dieto, pri čemer so uporabili serum, nanesen na filtrirni papir. Guthrie je prepoznal tako uporabnost te metode za presejalno testiranje kot tudi potrebo po tem, da je serum neoptimalna vrsta vzorca, saj ne omogoča dovoljšnje preprostosti testa. Test je začel izvajati z na filtrni papir nanesenim vzorcem krvi, ki jo je pridobil z vbodom v peto.<ref name=bio /> Odvzem polne krvi na poseben filtrirni papir, ki ga je razvil Guthrie, se še vedno uporablja v programih presejanja novorojenčkov po vsem svetu, kar omogoča, da se dojenčke kmalu po rojstvu pregleda na številna ozdravljiva obolenja.<ref name=cdc>{{cite web|title=Protected From Birth: Newborn Screening Saves Lives and Futures|url=http://www.cdcfoundation.org/blog-entry/protected-birth-newborn-screening-saves-lives-and-futures|date=2010-06-08|access-date=2012-07-04|last=Heyns|first=Terri|publisher=The CDC Foundation}}</ref> Potem ko je Guthrie razvil test za odkrivanje PKU v vzorcih kapljic krvi,<ref name=pkupaper>{{Cite journal | last1 = Guthrie | first1 = R. | last2 = Susi | first2 = A. | title = A Simple Phenylalanine Method for Detecting Phenylketonuria in Large Populations of Newborn Infants | journal = Pediatrics | volume = 32 | pages = 338–343 | year = 1963 | issue = 3 | doi = 10.1542/peds.32.3.338 | pmid = 14063511| s2cid = 30689475 }}</ref> se je lotil preizkušanja svoje metode, pri čemer je začel v eno od zdravstvenih ustanov v New Yorku. Tam je njegov test pravilno prepoznal vse bolnike z že predhodno prepoznanim PKU ter še štiri, pri katerih bolezen pred tem ni bila diagnosticirana.<ref name=bio /> In 1961, Guthrie and his lab started screening infants for PKU, a project that quickly expanded. In two years, they had tested 400,000 American newborns, and diagnosed 39 with PKU. This early diagnosis allowed for early treatment and avoidance of the most severe consequences of the disease.<ref name=bio /> Throughout the 1960s, PKU testing expanded in the United States and around the world, eventually becoming required by law in many jurisdictions.<ref name=bio /> With the success of PKU testing, Guthrie and his colleagues focused on screening tests for other diseases that can affect newborns. They developed bacterial inhibition assays for [[galactose-1-phosphate uridyltransferase deficiency|galactosemia]] and [[maple syrup urine]] disease that could be run using the same sample collection as the PKU test.<ref name=book6>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=47–48}}</ref> == Sklici == {{sklici}} b6zxqpee5kxv7stvt02scm9totewlzj 6753261 6753257 2026-09-20T19:07:17Z Marko3 1829 /* Guthriejev test */ 6753261 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Zgodnje življenje== Guthrie je doktoriral na Univerzi v Minnesoti.<ref name=obit>{{cite web|title=Dr. Robert Guthrie, Developer of PKU test|url= https://archive.seattletimes.com/archive/19950628/2128681/dr-robert-guthrie-developed-pku-test |access-date=2012-07-03|date=1995-06-25|last=Bjorhus|first=Jennifer|work=The Seattle Times}}</ref> Njegova izobraževalna pot je bila zelo pestra, saj je v šestih letih pridobil šest nazivov, vključno z doktorjem medicine in znanstvenim doktorjem.<ref name=book4>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=10}}</ref> Še med šolanjem se je poročil s svojo sošolko med študijem, Margaret, s katero sta kasneje imela šest otrok.<ref name=obit /> S svojimi zgodnjimi raziskavami bakterijskih inhibicijskih testov se je ukvarjal v času zaposlitve V Bolnišnici za javno zdravje Staten Island, kjer je preverjal [[Občutljivost za antibiotike|občutljivost]] [[Občutljivost za antibiotike|za antibiotike]].<ref name=book3>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=13}}</ref> ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> ==Guthriejev test== [[Slika:Phenylketonuria testing.jpg|thumb|250px|Odvzem vzorca krvi na filtrni papir za namen presejanja novorojenčkov.]] Guthrie je razvil preprosto metodo za presejanje na povišane ravni fenilalanina v krvi z uporabo bakterijskega inhibicijskega testa. Na gojišču z [[agar|agarjem]] je kultiviral bakterijo ''[[Bacillus subtilis]]'' v prisotnosti antagonista fenilalanina, ki zavira rast bakterij. Ob izpostavljenosti krvi bolnikov s PKU so visoke ravni fenilalanina premagale zaviralni učinek antagonista in rast bakterij je bila vidna.<ref name=bio /> Test je bil prvotno razvit za spremljanje koncentracij fenilalanina pri že diagnosticiranih bolnikih, ki se zdravijo z dieto, pri čemer so uporabili serum, nanesen na filtrirni papir. Guthrie je prepoznal tako uporabnost te metode za presejalno testiranje kot tudi potrebo po tem, da je serum neoptimalna vrsta vzorca, saj ne omogoča dovoljšnje preprostosti testa. Test je začel izvajati z na filtrni papir nanesenim vzorcem krvi, ki jo je pridobil z vbodom v peto.<ref name=bio /> Odvzem polne krvi na poseben filtrirni papir, ki ga je razvil Guthrie, se še vedno uporablja v programih presejanja novorojenčkov po vsem svetu, kar omogoča, da se dojenčke kmalu po rojstvu pregleda na številna ozdravljiva obolenja.<ref name=cdc>{{cite web|title=Protected From Birth: Newborn Screening Saves Lives and Futures|url=http://www.cdcfoundation.org/blog-entry/protected-birth-newborn-screening-saves-lives-and-futures|date=2010-06-08|access-date=2012-07-04|last=Heyns|first=Terri|publisher=The CDC Foundation}}</ref> Potem ko je Guthrie razvil test za odkrivanje PKU v vzorcih kapljic krvi,<ref name=pkupaper>{{Cite journal | last1 = Guthrie | first1 = R. | last2 = Susi | first2 = A. | title = A Simple Phenylalanine Method for Detecting Phenylketonuria in Large Populations of Newborn Infants | journal = Pediatrics | volume = 32 | pages = 338–343 | year = 1963 | issue = 3 | doi = 10.1542/peds.32.3.338 | pmid = 14063511| s2cid = 30689475 }}</ref> se je lotil preizkušanja svoje metode, pri čemer je začel v eno od zdravstvenih ustanov v New Yorku. Tam je njegov test pravilno prepoznal vse bolnike z že predhodno prepoznanim PKU ter še štiri, pri katerih bolezen pred tem ni bila diagnosticirana.<ref name=bio /> Leta 1961 je Guthrie s svojo laboratorijsko ekipo začel izvajati presejalno testiranje novorojenčkov na PKU in projekt se je hitro razširil. V dveh letih so testirali 400.000 ameriških novorojenčkov in pri 39 od njih diagnosticirali PKU. Takšna zgodnja diagnoza je omogočila zgodnje zdravljenje in preprečitev najhujših posledic bolezni.<ref name=bio /> V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je testiranje na PKU razširilo po Združenih državah in svetu ter sčasoma marsikje postalo zakonsko obvezno.<ref name=bio /> Po uspehu testiranja na PKU so se Guthrie in njegovi sodelavci osredotočili na presejalne teste za druge bolezni, ki lahko prizadenejo novorojenčke. Razvili so bakterijske inhibicijske teste za [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]], ki ju je bilo mogoče izvesti z uporabo istega vzorca krvi kot pri testu za PKU.<ref name=book6>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=47–48}}</ref> == Sklici == {{sklici}} qavg4ttfmol7f0cdo8b748rq2dhv2oo 6753262 6753261 2026-09-20T19:09:07Z Marko3 1829 6753262 wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Zgodnje življenje== Guthrie je doktoriral na Univerzi v Minnesoti.<ref name=obit>{{cite web|title=Dr. Robert Guthrie, Developer of PKU test|url= https://archive.seattletimes.com/archive/19950628/2128681/dr-robert-guthrie-developed-pku-test |access-date=2012-07-03|date=1995-06-25|last=Bjorhus|first=Jennifer|work=The Seattle Times}}</ref> Njegova izobraževalna pot je bila zelo pestra, saj je v šestih letih pridobil šest nazivov, vključno z doktorjem medicine in znanstvenim doktorjem.<ref name=book4>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=10}}</ref> Še med šolanjem se je poročil s svojo sošolko med študijem, Margaret, s katero sta kasneje imela šest otrok.<ref name=obit /> S svojimi zgodnjimi raziskavami bakterijskih inhibicijskih testov se je ukvarjal v času zaposlitve V Bolnišnici za javno zdravje Staten Island, kjer je preverjal [[Občutljivost za antibiotike|občutljivost]] [[Občutljivost za antibiotike|za antibiotike]].<ref name=book3>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=13}}</ref> ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> ==Guthriejev test== [[Slika:Phenylketonuria testing.jpg|thumb|250px|Odvzem vzorca krvi na filtrni papir za namen presejanja novorojenčkov.]] Guthrie je razvil preprosto metodo za presejanje na povišane ravni fenilalanina v krvi z uporabo bakterijskega inhibicijskega testa. Na gojišču z [[agar|agarjem]] je kultiviral bakterijo ''[[Bacillus subtilis]]'' v prisotnosti antagonista fenilalanina, ki zavira rast bakterij. Ob izpostavljenosti krvi bolnikov s PKU so visoke ravni fenilalanina premagale zaviralni učinek antagonista in rast bakterij je bila vidna.<ref name=bio /> Test je bil prvotno razvit za spremljanje koncentracij fenilalanina pri že diagnosticiranih bolnikih, ki se zdravijo z dieto, pri čemer so uporabili serum, nanesen na filtrirni papir. Guthrie je prepoznal tako uporabnost te metode za presejalno testiranje kot tudi potrebo po tem, da je serum neoptimalna vrsta vzorca, saj ne omogoča dovoljšnje preprostosti testa. Test je začel izvajati z na filtrni papir nanesenim vzorcem krvi, ki jo je pridobil z vbodom v peto.<ref name=bio /> Odvzem polne krvi na poseben filtrirni papir, ki ga je razvil Guthrie, se še vedno uporablja v programih presejanja novorojenčkov po vsem svetu, kar omogoča, da se dojenčke kmalu po rojstvu pregleda na številna ozdravljiva obolenja.<ref name=cdc>{{cite web|title=Protected From Birth: Newborn Screening Saves Lives and Futures|url=http://www.cdcfoundation.org/blog-entry/protected-birth-newborn-screening-saves-lives-and-futures|date=2010-06-08|access-date=2012-07-04|last=Heyns|first=Terri|publisher=The CDC Foundation}}</ref> Potem ko je Guthrie razvil test za odkrivanje PKU v vzorcih kapljic krvi,<ref name=pkupaper>{{Cite journal | last1 = Guthrie | first1 = R. | last2 = Susi | first2 = A. | title = A Simple Phenylalanine Method for Detecting Phenylketonuria in Large Populations of Newborn Infants | journal = Pediatrics | volume = 32 | pages = 338–343 | year = 1963 | issue = 3 | doi = 10.1542/peds.32.3.338 | pmid = 14063511| s2cid = 30689475 }}</ref> se je lotil preizkušanja svoje metode, pri čemer je začel v eno od zdravstvenih ustanov v New Yorku. Tam je njegov test pravilno prepoznal vse bolnike z že predhodno prepoznanim PKU ter še štiri, pri katerih bolezen pred tem ni bila diagnosticirana.<ref name=bio /> Leta 1961 je Guthrie s svojo laboratorijsko ekipo začel izvajati presejalno testiranje novorojenčkov na PKU in projekt se je hitro razširil. V dveh letih so testirali 400.000 ameriških novorojenčkov in pri 39 od njih diagnosticirali PKU. Takšna zgodnja diagnoza je omogočila zgodnje zdravljenje in preprečitev najhujših posledic bolezni.<ref name=bio /> V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je testiranje na PKU razširilo po Združenih državah in svetu ter sčasoma marsikje postalo zakonsko obvezno.<ref name=bio /> Po uspehu testiranja na PKU so se Guthrie in njegovi sodelavci osredotočili na presejalne teste za druge bolezni, ki lahko prizadenejo novorojenčke. Razvili so bakterijske inhibicijske teste za [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]], ki ju je bilo mogoče izvesti z uporabo istega vzorca krvi kot pri testu za PKU.<ref name=book6>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=47–48}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Guthrie, Robert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1916]] [[Kategorija:Umrli leta 1995]] [[Kategorija:Ameriški mikrobiologi]] dwaga32n6e58xnq66xjvxvdcrd4i3z4 6753263 6753262 2026-09-20T19:10:48Z Marko3 1829 6753263 wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi in omogoča enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Zgodnje življenje== Guthrie je doktoriral na Univerzi v Minnesoti.<ref name=obit>{{cite web|title=Dr. Robert Guthrie, Developer of PKU test|url= https://archive.seattletimes.com/archive/19950628/2128681/dr-robert-guthrie-developed-pku-test |access-date=2012-07-03|date=1995-06-25|last=Bjorhus|first=Jennifer|work=The Seattle Times}}</ref> Njegova izobraževalna pot je bila zelo pestra, saj je v šestih letih pridobil šest nazivov, vključno z doktorjem medicine in znanstvenim doktorjem.<ref name=book4>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=10}}</ref> Še med šolanjem se je poročil s svojo sošolko med študijem, Margaret, s katero sta kasneje imela šest otrok.<ref name=obit /> S svojimi zgodnjimi raziskavami bakterijskih inhibicijskih testov se je ukvarjal v času zaposlitve V Bolnišnici za javno zdravje Staten Island, kjer je preverjal [[Občutljivost za antibiotike|občutljivost]] [[Občutljivost za antibiotike|za antibiotike]].<ref name=book3>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=13}}</ref> ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> ==Guthriejev test== [[Slika:Phenylketonuria testing.jpg|thumb|250px|Odvzem vzorca krvi na filtrni papir za namen presejanja novorojenčkov.]] Guthrie je razvil preprosto metodo za presejanje na povišane ravni fenilalanina v krvi z uporabo bakterijskega inhibicijskega testa. Na gojišču z [[agar|agarjem]] je kultiviral bakterijo ''[[Bacillus subtilis]]'' v prisotnosti antagonista fenilalanina, ki zavira rast bakterij. Ob izpostavljenosti krvi bolnikov s PKU so visoke ravni fenilalanina premagale zaviralni učinek antagonista in rast bakterij je bila vidna.<ref name=bio /> Test je bil prvotno razvit za spremljanje koncentracij fenilalanina pri že diagnosticiranih bolnikih, ki se zdravijo z dieto, pri čemer so uporabili serum, nanesen na filtrirni papir. Guthrie je prepoznal tako uporabnost te metode za presejalno testiranje kot tudi potrebo po tem, da je serum neoptimalna vrsta vzorca, saj ne omogoča dovoljšnje preprostosti testa. Test je začel izvajati z na filtrni papir nanesenim vzorcem krvi, ki jo je pridobil z vbodom v peto.<ref name=bio /> Odvzem polne krvi na poseben filtrirni papir, ki ga je razvil Guthrie, se še vedno uporablja v programih presejanja novorojenčkov po vsem svetu, kar omogoča, da se dojenčke kmalu po rojstvu pregleda na številna ozdravljiva obolenja.<ref name=cdc>{{cite web|title=Protected From Birth: Newborn Screening Saves Lives and Futures|url=http://www.cdcfoundation.org/blog-entry/protected-birth-newborn-screening-saves-lives-and-futures|date=2010-06-08|access-date=2012-07-04|last=Heyns|first=Terri|publisher=The CDC Foundation}}</ref> Potem ko je Guthrie razvil test za odkrivanje PKU v vzorcih kapljic krvi,<ref name=pkupaper>{{Cite journal | last1 = Guthrie | first1 = R. | last2 = Susi | first2 = A. | title = A Simple Phenylalanine Method for Detecting Phenylketonuria in Large Populations of Newborn Infants | journal = Pediatrics | volume = 32 | pages = 338–343 | year = 1963 | issue = 3 | doi = 10.1542/peds.32.3.338 | pmid = 14063511| s2cid = 30689475 }}</ref> se je lotil preizkušanja svoje metode, pri čemer je začel v eno od zdravstvenih ustanov v New Yorku. Tam je njegov test pravilno prepoznal vse bolnike z že predhodno prepoznanim PKU ter še štiri, pri katerih bolezen pred tem ni bila diagnosticirana.<ref name=bio /> Leta 1961 je Guthrie s svojo laboratorijsko ekipo začel izvajati presejalno testiranje novorojenčkov na PKU in projekt se je hitro razširil. V dveh letih so testirali 400.000 ameriških novorojenčkov in pri 39 od njih diagnosticirali PKU. Takšna zgodnja diagnoza je omogočila zgodnje zdravljenje in preprečitev najhujših posledic bolezni.<ref name=bio /> V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je testiranje na PKU razširilo po Združenih državah in svetu ter sčasoma marsikje postalo zakonsko obvezno.<ref name=bio /> Po uspehu testiranja na PKU so se Guthrie in njegovi sodelavci osredotočili na presejalne teste za druge bolezni, ki lahko prizadenejo novorojenčke. Razvili so bakterijske inhibicijske teste za [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]], ki ju je bilo mogoče izvesti z uporabo istega vzorca krvi kot pri testu za PKU.<ref name=book6>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=47–48}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Guthrie, Robert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1916]] [[Kategorija:Umrli leta 1995]] [[Kategorija:Ameriški mikrobiologi]] lf1not19k77lmk1byzj80nb0pqzyprq 6753264 6753263 2026-09-20T19:13:05Z Marko3 1829 Marko3 je prestavil_a stran [[Robert Guthrie]] na [[Robert Guthrie (mikrobiolog)]] 6753263 wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi in omogoča enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Zgodnje življenje== Guthrie je doktoriral na Univerzi v Minnesoti.<ref name=obit>{{cite web|title=Dr. Robert Guthrie, Developer of PKU test|url= https://archive.seattletimes.com/archive/19950628/2128681/dr-robert-guthrie-developed-pku-test |access-date=2012-07-03|date=1995-06-25|last=Bjorhus|first=Jennifer|work=The Seattle Times}}</ref> Njegova izobraževalna pot je bila zelo pestra, saj je v šestih letih pridobil šest nazivov, vključno z doktorjem medicine in znanstvenim doktorjem.<ref name=book4>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=10}}</ref> Še med šolanjem se je poročil s svojo sošolko med študijem, Margaret, s katero sta kasneje imela šest otrok.<ref name=obit /> S svojimi zgodnjimi raziskavami bakterijskih inhibicijskih testov se je ukvarjal v času zaposlitve V Bolnišnici za javno zdravje Staten Island, kjer je preverjal [[Občutljivost za antibiotike|občutljivost]] [[Občutljivost za antibiotike|za antibiotike]].<ref name=book3>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=13}}</ref> ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> ==Guthriejev test== [[Slika:Phenylketonuria testing.jpg|thumb|250px|Odvzem vzorca krvi na filtrni papir za namen presejanja novorojenčkov.]] Guthrie je razvil preprosto metodo za presejanje na povišane ravni fenilalanina v krvi z uporabo bakterijskega inhibicijskega testa. Na gojišču z [[agar|agarjem]] je kultiviral bakterijo ''[[Bacillus subtilis]]'' v prisotnosti antagonista fenilalanina, ki zavira rast bakterij. Ob izpostavljenosti krvi bolnikov s PKU so visoke ravni fenilalanina premagale zaviralni učinek antagonista in rast bakterij je bila vidna.<ref name=bio /> Test je bil prvotno razvit za spremljanje koncentracij fenilalanina pri že diagnosticiranih bolnikih, ki se zdravijo z dieto, pri čemer so uporabili serum, nanesen na filtrirni papir. Guthrie je prepoznal tako uporabnost te metode za presejalno testiranje kot tudi potrebo po tem, da je serum neoptimalna vrsta vzorca, saj ne omogoča dovoljšnje preprostosti testa. Test je začel izvajati z na filtrni papir nanesenim vzorcem krvi, ki jo je pridobil z vbodom v peto.<ref name=bio /> Odvzem polne krvi na poseben filtrirni papir, ki ga je razvil Guthrie, se še vedno uporablja v programih presejanja novorojenčkov po vsem svetu, kar omogoča, da se dojenčke kmalu po rojstvu pregleda na številna ozdravljiva obolenja.<ref name=cdc>{{cite web|title=Protected From Birth: Newborn Screening Saves Lives and Futures|url=http://www.cdcfoundation.org/blog-entry/protected-birth-newborn-screening-saves-lives-and-futures|date=2010-06-08|access-date=2012-07-04|last=Heyns|first=Terri|publisher=The CDC Foundation}}</ref> Potem ko je Guthrie razvil test za odkrivanje PKU v vzorcih kapljic krvi,<ref name=pkupaper>{{Cite journal | last1 = Guthrie | first1 = R. | last2 = Susi | first2 = A. | title = A Simple Phenylalanine Method for Detecting Phenylketonuria in Large Populations of Newborn Infants | journal = Pediatrics | volume = 32 | pages = 338–343 | year = 1963 | issue = 3 | doi = 10.1542/peds.32.3.338 | pmid = 14063511| s2cid = 30689475 }}</ref> se je lotil preizkušanja svoje metode, pri čemer je začel v eno od zdravstvenih ustanov v New Yorku. Tam je njegov test pravilno prepoznal vse bolnike z že predhodno prepoznanim PKU ter še štiri, pri katerih bolezen pred tem ni bila diagnosticirana.<ref name=bio /> Leta 1961 je Guthrie s svojo laboratorijsko ekipo začel izvajati presejalno testiranje novorojenčkov na PKU in projekt se je hitro razširil. V dveh letih so testirali 400.000 ameriških novorojenčkov in pri 39 od njih diagnosticirali PKU. Takšna zgodnja diagnoza je omogočila zgodnje zdravljenje in preprečitev najhujših posledic bolezni.<ref name=bio /> V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je testiranje na PKU razširilo po Združenih državah in svetu ter sčasoma marsikje postalo zakonsko obvezno.<ref name=bio /> Po uspehu testiranja na PKU so se Guthrie in njegovi sodelavci osredotočili na presejalne teste za druge bolezni, ki lahko prizadenejo novorojenčke. Razvili so bakterijske inhibicijske teste za [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]], ki ju je bilo mogoče izvesti z uporabo istega vzorca krvi kot pri testu za PKU.<ref name=book6>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=47–48}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Guthrie, Robert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1916]] [[Kategorija:Umrli leta 1995]] [[Kategorija:Ameriški mikrobiologi]] lf1not19k77lmk1byzj80nb0pqzyprq 6753310 6753264 2026-09-21T04:44:06Z Yerpo 8417 wiki 6753310 wikitext text/x-wiki {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]],<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> * [[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]]. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref>{{cite journal| last1=Kovač |first1=Jernej |last2=Repič-Lampret |first2=Barbka |last3=Remec |first3=Žiga Iztok |last4=Sever |first4=Teja |last5=Grošelj |first5=Urh |year=2024 |title=Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji |journal=Slovenska pediatrija |volume=31 |issue=2 |pages=77–84}}</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi in omogoča enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.{{sfn|Koch|1997|p=x}} Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Zgodnje življenje== Guthrie je doktoriral na Univerzi Minnesote.<ref name=obit>{{cite web|title=Dr. Robert Guthrie, Developer of PKU test|url= https://archive.seattletimes.com/archive/19950628/2128681/dr-robert-guthrie-developed-pku-test |access-date=2012-07-03|date=1995-06-25|last=Bjorhus|first=Jennifer|work=The Seattle Times}}</ref> Njegova izobraževalna pot je bila zelo pestra, saj je v šestih letih pridobil šest nazivov, vključno z doktorjem medicine in znanstvenim doktorjem.{{sfn|Koch|1997|p=10}} Še med šolanjem se je poročil s svojo sošolko med študijem, Margaret, s katero sta kasneje imela šest otrok.<ref name=obit /> S svojimi zgodnjimi raziskavami bakterijskih inhibicijskih testov se je ukvarjal v času zaposlitve V Bolnišnici za javno zdravje Staten Island, kjer je preverjal [[Občutljivost za antibiotike|občutljivost]] [[Občutljivost za antibiotike|za antibiotike]].{{sfn|Koch|1997|p=13}} ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.{{sfn|Koch|1997|p=2}} Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.{{sfn|Koch|1997|p=21–24}} Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> ==Guthriejev test== [[Slika:Phenylketonuria testing.jpg|thumb|250px|Odvzem vzorca krvi na filtrni papir za namen presejanja novorojenčkov.]] Guthrie je razvil preprosto metodo za presejanje na povišane ravni fenilalanina v krvi z uporabo bakterijskega inhibicijskega testa. Na gojišču z [[agar|agarjem]] je kultiviral bakterijo ''[[Bacillus subtilis]]'' v prisotnosti antagonista fenilalanina, ki zavira rast bakterij. Ob izpostavljenosti krvi bolnikov s PKU so visoke ravni fenilalanina premagale zaviralni učinek antagonista in rast bakterij je bila vidna.<ref name=bio /> Test je bil prvotno razvit za spremljanje koncentracij fenilalanina pri že diagnosticiranih bolnikih, ki se zdravijo z dieto, pri čemer so uporabili serum, nanesen na filtrirni papir. Guthrie je prepoznal tako uporabnost te metode za presejalno testiranje kot tudi potrebo po tem, da je serum neoptimalna vrsta vzorca, saj ne omogoča dovoljšnje preprostosti testa. Test je začel izvajati z na filtrni papir nanesenim vzorcem krvi, ki jo je pridobil z vbodom v peto.<ref name=bio /> Odvzem polne krvi na poseben filtrirni papir, ki ga je razvil Guthrie, se še vedno uporablja v programih presejanja novorojenčkov po vsem svetu, kar omogoča, da se dojenčke kmalu po rojstvu pregleda na številna ozdravljiva obolenja.<ref name=cdc>{{cite web|title=Protected From Birth: Newborn Screening Saves Lives and Futures|url=http://www.cdcfoundation.org/blog-entry/protected-birth-newborn-screening-saves-lives-and-futures|date=2010-06-08|access-date=2012-07-04|last=Heyns|first=Terri|publisher=The CDC Foundation}}</ref> Potem ko je Guthrie razvil test za odkrivanje PKU v vzorcih kapljic krvi,<ref name=pkupaper>{{Cite journal | last1 = Guthrie | first1 = R. | last2 = Susi | first2 = A. | title = A Simple Phenylalanine Method for Detecting Phenylketonuria in Large Populations of Newborn Infants | journal = Pediatrics | volume = 32 | pages = 338–343 | year = 1963 | issue = 3 | doi = 10.1542/peds.32.3.338 | pmid = 14063511| s2cid = 30689475 }}</ref> se je lotil preizkušanja svoje metode, pri čemer je začel v eno od zdravstvenih ustanov v New Yorku. Tam je njegov test pravilno prepoznal vse bolnike z že predhodno prepoznanim PKU ter še štiri, pri katerih bolezen pred tem ni bila diagnosticirana.<ref name=bio /> Leta 1961 je Guthrie s svojo laboratorijsko ekipo začel izvajati presejalno testiranje novorojenčkov na PKU in projekt se je hitro razširil. V dveh letih so testirali 400.000 ameriških novorojenčkov in pri 39 od njih diagnosticirali PKU. Takšna zgodnja diagnoza je omogočila zgodnje zdravljenje in preprečitev najhujših posledic bolezni.<ref name=bio /> V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je testiranje na PKU razširilo po Združenih državah in svetu ter sčasoma marsikje postalo zakonsko obvezno.<ref name=bio /> Po uspehu testiranja na PKU so se Guthrie in njegovi sodelavci osredotočili na presejalne teste za druge bolezni, ki lahko prizadenejo novorojenčke. Razvili so bakterijske inhibicijske teste za [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]], ki ju je bilo mogoče izvesti z uporabo istega vzorca krvi kot pri testu za PKU.{{sfn|Koch|1997|p=47–48}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Guthrie, Robert}} [[Kategorija:Ameriški mikrobiologi]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Minnesote]] 3r7gg9y1zn8xatzch6cu5vmg4ixhae1 Motagua (reka) 0 608896 6753311 6753091 2026-09-21T04:50:22Z Yerpo 8417 slo 6753311 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Motagua | native_name = | name_native_lang = | other_name = | etymology = | image = Motagua.km.jpg | image_caption = Reka Motagua v sušnem obdobju | map = Río Motagua.jpg | map_size = | map_caption = Reka Motagua teče od višavja v zahodni Gvatemali do obale na meji med Gvatemalo in Hondurasom | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = Državi | subdivision_name1 = [[Gvatemala]] in [[Honduras]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | length = 486,55 km<ref name="INSIVUMEH" /> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = 208,7 m<sup>3</sup>/s | discharge1_max = | source1 = departma Quiché | source1_location = | source1_coordinates = {{coord|14|56|57|N|91|00|32|W|display=inline}} | source1_elevation = 1800 m | source2 = departma Baja Verapaz | source2_location = | source2_coordinates = | source2_elevation = | mouth = Honduraški zaliv v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] | mouth_location = [[Puerto Barrios]] | mouth_coordinates = {{coord|15|43|29|N|88|13|18|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 12.670 km<sup>2</sup> | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Motagua''' ({{IPA|es|moˈtaɣwa}}) je 486 kilometrov dolga reka v [[Gvatemala|Gvatemali]]. Izvira v gvatemalskem zahodnem višavju in teče proti vzhodu do Honduraškega zaliva. Porečje reke Motagua obsega površino 12.670 kvadratnih kilometrov in je največje v Gvatemali. V dolini reke Motagua so nahajališča [[jadeit]]a, ki so ga uporabljale številne domorodne skupnosti, naseljene na tem območju. Reka Motagua je tudi ena od rek z največjim izpustom plastike na svetu; letno prispeva približno dva odstotka svetovnega onesnaževanja oceanov s plastiko. Vlada in nevladne organizacije si prizadevajo za ohranjanje okolja ter zagotavljanje varne vode in čistih oceanov. == Potek == Reka izvira v zahodnem gorskem svetu Gvatemale.<ref name= "INSIVUMEH">{{Cite web |title=RIOS DE GUATEMALA |url=https://insivumeh.gob.gt/hidrologia/rios%20de%20guate.htm |access-date=2022-04-30 |website=INSIVUMEH}}</ref><ref name=":0">{{Cite web |date=2021-03-15 |title=Rural young feminists defend Motagua River through artivism – GAGGA |url=https://gaggaalliance.org/rural-young-feminists-defend-motagua-river-through-artivism-2/ |access-date=2023-04-05 |language=en-US}}</ref> Teče v smeri proti vzhodu, prečka 14 gvatemalskih departmajev in zajema sedem različnih [[ekoregija|ekoregij]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Cite web |last1=Rodríguez |first1=Jorge |last2=Carbajal |first2=Richard |last3=Colindres |first3=Misael |date=2022-04-22 |title=Motagua: A river that rises in Guatemala and is threatened in Honduras |url=https://historiassinfronteras.com/proyectos/rio-motagua/index-eng.html |access-date=2023-04-03 |website=Historias Sin Fronteras |language=en}}</ref> Vanjo se vzdolž njenega toka stekajo vode 29 drugih večjih rek. Zadnjih nekaj kilometrov reke poteka po meji med Gvatemalo in Hondurasom.<ref>{{Cite journal |last=Fisher |first=F. C. |date=1933 |title=The Arbitration of the Guatemalan-Honduran Boundary Dispute |url=https://www.cambridge.org/core/journals/american-journal-of-international-law/article/abs/arbitration-of-the-guatemalanhonduran-boundary-dispute/ED4169DE34F733D3478C1E64A7B0FD3F |journal=American Journal of International Law |language= |volume=27 |issue=3 |pages=403–427 |doi=10.2307/2189971 |jstor=2189971 |s2cid=147670425 |issn=|url-access=subscription }}</ref> Reka se izliva v Honduraški zaliv pri plaži El Quetzalito na gvatemalski obali.<ref name=":8">{{Cite journal |last1=Mazariegos-Ortíz |first1=Carlos |last2=de los Ángeles Rosales |first2=María |last3=Carrillo-Ovalle |first3=Leonel |last4=Cardoso |first4=Renan Pereira |last5=Muniz |first5=Marcelo Costa |last6=dos Anjos |first6=Roberto Meigikos |date=2020 |title=First evidence of microplastic pollution in the El Quetzalito sand beach of the Guatemalan Caribbean |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0025326X20303386 |journal=Marine Pollution Bulletin |language=en |volume=156 |article-number=111220 |doi=10.1016/j.marpolbul.2020.111220|pmid=32365004 |bibcode=2020MarPB.15611220M |s2cid=218504601 |url-access=subscription }}</ref> Dolina reke Motagua zaznamuje tudi [[prelom (geologija)|prelomnico]] ''Motagua'', ki predstavlja tektonsko mejo med [[severnoameriška plošča|severnoameriško]] in [[karibska plošča|karibsko ploščo]].<ref name=":5">{{Cite web |last=Reed |first=Christina |date=2002 |title=Geotimes - August 2002 - Guatemala Jade |url=http://www.geotimes.org/aug02/NN_jade.html |access-date=2023-04-12 |website=www.geotimes.org}}</ref> Prelomnica Motagua je bila vir številnih močnih potresov v Gvatemali.<ref>{{Cite journal |last1=Guzmán-Speziale |first1=Marco |last2=Molina |first2=Enrique |date=2022 |title=Seismicity and seismically active faulting of Guatemala: A review |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0895981122000311 |journal=Journal of South American Earth Sciences |language=en |volume=115 |article-number=103740 |doi=10.1016/j.jsames.2022.103740 |bibcode=2022JSAES.11503740G |s2cid=246740088 |issn=0895-9811|url-access=subscription }}</ref> == Zgodovina == Reka teče po dolini, v kateri je edini znani vir jadeita ([[žad]]a) v [[Mezoamerika|Mezoameriki]].<ref name=":1" /> Zeleni žad, ki so ga uporabljala ljudstva [[Azteki|Aztekov]] in [[Maji|Majev]], je v 1950-ih ponovno odkril ameriški geolog William Foshag, do katerega ga je napotil lokalni pridelovalec paradižnika.<ref name=":2">{{Cite web |last= |date=2002-10-01 |title=Re-Discovery of Olmec Blue Jade |url=https://www.hgs.org/node/3762 |access-date=2023-03-27 |website=Houston Geological Society |language=en}}</ref> Redkejši modro-zeleni žad, ki so ga uporabljali [[Olmeki]], so ponovno odkrili leta 2002 severno od reke. Velja prepričanje, da so se Olmeki v dolini reke Motagua naselili okoli leta 3000 pr. n. št. Iz modro-zelenega žada so izdelovali figure, maske in okraske.<ref name=":3">{{Cite web |last=Benitez |first=Alex |date=2013 |title=Trails of Cultures: Trade Routes Connected Ancient Central America |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/trails-cultures-trade-routes-connected-ancient-central-america |access-date=2023-04-03 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> Maji so se v dolini reke Motagua verjetno naselili okoli leta 2000 pr. n. št.<ref name=":4">Fabricant, Florence. "Monuments of the Maya: Copan and Quirigua in Central America are Dotted with Majestic Stele, Arrayed Like Sandstone Sculptures Maya Monuments." ''New York Times (1923-)'', 1993, pp. 180''.''</ref> Iz zelenega žada so izdelovali kroglice in amulete.<ref>{{Cite journal |last=Rochette |first=Erick T. |date=2009 |title=13 Jade in Full: Prehispanic Domestic Production of Wealth Goods in the Middle Motagua Valley, Guatemala |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1551-8248.2009.01021.x |journal=Archeological Papers of the American Anthropological Association |language=en |volume=19 |issue=1 |pages=205–224 |doi=10.1111/j.1551-8248.2009.01021.x|url-access=subscription }}</ref> Ti predmeti so se pogosto uporabljali pri verskih obredih ali kot simbol bogastva. Majevsko najdišče [[Copán]], ki leži ob reki, vsebuje številne ruševine spomenikov in verskih objektov. Pomembno majevsko najdišče [[Quiriguá]] je blizu severnega brega reke, prav tako pa tudi številna manjša najdišča s kamnolomi žada in delavnicami.<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Reka je bila v predkolumbovskem obdobju tudi pomembna trgovska pot.<ref>Sharer, Robert. (2012) [https://www.penn.museum/sites/expedition/time-of-kings-and-queens/ "Time of Kings and Queens."] ''Expedition Magazine.'' '''54''' (1): 26-35.</ref> Ta trgovska pot je omogočala izmenjavo blaga, idej in celo ljudi.] O tem, da se je reka uporabljala kot trgovska pot, pričajo predmeti iz žada in posebni načini izdelave keramike, odkriti v številnih različnih regijah Mezoamerike.<ref name=":3" /> == Onesnaženje == === Zgodovina === Poročila kažejo, da je onesnaženje reko prvič prizadelo leta 2003, ko so industrijski odpadki iz elektrarne v mestu [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala]] po reki Río Las Vacas – enem od njenih pritokov – pritekli v glavno reko.<ref name=":6">{{Cite journal |last=Orellana |first=Claudia |date=2003 |title=Pollution Crisis Strikes Guatemalan Rivers |url=http://doi.wiley.com/10.2307/3868029 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |volume=1 |issue=2 |pages=63 |jstor=3868029 |bibcode=2003FrEE....1...63O |url-access=subscription }}</ref> Prebivalcem ob reki so naročili, naj onesnažene vode ne uporabljajo za pitje, kuhanje ali čiščenje. === Kakovost vode === Kakovost rečnih voda v Gvatemali je na splošno slaba, saj ni standardnih ukrepov za vzdrževanje ustreznega stanja voda.<ref name=":9">{{Cite journal |last1=Gil-Rodas |first1=Norma |last2=Calvo-Brenes |first2=Guillermo |last3=Guerra |first3=Alex |last4=Perdomo |first4=Alejandra |date=2021 |title=Water quality assessment of six rivers of the Pacific side of Guatemala |url=http://link.springer.com/10.1007/s12665-021-09505-w |journal=Environmental Earth Sciences |language=en |volume=80 |issue=5 |pages=196 |doi=10.1007/s12665-021-09505-w |bibcode=2021EES....80..196G |s2cid=232067091 |issn=|url-access=subscription }}</ref> Prav tako politika urejanja kakovosti vode pogosto ne opredeljuje jasno pristojnosti med vlado in posameznimi ministrstvi ter ni bila ustrezno izvedena ali usklajena na upravni ravni. Kljub temu se zakonodajni postopki za izboljšanje predpisov o kakovosti vode v gvatemalskem kongresu pogosto zavlečejo za več let.<ref name=":7">{{Cite book |last1=Cheatham |first1=Shea |last2=Fernández |first2=Rodrigo |last3=Ruiz |first3=Carlos |title=ICSD 2021 |date=2022 |chapter=Securing a National Water Policy in Guatemala: Understanding Barriers and Potential Implementation Strategies through Comparison with the Establishment of Regional Mining Laws |chapter-url=https://www.mdpi.com/2673-4931/15/1/64 |language=en |volume=15 |issue=1 |pages=64 |doi=10.3390/environsciproc2022015064 |issn= |doi-access=free }}</ref> Reka je močno onesnažena z neobdelano odpadno vodo, industrijskimi odpadki, tonami usedlin (smeti) in odpadnimi vodami iz mesta Gvatemala, ki jih prinaša pritok Río Las Vacas.<ref>US Army Corps of Engineers Mobile District & Topographic Engineering Center. (2000). Water Resources Assessment of Guatemala.[https://web.archive.org/web/20131205151142/http://www.sam.usace.army.mil/Portals/46/docs/military/engineering/docs/WRA/Guatemala/Guatemala%20WRA%20English.pdf]</ref> Velja za eno najbolj onesnaženih rek na svetu in prispeva približno dva odstotka plastičnih odpadkov, ki končajo v svetovnih oceanih.<ref name=":10">{{Cite web |last=Slat |first=Boyan |date=2022 |title=The Ocean Cleanup Trials New Interceptor in World's Most Polluting River |url=https://theoceancleanup.com/updates/the-ocean-cleanup-trials-new-interceptor-in-worlds-most-polluting-river/ |access-date=2023-04-25 |website=The Ocean Cleanup}}</ref> K onesnaženju prispevajo tudi prebivalci ob reki, saj vsak posameznik dnevno odvrže povprečno okrog 0,5 kg odpadkov. === Posledice === Ko onesnaženje iz reke doseže [[Karibsko morje]], začne škodovati morskim ekosistemom. To onesnaženje je še posebej nevarno za zavarovana morska območja v Hondurasu in Gvatemali, kjer imajo prizadevanja za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti prednostno vlogo. Onesnaženje vpliva tudi na številne domorodne skupnosti, ki so odvisne od virov, ki jih zagotavlja reka. Poleg tega morajo prebivalci obalnih skupnosti pogosto sami odstranjevati smeti, hkrati pa jih finančno bremenijo posledice onesnaženja, ki vplivajo na pomembni gospodarski panogi, kot sta ribištvo in turizem.<ref name=":11">{{Cite web |last=Schulze |first=Alex |title=A river of plastic: How 4ocean plans to clean up the Motagua River |url=https://oceanographicmagazine.com/features/4ocean-guatemala/ |access-date=2023-04-02 |website=Oceanographic |language=en-GB}}</ref> === Ohranjanje in varstvo === Čeprav je pravica do varne pitne vode v Gvatemali zakonsko določena, njeno uresničevanje ovirajo slabi predpisi o ravnanju z odpadki in omejeno ukrepanje vlade. Velik del podeželskega prebivalstva Gvatemale se ukvarja s kmetijstvom, kar dodatno povečuje potrebo po varni vodi. Gvatemalska vlada je začela ukrepati z namestitvijo bio-ograj, ki zadržujejo odpadke, ki jih reka nosi s tokom.<ref>{{Cite web |last1=Sánchez |first1=Erica |last2=Maes |first2=Sophie |date=2018 |title=Guatemala Is Using 'Bio-Fences' to Curb Plastic Pollution |url=https://www.globalcitizen.org/en/content/guatemala-plastic-pollution-bio-fences/ |access-date=2023-04-23 |website=Global Citizen |language=en}}</ref> Sodelovali so tudi s Stockholmskim mednarodnim inštitutom za vode (SIWI) pri izvajanju nacionalne politike na področju voda in sanitarij v Gvatemali, ki določa številne cilje za izboljšanje regulative in ohranjanja okolja.<ref>{{Cite web |last1=Alvarez Murillo |first1=Isabel |last2=Alvarez |first2=Lourdes |date=2023 |title=Guatemala is taking big steps to upgrade its National Water and Sanitation Policy |url=https://siwi.org/latest/guatemala-is-taking-big-steps-to-upgrade-its-national-water-and-sanitation-policy/ |access-date=2023-04-23 |website=SIWI |language=en-US}}</ref> Projekti ohranjanja okolja, kot je projekt organizacije ''4ocean'' v Gvatemali, si prizadevajo vključiti lokalno upravo in prebivalce v prizadevanja, da bi omejili vstop odpadkov v ocean. Organizacija ''The Ocean Cleanup'' je to reko izbrala za testno lokacijo svoje eksperimentalne »ograje za odpadke Interceptor« (Interceptor Trashfence), s katero so poskušali filtrirati trdne onesnaževalce, medtem ko so ti plavali po toku navzdol. To rešitev sta nadomestila dva izboljšana sistema: 1. Maja 2023 je bil (nizvodno od mesta Gvatemala) nameščen sistem Interceptor 006, in sicer tipa »Interceptor Barricade« (13. junij 2023).<ref>{{cite web | title=Dashboard | url=https://theoceancleanup.com/dashboard/#interceptor006 }}</ref> Namestitev sistema ''Interceptor 006'' v Gvatemali s strani organizacije The Ocean Cleanup podpirajo mestna občina Gvatemala, gvatemalsko Ministrstvo za okolje in naravne vire ter podjetja in organizacije Kia, The Coca-Cola Company, Maersk, Biosfera GT, Aliarse in Worthington Products. 2. Na severovzhodnem koncu reke Rio Las Vacas, kjer se reka izliva v Honduraški zaliv in naposled vodi v Karibsko morje, je organizacija The Ocean Cleanup namestila drugi sistem, ''Interceptor 021''. ''Interceptor 021'' predstavlja ključen korak k povrnitvi Honduraškega zaliva v njegovo prvotno, neokrnjeno stanje. Ta novi projekt je rezultat sodelovanja med organizacijo The Ocean Cleanup in gvatemalskim Ministrstvom za okolje (MARN).<ref>{{cite web | title=Dashboard | url=https://theoceancleanup.com/dashboard/#interceptor021 }}</ref> == Pritoki == ;levo Reka Cocoyá, reka Cotón, reka Suchicul, reka Morazán, reka Comajá, reka Lato, reka Huijo, reka La Palmilla, reka Teculutan, reka Pasabien, reka Hondo, reka Jones, reka Los Achiotes, reka Mayuelas, reka El Lobo, potok Agua Fría, potok La Vegega, reka Las Conchas ;desno Reka Chipaca, reka Agua Escondida, reka Quisaya, reka Pixcayá, reka Cotzibal, reka Las Vacas, reka Grande, reka Ovejas, reka El Tambor, reka San Vicente, reka Grande ali reka Zapaca, reka Carí, reka Las Naranjas, reka Biafra, reka El Islote, reka Jubuco, reka Lagarto, reka Tepemechín, reka Juyamá, Reka Bobos, reka Animas, reka Chiquito, reka Nuevo ali reka Cacao == Sklici == {{sklici}} ==External links== {{Commons category|Río Motagua|Motagua River}} *[http://www.lib.utexas.edu/maps/americas/guatemala_pol00.jpg Map of Guatemala including the river] *[https://web.archive.org/web/20070718113415/http://www.authenticmaya.com/jade.htm Jade sources in The Motagua River Valley] * {{cite news |url=https://news.iwlearn.net/motagua-river-basin |title=Motagua River basin: Vital resource for Guatemala and Honduras |work=IW:Learn |date=28 March 2024 |access-date=1 April 2024}} [[Kategorija:Reke v Gvatemali]] [[Kategorija:Reke v Hondurasu]] [[Kategorija:Mejne reke]] i7dbt9iuwa1gg29997ufm5y2aifrg8y Puerto Barrios 0 608897 6753098 2026-09-20T12:02:37Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753098 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |official_name =Puerto Barrios |settlement_type = občina in mesto |image_skyline =Ciudad_de_Puerto_Barrios_de_noche.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Puerto Barrios ponoči |image_flag = Bandera Puerto Barrios.png |flag_size = |image_seal =Escudo Puerto Barrios.png |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |pushpin_map = Guatemala |pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{GUA}} |subdivision_type1 = Departma |subdivision_name1 = [[Image:Flag of Izabal Department.svg|25px]] Izabal |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = Župan |leader_name1 = Hugo Sarceño<ref>{{cite news|author=Canal Antigua|title=TSE presenta resultados oficiales de alcaldes en Izabal|url=https://canalantigua.tv/tse-presenta-resultados-oficiales-de-alcaldes-en-izabal/|location=Guatemala|newspaper=Canal Antigua|year=2015|access-date=13 September 2015|language=es|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20150914024238/https://canalantigua.tv/tse-presenta-resultados-oficiales-de-alcaldes-en-izabal/|archive-date=14 September 2015}}</ref> |leader_party = TODOS |established_title = |established_date = |unit_pref = metric |area_footnotes = |area_total_km2 = 1190 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |elevation_m = 638 |elevation_max_m = 1276 |elevation_min_m = 0 |population_as_of = 2018 |population_total = 100.593 |population_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ Citypopulation.de] Population of departments and municipalities in Guatemala</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = 100.593 |population_urban_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/cities/ Citypopulation.de] Population of the major cities in Guatemala</ref> |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |coor_type = |coordinates = {{coord|15|42|47.7|N|88|35|23.6|W|region:GT|display=inline,title}} |postal_code = |area_code = |website = }} '''Puerto Barrios''' ({{IPA|es|ˈpweɾ.to ˈβa.rjos}}) je mesto v [[Gvatemala|Gvatemali]], ki leži ob Honduraškem zalivu. Mesto je ob zalivu Amatique (''Bahía de Amatique''). Puerto Barrios je središče departmaja Izabal in upravno središče občine Puerto Barrios. Je glavno gvatemalsko pristanišče na [[Karibsko morje|Karibskem morju]], skupaj s sodobnejšim sestrskim pristaniškim mestom Santo Tomás de Castilla, ki leži jugozahodno od njega. Po popisu prebivalstva leta 2018 je mesto štelo 100.593 prebivalcev. Puerto Barrios leži 297 kilometrov severovzhodno od [[Gvatemala (mesto)|mesta Gvatemala]]. Je končna točka ceste CA9, ki se začne v pristaniškem mestu Puerto San José ob [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] in poteka skozi državo ter mesto Gvatemala. Prebivalstvo mesta je mešanica pripadnikov ljudstev [[Garifuna]] in [[Maji|Majev]], Afrokaribcev (na primer Afrojamajčanov) ter drugih skupin z območja Zahodne Indije. Mesto je doživelo svoj razcvet v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju po izgradnji železnice, ki je povezovala velike nasade banan in kave s pristaniškimi pomoli; vse to je bilo pod nadzorom družb International Railways of Central America in The Great White Fleet, ki sta bili v lasti podjetja United Fruit Company. Puerto Barrios je razdeljen na številne soseske oziroma ''barrios'', kot so El Rastro, Las Champas, Los Tanques, La Veinte, La Veintedos, La Catorce, La Trece in El Estrecho. Čeprav je mesto majhno, ga zaradi pristaniške dejavnosti pogosto obiskujejo ladijski delavci, ki zahajajo v nočne zabaviščne lokale po vsem mestu. V novem stoletju Puerto Barrios privablja vse več obiskovalcev, saj je bližnje mesto Santo Tomás de Castilla začelo sprejemati potniške ladje za križarjenje. Letališče Puerto Barrios je bilo prenovljeno in sprejema redne letalske linije. Med številnimi bližnjimi turističnimi znamenitostmi so majevske ruševine [[Quiriguá]]. Leta 1910 je podjetje United Fruit Company kupilo Quiriguá in vso okoliško zemljo za pridelavo banan; okoli obrednega središča so kot arheološki park ohranili 30 hektarjev površine, s čimer so med nasadi pustili »otok« džungle.<ref>{{cite book |last=Kelly |first=Joyce |date=1996 |title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador |location=Norman, Oklahoma |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-2858-5}}</ref> V bližini ruševin Quirigua je bolnišnica Quirigua, ki jo je leta 1910 ustanovila družba United Fruit Company in je v času svojega delovanja veljala za najboljšo bolnišnico za tropske bolezni v Ameriki.<ref>{{cite book |last=Adams |first=Frederick Upham |date=1914 |title=Conquest of the Tropics: The Story of the Creative Enterprises Conducted by the United Fruit Company|url=https://archive.org/details/conquestoftropic00adamiala |quote=Quirigua Hospital. |location=New York, New York |publisher=Doubleday, Page and Company |pages=[https://archive.org/details/conquestoftropic00adamiala/page/275 275]–279}}</ref> Na bolnišničnem območju je pokopališče bolnišnice Quirigua, kjer so pokopani nekateri delavci družbe UFC in bolnišnice, ki so umrli v Gvatemali. [[utrdba San Felipe de Lara|Castillo de San Felipe de Lara]], stara španska utrdba v kraju Río Dulce, varuje vhod v [[jezero Izabal]]. Še ena priljubljena znamenitost je živahno mesto Livingston, kjer lahko obiskovalci spoznajo kulturo ljudstva Garifuna ter njihove plese, kot sta ''punta'' in ''yankunu''. == Zgodovina == == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Puerto Barrios}} {{Wikivoyage|Puerto Barrios}} *[https://web.archive.org/web/20140929080534/http://puertobarriosonline.net/web/ official website of the port of Puerto Barrios] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] t1k8t8d41a7001ybis9x90id964v2ro 6753148 6753098 2026-09-20T13:14:31Z Ljuba24b 92351 dodano iz en in es wiki 6753148 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |official_name =Puerto Barrios |settlement_type = občina in mesto |image_skyline =Ciudad_de_Puerto_Barrios_de_noche.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Puerto Barrios ponoči |image_flag = Bandera Puerto Barrios.png |flag_size = |image_seal =Escudo Puerto Barrios.png |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |pushpin_map = Guatemala |pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{GUA}} |subdivision_type1 = Departma |subdivision_name1 = [[Image:Flag of Izabal Department.svg|25px]] Izabal |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = Župan |leader_name1 = Hugo Sarceño<ref>{{cite news|author=Canal Antigua|title=TSE presenta resultados oficiales de alcaldes en Izabal|url=https://canalantigua.tv/tse-presenta-resultados-oficiales-de-alcaldes-en-izabal/|location=Guatemala|newspaper=Canal Antigua|year=2015|access-date=13 September 2015|language=es|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20150914024238/https://canalantigua.tv/tse-presenta-resultados-oficiales-de-alcaldes-en-izabal/|archive-date=14 September 2015}}</ref> |leader_party = TODOS |established_title = |established_date = |unit_pref = metric |area_footnotes = |area_total_km2 = 1190 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |elevation_m = 638 |elevation_max_m = 1276 |elevation_min_m = 0 |population_as_of = 2018 |population_total = 100.593 |population_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ Citypopulation.de] Population of departments and municipalities in Guatemala</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = 100.593 |population_urban_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/cities/ Citypopulation.de] Population of the major cities in Guatemala</ref> |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |coor_type = |coordinates = {{coord|15|42|47.7|N|88|35|23.6|W|region:GT|display=inline,title}} |postal_code = |area_code = |website = }} '''Puerto Barrios''' ({{IPA|es|ˈpweɾ.to ˈβa.rjos}}) je mesto v [[Gvatemala|Gvatemali]], ki leži ob Honduraškem zalivu. Mesto je ob zalivu Amatique (''Bahía de Amatique''). Puerto Barrios je središče departmaja Izabal in upravno središče občine Puerto Barrios. Je glavno gvatemalsko pristanišče na [[Karibsko morje|Karibskem morju]], skupaj s sodobnejšim sestrskim pristaniškim mestom Santo Tomás de Castilla, ki leži jugozahodno od njega. Po popisu prebivalstva leta 2018 je mesto štelo 100.593 prebivalcev. Puerto Barrios leži 297 kilometrov severovzhodno od [[Gvatemala (mesto)|mesta Gvatemala]]. Je končna točka ceste CA9, ki se začne v pristaniškem mestu Puerto San José ob [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] in poteka skozi državo ter mesto Gvatemala. Prebivalstvo mesta je mešanica pripadnikov ljudstev [[Garifuna]] in [[Maji|Majev]], Afrokaribcev (na primer Afrojamajčanov) ter drugih skupin z območja Zahodne Indije. Mesto je doživelo svoj razcvet v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju po izgradnji železnice, ki je povezovala velike nasade banan in kave s pristaniškimi pomoli; vse to je bilo pod nadzorom družb International Railways of Central America in The Great White Fleet, ki sta bili v lasti podjetja United Fruit Company. Puerto Barrios je razdeljen na številne soseske oziroma ''barrios'', kot so El Rastro, Las Champas, Los Tanques, La Veinte, La Veintedos, La Catorce, La Trece in El Estrecho. Čeprav je mesto majhno, ga zaradi pristaniške dejavnosti pogosto obiskujejo ladijski delavci, ki zahajajo v nočne zabaviščne lokale po vsem mestu. V novem stoletju Puerto Barrios privablja vse več obiskovalcev, saj je bližnje mesto Santo Tomás de Castilla začelo sprejemati potniške ladje za križarjenje. Letališče Puerto Barrios je bilo prenovljeno in sprejema redne letalske linije. Med številnimi bližnjimi turističnimi znamenitostmi so majevske ruševine [[Quiriguá]]. Leta 1910 je podjetje United Fruit Company kupilo Quiriguá in vso okoliško zemljo za pridelavo banan; okoli obrednega središča so kot arheološki park ohranili 30 hektarjev površine, s čimer so med nasadi pustili »otok« džungle.<ref>{{cite book |last=Kelly |first=Joyce |date=1996 |title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador |location=Norman, Oklahoma |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-2858-5}}</ref> V bližini ruševin Quirigua je bolnišnica Quirigua, ki jo je leta 1910 ustanovila družba United Fruit Company in je v času svojega delovanja veljala za najboljšo bolnišnico za tropske bolezni v Ameriki.<ref>{{cite book |last=Adams |first=Frederick Upham |date=1914 |title=Conquest of the Tropics: The Story of the Creative Enterprises Conducted by the United Fruit Company|url=https://archive.org/details/conquestoftropic00adamiala |quote=Quirigua Hospital. |location=New York, New York |publisher=Doubleday, Page and Company |pages=[https://archive.org/details/conquestoftropic00adamiala/page/275 275]–279}}</ref> Na bolnišničnem območju je pokopališče bolnišnice Quirigua, kjer so pokopani nekateri delavci družbe UFC in bolnišnice, ki so umrli v Gvatemali. [[utrdba San Felipe de Lara|Castillo de San Felipe de Lara]], stara španska utrdba v kraju Río Dulce, varuje vhod v [[jezero Izabal]]. Še ena priljubljena znamenitost je živahno mesto Livingston, kjer lahko obiskovalci spoznajo kulturo ljudstva Garifuna ter njihove plese, kot sta ''punta'' in ''yankunu''. == Zgodovina == {{Location map many| Guatemala |AlternativeMap=Relief map of Guatemala.jpg |border=black |caption=Odseki in postaje medoceanske železnice, zgrajeni v času mandata generala Joséja Maríe Reine Barriosa. Odseka Panajax–Guatemala City ni bilo mogoče zgraditi zaradi strmega gorskega terena in pomanjkanja sredstev po zlomu gvatemalskega gospodarstva v začetku leta 1897. | label=Puerto Barrios| position=right|bg=white|label_size=70 | lat=15.731537| long=-88.597584 | label2=Tenedores| pos2=left | bg2=white|label2_size=70 | lat2=15.554583| long2=-88.626741 | label3=Los Amates|label3_size=70 | pos3=right| bg3=white | lat3=15.253010| long3=-89.098134 | label4=Gualán|label4_size=70 | pos4=left| bg4=white | lat4=15.110409| long4=-89.354510 | label5=San Agustín Acasaguastlán|label5_size=70 | pos5=right| bg5=white | lat5=14.895719| long5=-90.005258 | label6=Sanarate|label6_size=70 | pos6=left| bg6=white | lat6=14.769030| long6=-90.166125 | label7=Palín|label7_size=70 | pos7=top| bg7=white | lat7=14.400298| long7=-90.696654 | label8=Escuintla|label8_size=70 | pos8=right| bg8=white | lat8=14.305522| long8=-90.782135 | label9=Iztapa|label9_size=70 | pos9=right| bg9=white | lat9=13.931643| long9=-90.715024 | width=260 | float=left }} Leta 1883 je takratni predsednik, general Justo Rufino Barrios, načrtoval povezavo mesta Ciudad de Guatemala s pristaniščem na atlantski obali prek železnice, da bi lahko prepeljal kavo, pridelano na lastnih posestvih in posestvih svojih liberalnih partnerjev. 4. avgusta 1883 je izdal odlok, po katerem je moral vsakdo s plačo, višjo od 4 pesov na mesec, v obdobju desetih let plačevati 4 pese letno za financiranje železnice. Vendar pa je po Barriosovi smrti v bitki pri Chalchuapi leta 1885 njegov naslednik, general Manuel Lisandro Barillas, ta načrt opustil. Projekt železnice so znova zagnali šele leta 1892, ko je oblast prevzel José María Reina Barrios. 19. julija 1895 je Reina Barrios izdal izvršilni akt št. 513, s katerim je bilo določeno, da se med rekama Escondido in Estrecho ustanovi mesto z imenom Puerto Barrios. Slavnostna ustanovitev je potekala 5. decembra 1892. V okviru projekta severne železnice je izvršilni akt št. 524 mesto Puerto Barrios razglasil za »glavno pristanišče republike« in odredil preselitev carinskih uradov, ki so bili prej v Livingstonu, na to lokacijo.<ref>{{cite book|location=Guatemala|author=Secretaría de Relaciones Exteriores|year=1884|url=https://archive.org/details/memoriadelasecr00guatgoog|title=Memoria de la Secretaría de Relaciones Exteriores|pages=[https://archive.org/details/memoriadelasecr00guatgoog/page/n317 68]–69|language=es}}</ref> Srednjeameriška razstava (špansko ''Exposición Centroamericana'') je bila industrijska in kulturna razstava, ki naj bi leta 1897 potekala v Gvatemali; njeno izvedbo je 8. marca 1894 z odlokom št. 253 potrdila narodna skupščina na predlog predsednika Reine Barriosa. Ker je večina obiskovalcev iz Evrope in Severne Amerike takrat prihajala v pristanišče na karibski obali, si je Reina Barrios prizadeval za čimprejšnje dokončanje Severne železnice. Železnica ni bila ključna le za uspeh razstave, temveč tudi za prevoz blaga in potnikov med Karibskim morjem in novim pristaniščem Iztapa na pacifiški obali. Reina Barrios je upal, da bo železnica pospešila napredek in razvoj države, saj sta bila Združene države Amerike in Španija takrat v vojni zaradi Kube, zanesljiva medoceanska prometna povezava pa je bila za ZDA ključnega pomena.{{sfn|Buchenau|1996|p=}} Dokončanje transoceanske železnice je bilo eden glavnih ciljev vlade Reine Barriosa, s katerim je želel pritegniti tuje vlagatelje v času, ko [[Panamski prekop]] še ni bil zgrajen. Vendar pa so strm padec cen [[kava|kave]] in [[srebro|srebra]] ter velike tehnične težave pri gradnji železnice v bližini mesta Gvatemala – predvsem zaradi strmih pečin in gora, ki obdajajo mesto – privedli do zloma gvatemalskega gospodarstva in naposled do atentata na Reino Barriosa 8. februarja 1898. Po smrti Reine Barriosa je položaj predsednika prevzel civilni pravnik Manuel Estrada Cabrera, ki je podedoval ogromen zunanji dolg do britanskih bank, zaradi česar je moral poiskati zaveznika v Združenih državah Amerike. Leta 1900 je Estrada Cabrera pooblastil svojega ministra za gospodarstvo Rafaela Spínolo, da sklene pogodbo z ameriškim podjetjem ''Central American Improvement Co. Inc.'' za dokončanje Severne železnice in popravilo dotrajanih odsekov na preostalem delu proge.<ref name=estrada>{{harvnb|Estrada Paniagua|1908|pp=145–155}}</ref> Za kritje stroškov je gvatemalska vlada ameriškemu podjetju podelila koncesijo za brezplačno uporabo železnice in vseh pripadajočih objektov; to je vključevalo tudi pristanišče in pomol v Puerto Barriosu, za uporabo katerih sta morala gvatemalsko prebivalstvo in vlada plačevati pristojbine.<ref name=estrada/> Leta 1904 so poslovni partnerji Minorja Keitha<ref group=lower-alpha>Keith je bil lastnik družbe United Fruit Company in je v Srednji Ameriki že zgradil več železnic.</ref> – ob vedenju za naklonjenost Estrade Cabrere ZDA – začeli pridobivati ​​koncesije za železnice v Gvatemali in Salvadorju; istega leta je bila v New Jerseyju ustanovljena družba International Railways of Central America (IRCA).<ref name=irca>{{cite web|author=West, John|year=2009|orig-year=1993|url=http://lifewastedchasingtrains.com/main.php?g2_itemId=947|title=Life wasted chasing trains: Brief story of IRCA|access-date=3 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819084158/http://lifewastedchasingtrains.com/main.php?g2_itemId=947|archive-date=19 August 2014}}</ref> Pristanišče je med letoma 1906 in 1908 delno zgradil Inženirski korpus pod vodstvom Theodora Roosevelta. Sčasoma je družba United Fruit Company, lastnica IRCA, prevzela popoln nadzor nad mestom Puerto Barrios, saj je imela v lasti pomole, železnice, proizvodnjo banan v regiji Izabal in celo trgovsko ladjevje, znano kot ''Great White Fleet'' (Velika bela flota). Takšno stanje je vztrajalo do obdobja vlade polkovnika Jacoba Árbenza Guzmána (1951–1954), ki se je odločil zgraditi cesto in dodatno pristanišče – ​​Santo Tomás de Castilla – ter tako konkurirati ameriški družbi za trgovanje s sadjem. Uvedel je tudi agrarno reformo, ki je posegla v zemljišča družbe UFCO. Árbenza so kasneje obtožili komunizma in ga leta 1954 odstavili z oblasti, vendar je bila cesta takrat že skoraj dokončana; dela je nato zaključil njegov naslednik, polkovnik Carlos Castillo Armas. Kot je Árbenz predvidel, je družba IRCA zadnji dobiček zabeležila leta 1957.<ref name=irca/> [[Potres v Gvatemali (1976)|Potres 4. februarja 1976]], eden najhujših v zgodovini Gvatemale, je uničil večino pristaniških objektov v Puerto Barriosu, zato se je večina sodobnega tovornega prometa preselila v sosednje pristanišče Santo Tomás de Castilla. V 21. stoletju Puerto Barrios ostaja pomembno središče za podjetji Dole in Fresh Del Monte Produce ter za družbo Chiquita, naslednico podjetja United Fruit Company. == Geografija == Nadmorska višina v občini sega od morske gladine pri rtu Punta de Manabique do 1276 metrov na vrhu Cerro San Gil. Središče občine leži ob obali notranjega zaliva Santo Tomás, ki je del zaliva Amatique. Majhen polotok, imenovan Punta de Manabique, ločuje ta manjši zaliv od Honduraškega zaliva in ga ščiti pred neurji. Mesto leži 297 km severovzhodno od mesta Gvatemala, ob vznožju gorovja Montañas del Mico – odcepa gorovja Sierra de las Minas – ter ob zalivu Amatique (delu Honduraškega zaliva) in nedaleč od izliva [[Motagua (reka)|reke Motagua]]. Občina, ki obsega površino 1292 km², šteje približno 100.000 prebivalcev, razporejenih v pet podrejenih naselij (''aldeas''), med katerimi je tudi Santo Tomás de Castilla (''Matías de Gálvez''). Na severu meji na Karibsko morje, na jugovzhodu na Honduras, na jugozahodu na občino Morales, na zahodu pa na občino Livingston (obe v departmaju Izabal). Puerto Barrios ima tropsko deževno podnebje, na katerega vplivajo pasatni vetrovi (po Köppnu: ''Af''). V mestu vse leto pade precejšnja količina padavin. Tako kot večina mest s tem podnebjem tudi Puerto Barrios nima sušnega obdobja. Povprečna letna temperatura v Puerto Barriosu znaša 27,3 °C. Letno pade približno 2748 milimetrov) padavin. === Naravni viri === [[Slika:Beach in Izabal, Guatemala - North America.jpg|200px|thumb|Naravno bogastvo mesta Puerto Barrios v regiji Izabal]] Puerto Barrios se ponaša z velikim naravnim bogastvom; med glavna naravna območja sodita rezervat za zaščito izvirov Cerro San Gil in zavetišče za divje živali Punta de Manabique. Na obeh lokacijah najdemo pestro floro in favno. Živalski svet vključuje plazilce – kot so želve, različne vrste kač in legvani – ter številne vrste žuželk, zlasti metuljev. Med sesalci najdemo tapirje in divje svinje, na zavarovanih območjih pa živijo tudi nekatere vrste opic in jaguarje. V regiji Izabal živi več kot 50 % vrst ptic, ki so stalne prebivalke Gvatemale ali pa tja priletijo med selitvijo, zato je območje priljubljena destinacija za opazovalce ptic. Puerto Barrios zaznamujejo tudi obsežni gozdovi [[mangrova|mangrov]], čeprav se njihova površina zaradi človekovih dejavnosti zmanjšuje. V kmetijski proizvodnji prevladujeta pridelava [[Bananovec|banan]] za izvoz in gojenje [[Afriška oljna palma|afriške oljne palme]]. Skozi občino tečejo številne reke, čeprav nekatere kažejo znake močne onesnaženosti. Med njimi so Las Escobas (ki mestu zagotavlja vodo), Río Escondido, Piedras Negras, Quebrada Seca, Cacao in San Carlos. Poleg tega se ob meji s Hondurasom v morje izliva reka Motagua – najdaljša reka v Gvatemali. [[Slika:Beach in Izabal, Guatemala.jpg|200px|thumb|Playa Blanca, turistična destinacija v regiji Izabal]] Za varovanje teh virov skrbi več ustanov. Na vladni ravni so to Oddelek za varstvo narave pri gvatemalski nacionalni civilni policiji in Nacionalni svet za zavarovana območja (CONAP). Med organizacijami zasebnega sektorja, ki se ukvarjajo z ohranjanjem narave, sta med drugim FUNDAECO in Fundacija Mario Dary. === Gradnja atlantske ceste in pristanišča Santo Tomas de Castilla === [[File:Guatemala railways.svg|200px|thumb|Zemljevid železniških prog v Gvatemali in Salvadorju, ki so bile v lasti družbe IRCA – hčerinske družbe podjetja United Fruit Company (UFCO), ki je nadzorovalo železniški promet v obeh državah –, medtem ko je edino atlantsko pristanišče nadzorovala družba Great White Fleet, prav tako v lasti UFCO.]] Da bi vzpostavili potrebno fizično infrastrukturo za omogočanje »neodvisnega« in nacionalnega kapitalističnega razvoja, ki bi lahko zmanjšal skrajno odvisnost od Združenih držav in razbil ameriške monopole v državi, sta predsednik Jacobo Árbenz in njegova vlada začela načrtovati in graditi atlantsko cesto. Ta je bila zasnovana kot konkurenca monopolu na področju kopenskega prometa, ki ga je prek svoje hčerinske družbe International Railways of Central America (IRCA) izvajalo podjetje United Fruit Company; IRCA je imela koncesijo že od leta 1904, ko ji jo je podelil takratni predsednik Manuel Estrada Cabrera. Gradnjo ceste je izvajal oddelek za ceste pri Ministrstvu za promet in zveze s pomočjo vojaškega inženirskega bataljona. Načrtovana je bila tako, da bi čim bolj potekala vzporedno z železniško progo. Cilj gradnje novega pristanišča je bil prav tako razbiti še en monopol družbe UFCO, saj je bilo pristanišče Puerto Barrios v izključni lasti in upravljanju družbe Great White Fleet, še ene hčerinske družbe UFCO.<ref>{{cite web|first=Eduardo Antonio|last=Velásquez|year=2014|url=http://www.nodal.am/2014/06/jacobo-arbenz-guzman-el-hombre-desnudo/|title=Jacobo Arbenz Guzmán, el hombre desnudo |access-date=14 August 2014|website=Nodal|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114301/http://www.nodal.am/2014/06/jacobo-arbenz-guzman-el-hombre-desnudo/|archive-date=26 August 2014|language=es}}</ref> == Uprava == V mestu Puerto Barrios so med drugim locirani uradi ključnih državnih institucij za to območje (departma), kot so Urad generalnega revizorja računov, Urad državnega tožilca in Vrhovno volilno sodišče, pa tudi uradi različnih vladnih ministrstev. Delovanje občinske uprave nadzoruje občinski svet. V mestu deluje zapor z uradno zmogljivostjo 175 zapornikov. Leta 2016 je bilo v njem zaprtih več kot 900 ljudi, kar pomeni, da je bila zmogljivost presežena.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-latin-america-35210901 ''Guatemala prison riot leaves eight inmates dead''.] [[BBC]], 1 January 2016. Retrieved 3 January 2016</ref> == Vojska == V mestu Puerto Barrios je od leta 2008 sedež enote za posebne operacije gvatemalskih oboroženih sil, znane kot ''Kaibiles''. V kraju Santo Tomás je pomorsko oporišče, v katerem je nastanjeno poveljstvo ''Comando Naval del Caribe''. Letališče Puerto Barrios vključuje tudi vojaški del. == Torre Manatí == Leta 2018 je gvatemalsko nepremičninsko podjetje Desarrollos Inmobiliarios Izabal, S.A. naročilo gvatemalskemu arhitekturnemu biroju Studio Domus izvedbo razvojnega projekta v vrednosti 15 milijonov dolarjev, ki vključuje 37-nadstropno stolpnico in klub za lastnike jaht v mestu Puerto Barrios. Gradnja se je začela maja 2019, zaključena pa naj bi bila januarja 2021. Po dokončanju bo Torre Manatí najvišja stolpnica v Srednji Ameriki.<ref>37 pisos y US$15 millones: Así será la torre más alta de la región. (14 June 2019). Retrieved from http://revistawin.com/37-pisos-y-us15-millones-asi-sera-la-torre-mas-alta-de-la-region/</ref> == Religija == V mestu Puerto Barrios večina prebivalcev izpoveduje krščansko vero (katoliško in protestantsko evangeličansko); cerkve ali svetišča nekrščanskih veroizpovedi v mestu praktično ne obstajajo. Katoliško cerkev upravlja Apostolski vikariat Izabal s sedežem v stolnici Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki jo vodi škof Domingo Buezo Leiva. Med župnije spadajo Espíritu Santo v središču mesta; Santo Tomás de Aquino in Santo Hermano Pedro v kraju Santo Tomás de Castilla; cerkev sv. Martina de Porres (San Martín de Porres), namenjena skupnosti Garifuna; ter samostan Služabnic Najsvetejšega zakramenta in Brezmadežnega spočetja – vse te ustanove upravljajo stolnični župniki. V času velikega tedna se – tako kot po vsej državi – verska vnema izraža skozi procesije ter izdelavo preprog iz žagovine in procesijskih nosilnic (''andas''). Najbolj obiskana mestna procesija, pri kateri sodeluje največje število nosačev, je procesija Svetega pokopa (''Santo Entierro''), posvečena stolnični podobi ''Señor Sepultado'' (Gospod v grobu). Poleg tega so v mestu med drugim še dve kapeli Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, episkopalna cerkev, luteranska cerkev, adventistične cerkve, občestva Jehovovih prič in številne evangeličanske cerkve. <gallery perrow="3" widths="175" heights="175"> Catedral de Izabal.JPG|Stolnica Brezmadežnega spočetja Device Marije Monasterio (Puerto Barrios).jpg|Samostan Služabnic Najsvetejšega zakramenta in Brezmadežnega spočetja Viernes Santo (Puerto Barrios).jpg|Procesija s stolnično podobo ''Señor Sepultado'' </gallery> == V filmih == ===''The New Adventures of Tarzan'' (1935)=== {{Location map many| Guatemala |AlternativeMap=Relief map of Guatemala.jpg |caption=Lokacije snemanja filma ''Nove Tarzanove pustolovščine''. | label=Puerto Barrios| position=right|label_size=70 | lat=15.731537| long=-88.597584 | label2=Livingston| pos2=left | label2_size=70 | lat2=15.827380| long2=-88.749882 | label3=[[Quiriguá]]|label3_size=70 | pos3=right | lat3=15.273805| long3=-89.026862 | label4=[[Chichicastenango]]|label4_size=70 | pos4=right | lat4=14.943348| long4=-91.110579 | label5=Río Dulce|label5_size=70 | pos5=top | lat5=15.809861| long5=-88.758767 | label6=[[Antigua Guatemala]]|label6_size=70 | pos6=left | lat6=14.557150| long6=-90.729443 | label7=Puerto San José|label7_size=70 | pos7=right | lat7=13.919791| long7=-90.829758 | label8=Selva Petenera|label8_size=70 | pos8=right | lat8=16.865228| long8=-89.755303 | label9=[[Gvatemala (mesto)]]|label9_size=70 | pos9=right | lat9=14.608935| long9=-90.517282 | width=200| float=right }} Leta 1935 so film ''Nove Tarzanove pustolovščine'' (angl. ''The New Adventures of Tarzan'') posneli na lokacijah v Gvatemali, pri čemer so izkoristili pomoč družbe United Fruit Company in predsednika Jorgeja Ubica. Lokacije snemanja so bile: * Chichicastenango: prizori iz domačega mesta, kjer so se raziskovalci prvič srečali.<ref name=barillas>{{cite web|url=http://sitios.usac.edu.gt/revistahistoria/index.php?id=71|title=50 películas filmadas en Guatemala y una que no (1935-1996). Apuntes para una cartografía de los lugares filmados en Guatemala|author=Barillas, Edgar|website=Revista Historia de la Universidad de San Carlos de Guatemala|location=Guatemala|date=2013|access-date=22 October 2015|language=es|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20151022163747/http://sitios.usac.edu.gt/revistahistoria/index.php?id=71|archive-date=22 October 2015}}</ref> * [[Antigua Gvatemala]]: Tempelj Zelene boginje * [[Río Dulce]] * [[Puerto Barrios]]: prihod in odhod čolnov z raziskovalci * [[Tikal]]: prizori iz džungle * [[Quiriguá]]: Majevsko mesto, kjer poslušajo predavanja o majevski civilizaciji * [[Gvatemala (mesto)]]: Nato so v razkošnem hotelu Palace posneli prizore hotela v namišljenem mestu At Mantique.<ref name=barillas/> == Znamenitosti == Med zgodovinsko zanimivimi stavbami v samem mestu Puerto Barrios izstopajo tiste iz obdobja nekdanjega razcveta: stara skladišča, lesen hotel Hotel del Norte z zgodovinsko notranjostjo ter mavzolej, zasnovan po vzoru pomanjšanega [[Tadž Mahal]]a. V zalivu Amatique je velika znamenitost polotok Punta Manabique z gozdovi mangrov. Ladje, namenjene v Livingston – od koder pot nadaljujejo po reki Río Dulce do jezera Izabal –, ne izplujejo iz industrijskega pristanišča Puerto Barrios, temveč z občinskega pomola (''Muelle Municipal''). Majevske ruševine [[Quiriguá]] so dobrih 100 kilometrov jugozahodno od mesta Puerto Barrios. === Kulinarika === [[Slika:Tapado (Puerto Barrios).jpg|thumb|150px|Tapado; tradicionalna jed iz Puerto Barriosa]] Kulinarika Puerto Barriosa vključuje bogato izbiro jedi iz morskih sadežev, kot so juhe, ceviche in enolončnice. Na lokalno kulinarično kulturo močno vpliva ljudstvo Garifuna; to se odraža v jedeh, kot so ''Tapado'' (juha z morskimi sadeži in kokosom), ''Riž in fižol'' (''Arroz y Frijoles'' in kokosom) ter različne vrste kruha – na primer ''Pan Bulá'' (kokosov kruh), ''Pan Bon'' (bananin kruh) in kruh iz kasave (''casabe''). Nenazadnje je tu še pijača, ki jo pripravljajo izključno pripadniki ljudstva Garifuna in je znana pod imenom ''Giffiti''. [[Slika:Tortilla de Harina (Puerto Barrios).jpg|thumb|150px|Tortilja iz pšenične moke z mesom in zeljem; tradicionalna jed iz Puerto Barriosa]] Kuhinja Puerto Barriosa si deli elemente tudi s preostalo gvatemalsko gastronomijo – zlasti s tisto iz vzhodnega dela države –, zato so pogoste tradicionalne stalnice, kot so [[tamal]]es, ''yuca con chicharrón'' (kasava s cvrtimi svinjskimi kožicami oziroma ocvirki) in goveja juha (''caldo de res''). Ena od ključnih lokalnih jedi je tortilja iz pšenične moke, ki spremlja skoraj vsak obrok in jo prodajajo številni specializirani prodajalci. Ker gre za pristaniško mesto, lokalno prebivalstvo pogosto pripravlja jedi s tujimi vplivi; še posebej so razširjene jedi v kitajskem slogu, kot je ''Chao Mein'' ({{langx|zh|炒麪}} ali 炒麵; in {{langx|zh|炒面}} [[pinjin]] ''chǎo miàn'') je jed iz praženih rezancev, ki pozna na stotine (ali tisoče) različic. Izgovorjava »mein« izvira iz kantonščine.). == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === {{Refbegin}} * {{cite book|last=Buchenau|first= J.|title=In the Shadow of the Giant, the Making of Mexico's Central America Policy (1876–1930)|url=https://archive.org/details/inshadowofgiantm0000buch|url-access=registration|publisher=University of Alabama Press|edition=Vintage|year=1996|isbn=0-8173-0829-6}} * {{cite book|last=Estrada Paniagua|first=Felipe|title=Recopilación de las leyes de la República de Guatemala (15 de marzo de 1900 a 15 de marzo de 1901)|volume=XIX|url=https://books.google.com/books?id=dkAXAAAAYAAJ&pg=PA72|year=1908|publisher=Arturo Síguere y Cía.|location=Guatemala|language=es}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Puerto Barrios}} {{Wikivoyage|Puerto Barrios}} *[https://web.archive.org/web/20140929080534/http://puertobarriosonline.net/web/ official website of the port of Puerto Barrios] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] 5dh54zv0vyict4t11m674tgb6idnqw4 6753180 6753148 2026-09-20T13:53:32Z Ljuba24b 92351 np 6753180 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement |official_name =Puerto Barrios |settlement_type = občina in mesto |image_skyline =Ciudad_de_Puerto_Barrios_de_noche.jpg |imagesize = 300px |image_caption = Puerto Barrios ponoči |image_flag = Bandera Puerto Barrios.png |flag_size = |image_seal =Escudo Puerto Barrios.png |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |pushpin_map = Guatemala |pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{GUA}} |subdivision_type1 = Departma |subdivision_name1 = [[Image:Flag of Izabal Department.svg|25px]] Izabal |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = Župan |leader_name1 = Hugo Sarceño<ref>{{cite news|author=Canal Antigua|title=TSE presenta resultados oficiales de alcaldes en Izabal|url=https://canalantigua.tv/tse-presenta-resultados-oficiales-de-alcaldes-en-izabal/|location=Guatemala|newspaper=Canal Antigua|year=2015|access-date=13 September 2015|language=es|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20150914024238/https://canalantigua.tv/tse-presenta-resultados-oficiales-de-alcaldes-en-izabal/|archive-date=14 September 2015}}</ref> |leader_party = TODOS |established_title = |established_date = |unit_pref = metric |area_footnotes = |area_total_km2 = 1190 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |elevation_m = 638 |elevation_max_m = 1276 |elevation_min_m = 0 |population_as_of = 2018 |population_total = 100.593 |population_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/admin/ Citypopulation.de] Population of departments and municipalities in Guatemala</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = 100.593 |population_urban_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/cities/ Citypopulation.de] Population of the major cities in Guatemala</ref> |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |coor_type = |coordinates = {{coord|15|42|47.7|N|88|35|23.6|W|region:GT|display=inline,title}} |postal_code = |area_code = |website = }} '''Puerto Barrios''' ({{IPA|es|ˈpweɾ.to ˈβa.rjos}}) je mesto v [[Gvatemala|Gvatemali]], ki leži ob Honduraškem zalivu. Mesto je ob zalivu Amatique (''Bahía de Amatique''). Puerto Barrios je središče departmaja Izabal in upravno središče občine Puerto Barrios. Je glavno gvatemalsko pristanišče na [[Karibsko morje|Karibskem morju]], skupaj s sodobnejšim sestrskim pristaniškim mestom Santo Tomás de Castilla, ki leži jugozahodno od njega. Po popisu prebivalstva leta 2018 je mesto štelo 100.593 prebivalcev. Puerto Barrios leži 297 kilometrov severovzhodno od [[Gvatemala (mesto)|mesta Gvatemala]]. Je končna točka ceste CA9, ki se začne v pristaniškem mestu Puerto San José ob [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] in poteka skozi državo ter mesto Gvatemala. Prebivalstvo mesta je mešanica pripadnikov ljudstev [[Garifuna]] in [[Maji|Majev]], Afrokaribcev (na primer Afrojamajčanov) ter drugih skupin z območja Zahodne Indije. Mesto je doživelo svoj razcvet v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju po izgradnji železnice, ki je povezovala velike nasade banan in kave s pristaniškimi pomoli; vse to je bilo pod nadzorom družb International Railways of Central America in The Great White Fleet, ki sta bili v lasti podjetja United Fruit Company. Puerto Barrios je razdeljen na številne soseske oziroma ''barrios'', kot so El Rastro, Las Champas, Los Tanques, La Veinte, La Veintedos, La Catorce, La Trece in El Estrecho. Čeprav je mesto majhno, ga zaradi pristaniške dejavnosti pogosto obiskujejo ladijski delavci, ki zahajajo v nočne zabaviščne lokale po vsem mestu. V novem stoletju Puerto Barrios privablja vse več obiskovalcev, saj je bližnje mesto Santo Tomás de Castilla začelo sprejemati potniške ladje za križarjenje. Letališče Puerto Barrios je bilo prenovljeno in sprejema redne letalske linije. Med številnimi bližnjimi turističnimi znamenitostmi so majevske ruševine [[Quiriguá]]. Leta 1910 je podjetje United Fruit Company kupilo Quiriguá in vso okoliško zemljo za pridelavo banan; okoli obrednega središča so kot arheološki park ohranili 30 hektarjev površine, s čimer so med nasadi pustili »otok« džungle.<ref>{{cite book |last=Kelly |first=Joyce |date=1996 |title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador |location=Norman, Oklahoma |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-2858-5}}</ref> V bližini ruševin Quirigua je bolnišnica Quirigua, ki jo je leta 1910 ustanovila družba United Fruit Company in je v času svojega delovanja veljala za najboljšo bolnišnico za tropske bolezni v Ameriki.<ref>{{cite book |last=Adams |first=Frederick Upham |date=1914 |title=Conquest of the Tropics: The Story of the Creative Enterprises Conducted by the United Fruit Company|url=https://archive.org/details/conquestoftropic00adamiala |quote=Quirigua Hospital. |location=New York, New York |publisher=Doubleday, Page and Company |pages=[https://archive.org/details/conquestoftropic00adamiala/page/275 275]–279}}</ref> Na bolnišničnem območju je pokopališče bolnišnice Quirigua, kjer so pokopani nekateri delavci družbe UFC in bolnišnice, ki so umrli v Gvatemali. [[utrdba San Felipe de Lara|Castillo de San Felipe de Lara]], stara španska utrdba v kraju Río Dulce, varuje vhod v [[Izabal (jezero)|jezero Izabal]]. Še ena priljubljena znamenitost je živahno mesto Livingston, kjer lahko obiskovalci spoznajo kulturo ljudstva Garifuna ter njihove plese, kot sta ''punta'' in ''yankunu''. == Zgodovina == {{Location map many| Guatemala |AlternativeMap=Relief map of Guatemala.jpg |border=black |caption=Odseki in postaje medoceanske železnice, zgrajeni v času mandata generala Joséja Maríe Reine Barriosa. Odseka Panajax–Guatemala City ni bilo mogoče zgraditi zaradi strmega gorskega terena in pomanjkanja sredstev po zlomu gvatemalskega gospodarstva v začetku leta 1897. | label=Puerto Barrios| position=right|bg=white|label_size=70 | lat=15.731537| long=-88.597584 | label2=Tenedores| pos2=left | bg2=white|label2_size=70 | lat2=15.554583| long2=-88.626741 | label3=Los Amates|label3_size=70 | pos3=right| bg3=white | lat3=15.253010| long3=-89.098134 | label4=Gualán|label4_size=70 | pos4=left| bg4=white | lat4=15.110409| long4=-89.354510 | label5=San Agustín Acasaguastlán|label5_size=70 | pos5=right| bg5=white | lat5=14.895719| long5=-90.005258 | label6=Sanarate|label6_size=70 | pos6=left| bg6=white | lat6=14.769030| long6=-90.166125 | label7=Palín|label7_size=70 | pos7=top| bg7=white | lat7=14.400298| long7=-90.696654 | label8=Escuintla|label8_size=70 | pos8=right| bg8=white | lat8=14.305522| long8=-90.782135 | label9=Iztapa|label9_size=70 | pos9=right| bg9=white | lat9=13.931643| long9=-90.715024 | width=260 | float=left }} Leta 1883 je takratni predsednik, general Justo Rufino Barrios, načrtoval povezavo mesta Ciudad de Guatemala s pristaniščem na atlantski obali prek železnice, da bi lahko prepeljal kavo, pridelano na lastnih posestvih in posestvih svojih liberalnih partnerjev. 4. avgusta 1883 je izdal odlok, po katerem je moral vsakdo s plačo, višjo od 4 pesov na mesec, v obdobju desetih let plačevati 4 pese letno za financiranje železnice. Vendar pa je po Barriosovi smrti v bitki pri Chalchuapi leta 1885 njegov naslednik, general Manuel Lisandro Barillas, ta načrt opustil. Projekt železnice so znova zagnali šele leta 1892, ko je oblast prevzel José María Reina Barrios. 19. julija 1895 je Reina Barrios izdal izvršilni akt št. 513, s katerim je bilo določeno, da se med rekama Escondido in Estrecho ustanovi mesto z imenom Puerto Barrios. Slavnostna ustanovitev je potekala 5. decembra 1892. V okviru projekta severne železnice je izvršilni akt št. 524 mesto Puerto Barrios razglasil za »glavno pristanišče republike« in odredil preselitev carinskih uradov, ki so bili prej v Livingstonu, na to lokacijo.<ref>{{cite book|location=Guatemala|author=Secretaría de Relaciones Exteriores|year=1884|url=https://archive.org/details/memoriadelasecr00guatgoog|title=Memoria de la Secretaría de Relaciones Exteriores|pages=[https://archive.org/details/memoriadelasecr00guatgoog/page/n317 68]–69|language=es}}</ref> Srednjeameriška razstava (špansko ''Exposición Centroamericana'') je bila industrijska in kulturna razstava, ki naj bi leta 1897 potekala v Gvatemali; njeno izvedbo je 8. marca 1894 z odlokom št. 253 potrdila narodna skupščina na predlog predsednika Reine Barriosa. Ker je večina obiskovalcev iz Evrope in Severne Amerike takrat prihajala v pristanišče na karibski obali, si je Reina Barrios prizadeval za čimprejšnje dokončanje Severne železnice. Železnica ni bila ključna le za uspeh razstave, temveč tudi za prevoz blaga in potnikov med Karibskim morjem in novim pristaniščem Iztapa na pacifiški obali. Reina Barrios je upal, da bo železnica pospešila napredek in razvoj države, saj sta bila Združene države Amerike in Španija takrat v vojni zaradi Kube, zanesljiva medoceanska prometna povezava pa je bila za ZDA ključnega pomena.{{sfn|Buchenau|1996|p=}} Dokončanje transoceanske železnice je bilo eden glavnih ciljev vlade Reine Barriosa, s katerim je želel pritegniti tuje vlagatelje v času, ko [[Panamski prekop]] še ni bil zgrajen. Vendar pa so strm padec cen [[kava|kave]] in [[srebro|srebra]] ter velike tehnične težave pri gradnji železnice v bližini mesta Gvatemala – predvsem zaradi strmih pečin in gora, ki obdajajo mesto – privedli do zloma gvatemalskega gospodarstva in naposled do atentata na Reino Barriosa 8. februarja 1898. Po smrti Reine Barriosa je položaj predsednika prevzel civilni pravnik Manuel Estrada Cabrera, ki je podedoval ogromen zunanji dolg do britanskih bank, zaradi česar je moral poiskati zaveznika v Združenih državah Amerike. Leta 1900 je Estrada Cabrera pooblastil svojega ministra za gospodarstvo Rafaela Spínolo, da sklene pogodbo z ameriškim podjetjem ''Central American Improvement Co. Inc.'' za dokončanje Severne železnice in popravilo dotrajanih odsekov na preostalem delu proge.<ref name=estrada>{{harvnb|Estrada Paniagua|1908|pp=145–155}}</ref> Za kritje stroškov je gvatemalska vlada ameriškemu podjetju podelila koncesijo za brezplačno uporabo železnice in vseh pripadajočih objektov; to je vključevalo tudi pristanišče in pomol v Puerto Barriosu, za uporabo katerih sta morala gvatemalsko prebivalstvo in vlada plačevati pristojbine.<ref name=estrada/> Leta 1904 so poslovni partnerji Minorja Keitha<ref group=lower-alpha>Keith je bil lastnik družbe United Fruit Company in je v Srednji Ameriki že zgradil več železnic.</ref> – ob vedenju za naklonjenost Estrade Cabrere ZDA – začeli pridobivati ​​koncesije za železnice v Gvatemali in Salvadorju; istega leta je bila v New Jerseyju ustanovljena družba International Railways of Central America (IRCA).<ref name=irca>{{cite web|author=West, John|year=2009|orig-year=1993|url=http://lifewastedchasingtrains.com/main.php?g2_itemId=947|title=Life wasted chasing trains: Brief story of IRCA|access-date=3 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819084158/http://lifewastedchasingtrains.com/main.php?g2_itemId=947|archive-date=19 August 2014}}</ref> Pristanišče je med letoma 1906 in 1908 delno zgradil Inženirski korpus pod vodstvom Theodora Roosevelta. Sčasoma je družba United Fruit Company, lastnica IRCA, prevzela popoln nadzor nad mestom Puerto Barrios, saj je imela v lasti pomole, železnice, proizvodnjo banan v regiji Izabal in celo trgovsko ladjevje, znano kot ''Great White Fleet'' (Velika bela flota). Takšno stanje je vztrajalo do obdobja vlade polkovnika Jacoba Árbenza Guzmána (1951–1954), ki se je odločil zgraditi cesto in dodatno pristanišče – ​​Santo Tomás de Castilla – ter tako konkurirati ameriški družbi za trgovanje s sadjem. Uvedel je tudi agrarno reformo, ki je posegla v zemljišča družbe UFCO. Árbenza so kasneje obtožili komunizma in ga leta 1954 odstavili z oblasti, vendar je bila cesta takrat že skoraj dokončana; dela je nato zaključil njegov naslednik, polkovnik Carlos Castillo Armas. Kot je Árbenz predvidel, je družba IRCA zadnji dobiček zabeležila leta 1957.<ref name=irca/> [[Potres v Gvatemali (1976)|Potres 4. februarja 1976]], eden najhujših v zgodovini Gvatemale, je uničil večino pristaniških objektov v Puerto Barriosu, zato se je večina sodobnega tovornega prometa preselila v sosednje pristanišče Santo Tomás de Castilla. V 21. stoletju Puerto Barrios ostaja pomembno središče za podjetji Dole in Fresh Del Monte Produce ter za družbo Chiquita, naslednico podjetja United Fruit Company. == Geografija == Nadmorska višina v občini sega od morske gladine pri rtu Punta de Manabique do 1276 metrov na vrhu Cerro San Gil. Središče občine leži ob obali notranjega zaliva Santo Tomás, ki je del zaliva Amatique. Majhen polotok, imenovan Punta de Manabique, ločuje ta manjši zaliv od Honduraškega zaliva in ga ščiti pred neurji. Mesto leži 297 km severovzhodno od mesta Gvatemala, ob vznožju gorovja Montañas del Mico – odcepa gorovja Sierra de las Minas – ter ob zalivu Amatique (delu Honduraškega zaliva) in nedaleč od izliva [[Motagua (reka)|reke Motagua]]. Občina, ki obsega površino 1292 km², šteje približno 100.000 prebivalcev, razporejenih v pet podrejenih naselij (''aldeas''), med katerimi je tudi Santo Tomás de Castilla (''Matías de Gálvez''). Na severu meji na Karibsko morje, na jugovzhodu na Honduras, na jugozahodu na občino Morales, na zahodu pa na občino Livingston (obe v departmaju Izabal). Puerto Barrios ima tropsko deževno podnebje, na katerega vplivajo pasatni vetrovi (po Köppnu: ''Af''). V mestu vse leto pade precejšnja količina padavin. Tako kot večina mest s tem podnebjem tudi Puerto Barrios nima sušnega obdobja. Povprečna letna temperatura v Puerto Barriosu znaša 27,3 °C. Letno pade približno 2748 milimetrov) padavin. === Naravni viri === [[Slika:Beach in Izabal, Guatemala - North America.jpg|200px|thumb|Naravno bogastvo mesta Puerto Barrios v regiji Izabal]] Puerto Barrios se ponaša z velikim naravnim bogastvom; med glavna naravna območja sodita rezervat za zaščito izvirov Cerro San Gil in zavetišče za divje živali Punta de Manabique. Na obeh lokacijah najdemo pestro floro in favno. Živalski svet vključuje plazilce – kot so želve, različne vrste kač in legvani – ter številne vrste žuželk, zlasti metuljev. Med sesalci najdemo tapirje in divje svinje, na zavarovanih območjih pa živijo tudi nekatere vrste opic in jaguarje. V regiji Izabal živi več kot 50 % vrst ptic, ki so stalne prebivalke Gvatemale ali pa tja priletijo med selitvijo, zato je območje priljubljena destinacija za opazovalce ptic. Puerto Barrios zaznamujejo tudi obsežni gozdovi [[mangrova|mangrov]], čeprav se njihova površina zaradi človekovih dejavnosti zmanjšuje. V kmetijski proizvodnji prevladujeta pridelava [[Bananovec|banan]] za izvoz in gojenje [[Afriška oljna palma|afriške oljne palme]]. Skozi občino tečejo številne reke, čeprav nekatere kažejo znake močne onesnaženosti. Med njimi so Las Escobas (ki mestu zagotavlja vodo), Río Escondido, Piedras Negras, Quebrada Seca, Cacao in San Carlos. Poleg tega se ob meji s Hondurasom v morje izliva reka Motagua – najdaljša reka v Gvatemali. [[Slika:Beach in Izabal, Guatemala.jpg|200px|thumb|Playa Blanca, turistična destinacija v regiji Izabal]] Za varovanje teh virov skrbi več ustanov. Na vladni ravni so to Oddelek za varstvo narave pri gvatemalski nacionalni civilni policiji in Nacionalni svet za zavarovana območja (CONAP). Med organizacijami zasebnega sektorja, ki se ukvarjajo z ohranjanjem narave, sta med drugim FUNDAECO in Fundacija Mario Dary. === Gradnja atlantske ceste in pristanišča Santo Tomas de Castilla === [[File:Guatemala railways.svg|200px|thumb|Zemljevid železniških prog v Gvatemali in Salvadorju, ki so bile v lasti družbe IRCA – hčerinske družbe podjetja United Fruit Company (UFCO), ki je nadzorovalo železniški promet v obeh državah –, medtem ko je edino atlantsko pristanišče nadzorovala družba Great White Fleet, prav tako v lasti UFCO.]] Da bi vzpostavili potrebno fizično infrastrukturo za omogočanje »neodvisnega« in nacionalnega kapitalističnega razvoja, ki bi lahko zmanjšal skrajno odvisnost od Združenih držav in razbil ameriške monopole v državi, sta predsednik Jacobo Árbenz in njegova vlada začela načrtovati in graditi atlantsko cesto. Ta je bila zasnovana kot konkurenca monopolu na področju kopenskega prometa, ki ga je prek svoje hčerinske družbe International Railways of Central America (IRCA) izvajalo podjetje United Fruit Company; IRCA je imela koncesijo že od leta 1904, ko ji jo je podelil takratni predsednik Manuel Estrada Cabrera. Gradnjo ceste je izvajal oddelek za ceste pri Ministrstvu za promet in zveze s pomočjo vojaškega inženirskega bataljona. Načrtovana je bila tako, da bi čim bolj potekala vzporedno z železniško progo. Cilj gradnje novega pristanišča je bil prav tako razbiti še en monopol družbe UFCO, saj je bilo pristanišče Puerto Barrios v izključni lasti in upravljanju družbe Great White Fleet, še ene hčerinske družbe UFCO.<ref>{{cite web|first=Eduardo Antonio|last=Velásquez|year=2014|url=http://www.nodal.am/2014/06/jacobo-arbenz-guzman-el-hombre-desnudo/|title=Jacobo Arbenz Guzmán, el hombre desnudo |access-date=14 August 2014|website=Nodal|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114301/http://www.nodal.am/2014/06/jacobo-arbenz-guzman-el-hombre-desnudo/|archive-date=26 August 2014|language=es}}</ref> == Uprava == V mestu Puerto Barrios so med drugim locirani uradi ključnih državnih institucij za to območje (departma), kot so Urad generalnega revizorja računov, Urad državnega tožilca in Vrhovno volilno sodišče, pa tudi uradi različnih vladnih ministrstev. Delovanje občinske uprave nadzoruje občinski svet. V mestu deluje zapor z uradno zmogljivostjo 175 zapornikov. Leta 2016 je bilo v njem zaprtih več kot 900 ljudi, kar pomeni, da je bila zmogljivost presežena.<ref>[https://www.bbc.com/news/world-latin-america-35210901 ''Guatemala prison riot leaves eight inmates dead''.] [[BBC]], 1 January 2016. Retrieved 3 January 2016</ref> == Vojska == V mestu Puerto Barrios je od leta 2008 sedež enote za posebne operacije gvatemalskih oboroženih sil, znane kot ''Kaibiles''. V kraju Santo Tomás je pomorsko oporišče, v katerem je nastanjeno poveljstvo ''Comando Naval del Caribe''. Letališče Puerto Barrios vključuje tudi vojaški del. == Torre Manatí == Leta 2018 je gvatemalsko nepremičninsko podjetje Desarrollos Inmobiliarios Izabal, S.A. naročilo gvatemalskemu arhitekturnemu biroju Studio Domus izvedbo razvojnega projekta v vrednosti 15 milijonov dolarjev, ki vključuje 37-nadstropno stolpnico in klub za lastnike jaht v mestu Puerto Barrios. Gradnja se je začela maja 2019, zaključena pa naj bi bila januarja 2021. Po dokončanju bo Torre Manatí najvišja stolpnica v Srednji Ameriki.<ref>37 pisos y US$15 millones: Así será la torre más alta de la región. (14 June 2019). Retrieved from http://revistawin.com/37-pisos-y-us15-millones-asi-sera-la-torre-mas-alta-de-la-region/</ref> == Religija == V mestu Puerto Barrios večina prebivalcev izpoveduje krščansko vero (katoliško in protestantsko evangeličansko); cerkve ali svetišča nekrščanskih veroizpovedi v mestu praktično ne obstajajo. Katoliško cerkev upravlja Apostolski vikariat Izabal s sedežem v stolnici Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki jo vodi škof Domingo Buezo Leiva. Med župnije spadajo Espíritu Santo v središču mesta; Santo Tomás de Aquino in Santo Hermano Pedro v kraju Santo Tomás de Castilla; cerkev sv. Martina de Porres (San Martín de Porres), namenjena skupnosti Garifuna; ter samostan Služabnic Najsvetejšega zakramenta in Brezmadežnega spočetja – vse te ustanove upravljajo stolnični župniki. V času velikega tedna se – tako kot po vsej državi – verska vnema izraža skozi procesije ter izdelavo preprog iz žagovine in procesijskih nosilnic (''andas''). Najbolj obiskana mestna procesija, pri kateri sodeluje največje število nosačev, je procesija Svetega pokopa (''Santo Entierro''), posvečena stolnični podobi ''Señor Sepultado'' (Gospod v grobu). Poleg tega so v mestu med drugim še dve kapeli Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, episkopalna cerkev, luteranska cerkev, adventistične cerkve, občestva Jehovovih prič in številne evangeličanske cerkve. <gallery perrow="3" widths="175" heights="175"> Catedral de Izabal.JPG|Stolnica Brezmadežnega spočetja Device Marije Monasterio (Puerto Barrios).jpg|Samostan Služabnic Najsvetejšega zakramenta in Brezmadežnega spočetja Viernes Santo (Puerto Barrios).jpg|Procesija s stolnično podobo ''Señor Sepultado'' </gallery> == V filmih == ===''The New Adventures of Tarzan'' (1935)=== {{Location map many| Guatemala |AlternativeMap=Relief map of Guatemala.jpg |caption=Lokacije snemanja filma ''Nove Tarzanove pustolovščine''. | label=Puerto Barrios| position=right|label_size=70 | lat=15.731537| long=-88.597584 | label2=Livingston| pos2=left | label2_size=70 | lat2=15.827380| long2=-88.749882 | label3=[[Quiriguá]]|label3_size=70 | pos3=right | lat3=15.273805| long3=-89.026862 | label4=[[Chichicastenango]]|label4_size=70 | pos4=right | lat4=14.943348| long4=-91.110579 | label5=Río Dulce|label5_size=70 | pos5=top | lat5=15.809861| long5=-88.758767 | label6=[[Antigua Guatemala]]|label6_size=70 | pos6=left | lat6=14.557150| long6=-90.729443 | label7=Puerto San José|label7_size=70 | pos7=right | lat7=13.919791| long7=-90.829758 | label8=Selva Petenera|label8_size=70 | pos8=right | lat8=16.865228| long8=-89.755303 | label9=[[Gvatemala (mesto)]]|label9_size=70 | pos9=right | lat9=14.608935| long9=-90.517282 | width=200| float=right }} Leta 1935 so film ''Nove Tarzanove pustolovščine'' (angl. ''The New Adventures of Tarzan'') posneli na lokacijah v Gvatemali, pri čemer so izkoristili pomoč družbe United Fruit Company in predsednika Jorgeja Ubica. Lokacije snemanja so bile: * Chichicastenango: prizori iz domačega mesta, kjer so se raziskovalci prvič srečali.<ref name=barillas>{{cite web|url=http://sitios.usac.edu.gt/revistahistoria/index.php?id=71|title=50 películas filmadas en Guatemala y una que no (1935-1996). Apuntes para una cartografía de los lugares filmados en Guatemala|author=Barillas, Edgar|website=Revista Historia de la Universidad de San Carlos de Guatemala|location=Guatemala|date=2013|access-date=22 October 2015|language=es|url-status=unfit|archive-url=https://web.archive.org/web/20151022163747/http://sitios.usac.edu.gt/revistahistoria/index.php?id=71|archive-date=22 October 2015}}</ref> * [[Antigua Gvatemala]]: Tempelj Zelene boginje * [[Río Dulce]] * [[Puerto Barrios]]: prihod in odhod čolnov z raziskovalci * [[Tikal]]: prizori iz džungle * [[Quiriguá]]: Majevsko mesto, kjer poslušajo predavanja o majevski civilizaciji * [[Gvatemala (mesto)]]: Nato so v razkošnem hotelu Palace posneli prizore hotela v namišljenem mestu At Mantique.<ref name=barillas/> == Znamenitosti == Med zgodovinsko zanimivimi stavbami v samem mestu Puerto Barrios izstopajo tiste iz obdobja nekdanjega razcveta: stara skladišča, lesen hotel Hotel del Norte z zgodovinsko notranjostjo ter mavzolej, zasnovan po vzoru pomanjšanega [[Tadž Mahal]]a. V zalivu Amatique je velika znamenitost polotok Punta Manabique z gozdovi mangrov. Ladje, namenjene v Livingston – od koder pot nadaljujejo po reki Río Dulce do jezera Izabal –, ne izplujejo iz industrijskega pristanišča Puerto Barrios, temveč z občinskega pomola (''Muelle Municipal''). Majevske ruševine [[Quiriguá]] so dobrih 100 kilometrov jugozahodno od mesta Puerto Barrios. === Kulinarika === [[Slika:Tapado (Puerto Barrios).jpg|thumb|150px|Tapado; tradicionalna jed iz Puerto Barriosa]] Kulinarika Puerto Barriosa vključuje bogato izbiro jedi iz morskih sadežev, kot so juhe, ceviche in enolončnice. Na lokalno kulinarično kulturo močno vpliva ljudstvo Garifuna; to se odraža v jedeh, kot so ''Tapado'' (juha z morskimi sadeži in kokosom), ''Riž in fižol'' (''Arroz y Frijoles'' in kokosom) ter različne vrste kruha – na primer ''Pan Bulá'' (kokosov kruh), ''Pan Bon'' (bananin kruh) in kruh iz kasave (''casabe''). Nenazadnje je tu še pijača, ki jo pripravljajo izključno pripadniki ljudstva Garifuna in je znana pod imenom ''Giffiti''. [[Slika:Tortilla de Harina (Puerto Barrios).jpg|thumb|150px|Tortilja iz pšenične moke z mesom in zeljem; tradicionalna jed iz Puerto Barriosa]] Kuhinja Puerto Barriosa si deli elemente tudi s preostalo gvatemalsko gastronomijo – zlasti s tisto iz vzhodnega dela države –, zato so pogoste tradicionalne stalnice, kot so [[tamal]]es, ''yuca con chicharrón'' (kasava s cvrtimi svinjskimi kožicami oziroma ocvirki) in goveja juha (''caldo de res''). Ena od ključnih lokalnih jedi je tortilja iz pšenične moke, ki spremlja skoraj vsak obrok in jo prodajajo številni specializirani prodajalci. Ker gre za pristaniško mesto, lokalno prebivalstvo pogosto pripravlja jedi s tujimi vplivi; še posebej so razširjene jedi v kitajskem slogu, kot je ''Chao Mein'' ({{langx|zh|炒麪}} ali 炒麵; in {{langx|zh|炒面}} [[pinjin]] ''chǎo miàn'') je jed iz praženih rezancev, ki pozna na stotine (ali tisoče) različic. Izgovorjava »mein« izvira iz kantonščine.). == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} === Literatura === {{Refbegin}} * {{cite book|last=Buchenau|first= J.|title=In the Shadow of the Giant, the Making of Mexico's Central America Policy (1876–1930)|url=https://archive.org/details/inshadowofgiantm0000buch|url-access=registration|publisher=University of Alabama Press|edition=Vintage|year=1996|isbn=0-8173-0829-6}} * {{cite book|last=Estrada Paniagua|first=Felipe|title=Recopilación de las leyes de la República de Guatemala (15 de marzo de 1900 a 15 de marzo de 1901)|volume=XIX|url=https://books.google.com/books?id=dkAXAAAAYAAJ&pg=PA72|year=1908|publisher=Arturo Síguere y Cía.|location=Guatemala|language=es}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Puerto Barrios}} {{Wikivoyage|Puerto Barrios}} *[https://web.archive.org/web/20140929080534/http://puertobarriosonline.net/web/ official website of the port of Puerto Barrios] [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] 6hc7puqubng4gnn0pm6z2a0jfbn97e2 Pogovor:Čongčing 1 608898 6753133 2026-09-20T13:02:35Z ~2026-50788-22 266063 /* "Čungking (pinjin: Chungking)" */ nov razdelek 6753133 wikitext text/x-wiki == "Čungking (pinjin: Chungking)" == Ne vem zakaj pišete take neumnosti in jih še vztrajno zagovarjate. Chunking pač ni pinjin, temveč t.i. poštno prečrkovanje (Chinese postal romanization). [[Posebno:Prispevki/~2026-50788-22|~2026-50788-22]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-50788-22|pogovor]]) 15:02, 20. september 2026 (CEST) 1tl4v8vuosk7awwpk403x7gfy91y4xi Kategorija:Zgradbe in objekti v Gvatemali 14 608899 6753159 2026-09-20T13:33:34Z Ljuba24b 92351 nova kat 6753159 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Buildings in Guatemala}} [[Kategorija:Gvatemala]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah|Gvatemala]] 9ixu4uuotrmaf4zrmtfw7ting43ur4f Utrdba San Felipe de Lara 0 608900 6753176 2026-09-20T13:50:50Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753176 wikitext text/x-wiki {{infobox military installation | name = Utrdba San Felipe de Lara<br/ >''Castillo de San Felipe de Lara'' | part_of = | location = Departma Izabal, Gvatemala | image = Castillo de San Felipe de Lara in Guatemala 01.jpg | image_size = 260px | caption = | pushpin_map = | coordinates = {{coord|15.63742|-88.99338|type:landmark|display=inline}} | map_size = | map_caption = | type = [[Reduta]] | code = | built = 1644 | builder = | materials = | height = | in_use = | demolished = | condition = Obnova (1955) | owner = | open_to_public = Yes | controlled_by = INGUAT | garrison = | current_commander = | past_commanders = | occupants = | battles = | events = Piratstvo na Karibih | image2 = | caption2 = }} '''Utrdba San Felipe de Lara''' (''Castillo de San Felipe de Lara'') – pogosto imenovan kar '''''Castillo de San Felipe''''' – je španska kolonialna [[utrdba]] na vhodu v [[jezero Izabal]] v vzhodni [[Gvatemala|Gvatemali]]. Jezero Izabal je s [[Karibsko morje|Karibskim morjem]] povezano prek reke [[Rio Dulce]] in jezera El Golfete.<ref>ITMB 1998.</ref> Utrdba je bila strateško postavljena na najožjem delu reke.<ref name="AlvaradoBarrientos03p5">Alvarado Barrientos 2003, p.5.</ref> Španci so Castillo de San Felipe uporabljali več stoletij; v tem času so ga pirati večkrat uničili in oplenili.<ref name="QuanMorales04p17"/> Utrdba je uvrščena na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine in je priljubljena regionalna turistična znamenitost. == Zgodovina == Območje San Felipe je bilo neprekinjeno naseljeno vse od mezoameriškega srednjega predklasičnega obdobja (ok. 1000–400 pr. n. št.) in je bilo naseljeno tudi takrat, ko so sredi 16. stoletja na to območje prvič prispeli Španci.<ref>Putzeys and Ortega 2001, p.624. Feldman 1998, p.7.</ref> [[File:Castillo de San Felipe, Rio Dulce, Guatemala.jpg|thumb|Castillo de San Felipe, Rio Dulce, Gvatemala]] Utrdba Castillo de San Felipe je bila zgrajena za zaščito pristanišča San Antonio de las Bodegas na južni obali jezera Izabal pred pogostimi piratskimi napadi,<ref>Putzeys and Ortega 2001, p.621. Feldman 1998, p.11.</ref> zlasti s strani angleških piratov. Po mraku so prehod po reki v jezero zaprli z veliko verigo, napeto od trdnjave do nasprotnega brega. San Antonio je bil glavno pristanišče za sprejem španskih ladij z blagom za Gvatemalsko generalno kapitanijo ter je skrbel za oskrbo in posadko trdnjave.<ref>Feldman 2000, p.217. Putzeys and Ortega 2001, p.621.</ref> Gvatemalski zapisi vsebujejo podatke o imenovanju poveljnikov trdnjave še globoko v 18. stoletje. Šlo je za združeno funkcijo, ki je vključevala tudi položaj župana krajev San Pedro de Amatique in San Antonio de las Bodegas. Slednja funkcija je bila zgolj formalna, saj sta bili naselji kmalu opuščeni zaradi nenehnih vpadov ljudstva Mosquito Zambo, zaradi katerih sta delta [[Motagua (reka)|reke Motagua]] in obala jezera Izabal ostali večinoma nenaseljeni; prebivalce, ki niso zbežali, so prodali v suženjstvo v britansko kolonijo [[Jamajka|Jamajko]]. Popis prebivalstva oktobra 1776 je zabeležil 122 prebivalcev San Felipeja; vsi so bili Španci ali mešane rase.<ref>Feldman 1998, pp.11–12.</ref> Leta 1797 je posadko sestavljalo 36 pešcev.<ref name="PutzeysOrtega01p621"/> == Gradnja == Na tem mestu je stolp stal že leta 1604, ko je zabeleženo, da je bil uničen.<ref name="QuanMorales04p17">Quan and Morales 2004, p.17.</ref> Trdnjava je bila zgrajena leta 1644 po ukazu Diega de Avendaña, takratnega guvernerja Kraljevine Gvatemale. Takrat je bila znana pod imenoma ''Fuerte Bustamente'' (trdnjava Bustamente) in ''Torreón de Defensa'' (obrambni stolp). Zasnovo obzidja je spremenil ''oidor'' (višji sodnik) Lara y Mogrovejo, po katerem je trdnjava dobila del imena ''de Lara''.<ref name="PutzeysOrtega01p621"/> Leta 1651 je bila po ukazu Lare y Mogroveja obnovljena. Trdnjavo je leta 1687 preoblikoval Diego Gómez de Ocampo v slogu francoskega vojaškega arhitekta [[Sébastien Le Prestre de Vauban|Sébastiena Le Prestreja de Vaubana]]. Prenovljena zasnova je bila uresničena leta 1689. Do leta 1697 so bili v uporabi trije [[bastijon]]i (Nuestra Señora de Concepción, Nuestra Señora de Regla in utrjen stolp San Felipe). Dodatne utrdbe je zasnoval inženir José Sierra in jih dodal leta 1797; vključevale so tri topniške baterije, znane kot baterije San Carlos, San Felipe in Santiago. Dodani sta bili tudi dve vojašnici (Buenavista in Santiago). == Zasnova == Trdnjava je sestavljena iz polkrožnega bastijona, ki ga obdajata dva zbližujoča se zunanja zidova; vsak od njiju se zaključi s približno kvadratnim stolpom. Trdnjava ima tri nadstropja. Kopenski dostop do trdnjave je varoval [[obrambni jarek]] z [[dvižni most|dvižnim mostom]].<ref>Putzeys and Ortega 2001, pp.622, 626.</ref> == Turizem in varstvo == Območje je bilo 23. septembra 2002 uvrščeno na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine v kategoriji kulturne dediščine.<ref>https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1761/ Unesco]</ref> Za upravljanje trdnjave skrbi Gvatemalski inštitut za turizem (INGUAT – Instituto Guatemalteco de Turismo). Je ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v [[narodni park Río Dulce|narodnem parku Río Dulce]].<ref>Quan and Morales 2004, pp.17–18.</ref> V obdobju med letoma 2001 in 2003 so zabeležili znaten porast števila obiskovalcev, med katerimi je bilo več kot 90 % Gvatemalcev.<ref>Quan and Morales 2004, p.18.</ref> Podatki za to obdobje kažejo skok s 45.652 turistov v letu 2001 na nekaj več kot 156.000 obiskovalcev v letu 2003.<ref name="QuanMorales04p19">Quan and Morales 2004, p.19.</ref> Trdnjava je bila hudo poškodovana v potresu 11. julija 1999, pri čemer so na njenem obzidju nastale številne razpoke.<ref name="PutzeysOrtega01p621">Putzeys and Ortega 2001, p.621.</ref> Ugotovljeno je bilo, da je rečna voda v okolici trdnjave močno onesnažena s koliformnimi bakterijami, kar je posledica lokalnega onesnaževanja.<ref name="QuanMorales04p19"/> {{wide image|Castillo de San Felipe de Lara in Guatemala 04.jpg|950|Castillo de San Felipe de Lara}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|indent=yes}} *{{cite web |author=Alvarado Barrientos, Julio Enrique |year=2003 |title=Proyecto para San Felipe de Lara, Izabal |trans-title=Project for San Felipe de Lara, Izabal |url=http://www.tesis.ufm.edu.gt/pdf/3645.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716170206/http://www.tesis.ufm.edu.gt/pdf/3645.pdf |url-status=dead |archive-date=2007-07-16 |publisher=Universidad Francisco Marroquín |location=Guatemala City |accessdate=2012-05-19 |language=es }} *{{cite book |author=Feldman, Lawrence H. |year=1998 |title=Motagua Colonial |url=https://books.google.com/books?id=wfwJCRgmxeUC&q=motagua+colonial |publisher=Boson Books |location=Raleigh, North Carolina, USA |isbn=1-886420-51-3 |oclc=82561350 }}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{cite book |author=Feldman, Lawrence H. |year=2000 |title=Lost Shores, Forgotten Peoples: Spanish Explorations of the South East Maya Lowlands |publisher=Duke University Press |location=Durham, North Carolina, USA |isbn=0-8223-2624-8 |oclc=254438823}} *{{cite map|author=ITMB |publisher=ITMB Publishing Ltd. |title=Guatemala |edition=3rd |year=1998 |scale=1:500000 |series=International Travel Maps |isbn=0-921463-64-2 |oclc=421536238 }} *{{cite journal |author=Putzeys, Yvonne |author2=Edgar R. Ortega |year=2001 |title=Estado actual y excavaciones en el Castillo de San Felipe de Lara |journal=XIV Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala, 2000 |editor=Juan Pedro Laporte, A.C. Suasnávar and B. Arroyo |pages=621–629 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/45.00.pdf |accessdate=April 11, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914195253/http://www.asociaciontikal.com/pdf/45.00.pdf |archive-date=September 14, 2011 |url-status=dead |df=mdy-all }} *{{citation |last1=Quan |first1=Claudia Lorena |first2=Hilda María |last2=Morales |year=2004 |title=Plan Maestro 2005–2010 Parque Nacional Río Dulce |trans-title=Master Plan 2005–2010 Río Dulce National Park |publisher=Consejo Nacional de Áreas Protegidas (CONAP) and Fondo Nacional para la Conservación (FONACON) |location=Guatemala City |url=http://www.conap.gob.gt/Members/admin/documentos/documentos-centro-de-documentacion/planes-maestros/Plan%20Maestro%20Completo_PNRD.pdf |accessdate=2012-05-22 |language=es }}{{dead link|date=July 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1761/ |title=Castle of San Felipe de Lara |publisher=UNESCO World Heritage Centre |author=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=February 26, 2009 }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Castillo de San Felipe de Lara}} * [https://www.mayaparaiso.com/castillo.php ''Castillo de San Felipe de Lara – Fotos + Infos''] (englisch und spanisch) * [http://lugaresturisticosdeguatemala.com/viajar-castillo-de-san-felipe-de-lara/ ''Castillo de San Felipe de Lara – Fotos + Infos''] (spanisch) * [http://www.viajeaguatemala.com/el-castillo-de-san-felipe#.V8lKQJiLTct ''Castillo de San Felipe de Lara – Fotos + Infos''] (spanisch) * [https://www.youtube.com/watch?v=Wkszo0UqIlk ''Castillo de San Felipe de Lara – Video''] [[Kategorija:Zgodovina Gvatemate]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gvatemali]] au2hktcvbzpxg6bn2pxnok0wna9lkzg 6753177 6753176 2026-09-20T13:52:11Z Ljuba24b 92351 np 6753177 wikitext text/x-wiki {{infobox military installation | name = Utrdba San Felipe de Lara<br/ >''Castillo de San Felipe de Lara'' | part_of = | location = Departma Izabal, Gvatemala | image = Castillo de San Felipe de Lara in Guatemala 01.jpg | image_size = 260px | caption = | pushpin_map = | coordinates = {{coord|15.63742|-88.99338|type:landmark|display=inline}} | map_size = | map_caption = | type = [[Reduta]] | code = | built = 1644 | builder = | materials = | height = | in_use = | demolished = | condition = Obnova (1955) | owner = | open_to_public = Yes | controlled_by = INGUAT | garrison = | current_commander = | past_commanders = | occupants = | battles = | events = Piratstvo na Karibih | image2 = | caption2 = }} '''Utrdba San Felipe de Lara''' (''Castillo de San Felipe de Lara'') – pogosto imenovan kar '''''Castillo de San Felipe''''' – je španska kolonialna [[utrdba]] na vhodu v [[Izabal (jezero)|jezero Izabal]] v vzhodni [[Gvatemala|Gvatemali]]. Jezero Izabal je s [[Karibsko morje|Karibskim morjem]] povezano prek reke [[Rio Dulce]] in jezera El Golfete.<ref>ITMB 1998.</ref> Utrdba je bila strateško postavljena na najožjem delu reke.<ref name="AlvaradoBarrientos03p5">Alvarado Barrientos 2003, p.5.</ref> Španci so Castillo de San Felipe uporabljali več stoletij; v tem času so ga pirati večkrat uničili in oplenili.<ref name="QuanMorales04p17"/> Utrdba je uvrščena na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine in je priljubljena regionalna turistična znamenitost. == Zgodovina == Območje San Felipe je bilo neprekinjeno naseljeno vse od mezoameriškega srednjega predklasičnega obdobja (ok. 1000–400 pr. n. št.) in je bilo naseljeno tudi takrat, ko so sredi 16. stoletja na to območje prvič prispeli Španci.<ref>Putzeys and Ortega 2001, p.624. Feldman 1998, p.7.</ref> [[File:Castillo de San Felipe, Rio Dulce, Guatemala.jpg|thumb|Castillo de San Felipe, Rio Dulce, Gvatemala]] Utrdba Castillo de San Felipe je bila zgrajena za zaščito pristanišča San Antonio de las Bodegas na južni obali jezera Izabal pred pogostimi piratskimi napadi,<ref>Putzeys and Ortega 2001, p.621. Feldman 1998, p.11.</ref> zlasti s strani angleških piratov. Po mraku so prehod po reki v jezero zaprli z veliko verigo, napeto od trdnjave do nasprotnega brega. San Antonio je bil glavno pristanišče za sprejem španskih ladij z blagom za Gvatemalsko generalno kapitanijo ter je skrbel za oskrbo in posadko trdnjave.<ref>Feldman 2000, p.217. Putzeys and Ortega 2001, p.621.</ref> Gvatemalski zapisi vsebujejo podatke o imenovanju poveljnikov trdnjave še globoko v 18. stoletje. Šlo je za združeno funkcijo, ki je vključevala tudi položaj župana krajev San Pedro de Amatique in San Antonio de las Bodegas. Slednja funkcija je bila zgolj formalna, saj sta bili naselji kmalu opuščeni zaradi nenehnih vpadov ljudstva Mosquito Zambo, zaradi katerih sta delta [[Motagua (reka)|reke Motagua]] in obala jezera Izabal ostali večinoma nenaseljeni; prebivalce, ki niso zbežali, so prodali v suženjstvo v britansko kolonijo [[Jamajka|Jamajko]]. Popis prebivalstva oktobra 1776 je zabeležil 122 prebivalcev San Felipeja; vsi so bili Španci ali mešane rase.<ref>Feldman 1998, pp.11–12.</ref> Leta 1797 je posadko sestavljalo 36 pešcev.<ref name="PutzeysOrtega01p621"/> == Gradnja == Na tem mestu je stolp stal že leta 1604, ko je zabeleženo, da je bil uničen.<ref name="QuanMorales04p17">Quan and Morales 2004, p.17.</ref> Trdnjava je bila zgrajena leta 1644 po ukazu Diega de Avendaña, takratnega guvernerja Kraljevine Gvatemale. Takrat je bila znana pod imenoma ''Fuerte Bustamente'' (trdnjava Bustamente) in ''Torreón de Defensa'' (obrambni stolp). Zasnovo obzidja je spremenil ''oidor'' (višji sodnik) Lara y Mogrovejo, po katerem je trdnjava dobila del imena ''de Lara''.<ref name="PutzeysOrtega01p621"/> Leta 1651 je bila po ukazu Lare y Mogroveja obnovljena. Trdnjavo je leta 1687 preoblikoval Diego Gómez de Ocampo v slogu francoskega vojaškega arhitekta [[Sébastien Le Prestre de Vauban|Sébastiena Le Prestreja de Vaubana]]. Prenovljena zasnova je bila uresničena leta 1689. Do leta 1697 so bili v uporabi trije [[bastijon]]i (Nuestra Señora de Concepción, Nuestra Señora de Regla in utrjen stolp San Felipe). Dodatne utrdbe je zasnoval inženir José Sierra in jih dodal leta 1797; vključevale so tri topniške baterije, znane kot baterije San Carlos, San Felipe in Santiago. Dodani sta bili tudi dve vojašnici (Buenavista in Santiago). == Zasnova == Trdnjava je sestavljena iz polkrožnega bastijona, ki ga obdajata dva zbližujoča se zunanja zidova; vsak od njiju se zaključi s približno kvadratnim stolpom. Trdnjava ima tri nadstropja. Kopenski dostop do trdnjave je varoval [[obrambni jarek]] z [[dvižni most|dvižnim mostom]].<ref>Putzeys and Ortega 2001, pp.622, 626.</ref> == Turizem in varstvo == Območje je bilo 23. septembra 2002 uvrščeno na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine v kategoriji kulturne dediščine.<ref>https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1761/ Unesco]</ref> Za upravljanje trdnjave skrbi Gvatemalski inštitut za turizem (INGUAT – Instituto Guatemalteco de Turismo). Je ena najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v [[narodni park Río Dulce|narodnem parku Río Dulce]].<ref>Quan and Morales 2004, pp.17–18.</ref> V obdobju med letoma 2001 in 2003 so zabeležili znaten porast števila obiskovalcev, med katerimi je bilo več kot 90 % Gvatemalcev.<ref>Quan and Morales 2004, p.18.</ref> Podatki za to obdobje kažejo skok s 45.652 turistov v letu 2001 na nekaj več kot 156.000 obiskovalcev v letu 2003.<ref name="QuanMorales04p19">Quan and Morales 2004, p.19.</ref> Trdnjava je bila hudo poškodovana v potresu 11. julija 1999, pri čemer so na njenem obzidju nastale številne razpoke.<ref name="PutzeysOrtega01p621">Putzeys and Ortega 2001, p.621.</ref> Ugotovljeno je bilo, da je rečna voda v okolici trdnjave močno onesnažena s koliformnimi bakterijami, kar je posledica lokalnega onesnaževanja.<ref name="QuanMorales04p19"/> {{wide image|Castillo de San Felipe de Lara in Guatemala 04.jpg|950|Castillo de San Felipe de Lara}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|indent=yes}} *{{cite web |author=Alvarado Barrientos, Julio Enrique |year=2003 |title=Proyecto para San Felipe de Lara, Izabal |trans-title=Project for San Felipe de Lara, Izabal |url=http://www.tesis.ufm.edu.gt/pdf/3645.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716170206/http://www.tesis.ufm.edu.gt/pdf/3645.pdf |url-status=dead |archive-date=2007-07-16 |publisher=Universidad Francisco Marroquín |location=Guatemala City |accessdate=2012-05-19 |language=es }} *{{cite book |author=Feldman, Lawrence H. |year=1998 |title=Motagua Colonial |url=https://books.google.com/books?id=wfwJCRgmxeUC&q=motagua+colonial |publisher=Boson Books |location=Raleigh, North Carolina, USA |isbn=1-886420-51-3 |oclc=82561350 }}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{cite book |author=Feldman, Lawrence H. |year=2000 |title=Lost Shores, Forgotten Peoples: Spanish Explorations of the South East Maya Lowlands |publisher=Duke University Press |location=Durham, North Carolina, USA |isbn=0-8223-2624-8 |oclc=254438823}} *{{cite map|author=ITMB |publisher=ITMB Publishing Ltd. |title=Guatemala |edition=3rd |year=1998 |scale=1:500000 |series=International Travel Maps |isbn=0-921463-64-2 |oclc=421536238 }} *{{cite journal |author=Putzeys, Yvonne |author2=Edgar R. Ortega |year=2001 |title=Estado actual y excavaciones en el Castillo de San Felipe de Lara |journal=XIV Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala, 2000 |editor=Juan Pedro Laporte, A.C. Suasnávar and B. Arroyo |pages=621–629 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/45.00.pdf |accessdate=April 11, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914195253/http://www.asociaciontikal.com/pdf/45.00.pdf |archive-date=September 14, 2011 |url-status=dead |df=mdy-all }} *{{citation |last1=Quan |first1=Claudia Lorena |first2=Hilda María |last2=Morales |year=2004 |title=Plan Maestro 2005–2010 Parque Nacional Río Dulce |trans-title=Master Plan 2005–2010 Río Dulce National Park |publisher=Consejo Nacional de Áreas Protegidas (CONAP) and Fondo Nacional para la Conservación (FONACON) |location=Guatemala City |url=http://www.conap.gob.gt/Members/admin/documentos/documentos-centro-de-documentacion/planes-maestros/Plan%20Maestro%20Completo_PNRD.pdf |accessdate=2012-05-22 |language=es }}{{dead link|date=July 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1761/ |title=Castle of San Felipe de Lara |publisher=UNESCO World Heritage Centre |author=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=February 26, 2009 }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category|Castillo de San Felipe de Lara}} * [https://www.mayaparaiso.com/castillo.php ''Castillo de San Felipe de Lara – Fotos + Infos''] (englisch und spanisch) * [http://lugaresturisticosdeguatemala.com/viajar-castillo-de-san-felipe-de-lara/ ''Castillo de San Felipe de Lara – Fotos + Infos''] (spanisch) * [http://www.viajeaguatemala.com/el-castillo-de-san-felipe#.V8lKQJiLTct ''Castillo de San Felipe de Lara – Fotos + Infos''] (spanisch) * [https://www.youtube.com/watch?v=Wkszo0UqIlk ''Castillo de San Felipe de Lara – Video''] [[Kategorija:Zgodovina Gvatemate]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Gvatemali]] tf8qc4z9aj3pkadjndzh0krbtbuadt8 Rio Dulce 0 608901 6753218 2026-09-20T15:39:43Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753218 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Río Dulce | image = RioDulce1.jpg | pushpin_map = Guatemala | pushpin_map_size = | pushpin_caption = Lega ustja | image_caption = | source1_location = [[Izabal (jezero)]] | mouth_location = [[Livingston, Gvatemala|Livingston]] | mouth_coordinates = {{coord|15.8145|-88.7539|format=dms|type:river_region:GT|display=inline,title}} | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Gvatemala]] | subdivision_type2 = Departma | subdivision_name2 = Izabal | length = 43 km | source1_elevation = 88 m | mouth_elevation = 0 m ([[Karibsko morje]]) | discharge1_avg = | basin_size = }} '''Rio Dulce''' (špansko za »Sladka reka«) je reka v [[Gvatemala|Gvatemali]], ki v celoti teče znotraj departmaja Izabal. Je del jezersko-rečnega sistema, ki je postal priljubljena destinacija za jadralce. Reka se začne na mestu, kjer izteka iz [[Izabal (jezero)|jezera Izabal]]. Ob njenem začetku stoji majhna španska kolonialna [[Utrdba San Felipe de Lara]]; zgrajena je bila za preprečevanje vstopa piratov s Karibov v jezero v času, ko je bil ta del Srednje Amerike pomembna pomorska postojanka. Takoj za iztokom iz jezera Izabal reko prečka eden največjih mostov v Srednji Ameriki. Na eni strani mostu leži mesto Fronteras – ki ga pogosto imenujejo kar Río Dulce – in predstavlja lokalno trgovsko središče tega območja. V mestu deluje tržnica z zelenjavo, ki privablja domačine s podeželja; ti prihajajo s kanuji, izdolbenimi iz debel. Večina teh plovil ima japonske izvenkrmne motorje, vendar mnogi na tržnico pridejo z ročnim veslanjem v teh kanujih, imenovanih ''cayucos''. Na drugi strani mostu leži mesto El Relleno. V bližini je otroška vas Casa Guatemala, sirotišnica, ki nudi dom, izobraževanje in hrano približno 250 otrokom. Od Fronterasa reka nekaj kilometrov teče proti vzhodu. Ob tem odseku so številne marine in letovišča. Nato reka vstopi v dolgo in ozko jezero, imenovano El Golfete. V njem sta otok in veliko naravno sidrišče. Ob obali stojijo posamezne hiše in manjša podjetja. Jezero El Golfete je dolgo približno 16 kilometrov in široko nekaj kilometrov. Iz jezera El Golfete reka nadaljuje pot skozi spektakularno sotesko, v kateri vijuga naslednjih 10 kilometrov. Stene soteske se na obeh straneh dvigajo do višine 91 metrov in so porasle s tikovcem, mahagonijem ter palmami. Med rastlinjem cvetijo divje rože, opaziti pa je mogoče tudi rjoveče opice in tukane. Po deževju se čez robove soteske v reko stekajo slapovi. Reka se izliva v [[Karibsko morje]] blizu mesta Livingston, kjer živijo [[Garifuna|Garifuni]]. Na enem mestu na severnem bregu na površje pritekajo topli žvepleni vrelci. == Zgodovina == Reka Río Dulce je bila plovna tako za jadrnice španskih konkvistadorjev kot za karibske pirate – ki so bili večinoma Angleži. Zaradi tega so Španci na vzhodnem koncu jezera Izabal zgradili trdnjavo Castillo de San Felipe de Lara; danes je to ena najbolj obiskanih znamenitosti v Gvatemali. == Rastlinstvo in živalstvo == Rečni bregovi, ki so razglašeni za narodni park, so porasli z gostim deževnim gozdom; v krošnjah gnezdijo številne vrste ptic (kormorani, tukani itd.), občasno pa je mogoče opaziti tudi pelikane, ki gnezdijo na tleh. Z biološkega vidika sistem brakičnih voda in zavarovano območje s potopljenim vodnim rastlinjem v jezeru El Golfete predstavljata ključno zatočišče za karibskega lamartina (''Trichechus manatus'') ter številne endemične vrste sladkovodnih rib, značilnih za rečna ustja. == Kraška geomorfologija in dinamika estuarija == Strukturni nastanek struge reke Río Dulce je tesno povezan s sistemom prelomov Polochic-Motagua; tu so rečna erozija in kraško raztapljanje apnenčaste plošče ustvarili ozek kanjon, ki ga je oblikovala aktivna tektonika. Struga deluje kot estuarijski prehodni pas, povezan s plimovanjem in uravnava izmenjavo vode med sladko vodo jezera Izabal ter slano vodo, ki vdira iz zaliva Amatique.<ref>{{cite journal |last1=Arrivillaga |first1=Alex |last2=Baltz |first2=Donald M. |title=Comparison of fishes associated with seagrasses and mangroves in the Caribbean sea region of Guatemala |journal=Bulletin of Marine Science |volume=65 |issue=1 |pages=301–319 |year=1999}}</ref> *Apnenčasti kanjon (La Angostura): 16 km dolga, navpična soteska s pečinami, visokimi do 150 metrov, vrezana v [[eocen]]ski [[apnenec]]. Globina struge, ki znaša od 30 do 50 metrov, je posledica tektonskega poglabljanja in podvodnega raztapljanja kamnine. *Dinamična stratifikacija (haloklina): Fizikalno-kemijska razporeditev, pri kateri površinska plast sladke vode teče proti Karibskemu morju nad klinom slane vode; ta klin v sušnem obdobju prodre vse do območja El Golfete in uravnava raven raztopljenega kisika. *Mokrišča Chocón Machacas: Kompleks celinskih lagun, vijugastih kanalov in estuarijskih mangrovih gozdov, v katerih prevladuje [[rdeča mangrova]] (''Rhizophora mangle''); te stabilizirajo obalne sedimente ter nudijo zavetje populacijam karibskih morskih krav in neotropskim pticam. To območje premošča najdaljši most v Gvatemali – hkrati drugi najdaljši v Srednji Ameriki; zgradila ga je gvatemalska vlada v času predsedovanja Kjella Eugenia Laugeruda Garcíe in Fernanda Romea Lucasa Garcíe med letoma 1977 in 1980. Most je visok 45 metrov, dolg 830 metrov in stoji na vhodu v mesto Río Dulce.<ref>Referencia longitud del puente [https://aprende.guatemala.com/cultura-guatemalteca/patrimonios/puente-rio-dulce-izabal-guatemala/] </ref> <gallery> Puente de Rio Dulce Guatemala.jpg|Most na zgornjem toku reke Río Dulce RioDulce1.jpg|Jutranja vožnja z ladjico Guatemala Rio Dulce hut S1033058.JPG|Koča domačina ob stranskem rokavu reke Rio Dulce - Guatemala 4.jpg|Ribiči mečejo mrežo </gallery> == Narodni park Río Dulce == [[Narodni park Río Dulce]] je v departmaju Izabal v Gvatemali. Park obsega površino 130 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web|url=http://www.conap.gob.gt/Members/admin/documentos/documentos-centro-de-documentacion/areas-protegidas/SIGAPublico_Enero.xls/view |publisher=conap.gob.gt |title=Listado de Áreas Protegidas (enero, 2011) |author=CONAP |access-date=2011-06-14 |format=xls |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008161133/http://www.conap.gob.gt/Members/admin/documentos/documentos-centro-de-documentacion/areas-protegidas/SIGAPublico_Enero.xls/view |archive-date=2011-10-08 }}</ref> vzdolž bregov reke Dulce in jezera El Golfete. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Río Dulce}} * [https://web.archive.org/web/20090322125843/http://www.riodulce.net/ Rio Dulce National Park Official site] * {{IMDb title|0026772|title=The New Adventures of Tarzan (serial)}} * {{IMDb title|0026773|title=The New Adventures of Tarzan (film version)}} a8128grf8o37xpbm4sqj25xp4litrwm 6753320 6753218 2026-09-21T05:48:24Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Reke v Gvatemali]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753320 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Río Dulce | image = RioDulce1.jpg | pushpin_map = Guatemala | pushpin_map_size = | pushpin_caption = Lega ustja | image_caption = | source1_location = [[Izabal (jezero)]] | mouth_location = [[Livingston, Gvatemala|Livingston]] | mouth_coordinates = {{coord|15.8145|-88.7539|format=dms|type:river_region:GT|display=inline,title}} | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Gvatemala]] | subdivision_type2 = Departma | subdivision_name2 = Izabal | length = 43 km | source1_elevation = 88 m | mouth_elevation = 0 m ([[Karibsko morje]]) | discharge1_avg = | basin_size = }} '''Rio Dulce''' (špansko za »Sladka reka«) je reka v [[Gvatemala|Gvatemali]], ki v celoti teče znotraj departmaja Izabal. Je del jezersko-rečnega sistema, ki je postal priljubljena destinacija za jadralce. Reka se začne na mestu, kjer izteka iz [[Izabal (jezero)|jezera Izabal]]. Ob njenem začetku stoji majhna španska kolonialna [[Utrdba San Felipe de Lara]]; zgrajena je bila za preprečevanje vstopa piratov s Karibov v jezero v času, ko je bil ta del Srednje Amerike pomembna pomorska postojanka. Takoj za iztokom iz jezera Izabal reko prečka eden največjih mostov v Srednji Ameriki. Na eni strani mostu leži mesto Fronteras – ki ga pogosto imenujejo kar Río Dulce – in predstavlja lokalno trgovsko središče tega območja. V mestu deluje tržnica z zelenjavo, ki privablja domačine s podeželja; ti prihajajo s kanuji, izdolbenimi iz debel. Večina teh plovil ima japonske izvenkrmne motorje, vendar mnogi na tržnico pridejo z ročnim veslanjem v teh kanujih, imenovanih ''cayucos''. Na drugi strani mostu leži mesto El Relleno. V bližini je otroška vas Casa Guatemala, sirotišnica, ki nudi dom, izobraževanje in hrano približno 250 otrokom. Od Fronterasa reka nekaj kilometrov teče proti vzhodu. Ob tem odseku so številne marine in letovišča. Nato reka vstopi v dolgo in ozko jezero, imenovano El Golfete. V njem sta otok in veliko naravno sidrišče. Ob obali stojijo posamezne hiše in manjša podjetja. Jezero El Golfete je dolgo približno 16 kilometrov in široko nekaj kilometrov. Iz jezera El Golfete reka nadaljuje pot skozi spektakularno sotesko, v kateri vijuga naslednjih 10 kilometrov. Stene soteske se na obeh straneh dvigajo do višine 91 metrov in so porasle s tikovcem, mahagonijem ter palmami. Med rastlinjem cvetijo divje rože, opaziti pa je mogoče tudi rjoveče opice in tukane. Po deževju se čez robove soteske v reko stekajo slapovi. Reka se izliva v [[Karibsko morje]] blizu mesta Livingston, kjer živijo [[Garifuna|Garifuni]]. Na enem mestu na severnem bregu na površje pritekajo topli žvepleni vrelci. == Zgodovina == Reka Río Dulce je bila plovna tako za jadrnice španskih konkvistadorjev kot za karibske pirate – ki so bili večinoma Angleži. Zaradi tega so Španci na vzhodnem koncu jezera Izabal zgradili trdnjavo Castillo de San Felipe de Lara; danes je to ena najbolj obiskanih znamenitosti v Gvatemali. == Rastlinstvo in živalstvo == Rečni bregovi, ki so razglašeni za narodni park, so porasli z gostim deževnim gozdom; v krošnjah gnezdijo številne vrste ptic (kormorani, tukani itd.), občasno pa je mogoče opaziti tudi pelikane, ki gnezdijo na tleh. Z biološkega vidika sistem brakičnih voda in zavarovano območje s potopljenim vodnim rastlinjem v jezeru El Golfete predstavljata ključno zatočišče za karibskega lamartina (''Trichechus manatus'') ter številne endemične vrste sladkovodnih rib, značilnih za rečna ustja. == Kraška geomorfologija in dinamika estuarija == Strukturni nastanek struge reke Río Dulce je tesno povezan s sistemom prelomov Polochic-Motagua; tu so rečna erozija in kraško raztapljanje apnenčaste plošče ustvarili ozek kanjon, ki ga je oblikovala aktivna tektonika. Struga deluje kot estuarijski prehodni pas, povezan s plimovanjem in uravnava izmenjavo vode med sladko vodo jezera Izabal ter slano vodo, ki vdira iz zaliva Amatique.<ref>{{cite journal |last1=Arrivillaga |first1=Alex |last2=Baltz |first2=Donald M. |title=Comparison of fishes associated with seagrasses and mangroves in the Caribbean sea region of Guatemala |journal=Bulletin of Marine Science |volume=65 |issue=1 |pages=301–319 |year=1999}}</ref> *Apnenčasti kanjon (La Angostura): 16 km dolga, navpična soteska s pečinami, visokimi do 150 metrov, vrezana v [[eocen]]ski [[apnenec]]. Globina struge, ki znaša od 30 do 50 metrov, je posledica tektonskega poglabljanja in podvodnega raztapljanja kamnine. *Dinamična stratifikacija (haloklina): Fizikalno-kemijska razporeditev, pri kateri površinska plast sladke vode teče proti Karibskemu morju nad klinom slane vode; ta klin v sušnem obdobju prodre vse do območja El Golfete in uravnava raven raztopljenega kisika. *Mokrišča Chocón Machacas: Kompleks celinskih lagun, vijugastih kanalov in estuarijskih mangrovih gozdov, v katerih prevladuje [[rdeča mangrova]] (''Rhizophora mangle''); te stabilizirajo obalne sedimente ter nudijo zavetje populacijam karibskih morskih krav in neotropskim pticam. To območje premošča najdaljši most v Gvatemali – hkrati drugi najdaljši v Srednji Ameriki; zgradila ga je gvatemalska vlada v času predsedovanja Kjella Eugenia Laugeruda Garcíe in Fernanda Romea Lucasa Garcíe med letoma 1977 in 1980. Most je visok 45 metrov, dolg 830 metrov in stoji na vhodu v mesto Río Dulce.<ref>Referencia longitud del puente [https://aprende.guatemala.com/cultura-guatemalteca/patrimonios/puente-rio-dulce-izabal-guatemala/] </ref> <gallery> Puente de Rio Dulce Guatemala.jpg|Most na zgornjem toku reke Río Dulce RioDulce1.jpg|Jutranja vožnja z ladjico Guatemala Rio Dulce hut S1033058.JPG|Koča domačina ob stranskem rokavu reke Rio Dulce - Guatemala 4.jpg|Ribiči mečejo mrežo </gallery> == Narodni park Río Dulce == [[Narodni park Río Dulce]] je v departmaju Izabal v Gvatemali. Park obsega površino 130 kvadratnih kilometrov<ref>{{cite web|url=http://www.conap.gob.gt/Members/admin/documentos/documentos-centro-de-documentacion/areas-protegidas/SIGAPublico_Enero.xls/view |publisher=conap.gob.gt |title=Listado de Áreas Protegidas (enero, 2011) |author=CONAP |access-date=2011-06-14 |format=xls |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111008161133/http://www.conap.gob.gt/Members/admin/documentos/documentos-centro-de-documentacion/areas-protegidas/SIGAPublico_Enero.xls/view |archive-date=2011-10-08 }}</ref> vzdolž bregov reke Dulce in jezera El Golfete. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Río Dulce}} * [https://web.archive.org/web/20090322125843/http://www.riodulce.net/ Rio Dulce National Park Official site] * {{IMDb title|0026772|title=The New Adventures of Tarzan (serial)}} * {{IMDb title|0026773|title=The New Adventures of Tarzan (film version)}} [[Kategorija:Reke v Gvatemali]] cijo0jqny6b1ps4zc5jdwuqhdfkpahm Potres v Gvatemali (1976) 0 608902 6753228 2026-09-20T16:19:35Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753228 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | name = Potres v Gvatemali (1976) | timestamp = 1976-02-04 09:01:46 | isc-event = 717474 | anss-url = iscgem717474 | local-date = {{Start date|1976|02|04}} | local-time = 03:01:43 | image = GuateQuake1976Patzicia.jpg | pushpin_map = Gvatemala | AlternativeMap = | relief = yes | label = | magnitude = 7,5 {{M|w|link=y}} | depth = 5 km | coordinates ={{coord|15.32|N|89.10|W|display=inline,title}} | fault = prelom Motagua | type = Zmični [[prelom (geologija)|prelom]] | affected = [[Gvatemala]]<br>[[Belize]] | max_intensity = {{MMI|IX}}<ref name="NOAA" /> | tsunami = | casualties = 23.000 smrtnih žrtev, 76.000 ranjenih }} '''Potres v Gvatemali leta 1976''' se je zgodil 4. februarja ob 3.01.43 po lokalnem času in je dosegel momentno magnitudo 7,5. Žarišče potresa je bilo na prelomnici Motagua, približno 160 km severovzhodno od [[Gvatemala (mesto)|mesta Gvatemala]], na globini 5 kilometrov, v bližini kraja Los Amates v departmaju Izabal.<ref name="NOAA" /> [[Potres]] je povzročil [[prelom (geologija)|prelom]] v neprekinjeni dolžini 240 km vzdolž prelomnice Motagua; razpoka se je morda raztezala še dlje proti vzhodu in zahodu, vendar sta jo omejila vegetacija in močvirnat teren. Škodo so utrpela mesta po vsej državi, na obrobju mesta Gvatemala pa je bilo uničenih večina hiš iz sušenih blatnih zidakov (''adobe''). Potres se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah (ob 3.01 po lokalnem času), ko je večina ljudi spala. To je prispevalo k velikemu številu smrtnih žrtev, ki je doseglo 23.000. Približno 76.000 ljudi je bilo poškodovanih, na tisoče pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Nekatera prizadeta območja so bila več dni brez električne energije in komunikacijskih povezav. Glavnemu potresnemu sunku je sledilo na tisoče popotresnih sunkov, pri čemer so nekateri močnejši povzročili dodatno škodo in terjali nove smrtne žrtve.<ref>[https://earthquake.usgs.gov/regional/world/events/1976_02_04.php Historic Earthquakes] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070410073512/http://earthquake.usgs.gov/regional/world/events/1976_02_04.php |date=2007-04-10 }}</ref> == Seizmični podatki == [[File:1976 Guatemala earthquake (M 7.5) shakemap.png|thumb|Zemljevid intenzivnosti tresenja tal (USGS)]] Epicenter potresa je bil v bližini mesta Los Amates, na vzhodnem delu prelomnice Motagua – levem bočnem prelomnem sistemu, ki predstavlja del tektonske meje med [[Severnoameriškaplošča|Severnoameriško]] in [[Karibska plošča|Karibsko ploščo]]. Tresenje tal je trajalo približno 39 sekund in povzročilo vidne prelome v dolžini več kot 230 kilometrov vzdolž prelomnice Motagua, medtem ko je bila ocenjena dolžina preloma – na podlagi zabeleženih popotresnih sunkov – 300 kilometrov. Povprečni horizontalni premik vzdolž prelomnice Motagua je znašal 100 centimetrov, največji pa 326 centimetrov.<ref name="NOAA">{{cite web|title =Significant Earthquake Information|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-more-info/4711|publisher=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS): NCEI/WDS Global Significant Earthquake Database. NOAA National Centers for Environmental Information.| doi=10.7289/V5TD9V7K|access-date=22 March 2024}}</ref> Največja seizmična intenzivnost (stopnja IX po lestvici MMI) je bila zabeležena na območju Mixca, v nekaterih delih mesta Gvatemala ter v krajih Gualán in San Martín Jilotepeque. Območje s seizmično intenzivnostjo stopnje VI po lestvici MM je obsegalo 33.000 km². Na več območjih z visoko seizmično intenzivnostjo so opazili likvefakcijo tal in izbruhe peska. Glavni potres je aktiviral sekundarne prelomne cone, vključno s prelomnico Mixco, ki leži na gosto poseljenem območju severozahodno od mesta Gvatemala. == Žrtve in škoda == Najhuje prizadeto območje je merilo približno 30.000 km² in je imelo 2,5 milijona prebivalcev. Poleg 23.000 smrtnih žrtev in 77.000 poškodovanih oseb je bilo uničenih približno 258.000 hiš, zaradi česar je brez strehe nad glavo ostalo okoli 1,2 milijona ljudi. Uničenih je bilo 40 % nacionalne bolnišnične infrastrukture, znatno škodo pa so utrpele tudi druge zdravstvene ustanove.<ref>Olcese (e.a.), 1977</ref> == Odziv mednarodne skupnosti == Takoj po potresu je predsednik Kjell Eugenio Laugerud García povabil večino tujih veleposlanikov na ogled prizadetih območij s helikopterjem, kar jih je spodbudilo, da so v svojih državah hitro zaprosili za pomoč. Združene države Amerike so na primer obnovile večino cest, Kanada in Belgija pa sta vsaka obnovili po eno vas. Le nekaj dni po začetnem prelomu je USGS poslal skupino geologov, da bi dokumentirali prelom in njegove posledice. Ekipa pod vodstvom Georgea Plafkerja je s helikopterjem preletela celotno dolžino preloma in natančno določila njegov potek. Med odpravo so zbrali več tisoč fotografij, vključno z letalskimi posnetki v merilu 1 : 10.000. Leta 2021 so te analogne podatke digitalizirali in georeferencirali ter tako vzpostavili zbirko podatkov, ki je pomagala pri ponovnem lociranju mesta prvotnega preloma. Poleti 2021 je ekipa geologov uspešno ponovno locirala prelom na desetih različnih mestih. Na teh lokacijah niso zaznali nobenih znakov premikanja preloma (t. i. lezenja) po letu 1976.<ref>2021, McEnaney T., and Niemi, T.M., Building a georeferenced database for the 1976 Guatemalan Earthquake rupture of the Motagua fault system along the North American-Caribbean Plate Boundary: Geological Society of America Abstracts with Programs, v. 53, no. 6, https://doi.org/10.1130/abs/2021AM-70687</ref> == Popotresni sunki == Več popotresnih sunkov z magnitudo od 5,2 do 5,8 je povzročilo dodatne žrtve in oviralo reševalna prizadevanja. <div style="font-size:0.9em;"> {| |- |'''Datum''' |'''izvirni čas''' |'''Coordinate''' |'''Lega''' |'''Globina''' |'''Magnituda''' |- |Feb. 04 1976 |09.30.28.3 |{{coord|14.7|N|90.6|W||}} |7&nbsp;km NNE od Mixco |5&nbsp;km |5.8 {{M|w}} |- |Feb. 06 1976 |04.11.03.3 |{{coord|14.6|N|91.1|W||}} | 6&nbsp;km SSE od San Lucas Tolimán |5&nbsp;km |4.8 {{M|w}} |- |Feb. 06 1976 |18.11.59.2 |{{coord|14.3|N|90.2|W||}} |11&nbsp;km ENE od Cuilapa |5&nbsp;km |5.2 {{M|w}} |- |Feb. 06 1976 |18.19.17.7 |{{coord|14.7|N|90.6|W||}} |5&nbsp;km ENE od San Pedro Sacatepéquez |5&nbsp;km |5.8 {{M|w}} |- |Feb. 08 1976 |08.13.51.9 |{{coord|15.7|N|88.5|W||}} | 13&nbsp;km SE od [[Puerto Barrios]] |5&nbsp;km |5.7 {{M|w}} |- |Feb. 09 1976 |11.44.46.7 |{{coord|15.3|N|89.1|W||}} | 30&nbsp;km WSW od Morales |5&nbsp;km |5.1 {{M|w}} |- |Feb. 10 1976 |06.17.43.0 |{{coord|15.0|N|89.7|W||}} | 18&nbsp;km WNW od Zacapa |5&nbsp;km |4.7 {{M|w}} |- |Mar. 07 1976 |02.54.05.4 |{{coord|14.9|N|90.9|W||}} | 14.5&nbsp;km SW od Joyabaj |5&nbsp;km |4.8 {{M|w}} |- |Mar. 07 1976 |03.15.40.3 |{{coord|14.7|N|90.5|W||}} |Chinautla (9&nbsp;km severno od Guatemala (mesto)) |5&nbsp;km |4.9 {{M|w}} |}</div> <div style="font-size:0.9em;">Source: Wayerly Person, William Spence, and James W. Dewey. Main event and principal aftershocks from teleseismic data. In: Guatemalan Earthquake of February 4, 1976, A Preliminary Report.</div> == V popularni kulturi == Posnetki posledic potresa, zabeleženi 6. februarja 1976, so bili vključeni v italijanski film žanra »mondo« z naslovom ''Savana violenta'' režiserjev Antonia Climatija in Maria Morre. == Galerija slik == <gallery class="center" widths="200px" heights="200" perrow="5" align=center Caption="Gvatemala mesto"> Image:GuateQuake1976HotelTerminalA.jpg|''Hotel Terminal'' Image:GuateQuake1976CiudadFoundationFailures.jpg|''Plaz v [[Gvatemala (mesto)]]'' Image:GuateQuake1976Ciudad50.jpg|center mesta Gvatemala </gallery> <gallery class="center" widths="200px" heights="200" perrow="6" align=center Caption="Antigua Gvatemala"> File:Companiadejesus.jpg|Society of Jesus church ruins in 1896. File:La Compania de Jesus.jpg|Fasada jezuitske cerkve, stabilizirana v 21. stoletju. Opazite poškodbe na konstrukciji po potresu leta 1976 File:Señoradelcarmen.jpg|Cerkev Naše Gospe z gore Karmel leta 1896 File:Iglesia_del_Carmen_(3746568616).jpg|Ista cerkev leta 2010, po potresu leta 1976 File:Recoleccion1875a.jpg|La Recolección Architectural Complex leta 1875. Edini ohranjeni lok je bil dolga leta simbol ruševin Antigve Gvatemale. File:LaRecoleccion.Antigua.jpg|La Recolección leta 2005. Potresa v letih 1917 in 1976 sta uničila tisto, kar je ostalo od ikoničnega oboka. </gallery> <gallery class="center" widths="200px" heights="200" perrow="5" align=center Caption="Rural Guatemala"> Image:GuateQuake1976BentRailsA.jpg|Ukrivljene tirnice v Gualánu Image:Guatemala1976Earthquake14ct.jpg|Prelom Motagua pri Gualánu Image:GuateQuake1976Patzicia.jpg|Patzicía uničena File:Puente de Agua Caliente - on road to Coban.jpg|Puente de Agua Caliente, na cesti v Cobán </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[https://web.archive.org/web/20110725085746/http://libraryphoto.cr.usgs.gov/cgi-bin/show_picture.cgi?ID=ID.%20GUATEMALA%20EARTHQUAKE%2052ct USGS Map] *[https://web.archive.org/web/20150923103122/http://larryrichman.org/guatemala-earthquake-1976/ Guatemala Earthquake 1976 – photos and personal accounts] *{{EQ-isc-link|717474}} [[Kategorija:Katastrofe v Gvatemali]] [[Kategorija:Potresi v Severni Ameriki]] [[Kategorija:Potresi v Gvatemali]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1976]] 7viz64ufhe0t1hh6x0xxngl77f60xc2 6753309 6753228 2026-09-21T04:36:46Z Yerpo 8417 /* Popotresni sunki */ slo 6753309 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | name = Potres v Gvatemali (1976) | timestamp = 1976-02-04 09:01:46 | isc-event = 717474 | anss-url = iscgem717474 | local-date = {{Start date|1976|02|04}} | local-time = 03:01:43 | image = GuateQuake1976Patzicia.jpg | pushpin_map = Gvatemala | AlternativeMap = | relief = yes | label = | magnitude = 7,5 {{M|w|link=y}} | depth = 5 km | coordinates ={{coord|15.32|N|89.10|W|display=inline,title}} | fault = prelom Motagua | type = Zmični [[prelom (geologija)|prelom]] | affected = [[Gvatemala]]<br>[[Belize]] | max_intensity = {{MMI|IX}}<ref name="NOAA" /> | tsunami = | casualties = 23.000 smrtnih žrtev, 76.000 ranjenih }} '''Potres v Gvatemali leta 1976''' se je zgodil 4. februarja ob 3.01.43 po lokalnem času in je dosegel momentno magnitudo 7,5. Žarišče potresa je bilo na prelomnici Motagua, približno 160 km severovzhodno od [[Gvatemala (mesto)|mesta Gvatemala]], na globini 5 kilometrov, v bližini kraja Los Amates v departmaju Izabal.<ref name="NOAA" /> [[Potres]] je povzročil [[prelom (geologija)|prelom]] v neprekinjeni dolžini 240 km vzdolž prelomnice Motagua; razpoka se je morda raztezala še dlje proti vzhodu in zahodu, vendar sta jo omejila vegetacija in močvirnat teren. Škodo so utrpela mesta po vsej državi, na obrobju mesta Gvatemala pa je bilo uničenih večina hiš iz sušenih blatnih zidakov (''adobe''). Potres se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah (ob 3.01 po lokalnem času), ko je večina ljudi spala. To je prispevalo k velikemu številu smrtnih žrtev, ki je doseglo 23.000. Približno 76.000 ljudi je bilo poškodovanih, na tisoče pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Nekatera prizadeta območja so bila več dni brez električne energije in komunikacijskih povezav. Glavnemu potresnemu sunku je sledilo na tisoče popotresnih sunkov, pri čemer so nekateri močnejši povzročili dodatno škodo in terjali nove smrtne žrtve.<ref>[https://earthquake.usgs.gov/regional/world/events/1976_02_04.php Historic Earthquakes] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070410073512/http://earthquake.usgs.gov/regional/world/events/1976_02_04.php |date=2007-04-10 }}</ref> == Seizmični podatki == [[File:1976 Guatemala earthquake (M 7.5) shakemap.png|thumb|Zemljevid intenzivnosti tresenja tal (USGS)]] Epicenter potresa je bil v bližini mesta Los Amates, na vzhodnem delu prelomnice Motagua – levem bočnem prelomnem sistemu, ki predstavlja del tektonske meje med [[Severnoameriškaplošča|Severnoameriško]] in [[Karibska plošča|Karibsko ploščo]]. Tresenje tal je trajalo približno 39 sekund in povzročilo vidne prelome v dolžini več kot 230 kilometrov vzdolž prelomnice Motagua, medtem ko je bila ocenjena dolžina preloma – na podlagi zabeleženih popotresnih sunkov – 300 kilometrov. Povprečni horizontalni premik vzdolž prelomnice Motagua je znašal 100 centimetrov, največji pa 326 centimetrov.<ref name="NOAA">{{cite web|title =Significant Earthquake Information|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-more-info/4711|publisher=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS): NCEI/WDS Global Significant Earthquake Database. NOAA National Centers for Environmental Information.| doi=10.7289/V5TD9V7K|access-date=22 March 2024}}</ref> Največja seizmična intenzivnost (stopnja IX po lestvici MMI) je bila zabeležena na območju Mixca, v nekaterih delih mesta Gvatemala ter v krajih Gualán in San Martín Jilotepeque. Območje s seizmično intenzivnostjo stopnje VI po lestvici MM je obsegalo 33.000 km². Na več območjih z visoko seizmično intenzivnostjo so opazili likvefakcijo tal in izbruhe peska. Glavni potres je aktiviral sekundarne prelomne cone, vključno s prelomnico Mixco, ki leži na gosto poseljenem območju severozahodno od mesta Gvatemala. == Žrtve in škoda == Najhuje prizadeto območje je merilo približno 30.000 km² in je imelo 2,5 milijona prebivalcev. Poleg 23.000 smrtnih žrtev in 77.000 poškodovanih oseb je bilo uničenih približno 258.000 hiš, zaradi česar je brez strehe nad glavo ostalo okoli 1,2 milijona ljudi. Uničenih je bilo 40 % nacionalne bolnišnične infrastrukture, znatno škodo pa so utrpele tudi druge zdravstvene ustanove.<ref>Olcese (e.a.), 1977</ref> == Odziv mednarodne skupnosti == Takoj po potresu je predsednik Kjell Eugenio Laugerud García povabil večino tujih veleposlanikov na ogled prizadetih območij s helikopterjem, kar jih je spodbudilo, da so v svojih državah hitro zaprosili za pomoč. Združene države Amerike so na primer obnovile večino cest, Kanada in Belgija pa sta vsaka obnovili po eno vas. Le nekaj dni po začetnem prelomu je USGS poslal skupino geologov, da bi dokumentirali prelom in njegove posledice. Ekipa pod vodstvom Georgea Plafkerja je s helikopterjem preletela celotno dolžino preloma in natančno določila njegov potek. Med odpravo so zbrali več tisoč fotografij, vključno z letalskimi posnetki v merilu 1 : 10.000. Leta 2021 so te analogne podatke digitalizirali in georeferencirali ter tako vzpostavili zbirko podatkov, ki je pomagala pri ponovnem lociranju mesta prvotnega preloma. Poleti 2021 je ekipa geologov uspešno ponovno locirala prelom na desetih različnih mestih. Na teh lokacijah niso zaznali nobenih znakov premikanja preloma (t. i. lezenja) po letu 1976.<ref>2021, McEnaney T., and Niemi, T.M., Building a georeferenced database for the 1976 Guatemalan Earthquake rupture of the Motagua fault system along the North American-Caribbean Plate Boundary: Geological Society of America Abstracts with Programs, v. 53, no. 6, https://doi.org/10.1130/abs/2021AM-70687</ref> == Popotresni sunki == Več popotresnih sunkov z magnitudo od 5,2 do 5,8 je povzročilo dodatne žrtve in oviralo reševalna prizadevanja. {| |+ Seznam pomembnejših popotresnih sunkov<ref>Wayerly Person, William Spence, and James W. Dewey. Main event and principal aftershocks from teleseismic data. In: Guatemalan Earthquake of February 4, 1976, A Preliminary Report.</ref> |- |'''Datum''' |'''Krajevni čas''' |'''Koordinate''' |'''Lega''' |'''Globina''' |'''Magnituda''' |- |4. februar 1976 |09.30.28.3 |{{coord|14.7|N|90.6|W||}} |7&nbsp;km NNE od kraja Mixco |5&nbsp;km |5,8 {{M|w}} |- |6. februar 1976 |04.11.03.3 |{{coord|14.6|N|91.1|W||}} | 6&nbsp;km SSE od San Lucas Tolimán |5&nbsp;km |4,8 {{M|w}} |- |6. februar 1976 |18.11.59.2 |{{coord|14.3|N|90.2|W||}} |11&nbsp;km VSV od kraja Cuilapa |5&nbsp;km |5,2 {{M|w}} |- |6. februar 1976 |18.19.17.7 |{{coord|14.7|N|90.6|W||}} |5&nbsp;km VSV od kraja San Pedro Sacatepéquez |5&nbsp;km |5,8 {{M|w}} |- |8. februar 1976 |08.13.51.9 |{{coord|15.7|N|88.5|W||}} | 13&nbsp;km JV od kraja [[Puerto Barrios]] |5&nbsp;km |5,7 {{M|w}} |- |9. februar 1976 |11.44.46.7 |{{coord|15.3|N|89.1|W||}} | 30&nbsp;km ZJZ od kraja Morales |5&nbsp;km |5,1 {{M|w}} |- |10. februar 1976 |06.17.43.0 |{{coord|15.0|N|89.7|W||}} | 18&nbsp;km ZJZ od kraja Zacapa |5&nbsp;km |4,7 {{M|w}} |- |7. marec 1976 |02.54.05.4 |{{coord|14.9|N|90.9|W||}} | 14.5&nbsp;km JZ od kraja Joyabaj |5&nbsp;km |4,8 {{M|w}} |- |7. marec 1976 |03.15.40.3 |{{coord|14.7|N|90.5|W||}} |Chinautla (9&nbsp;km S od mesta Gvatemala) |5&nbsp;km |4,9 {{M|w}} |} == V popularni kulturi == Posnetki posledic potresa, zabeleženi 6. februarja 1976, so bili vključeni v italijanski film žanra »mondo« z naslovom ''Savana violenta'' režiserjev Antonia Climatija in Maria Morre. == Galerija slik == <gallery class="center" widths="200px" heights="200" perrow="5" align=center Caption="Gvatemala mesto"> Image:GuateQuake1976HotelTerminalA.jpg|''Hotel Terminal'' Image:GuateQuake1976CiudadFoundationFailures.jpg|''Plaz v [[Gvatemala (mesto)]]'' Image:GuateQuake1976Ciudad50.jpg|center mesta Gvatemala </gallery> <gallery class="center" widths="200px" heights="200" perrow="6" align=center Caption="Antigua Gvatemala"> File:Companiadejesus.jpg|Society of Jesus church ruins in 1896. File:La Compania de Jesus.jpg|Fasada jezuitske cerkve, stabilizirana v 21. stoletju. Opazite poškodbe na konstrukciji po potresu leta 1976 File:Señoradelcarmen.jpg|Cerkev Naše Gospe z gore Karmel leta 1896 File:Iglesia_del_Carmen_(3746568616).jpg|Ista cerkev leta 2010, po potresu leta 1976 File:Recoleccion1875a.jpg|La Recolección Architectural Complex leta 1875. Edini ohranjeni lok je bil dolga leta simbol ruševin Antigve Gvatemale. File:LaRecoleccion.Antigua.jpg|La Recolección leta 2005. Potresa v letih 1917 in 1976 sta uničila tisto, kar je ostalo od ikoničnega oboka. </gallery> <gallery class="center" widths="200px" heights="200" perrow="5" align=center Caption="Rural Guatemala"> Image:GuateQuake1976BentRailsA.jpg|Ukrivljene tirnice v Gualánu Image:Guatemala1976Earthquake14ct.jpg|Prelom Motagua pri Gualánu Image:GuateQuake1976Patzicia.jpg|Patzicía uničena File:Puente de Agua Caliente - on road to Coban.jpg|Puente de Agua Caliente, na cesti v Cobán </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[https://web.archive.org/web/20110725085746/http://libraryphoto.cr.usgs.gov/cgi-bin/show_picture.cgi?ID=ID.%20GUATEMALA%20EARTHQUAKE%2052ct USGS Map] *[https://web.archive.org/web/20150923103122/http://larryrichman.org/guatemala-earthquake-1976/ Guatemala Earthquake 1976 – photos and personal accounts] *{{EQ-isc-link|717474}} [[Kategorija:Katastrofe v Gvatemali]] [[Kategorija:Potresi v Severni Ameriki]] [[Kategorija:Potresi v Gvatemali]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1976]] fudeiq52b19b4iqt7wryf51yrkpl9f5 6753354 6753309 2026-09-21T09:18:43Z Ljuba24b 92351 /* Galerija slik */ slo 6753354 wikitext text/x-wiki {{Infobox earthquake | name = Potres v Gvatemali (1976) | timestamp = 1976-02-04 09:01:46 | isc-event = 717474 | anss-url = iscgem717474 | local-date = {{Start date|1976|02|04}} | local-time = 03:01:43 | image = GuateQuake1976Patzicia.jpg | pushpin_map = Gvatemala | AlternativeMap = | relief = yes | label = | magnitude = 7,5 {{M|w|link=y}} | depth = 5 km | coordinates ={{coord|15.32|N|89.10|W|display=inline,title}} | fault = prelom Motagua | type = Zmični [[prelom (geologija)|prelom]] | affected = [[Gvatemala]]<br>[[Belize]] | max_intensity = {{MMI|IX}}<ref name="NOAA" /> | tsunami = | casualties = 23.000 smrtnih žrtev, 76.000 ranjenih }} '''Potres v Gvatemali leta 1976''' se je zgodil 4. februarja ob 3.01.43 po lokalnem času in je dosegel momentno magnitudo 7,5. Žarišče potresa je bilo na prelomnici Motagua, približno 160 km severovzhodno od [[Gvatemala (mesto)|mesta Gvatemala]], na globini 5 kilometrov, v bližini kraja Los Amates v departmaju Izabal.<ref name="NOAA" /> [[Potres]] je povzročil [[prelom (geologija)|prelom]] v neprekinjeni dolžini 240 km vzdolž prelomnice Motagua; razpoka se je morda raztezala še dlje proti vzhodu in zahodu, vendar sta jo omejila vegetacija in močvirnat teren. Škodo so utrpela mesta po vsej državi, na obrobju mesta Gvatemala pa je bilo uničenih večina hiš iz sušenih blatnih zidakov (''adobe''). Potres se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah (ob 3.01 po lokalnem času), ko je večina ljudi spala. To je prispevalo k velikemu številu smrtnih žrtev, ki je doseglo 23.000. Približno 76.000 ljudi je bilo poškodovanih, na tisoče pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Nekatera prizadeta območja so bila več dni brez električne energije in komunikacijskih povezav. Glavnemu potresnemu sunku je sledilo na tisoče popotresnih sunkov, pri čemer so nekateri močnejši povzročili dodatno škodo in terjali nove smrtne žrtve.<ref>[https://earthquake.usgs.gov/regional/world/events/1976_02_04.php Historic Earthquakes] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070410073512/http://earthquake.usgs.gov/regional/world/events/1976_02_04.php |date=2007-04-10 }}</ref> == Seizmični podatki == [[File:1976 Guatemala earthquake (M 7.5) shakemap.png|thumb|Zemljevid intenzivnosti tresenja tal (USGS)]] Epicenter potresa je bil v bližini mesta Los Amates, na vzhodnem delu prelomnice Motagua – levem bočnem prelomnem sistemu, ki predstavlja del tektonske meje med [[Severnoameriškaplošča|Severnoameriško]] in [[Karibska plošča|Karibsko ploščo]]. Tresenje tal je trajalo približno 39 sekund in povzročilo vidne prelome v dolžini več kot 230 kilometrov vzdolž prelomnice Motagua, medtem ko je bila ocenjena dolžina preloma – na podlagi zabeleženih popotresnih sunkov – 300 kilometrov. Povprečni horizontalni premik vzdolž prelomnice Motagua je znašal 100 centimetrov, največji pa 326 centimetrov.<ref name="NOAA">{{cite web|title =Significant Earthquake Information|url=https://www.ngdc.noaa.gov/hazel/view/hazards/earthquake/event-more-info/4711|publisher=National Geophysical Data Center / World Data Service (NGDC/WDS): NCEI/WDS Global Significant Earthquake Database. NOAA National Centers for Environmental Information.| doi=10.7289/V5TD9V7K|access-date=22 March 2024}}</ref> Največja seizmična intenzivnost (stopnja IX po lestvici MMI) je bila zabeležena na območju Mixca, v nekaterih delih mesta Gvatemala ter v krajih Gualán in San Martín Jilotepeque. Območje s seizmično intenzivnostjo stopnje VI po lestvici MM je obsegalo 33.000 km². Na več območjih z visoko seizmično intenzivnostjo so opazili likvefakcijo tal in izbruhe peska. Glavni potres je aktiviral sekundarne prelomne cone, vključno s prelomnico Mixco, ki leži na gosto poseljenem območju severozahodno od mesta Gvatemala. == Žrtve in škoda == Najhuje prizadeto območje je merilo približno 30.000 km² in je imelo 2,5 milijona prebivalcev. Poleg 23.000 smrtnih žrtev in 77.000 poškodovanih oseb je bilo uničenih približno 258.000 hiš, zaradi česar je brez strehe nad glavo ostalo okoli 1,2 milijona ljudi. Uničenih je bilo 40 % nacionalne bolnišnične infrastrukture, znatno škodo pa so utrpele tudi druge zdravstvene ustanove.<ref>Olcese (e.a.), 1977</ref> == Odziv mednarodne skupnosti == Takoj po potresu je predsednik Kjell Eugenio Laugerud García povabil večino tujih veleposlanikov na ogled prizadetih območij s helikopterjem, kar jih je spodbudilo, da so v svojih državah hitro zaprosili za pomoč. Združene države Amerike so na primer obnovile večino cest, Kanada in Belgija pa sta vsaka obnovili po eno vas. Le nekaj dni po začetnem prelomu je USGS poslal skupino geologov, da bi dokumentirali prelom in njegove posledice. Ekipa pod vodstvom Georgea Plafkerja je s helikopterjem preletela celotno dolžino preloma in natančno določila njegov potek. Med odpravo so zbrali več tisoč fotografij, vključno z letalskimi posnetki v merilu 1 : 10.000. Leta 2021 so te analogne podatke digitalizirali in georeferencirali ter tako vzpostavili zbirko podatkov, ki je pomagala pri ponovnem lociranju mesta prvotnega preloma. Poleti 2021 je ekipa geologov uspešno ponovno locirala prelom na desetih različnih mestih. Na teh lokacijah niso zaznali nobenih znakov premikanja preloma (t. i. lezenja) po letu 1976.<ref>2021, McEnaney T., and Niemi, T.M., Building a georeferenced database for the 1976 Guatemalan Earthquake rupture of the Motagua fault system along the North American-Caribbean Plate Boundary: Geological Society of America Abstracts with Programs, v. 53, no. 6, https://doi.org/10.1130/abs/2021AM-70687</ref> == Popotresni sunki == Več popotresnih sunkov z magnitudo od 5,2 do 5,8 je povzročilo dodatne žrtve in oviralo reševalna prizadevanja. {| |+ Seznam pomembnejših popotresnih sunkov<ref>Wayerly Person, William Spence, and James W. Dewey. Main event and principal aftershocks from teleseismic data. In: Guatemalan Earthquake of February 4, 1976, A Preliminary Report.</ref> |- |'''Datum''' |'''Krajevni čas''' |'''Koordinate''' |'''Lega''' |'''Globina''' |'''Magnituda''' |- |4. februar 1976 |09.30.28.3 |{{coord|14.7|N|90.6|W||}} |7&nbsp;km NNE od kraja Mixco |5&nbsp;km |5,8 {{M|w}} |- |6. februar 1976 |04.11.03.3 |{{coord|14.6|N|91.1|W||}} | 6&nbsp;km SSE od San Lucas Tolimán |5&nbsp;km |4,8 {{M|w}} |- |6. februar 1976 |18.11.59.2 |{{coord|14.3|N|90.2|W||}} |11&nbsp;km VSV od kraja Cuilapa |5&nbsp;km |5,2 {{M|w}} |- |6. februar 1976 |18.19.17.7 |{{coord|14.7|N|90.6|W||}} |5&nbsp;km VSV od kraja San Pedro Sacatepéquez |5&nbsp;km |5,8 {{M|w}} |- |8. februar 1976 |08.13.51.9 |{{coord|15.7|N|88.5|W||}} | 13&nbsp;km JV od kraja [[Puerto Barrios]] |5&nbsp;km |5,7 {{M|w}} |- |9. februar 1976 |11.44.46.7 |{{coord|15.3|N|89.1|W||}} | 30&nbsp;km ZJZ od kraja Morales |5&nbsp;km |5,1 {{M|w}} |- |10. februar 1976 |06.17.43.0 |{{coord|15.0|N|89.7|W||}} | 18&nbsp;km ZJZ od kraja Zacapa |5&nbsp;km |4,7 {{M|w}} |- |7. marec 1976 |02.54.05.4 |{{coord|14.9|N|90.9|W||}} | 14.5&nbsp;km JZ od kraja Joyabaj |5&nbsp;km |4,8 {{M|w}} |- |7. marec 1976 |03.15.40.3 |{{coord|14.7|N|90.5|W||}} |Chinautla (9&nbsp;km S od mesta Gvatemala) |5&nbsp;km |4,9 {{M|w}} |} == V popularni kulturi == Posnetki posledic potresa, zabeleženi 6. februarja 1976, so bili vključeni v italijanski film žanra »mondo« z naslovom ''Savana violenta'' režiserjev Antonia Climatija in Maria Morre. == Galerija slik == <gallery class="center" widths="200px" heights="200" perrow="5" align=center Caption="Gvatemala mesto"> Image:GuateQuake1976HotelTerminalA.jpg|''Hotel Terminal'' Image:GuateQuake1976CiudadFoundationFailures.jpg|''Plaz v [[Gvatemala (mesto)]]'' Image:GuateQuake1976Ciudad50.jpg|center mesta Gvatemala </gallery> <gallery class="center" widths="200px" heights="200" perrow="6" align=center Caption="Antigua Gvatemala"> File:Companiadejesus.jpg|Ruševine cerkve Družbe Jezusove leta 1896 File:La Compania de Jesus.jpg|Fasada jezuitske cerkve, stabilizirana v 21. stoletju. Opazite poškodbe na konstrukciji po potresu leta 1976 File:Señoradelcarmen.jpg|Cerkev Naše Gospe z gore Karmel leta 1896 File:Iglesia_del_Carmen_(3746568616).jpg|Ista cerkev leta 2010, po potresu leta 1976 File:Recoleccion1875a.jpg|La Recolección Architectural Complex leta 1875. Edini ohranjeni lok je bil dolga leta simbol ruševin Antigve Gvatemale. File:LaRecoleccion.Antigua.jpg|La Recolección leta 2005. Potresa v letih 1917 in 1976 sta uničila tisto, kar je ostalo od ikoničnega oboka. </gallery> <gallery class="center" widths="200px" heights="200" perrow="5" align=center Caption="Rural Guatemala"> Image:GuateQuake1976BentRailsA.jpg|Ukrivljene tirnice v Gualánu Image:Guatemala1976Earthquake14ct.jpg|Prelom Motagua pri Gualánu Image:GuateQuake1976Patzicia.jpg|Patzicía uničena File:Puente de Agua Caliente - on road to Coban.jpg|Puente de Agua Caliente, na cesti v Cobán </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} *[https://web.archive.org/web/20110725085746/http://libraryphoto.cr.usgs.gov/cgi-bin/show_picture.cgi?ID=ID.%20GUATEMALA%20EARTHQUAKE%2052ct USGS Map] *[https://web.archive.org/web/20150923103122/http://larryrichman.org/guatemala-earthquake-1976/ Guatemala Earthquake 1976 – photos and personal accounts] *{{EQ-isc-link|717474}} [[Kategorija:Katastrofe v Gvatemali]] [[Kategorija:Potresi v Severni Ameriki]] [[Kategorija:Potresi v Gvatemali]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1976]] diyow4rxhi052v6au2q7semggldw9ic Kategorija:Potresi v Gvatemali 14 608903 6753229 2026-09-20T16:22:37Z Ljuba24b 92351 nova kat 6753229 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} [[Kategorija:Potresi po državah|Gvatemala]] [[Kategorija:Katastrofe v Gvatemali]] [[Kategorija:Geografija Gvatemale]] 0r9nu9dmdaz3tobmebbh69we1cqn67t Yaxha 0 608904 6753233 2026-09-20T17:00:17Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753233 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Yaxha | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/2/1/1 | image1 = YaxhaNorthAcropolis.jpg | caption1 = | image2 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-1253.jpg | caption2 = | image3 = Yaxha von oben.jpg | caption3 = | image4 = Panorama of Palace Ball Court - Yaxha - Peten - Guatemala (15693009020).jpg | caption4 = | image5 = Guatemala-1300 - Yaxhá (2214420300).jpg | caption5 = | color = white }} | alternate_name = | image_size = 300px | caption = Pogled na arheološko najdišče Yaxhá | image_map = | locmapin = Mesoamerica # Guatemala | pushpin_caption = | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|17|4|39|N|89|24|9|W|display=inline}} | pushpin_label = | location = Flores, El Petén | region = departma Petén, <br/> {{Flag|Gvatemala}} | built = Srednje predklasično obdobje | abandoned = Terminal Classic | epochs = | cultures = [[Maji]] | event = | excavations = 1970-ih dalje | archaeologists = Bernard Hermes, Proyecto Nacional Tikal | architecture = Predklasični in klasični Maji | notes = Pristojni organ: IDAEH }} '''Yaxha''' (ali Yaxhá v španskem zapisu) je [[Mezoamerika|mezoameriško]] [[arheološko najdišče]] na severovzhodu [[pokrajina Petén|pokrajine Petén]] v današnji [[Gvatemala|Gvatemali]]. Kot obredno središče predkolumbovske [[Maji|majevske civilizacije]] je bila Yaxha tretje največje mesto v regiji; svoj vrhunec moči je dosegla v zgodnjem klasičnem obdobju (približno 250–600 n. št.). Mesto, ki je geografsko ležalo na izrazitem apnenčastem grebenu med jezeroma Yaxha in Sacnab, je imelo strateški položaj in je nadzorovalo starodavne trgovske poti po območju jezer v vzhodnem delu regije Petén. Ime mesta izhaja iz majevske besede ''yaxa'', ki pomeni »modro-zelena voda«; gre za redek primer ohranitve pristnega toponima iz klasičnega obdobja v sodobni rabi. Politična skupnost Yaxha je nadzorovala ozemlje, veliko približno 237 kvadratnih kilometrov, znotraj območja današnjega [[narodni park Yaxha-Nakum-Naranjo|narodnega parka Yaxha-Nakum-Naranjo]], število prebivalcev pa je v poznem klasičnem obdobju [[mezoameriška kronologija|mezoameriške kronologije]] doseglo vrhunec pri približno 42.000 ljudeh.<ref>Sharer and Traxler 2006, p. 688.</ref> Yaxha je imela dolgo zgodovino poselitve; prva naselbina je nastala nekje v srednjem predklasičnem obdobju (približno 1000–350 pr. n. št.). V poznem predklasičnem obdobju (približno 350 pr. n. št. – 250 n. št.) se je razvila v največje mesto na območju jezer v vzhodnem Peténu, v zgodnjem klasičnem obdobju (približno 250–600 n. št.) pa se je razširila v ogromno mesto. V tem času je – podobno kot druga najdišča v Peténu – kazala močan vpliv oddaljene metropole [[Teotihuacan]] iz Mehiške doline. V poznem klasičnem obdobju (približno 600–900 n. št.) jo je zasenčilo sosednje mesto Naranjo, vendar nikoli ni prišla pod njegovo popolno oblast. Mesto je obstalo še globoko v obdobju pozne klasike (približno 800–900 n. št.), a je bilo do obdobja postklasike (približno 900–1525 n. št.) opuščeno. O mestnih ruševinah je prvi poročal Teoberto Maler, ki jih je obiskal leta 1904. Najdišče so kartirali v 1930-ih in ponovno v 1970-ih, dela za utrditev struktur pa so se začela konec 1980-ih. Ruševine obsegajo ostanke več kot 500 objektov, razporejenih v več večjih arheoloških sklopov, ki jih povezujejo dvignjene poti. Na najdišču so odkrili približno 40 majevskih stel, od katerih jih približno polovica vsebuje reliefne upodobitve. == Etimologija == Ime ''Yaxha'' izhaja iz majevske besede ''yaxa''', ki pomeni »modro-zelena voda«.<ref name="SharerTraxler06p146">Sharer and Traxler 2006, p. 146.</ref>] Yaxha je pomembna zaradi ohranitve svojega toponima iz klasičnega obdobja, ko je bilo to cvetoče mesto.<ref name="Rice04p145">Rice 2004, p. 145.</ref> David Stuart je prvi predlagal, da se emblematski glif najdišča bere kot ''Yax-ha'' in da ima ime mesta (ter jezera) starodaven izvor.<ref name="SharerTraxler06p146"/> == Lokacija == Je v sodobnem departmaju Petén v severni Gvatemali, približno 30 kilometrov jugovzhodno od [[Tikal]]a;<ref name="SharerTraxler06p375">Sharer and Traxler 2006, p. 375.</ref> Yaxha leži na severni obali jezera Yaxha; ruševine se raztezajo približno 3 kilometre vzdolž griča, vzporedno z obalo jezera.<ref name="Hermes99p110">Hermes et al 1999, p. 110.</ref> Ruševine spadajo v območje narodnega parka Yaxha-Nakum-Naranjo,<ref name="Hermes2010p510">Hermes 2010, p. 510.</ref> ki obsega 37.160 hektarjev in vključuje ostanke štirih starodavnih majevskih mest: Yaxha, Topoxte, Nakum in Naranjo, pa tudi 10 vmesnih najdišč in več kot 280 manjših naselbin.<ref>Aquino and Cardona Caravantes 2009, p. 431.</ref> == Paleolimnologija in hidrogeologija mokrišč == Prostorski razvoj mesta Yaxha je bistveno določala limnološka dinamika sistema zaprtih jezerskih kotanj Yaxha in Sacnab. Ta [[endoreična kotlina|endoreična]] jezera, geokemijsko ločena od večjih rečnih tokov, so v svojih plasteh sedimentnih jeder ohranila dolgoročne zapise o paleopodnebju, ki podrobno prikazujejo cikle prazgodovinske [[Erozija|erozije tal]] in [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]], povezanih s kmetijstvom Majev v klasičnem obdobju.<ref>{{cite journal |last1=Curtis |first1=Jason H. |last2=Brenner |first2=Mark |last3=Hodell |first3=David A. |title=Climate change and human impact in the Maya lowlands: Paleolimnological evidence from Lake Yaxha, Petén, Guatemala |journal=Journal of Paleolimnology |volume=19 |issue=2 |pages=139–159 |year=1998 |doi=10.1023/A:1007954002621}}</ref> *Kemija vode endoreičnih jezer: Značilna modro-zelena barva jezera Yaxha (starodavno ''*yaxa'') je posledica visoke koncentracije raztopljenega [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]] in [[sadra|sadre]], ki se izpirata iz okoliške kraške matične kamnine, kar ustvarja alkalno vodno okolje z nizko vsebnostjo hranil (oligotrofno okolje). *Plasti sedimentov in zamuljevanja: Stratigrafska analiza jezerskega dna razkriva izrazito plast nanosov t. i. »majevske gline«, ki ustreza širitvi poselitve v poznem predklasičnem in zgodnjem klasičnem obdobju; ta plast priča o pospešenem izpiranju vrhnje plasti prsti, ki ga je povzročila obsežna gradnja teras in krčenje gozdov zaradi urbanizacije na grebenu. *Koridor sezonskih mokrišč: Okoliška območja ''bajos'' (sezonska močvirja) in obrežni pasovi jezerskih območij delujejo kot osrednje neotropsko zatočišče znotraj Biosfernega rezervata Maya; nudijo dom številnim populacijam Moreletovega krokodila (''Crocodylus moreletii''), srednjeameriškim rečnim želvam ter več kot 150 vrstam stalnih in selivskih vodnih ptic. == Znani vladarji == Vsi datumi so n. št. {|class="wikitable" border="1" ! Ime ! Vladal |- | K'inich Lakamtuun | ok. 799<ref name="SharerTraxler06p383"/> |} == Zgodovina == [[File:Yaxhatemplo216.jpg|thumb|right|Tempelj 216 na Vzhodni akropoli v Yaxhi]] === Predklasično obdobje === Yaxha je bila pomembna že v poznem predklasičnem obdobju (ok. 350 pr. n. št. – 250 n. št.), kot veliko naselje pa je obstajala že v srednjem predklasičnem obdobju (ok. 1000–350 pr. n. št.).<ref>Estrada-Belli 2011, pp. 3, 52, 77.</ref> Arheološke raziskave kažejo, da je bila najzgodnejša naselbina iz srednjega predklasičnega obdobja na območju, ki se je pozneje razvilo v južni in zahodni del mesta. V poznem predklasičnem obdobju je mesto postalo največja naselbina v kotlini Yaxha-Sacnab, pri čemer sta se občutno povečala število prebivalcev in obseg gradbene dejavnosti.<ref name="Hermes99p111">Hermes et al 1999, p. 111.</ref> === Zgodnje klasično obdobje === Mesto je doseglo vrhunec svoje moči v zgodnjem klasičnem obdobju mezoameriške kronologije (ok. 250–600 n. št.); v tem času se je mesto izjemno razširilo.<ref name="MartinGrube00p72">Martin and Grube 2000, p. 72.</ref> Spomeniki iz zgodnjega klasičnega obdobja so slabo ohranjeni, zato je zgodovina obdobja največje moči mesta slabo poznana. Vpliv oddaljene metropole Teotihuacan v Mehiški dolini je viden v ikonografiji zgodnjega klasičnega obdobja, zlasti po odločilnem posegu Teotihuacana v Tikalu leta 378 n. št.<ref>Estrada-Belli 2011, pp. 123-125. Martin and Grube 2000, p. 29.</ref> Ob koncu zgodnjega klasičnega obdobja je potresna dejavnost povzročila premik prelomnice Yaxha, kar je poškodovalo zgradbe na Vzhodni akropoli. Zdi se, da je isti potres povzročil škodo po vsem mestu in tudi v sosednjem Nakumu.<ref name="MoralesValiente06p1012-1013">Morales and Valiente 2006, pp. 1012-1013.</ref> Potres je morda privedel do začasne opustitve Vzhodne akropole.<ref name="MoralesValiente06p1013">Morales and Valiente 2006, p. 1013.</ref> V tem obdobju se je mesto uveljavilo kot pomembno središče na trgovskih poteh, ki so potekale skozi območje jezer Petén. === Pozno klasično obdobje === V poznem klasičnem obdobju (ok. 600–900 n. št.) se je mesto razvijalo z obsežnimi gradbenimi projekti v središču mesta,<ref name="Hermes99p115">Hermes et al 1999, p. 115.</ref> zlasti v 8. stoletju; kompleks dvojnih piramid je primer enega od večjih gradbenih projektov, izvedenih v tem času. Takrat je mesto postalo pomembno trgovsko središče jugovzhodno od velikega mesta Tikal.<ref name="Hermes99p136">Hermes et al 1999, p. 136.</ref> V obdobju pozne klasike je mesto vodilo več vojn proti sosednjemu mestu Naranjo, ki je po moči preseglo Yaxho, a je nikoli ni uspelo v celoti podjarmiti. Leta 710 je kralj K'ak' Tiliw Chan Chaak iz Naranja oplenil Yaxho, zajel njenega kralja in ga žrtvoval.<ref>Martin and Grube 2000, pp. 76-77.</ref> V drugi polovici 8. stoletja se je kralj K'ak' Ukalaw Chan Chaak iz Naranja poročil s princeso iz Yaxhe; ''Lady Shell Star'' je kralju rodila naslednika.<ref>Martin and Grube 2000, p. 81.</ref> Ta naslednik ni uspel ohraniti miru med mestoma, zato je Itzamnaaj K'awiil iz Naranja leta 799 začel vojno proti Yaxhi in njenim zaveznikom ter julija in septembra tistega leta napadel materino mesto – nekaj mesecev po tem, ko je premagal več vazalnih mest Yaxhe.<ref>Martin and Grube 2000, p. 82.</ref>] Uspelo mu je zajeti K'inich Lakamtuuna, kralja Yaxhe.<ref name="SharerTraxler06p383">Sharer and Traxler 2006, p. 383.</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|indent=yes}} * {{cite book |author=Estrada-Belli, Francisco |year=2011 |title=The First Maya Civilization: Ritual and Power Before the Classic Period |publisher=Routledge |location=Abingdon, Oxfordshire and New York |isbn=978-0-415-42994-8}} * {{cite web |author=Groff, Amanda Toyie |title=The Emergence of the Maya Tlaloc: A Late Classic Religious Icon |url=http://www.caracol.org/include/files/chase/Groff07.pdf |year=2007 |access-date=2012-10-13 |format=[[PDF]] |publisher=University of Central Florida |location=Orlando, Florida, USA }} * {{cite journal |author=Hermes, Bernard |author2=Paulino I. Morales |author3=Sebastián Möllers |year=1999 |title=Investigación arqueológica en Yaxha, Petén: La Calzada del Lago y la Vía 5 |trans-title=Archaeological investigation in Yaxha, Peten: The Lake Causeway and Via 5 |volume=XII, 1998 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor=Juan Pedro Laporte |editor2=H.L. Escobedo |pages=110–138 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/07.98%20-%20Hermes%20et%20al.pdf |access-date=2012-10-12 |format=PDF |language=es |archive-date=2011-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914101144/http://www.asociaciontikal.com/pdf/07.98%20-%20Hermes%20et%20al.pdf |url-status=dead }} * {{cite journal |author=Hermes, Bernard |year=2010 |title=Investigación arqueológica en la acrópolis sur de Yaxha |trans-title=Archaeological investigation of the South Acropolis of Yaxha |volume=XXIII, 2009 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor1=B. Arroyo |editor2=A. Linares |editor3=L. Paiz |pages=510–529 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |format=PDF |access-date=2012-10-12 |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/39._Hermes.pdf |language=es |archive-date=2014-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140804130741/http://www.asociaciontikal.com/pdf/39._Hermes.pdf |url-status=dead }} * {{cite book |author=Kelly, Joyce |year=1996 |title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador |location=Norman |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-2858-5 |oclc=34658843}} * {{cite book |author=Martin, Simon |author-link= |author2=Nikolai Grube |year=2000 |title=Chronicle of the Maya Kings and Queens: Deciphering the Dynasties of the Ancient Maya |location=London and New York |publisher=Thames & Hudson |isbn=0-500-05103-8 |oclc=47358325 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/chronicleofmayak00mart }} * {{cite journal |author=Morales, Paulino I. |author2=Erwin Franciné Valiente |year=2006 |title=Secuencia de construcción y presentación del Edificio 218 en la Acrópolis Este de Yaxha |trans-title=Construction sequence and appearance of Structure 218 in the East Acropolis of Yaxha |volume=XIX, 2005 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor1=Juan Pedro Laporte |editor2=B. Arroyo |editor3=H. Mejía |pages=1010–1017 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |format=PDF |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/89_-_Paulino_y_Francine.05_-_Digital.pdf |access-date=2012-10-12 |language=es |archive-date=2011-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914161657/http://www.asociaciontikal.com/pdf/89_-_Paulino_y_Francine.05_-_Digital.pdf |url-status=dead }} * {{cite book |author=Rice, Prudence M. |year=2004 |title=Maya Political Science: Time, Astronomy, and the Cosmos |publisher=University of Texas Press |isbn=9780292705692 |oclc=54753496 |series=The Linda Schele Series in Maya and Pre-Columbian Studies}} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |author2=Loa P. Traxler |year=2006 |title=The Ancient Maya |edition=6th, fully revised |location=Stanford, CA |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-4817-9 |oclc=57577446 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/ancientmaya0006shar }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Yaxha}} * [http://www.yaxha.de German Site about Yaxha] * [http://www.mesoweb.com/bearc/cmr/RRAMW01.pdf The Yaxha Emblem Glyph as Yax-ha] David Stuart * [http://amazingtemples.com/location/america/yaxha/ Photos of Yaxha at AmazingTemples.com] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] 7pwmcrc6y14bothaqmxc9y743dy79dl 6753253 6753233 2026-09-20T18:48:49Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6753253 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Yaxha | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/2/1/1 | image1 = YaxhaNorthAcropolis.jpg | caption1 = | image2 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-1253.jpg | caption2 = | image3 = Yaxha von oben.jpg | caption3 = | image4 = Panorama of Palace Ball Court - Yaxha - Peten - Guatemala (15693009020).jpg | caption4 = | image5 = Guatemala-1300 - Yaxhá (2214420300).jpg | caption5 = | color = white }} | alternate_name = | image_size = 300px | caption = Pogled na arheološko najdišče Yaxhá | image_map = | locmapin = Mesoamerica # Guatemala | pushpin_caption = | pushpin_relief = 1 | coordinates = {{coord|17|4|39|N|89|24|9|W|display=inline}} | pushpin_label = | location = Flores, El Petén | region = departma Petén, <br/> {{Flag|Gvatemala}} | built = Srednje predklasično obdobje | abandoned = Terminal Classic | epochs = | cultures = [[Maji]] | event = | excavations = 1970-ih dalje | archaeologists = Bernard Hermes, Proyecto Nacional Tikal | architecture = Predklasični in klasični Maji | notes = Pristojni organ: IDAEH }} '''Yaxha''' (ali Yaxhá v španskem zapisu) je [[Mezoamerika|mezoameriško]] [[arheološko najdišče]] na severovzhodu [[pokrajina Petén|pokrajine Petén]] v današnji [[Gvatemala|Gvatemali]]. Kot obredno središče predkolumbovske [[Maji|majevske civilizacije]] je bila Yaxha tretje največje mesto v regiji; svoj vrhunec moči je dosegla v zgodnjem klasičnem obdobju (približno 250–600 n. št.). Mesto, ki je geografsko ležalo na izrazitem apnenčastem grebenu med jezeroma Yaxha in Sacnab, je imelo strateški položaj in je nadzorovalo starodavne trgovske poti po območju jezer v vzhodnem delu regije Petén. Ime mesta izhaja iz majevske besede ''yaxa'', ki pomeni »modro-zelena voda«; gre za redek primer ohranitve pristnega toponima iz klasičnega obdobja v sodobni rabi. Politična skupnost Yaxha je nadzorovala ozemlje, veliko približno 237 kvadratnih kilometrov, znotraj območja današnjega [[narodni park Yaxha-Nakum-Naranjo|narodnega parka Yaxha-Nakum-Naranjo]], število prebivalcev pa je v poznem klasičnem obdobju [[mezoameriška kronologija|mezoameriške kronologije]] doseglo vrhunec pri približno 42.000 ljudeh.<ref>Sharer and Traxler 2006, p. 688.</ref> Yaxha je imela dolgo zgodovino poselitve; prva naselbina je nastala nekje v srednjem predklasičnem obdobju (približno 1000–350 pr. n. št.). V poznem predklasičnem obdobju (približno 350 pr. n. št. – 250 n. št.) se je razvila v največje mesto na območju jezer v vzhodnem Peténu, v zgodnjem klasičnem obdobju (približno 250–600 n. št.) pa se je razširila v ogromno mesto. V tem času je – podobno kot druga najdišča v Peténu – kazala močan vpliv oddaljene metropole [[Teotihuacan]] iz Mehiške doline. V poznem klasičnem obdobju (približno 600–900 n. št.) jo je zasenčilo sosednje mesto Naranjo, vendar nikoli ni prišla pod njegovo popolno oblast. Mesto je obstalo še globoko v obdobju pozne klasike (približno 800–900 n. št.), a je bilo do obdobja postklasike (približno 900–1525 n. št.) opuščeno. O mestnih ruševinah je prvi poročal Teoberto Maler, ki jih je obiskal leta 1904. Najdišče so kartirali v 1930-ih in ponovno v 1970-ih, dela za utrditev struktur pa so se začela konec 1980-ih. Ruševine obsegajo ostanke več kot 500 objektov, razporejenih v več večjih arheoloških sklopov, ki jih povezujejo dvignjene poti. Na najdišču so odkrili približno 40 majevskih stel, od katerih jih približno polovica vsebuje reliefne upodobitve. == Etimologija == Ime ''Yaxha'' izhaja iz majevske besede ''yaxa''', ki pomeni »modro-zelena voda«.<ref name="SharerTraxler06p146">Sharer and Traxler 2006, p. 146.</ref>] Yaxha je pomembna zaradi ohranitve svojega toponima iz klasičnega obdobja, ko je bilo to cvetoče mesto.<ref name="Rice04p145">Rice 2004, p. 145.</ref> David Stuart je prvi predlagal, da se emblematski glif najdišča bere kot ''Yax-ha'' in da ima ime mesta (ter jezera) starodaven izvor.<ref name="SharerTraxler06p146"/> == Lokacija == Je v sodobnem departmaju Petén v severni Gvatemali, približno 30 kilometrov jugovzhodno od [[Tikal]]a;<ref name="SharerTraxler06p375">Sharer and Traxler 2006, p. 375.</ref> Yaxha leži na severni obali jezera Yaxha; ruševine se raztezajo približno 3 kilometre vzdolž griča, vzporedno z obalo jezera.<ref name="Hermes99p110">Hermes et al 1999, p. 110.</ref> Ruševine spadajo v območje narodnega parka Yaxha-Nakum-Naranjo,<ref name="Hermes2010p510">Hermes 2010, p. 510.</ref> ki obsega 37.160 hektarjev in vključuje ostanke štirih starodavnih majevskih mest: Yaxha, Topoxte, Nakum in Naranjo, pa tudi 10 vmesnih najdišč in več kot 280 manjših naselbin.<ref>Aquino and Cardona Caravantes 2009, p. 431.</ref> == Paleolimnologija in hidrogeologija mokrišč == Prostorski razvoj mesta Yaxha je bistveno določala limnološka dinamika sistema zaprtih jezerskih kotanj Yaxha in Sacnab. Ta [[endoreična kotlina|endoreična]] jezera, geokemijsko ločena od večjih rečnih tokov, so v svojih plasteh sedimentnih jeder ohranila dolgoročne zapise o paleopodnebju, ki podrobno prikazujejo cikle prazgodovinske [[Erozija|erozije tal]] in [[krčenje gozdov|krčenja gozdov]], povezanih s kmetijstvom Majev v klasičnem obdobju.<ref>{{cite journal |last1=Curtis |first1=Jason H. |last2=Brenner |first2=Mark |last3=Hodell |first3=David A. |title=Climate change and human impact in the Maya lowlands: Paleolimnological evidence from Lake Yaxha, Petén, Guatemala |journal=Journal of Paleolimnology |volume=19 |issue=2 |pages=139–159 |year=1998 |doi=10.1023/A:1007954002621}}</ref> *Kemija vode endoreičnih jezer: Značilna modro-zelena barva jezera Yaxha (starodavno ''*yaxa'') je posledica visoke koncentracije raztopljenega [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]] in [[sadra|sadre]], ki se izpirata iz okoliške kraške matične kamnine, kar ustvarja alkalno vodno okolje z nizko vsebnostjo hranil (oligotrofno okolje). *Plasti sedimentov in zamuljevanja: Stratigrafska analiza jezerskega dna razkriva izrazito plast nanosov t. i. »majevske gline«, ki ustreza širitvi poselitve v poznem predklasičnem in zgodnjem klasičnem obdobju; ta plast priča o pospešenem izpiranju vrhnje plasti prsti, ki ga je povzročila obsežna gradnja teras in krčenje gozdov zaradi urbanizacije na grebenu. *Koridor sezonskih mokrišč: Okoliška območja ''bajos'' (sezonska močvirja) in obrežni pasovi jezerskih območij delujejo kot osrednje neotropsko zatočišče znotraj Biosfernega rezervata Maya; nudijo dom številnim populacijam Moreletovega krokodila (''Crocodylus moreletii''), srednjeameriškim rečnim želvam ter več kot 150 vrstam stalnih in selivskih vodnih ptic. == Znani vladarji == Vsi datumi so n. št. {|class="wikitable" border="1" ! Ime ! Vladal |- | K'inich Lakamtuun | ok. 799<ref name="SharerTraxler06p383"/> |} == Zgodovina == [[File:Yaxhatemplo216.jpg|thumb|right|Tempelj 216 na Vzhodni akropoli v Yaxhi]] === Predklasično obdobje === Yaxha je bila pomembna že v poznem predklasičnem obdobju (ok. 350 pr. n. št. – 250 n. št.), kot veliko naselje pa je obstajala že v srednjem predklasičnem obdobju (ok. 1000–350 pr. n. št.).<ref>Estrada-Belli 2011, pp. 3, 52, 77.</ref> Arheološke raziskave kažejo, da je bila najzgodnejša naselbina iz srednjega predklasičnega obdobja na območju, ki se je pozneje razvilo v južni in zahodni del mesta. V poznem predklasičnem obdobju je mesto postalo največja naselbina v kotlini Yaxha-Sacnab, pri čemer sta se občutno povečala število prebivalcev in obseg gradbene dejavnosti.<ref name="Hermes99p111">Hermes et al 1999, p. 111.</ref> === Zgodnje klasično obdobje === Mesto je doseglo vrhunec svoje moči v zgodnjem klasičnem obdobju mezoameriške kronologije (ok. 250–600 n. št.); v tem času se je mesto izjemno razširilo.<ref name="MartinGrube00p72">Martin and Grube 2000, p. 72.</ref> Spomeniki iz zgodnjega klasičnega obdobja so slabo ohranjeni, zato je zgodovina obdobja največje moči mesta slabo poznana. Vpliv oddaljene metropole Teotihuacan v Mehiški dolini je viden v ikonografiji zgodnjega klasičnega obdobja, zlasti po odločilnem posegu Teotihuacana v Tikalu leta 378 n. št.<ref>Estrada-Belli 2011, pp. 123-125. Martin and Grube 2000, p. 29.</ref> Ob koncu zgodnjega klasičnega obdobja je potresna dejavnost povzročila premik prelomnice Yaxha, kar je poškodovalo zgradbe na Vzhodni akropoli. Zdi se, da je isti potres povzročil škodo po vsem mestu in tudi v sosednjem Nakumu.<ref name="MoralesValiente06p1012-1013">Morales and Valiente 2006, pp. 1012-1013.</ref> Potres je morda privedel do začasne opustitve Vzhodne akropole.<ref name="MoralesValiente06p1013">Morales and Valiente 2006, p. 1013.</ref> V tem obdobju se je mesto uveljavilo kot pomembno središče na trgovskih poteh, ki so potekale skozi območje jezer Petén. === Pozno klasično obdobje === V poznem klasičnem obdobju (ok. 600–900 n. št.) se je mesto razvijalo z obsežnimi gradbenimi projekti v središču mesta,<ref name="Hermes99p115">Hermes et al 1999, p. 115.</ref> zlasti v 8. stoletju; kompleks dvojnih piramid je primer enega od večjih gradbenih projektov, izvedenih v tem času. Takrat je mesto postalo pomembno trgovsko središče jugovzhodno od velikega mesta Tikal.<ref name="Hermes99p136">Hermes et al 1999, p. 136.</ref> V obdobju pozne klasike je mesto vodilo več vojn proti sosednjemu mestu Naranjo, ki je po moči preseglo Yaxho, a je nikoli ni uspelo v celoti podjarmiti. Leta 710 je kralj K'ak' Tiliw Chan Chaak iz Naranja oplenil Yaxho, zajel njenega kralja in ga žrtvoval.<ref>Martin and Grube 2000, pp. 76-77.</ref> V drugi polovici 8. stoletja se je kralj K'ak' Ukalaw Chan Chaak iz Naranja poročil s princeso iz Yaxhe; ''Lady Shell Star'' je kralju rodila naslednika.<ref>Martin and Grube 2000, p. 81.</ref> Ta naslednik ni uspel ohraniti miru med mestoma, zato je Itzamnaaj K'awiil iz Naranja leta 799 začel vojno proti Yaxhi in njenim zaveznikom ter julija in septembra tistega leta napadel materino mesto – nekaj mesecev po tem, ko je premagal več vazalnih mest Yaxhe.<ref>Martin and Grube 2000, p. 82.</ref>] Uspelo mu je zajeti K'inich Lakamtuuna, kralja Yaxhe.<ref name="SharerTraxler06p383">Sharer and Traxler 2006, p. 383.</ref> === Pozno klasično obdobje === [[Image:Guatemala-Peten-around-Flores.png|left|400px|thumb|Zemljevid območja jezer v vzhodnem Peténu]] Ni dokazov o hitrem propadu politične skupnosti Yaxha v poznem klasičnem obdobju (ok. 800–900 n. št.), kakršen se je zgodil v drugih mestih v bližini. Namesto tega obstajajo dokazi o ponovni in obsežni gradbeni dejavnosti. Očitno je, da si je lokalna elita močno prizadevala ohraniti politični sistem mesta iz poznega klasičnega obdobja. Nekatere nadzorne točke za vstop v mesto so odstranili, da bi spodbudili prihod obiskovalcev v Yaxho iz okoliških območij, ki so bila bolj neposredno prizadeta zaradi propada klasične majevske civilizacije.<ref name="Hermes99p136"/> === Poklasično obdobje === V poklasičnem obdobju (ok. 900–1525) so na najdišču zabeležili določene sledi dejavnosti, povezane z naseljenimi otoki na jezeru Yaxha, vendar te niso bile povezane s poselitvijo samega mesta; šlo je zgolj za keramične ostanke in odpadke hrane, ki so jih na območju mesta pustili prebivalci otokov.<ref name="Hermes99p124"/> === Sodobna zgodovina === Teoberto Maler je prvi poročal o obstoju Yaxhe, potem ko je leta 1904 obiskal ruševine. Ustanova Carnegie iz Washingtona je v 1930-ih izdelala načrt ruševin; ponovno kartiranje najdišča je potekalo v začetku 1970-ih, ko so izvedli tudi poskusna izkopavanja. Projekt ''Proyecto Nacional Tikal'' (Nacionalni projekt Tikal) je leta 1987 opravil pregled arhitekturnih poškodb v Yaxhi, leta 1988 pa so se začela prva dela za stabilizacijo nekaterih struktur. Arheološka izkopavanja so se nadaljevala tudi v 21. stoletju; Južno akropolo so izkopavali med letoma 2005 in 2007. Izkopavanja v Yaxhi v začetku 21. stoletja so bila del Programa za trajnostni razvoj Peténa (''Programa de Desarrollo Sostenible de Petén''), ki ga je financirala Medameriška razvojna banka (''Banco Interamericano de Desarrollo'').<ref name="Hermes10p513">Hermes 2010, p. 513.</ref> == Opis najdišča == Yaxha je tretje največje arheološko najdišče v Gvatemali; večja sta le [[Tikal]] in [[El Mirador]].<ref name="MartinGrube00p72"/> Središče mesta je obsegalo številne trge in arhitekturne sklope, pri čemer so bili zunanji sklopi in obala jezera povezani z dvignjenimi potmi (nasipi). Glavni arhitekturni sklopi so skupina Maler na severu, ki je s središčnim območjem povezana prek poti Blom; jedro najdišča sestavljajo južna (ali glavna) akropola, zahodna skupina, severovzhodna akropola, vzhodna akropola ter številni trgi in manjše skupine. Mesto je bilo z obalo jezera Yaxha povezano prek poti ob jezeru. Trg A je kompleks dvojnih piramid.<ref>Hermes et al 1999, pp. 110, 113.</ref> V mestu so identificirali deset glavnih komunikacijskih poti; arheologi so štiri glavne poti razvrstili kot dvignjene poti (nasipe), preostale pa kot »vias« (poti). Yaxha je bila bolj gosto naseljena kot večina drugih majevskih mest.<ref name="Kelly96p114">Kelly 1996, p. 114.</ref> Najdišče obsega več kot 500 struktur, vključno s približno 40 stelami, 13 oltarji, 9 tempeljskimi piramidami, 2 mezoameriškima igriščema za igro z žogo in mrežo poti ''sacbeob'' (dvignjenih poti), ki povezujejo osrednjo, severno (Maler) in vzhodno akropolo, ter potjo ob jezeru, ki je v preteklosti služila kot glavni vhod. Z vrha templja 216 (ki je bil obnovljen) se odpira razgled na dve jezeri na eni strani ter na džunglo in stopničaste piramide na drugi. Yaxha se ponaša z enim redkih kompleksov dvojnih piramid zunaj Tikala; dejstvo, da najdišče vključuje takšen kompleks, omogoča vpogled v politična zavezništva, ki so v času razcveta mesta vplivala na njegov arhitekturni slog, čeprav se zdi, da kompleks v Yaxhi ni bil dokončan. === Arhitekturni sklopi === [[File:Calzada de los Peregrinos.jpg|thumb|right|''Calzada de los Peregrinos'' (Pot romarjev)]] [[File:Ruins on the Plaza B (Plaza de las Columnas).jpg|thumb|right|Ruševine na Plazi B (''Plaza de las Columnas'')]] [[File:Acropolis Norte.jpg|thumb|right|Severna akropola (Plaza E)]] *'''Plaza A''' je kompleks dvojnih piramid severno od Vzhodne akropole.<ref name="ReferenceA">Morales and Valiente 2006, pp. 1010-1011.</ref> Zgrajena je bila v 8. stoletju n. št. *'''Plaza B''' leži na zahodni strani Vzhodne akropole.<ref name="Kelly96p115"/> *'''Plaza C''' je astronomski kompleks tipa »skupina E« (E-Group), ki se nahaja jugovzhodno od jedra najdišča<ref>Morales and Valiente 2006, p. 1010. Kelly 1996, p. 114.</ref> in je s središčem mesta povezan prek poti Lincoln Causeway. Na vzhodni strani trga so bile postavljene tri stele iz obdobja zgodnje klasike. *'''Plaza D''' se nahaja v jedru najdišča, na severozahodnem koncu poti Lincoln Causeway in tik severno od Južne akropole. Na severni strani jo omejuje Severovzhodna akropola.<ref>Kelly 1996, pp. 114-115.</ref> *'''Plaza E''' leži v jedru najdišča, na severni strani Južne akropole, s katero je povezana prek stopnišča, ki se dviga s trga.<ref name="Hermes10p512">Hermes 2010, p. 512.</ref> Vzhodna akropola leži na vzhodni strani mestnega središča, južno od kompleksa dvojnih piramid. Zavzema najvišji del mesta in je obdana s trgi A, B in C. Območje, ki ga je pozneje zasedla Vzhodna akropola, je bilo prvotno izravnano v apnenčasti matični podlagi v obdobju srednje predklasike. V obdobju predklasike je bila Vzhodna akropola zasnovana kot kompleks s triadno piramido, vendar je bila v obdobju zgodnje klasike korenito preoblikovana. V svoji končni obliki je Vzhodna akropola tvorila zaprt kompleks z dvanajstimi objekti, ki so skupaj zavzemali površino 8100 kvadratnih metrov. Glavni stavbi Vzhodne akropole sta bili objekt 216 (piramida s templjem) in objekt 218 (palača).<ref name="MoralesValiente06p1010">Morales and Valiente 2006, p. 1010.</ref> Trg Vzhodne akropole je imel monumentalno stopnišče, obrnjeno proti zahodu, ki je bilo zgrajeno v pozni predklasiki in predelano v pozni klasiki. Prva različica templja je bila zgrajena v pozni predklasiki, medtem ko najzgodnejša različica palače izvira iz obdobja zgodnje klasike.<ref name="ReferenceB">Morales and Valiente 2006, pp. 1011-1012.</ref> Zdi se, da je bila Vzhodna akropola ob koncu zgodnjega klasičnega obdobja začasno zapuščena zaradi uničenja, ki ga je povzročil potres, vendar so jo v poznem klasičnem obdobju znova naselili in razvili. V obdobju poznega klasičnega prehoda (9. stoletje n. št.) so se na območju Vzhodne akropole nakopičile velike količine pepela in gospodinjske keramike.<ref>Morales and Valiente 2006, pp. 1013-1015.</ref> V tem času so ob zgradbi 219 postavili manjšo ploščad, ki je zaprla dostop do jugozahodne terase kompleksa. Severovzhodna akropola izvira iz poznega predklasičnega obdobja; njena zasnova vključuje triadično piramido, ki je del astronomskega kompleksa tipa »E-Group«.<ref>Estrada-Belli 2011, p. 86.</ref> Južna akropola, ki jo včasih imenujejo tudi Glavna akropola, je bila zgrajena na visokem kraškem griču. Imela je dolgo zgodovino; gradnja se je začela ob koncu srednjega predklasičnega obdobja in se nadaljevala vse do obdobja poznega klasičnega prehoda.<ref>Hermes 2010, pp. 510-511.</ref> Akropola je kompleks, sestavljen iz šestih skupin z dvorišči na umetni ploščadi, vključuje pa tudi mezoameriško igrišče za igro z žogo (Igrišče 1). Dvorišča med seboj ločujejo zgradbe s konzolnimi oboki, ki so verjetno služile kot bivališča elite; izjema je zgradba 363, tempelj med dvoriščema 5 in 6. Južna akropola leži v južnem delu jedra najdišča, blizu stičišča različnih dvignjenih poti in cest. Na severni strani jo omejujejo igrišče za igro z žogo ter trga D in E. Na zahodni strani jo omejuje cesta Via 5, na južni pa cesta Via 6. V svoji končni obliki v obdobju poznega klasičnega prehoda je osnovna ploščad tvorila nepravilen pravokotnik z merami 200 metrov v smeri vzhod–zahod ter 100 do 120 metrov v smeri sever–jug. Ploščad je imela stopničaste ravni in zaobljene vogale; glavni dostop je očitno predstavljalo stopnišče na zahodni polovici severne strani, ki je povezovalo trg E z dvoriščema 5 in 6 na akropoli.<ref name="Hermes10p511">Hermes 2010, p. 511.</ref> Izkopavanja na akropoli so potekala v letih 1996 in 2006; Izkopalci so odkrili sledi predhodnih arheoloških raziskav, ki niso bile zabeležene, kar je kazalo na strokovno raziskovanje v 1970-ih.<ref>Hermes 2010, pp. 512-513.</ref> Skupina Maler leži severno od jedra najdišča, s katerim je povezana prek nasipa Blom. === Zgradbe === '''Zgradba 216''' je velika piramida na vzhodni strani trga Plaza A na Vzhodni akropoli. Na piramidnem podstavku še vedno stojijo ostanki svetišča, celotna višina zgradbe pa presega 30 metrov, zaradi česar je to najvišja zgradba v Yaxhi. Najzgodnejša zgradba na tem mestu je bila ploščad trga, zgrajena v poznem predklasičnem obdobju; sestavljala jo je petstopenjska ploščad s stenami tipa ''talud'' in vgreznjenim monumentalnim stopniščem, širokim 17,5 metra in obrnjenim proti zahodu. Stopnišče je imelo 32 stopnic, pri čemer je globina posamezne stopnice (tekalna ploskev) znašala 0,45 metra, višina pa 0,35 metra. Ta različica iz poznega predklasičnega obdobja je bila visoka približno 11 metrov. V zgodnjem klasičnem obdobju je bila zgrajena nova različica zgradbe (Zgradba 216 sub 1). Tako kot predhodnica je bila tudi ta zasnovana kot stopničasta ploščad, vendar je stopnišče nove različice segalo proti zahodu in je bilo verjetno obdano z balustradami. Največja višina te gradbene faze je znašala 22,75 metra.<ref name="MoralesValiente06p1012">Morales and Valiente 2006, p. 1012.</ref> V 8. stoletju n. št. je bila zgrajena nova različica Zgradbe 216, ki je dosegla višino 23,25 metra. Piramidni podstavek je imel osem stopničastih ravni z zaobljenimi vogali in izstopajoče stopnišče. Svetišče na vrhu je imelo tri vhode in dve notranji komori. Ob vznožju stopnišča je bila postavljena stela 41. V nasutju pod prvo komoro templja so našli daritev, ki je obsegala sedem predmetov nepravilnih oblik (t. i. ''eccentrics''): pet iz [[obsidian]]a, dva iz [[kremen]]a in kos [[biser]]ovine. '''Zgradba 217''' je palača, ki stoji na severnem koncu Zgradbe 218 na Vzhodni akropoli. Prva gradbena faza sega v zgodnje klasično obdobje. V 8. stoletju je bila zgradba preoblikovana. Stala je na podstavni ploščadi z rahlo nagnjenimi stenami. Zgradba je imela dve obokani komori, dostop do nje pa je bil mogoč prek stopnišča, obrnjenega proti vzhodu. V 9. stoletju je bila baza zgradbe obložena z zidano oblogo. '''Struktura 218''' je stavba palačnega tipa na Vzhodni akropoli. Najzgodnejša različica stavbe (Struktura 218 sub 1A) izvira iz obdobja zgodnje klasike in je obsegala dolg prostor s konzolno obokanim stropom. Stavba je imela več vhodov, obrnjenih proti vzhodu – verjetno pet – ter dva ozka vhoda na sredini zahodne fasade. Na vencu so ohranjene sledi rdečega pigmenta. Lega in značilnosti te faze iz zgodnje klasike arheologe navajajo na prepričanje, da je bila stavba zgrajena kmalu po fazi zgodnje klasike Strukture 216 (sub 1). V obdobju zgodnje klasike je bila stavba večkrat predelana. Faza 1B je vključevala razdelitev prostora na tri prekate, dodajanje klopi v severnem prekatu in namestitev majhnih zoomorfnih mask na poglobljene dele venca. Faza 1C je obsegala dodajanje manjše ploščadi ob zahodni fasadi. Podstruktura iz obdobja zgodnje klasike je na južnem koncu utrpela posedanje zaradi premikanja geološke prelomnice. Faza 2A izvira iz obdobja pozne klasike, iz 8. stoletja n. št. Zahodna fasada je postala glavna fasada, višina konzolnega oboka je bila zmanjšana, prejšnja struktura pa zapolnjena. Struktura 218 Sub 2A je bila dolga 36,5 metra in postavljena na 1,85 metra visoko ploščad. Tako kot prejšnja različica je imela dolg prostor z obokanim stropom; stene so bile debele 1 meter, notranji obok pa visok 2,6 metra. Stavba je imela okrašene vence. Skupna višina stavbe, merjena od tal trga, je verjetno presegala 6,5 ​​metra. Zadnja, vzhodna stran faze 2A je bila sestavljena iz treh preprostih stopničastih ravni. Ob vogalih sta bili zgrajeni dve klopi, verjetno zato, da bi prikrili posedanje, do katerega je prišlo zaradi predhodnega potresa. Pod osrednjim prekatom je bila položena daritev; vsebovala je devet predmetov nenavadnih oblik iz sivega obsidiana, štirinajst takšnih predmetov iz kremena, lupino školjke ''Spondylus'', majhen košček zelenega kamna in ogljikove ostanke, pomešane z neidentificiranimi rastlinskimi vlakni.<ref name="MoralesValiente06p1014">Morales and Valiente 2006, p. 1014.</ref> Naslednja faza, ki so jo arheologi poimenovali 2B, prav tako datira v 8. stoletje in je vključevala združitev zgradbe 218 s sosednjima zgradbama 217 in 219, s čimer je nastalo novo pročelje z devetimi vhodi.<ref>Morales and Valiente 2006, pp. 1013-1014.</ref> K vzhodnemu pročelju so bile prizidane tri obokane komore, med katerimi so bili presledki; severna in južna komora (A in B) sta bili zgrajeni nad starejšima klopema. Osrednja komora (komora C) je imela ob straneh stopnišči. Na steni tipa ''talud'' med komorama A in C so bili vidni ostanki ogromne maske, vendar so zgornji del stene porušili prebivalci mesta v obdobju poznega klasičnega obdobja (t. i. ''Terminal Classic''). V notranjosti osrednje komore palače so odkrili ostanke poslikav, izdelanih z rdečimi, modrimi, črnimi in rumenimi pigmenti. Poslikave so bile močno poškodovane, a so očitno prikazovale človeške figure pri opravilih v bližini palače in igrišča za igro z žogo. V zgradbi 218 so odkrili tudi grob posameznika visokega statusa iz poznega klasičnega obdobja (grob YX-08), ki je bil položen v kamnito grobnico (cisto) pred glavnim vhodom. Južno od tega glavnega groba so v obdobju poznega klasičnega obdobja pokopali štiri osebe. Te niso bile pokopane v kamnitih grobnicah in ob njih niso našli nobenih daritev. Kosti so pripadale posameznikom različnih starosti in spolov. V tem času, v 9. stoletju n. št., so na zgornji ploščadi zgradbe postavili stavbo s tremi komorami in streho iz hitro razpadajočega materiala; komore so bile med seboj povezane z vrati. Edini dostop do stavbe je vodil prek ozkega, poglobljenega stopnišča, zgrajenega neposredno nad potresno razpoko. V svoji končni obliki je zgradba 218 dosegla višino 38 metrov, nadgradnjo pa so podpirale štiri stopničaste ploščadi. Zadnja predelava stavbe je vključevala zazidavo vrha stopnišča s steno. '''Struktura 219''' je še ena zgradba palačnega tipa, ki stoji na južnem koncu Strukture 218 na Vzhodni akropoli. Prva gradbena faza sega v obdobje zgodnje klasike. V 8. stoletju je bila Struktura 219 prezidana na način, zelo podoben tistemu pri Strukturi 217; imela je dve obočno pokriti sobi na temeljni ploščadi in stopnišče, obrnjeno proti vzhodu. V 9. stoletju, v obdobju pozne klasike, je bilo vznožje zgradbe obloženo z zidanim obodom, na jugovzhodni del stavbe pa sta bili dodani dve manjši ploščadi: ena ob severni strani, druga pa ob jugovzhodnem vogalu. '''Struktura 363''' je tempelj, ki stoji med dvoriščema 5 in 6 na Južni akropoli. Pred zahodno fasado templja je bil postavljen kamnit spomenik; postavitev takšnega spomenika znotraj kompleksa akropole je nenavadna. === Dvignjene poti === [[File:Laguna Yaxha.jpg|thumb|right|Pogled na jezero Yaxha z vrha enega od templjev]] Dvignjena pot do jezera ({{langx|es|Calzada del Lago}}) poteka severno od obale jezera do mestnega središča, kjer se nadaljuje kot Via 5. Skupna dolžina te poti in ceste Via 5 znaša približno 400 metrov. Dvignjena pot do jezera je bila zasnovana tako, da je omogočala hitro premikanje blaga in ljudi med mestom in jezerom ter lahek dostop do vode. Verjetno se je razvila iz poti, ki je v srednjem predklasičnem obdobju povezovala obalo in zgodnjo naselbino. Najzgodnejša različica te poti je bila zgrajena v poznem predklasičnem obdobju; bila je široka približno 10 metrov in dvignjena 0,5 metra nad naravno raven tal. Nadaljevanje v obliki ceste Via 5 v poznem predklasičnem obdobju še ni obstajalo, saj se poznejše mestno središče takrat še ni razvilo.<ref>Hermes et al 1999, pp. 111, 113.</ref> V poznem klasičnem obdobju so pot dodatno razvili in podaljšali z uradno gradnjo ceste Via 5, ki je potekala prek osrednjega dela mesta. Točka, kjer sta se pot in cesta stikali, je bila z gradnjo obstranskih stavb namerno zožena; verjetno je šlo za stražarnico, kjer so nadzorovali dostop do mestnega jedra.[16] Verjetno so na tej nadzorni točki pregledovali popotnike in blago ter pobirali dajatve. Na najožjem delu je bil prehod s poti na cesto Via 5 širok le 2 metra. Ob straneh poti do jezera so postavili parapete; ti so bili visoki približno 1 meter, njihova širina pa je znašala od 2 do 3 metre. Južni konec poti so preuredili z gradnjo ploščadi, prekrite s štukaturo, katere vzhodno in južno stran so omejevali zidovi iz kamna in malte. Med južnim koncem poti in stičiščem s cesto Via 5 je višinska razlika več kot 50 metrov. Obstajajo dokazi, da so na mestu, kjer se je južna ploščad stikala s potjo do jezera, v apnenčasto podlago vklesali stopnice. V drugi fazi gradnje v obdobju pozne klasike so južno ploščad razširili, tako da je v smeri vzhod–zahod merila 32 metrov, v smeri sever–jug pa 19 metrov. Ploščad so na južni in vzhodni strani podpirali prenovljeni, s štukom prevlečeni zidovi tipa ''talud'' (poševni zidovi). Sam nasip so preoblikovali v dolgo rampo, ki je povezovala južno ploščad s središčem mesta in stičiščem s cesto Via 5. V obdobju končne klasike (ok. 800–900 n. št.) so južni konec nasipa ob jezeru (Lake Causeway) dodatno utrdili z apnenčastim nasutjem. Stopničaste stranice južne ploščadi so zapolnili in prekrili s kamnom, da so oblikovali rampe. Približno takrat so na ploščadi postavili stelo A, ki je bila brez reliefnih okraskov. Prav tako so v obdobju končne klasike odstranili ovire na severnem koncu nasipa, kjer se je ta stikal s cesto Via 5; celotno območje so izravnali s fino obdelanim kamnom in malto ter tako omogočili dostop po celotni širini nasipa. Keramični ostanki, najdeni na nasipu ob jezeru, so redki in slabo ohranjeni zaradi močnega pretoka vode po klancu v deževnem obdobju, kar je povzročilo erozijo in spiranje artefaktov navzdol proti jezeru.<ref name="Hermes99p124">Hermes et al 1999, p. 124.</ref> Nasip Blom ({{langx|es|Calzada Blom}}) poteka proti severu od središča mesta do skupine Maler.<ref name="Hermes99p113">Hermes et al 1999, p. 113.</ref> Nasip Galindo ({{langx|es|Calzada Galindo}}) poteka v smeri sever–jug med Vzhodno akropolo (na severnem koncu) in trgom Plaza C (na južnem koncu). Nasip Lincoln ({{langx|es|Calzada Lincoln}}) poteka proti jugovzhodu od središča mesta do trga Plaza C.<ref name="Kelly96p115">Kelly 1996, p. 115.</ref> === Spomeniki === [[File:Yaxha stela.jpg|thumb|right|Stela 11 v Yaxhaju,<ref>Groff 2007, p. 46.</ref> z upodobitvijo bojevnika v slogu Teotihuacana, ki nosi značilnosti Tlaloca, osrednjemehiškega boga dežja.<ref name="Kelly 1996, pp. 117-118">Kelly 1996, pp. 117-118.</ref>]] V Yaxhaju so odkrili približno 40 majevskih stel; polovica med njimi je bila neokrašenih spomenikov brez vklesanih podob. '''Stela A''' je neokrašena stela, postavljena na ploščad na južnem koncu (ob jezeru) Jezerske ceste v obdobju pozne klasične dobe. '''Stela 3''' je najbolj severna od treh stel, postavljenih na vzhodni strani trga Plaza C. Izvira iz obdobja zgodnje klasične dobe, slogovno pa je povezana s kulturo Izapa s pacifiške obale. Je slabo ohranjena; ohranil se je le spodnji del, ki je podoben ustreznemu delu stele 4. '''Stela 4''' je osrednja stela na vzhodni strani trga Plaza C in najbolje ohranjena med tremi spomeniki iz zgodnje klasične dobe. Prikazuje vklesano podobo stoječe figure, katere stopala so obrnjena v levo in ki stoji na groteskni glavi. Levo od kolen figure sta vklesana dva hieroglifa. Eden od hieroglifov, ohranjenih na steli 4, je emblematski hieroglif Yaxhaja. '''Stela 5''' je južna od treh stel na vzhodni strani trga Plaza C. Je močno erodirana, vendar datirana v leto 357 n. št., zaradi česar velja za najstarejši datirani spomenik v mestu. '''Stela 8''' je v skupini Maler. Izvira iz zgodnje klasične dobe in je slabo ohranjena; ohranil se je le spodnji del. '''Stela 10''' je v skupini Maler. Je močno poškodovana; ohranil se je le spodnji del. Datirana je v obdobje zgodnje klasične dobe. '''Stela 11''' je dobro ohranjen spomenik iz zgodnje klasične dobe na vzhodni strani trga Plaza B, ob vznožju zgradbe 218 na Vzhodni akropoli. Slog stele je značilen za [[Teotihuacan]]; prikazuje vklesano podobo bojevnika z atributi Tlaloca, osrednjemeksiškega božanstva dežja.<ref name="Kelly 1996, pp. 117-118"/> Figura ima značilne kroge okoli oči in okras v obliki metulja nad usti ter nosi perjanico. Bojevnik drži sulico in ščit. Spomenik je zelo podoben steli 32 iz Tikala in se povezuje z vplivom Teotihuacana v regiji Petén v obdobju zgodnjega klasičnega obdobja. '''Stela 13''' je bila vklesan spomenik, ki se je zlomil na več delov, čeprav je velik del reliefa ohranjen. Besedilo na steli vsebuje datum iz leta 793, kar je najkasnejši zabeleženi datum v tem mestu. Stela je bila postavljena ob vznožju zahodne piramide v kompleksu dvojnih piramid. Stela 13 prikazuje kralja Yaxhe in besedilo, ki opisuje praznovanje enakonočja. '''Stela 30''' je severnejša od dveh stel, najdenih na trgu Plaza E. Zlomljena je na dva dela. Izvira iz zgodnjega klasičnega obdobja. '''Stela 31''' stoji na trgu Plaza E. Izvira iz poznega klasičnega obdobja in prikazuje bogato okrašeno figuro z velikim pokrivalom. Spomenik je močno poškodovan in zlomljen na več kosov. '''Stela 36''' je močno erodiran spomenik na zahodni strani trga Plaza B.<ref>Kelly 1996, pp. 115, 118.</ref> '''Stela 41''' je bila postavljena ob vznožju dostopnega stopnišča templja 216 v 8. stoletju n. št. Spomeniku manjka spodnji del (vkopni del) in morda ne stoji na prvotni lokaciji; vse štiri stranice so okrašene z reliefi v ikonografskem slogu zgodnjega klasičnega obdobja. Na sprednji strani stele sta dve maski, obrnjeni v levo, in antropomorfna figura, ki nosi zapestnico tipa, kakršen se je uporabljal od konca poznega predklasičnega do zgodnjega klasičnega obdobja. Hieroglifski napisi na severni in južni strani stele so erodirani, vendar vsebujejo znak (glif), ki bi lahko bil emblematski glif Yaxhe. == Pokopi == Grob YX-08 je bil odkrit pred glavnim vhodom v stavbo 218, palači podobno zgradbo na Vzhodni akropoli. Posmrtni ostanki so bili položeni v kamnito grobno skrinjo in so verjetno pripadali članu mestne elite. Šlo je za ostanke mladega moškega v zgodnjih dvajsetih letih, pokopanega v ležečem položaju na hrbtu, z lobanjo, obrnjeno proti severu. Lobanja je bila deformirana, zgornji sekalci pa umetno preoblikovani z vstavki iz žada. V bližini vratu so našli dva kosa obdelanega žada; eden od njiju je bil kvadratna ploščica z vrezano antropomorfno podobo. Na obeh kosih žada so bile sledi rdečega pigmenta.<ref name="MoralesValiente06p1015">Morales and Valiente 2006, p. 1015.</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|indent=yes}} * {{cite book |author=Estrada-Belli, Francisco |year=2011 |title=The First Maya Civilization: Ritual and Power Before the Classic Period |publisher=Routledge |location=Abingdon, Oxfordshire and New York |isbn=978-0-415-42994-8}} * {{cite web |author=Groff, Amanda Toyie |title=The Emergence of the Maya Tlaloc: A Late Classic Religious Icon |url=http://www.caracol.org/include/files/chase/Groff07.pdf |year=2007 |access-date=2012-10-13 |format=[[PDF]] |publisher=University of Central Florida |location=Orlando, Florida, USA }} * {{cite journal |author=Hermes, Bernard |author2=Paulino I. Morales |author3=Sebastián Möllers |year=1999 |title=Investigación arqueológica en Yaxha, Petén: La Calzada del Lago y la Vía 5 |trans-title=Archaeological investigation in Yaxha, Peten: The Lake Causeway and Via 5 |volume=XII, 1998 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor=Juan Pedro Laporte |editor2=H.L. Escobedo |pages=110–138 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/07.98%20-%20Hermes%20et%20al.pdf |access-date=2012-10-12 |format=PDF |language=es |archive-date=2011-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914101144/http://www.asociaciontikal.com/pdf/07.98%20-%20Hermes%20et%20al.pdf |url-status=dead }} * {{cite journal |author=Hermes, Bernard |year=2010 |title=Investigación arqueológica en la acrópolis sur de Yaxha |trans-title=Archaeological investigation of the South Acropolis of Yaxha |volume=XXIII, 2009 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor1=B. Arroyo |editor2=A. Linares |editor3=L. Paiz |pages=510–529 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |format=PDF |access-date=2012-10-12 |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/39._Hermes.pdf |language=es |archive-date=2014-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140804130741/http://www.asociaciontikal.com/pdf/39._Hermes.pdf |url-status=dead }} * {{cite book |author=Kelly, Joyce |year=1996 |title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador |location=Norman |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-2858-5 |oclc=34658843}} * {{cite book |author=Martin, Simon |author-link= |author2=Nikolai Grube |year=2000 |title=Chronicle of the Maya Kings and Queens: Deciphering the Dynasties of the Ancient Maya |location=London and New York |publisher=Thames & Hudson |isbn=0-500-05103-8 |oclc=47358325 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/chronicleofmayak00mart }} * {{cite journal |author=Morales, Paulino I. |author2=Erwin Franciné Valiente |year=2006 |title=Secuencia de construcción y presentación del Edificio 218 en la Acrópolis Este de Yaxha |trans-title=Construction sequence and appearance of Structure 218 in the East Acropolis of Yaxha |volume=XIX, 2005 |journal=Simposio de Investigaciones Arqueológicas en Guatemala |editor1=Juan Pedro Laporte |editor2=B. Arroyo |editor3=H. Mejía |pages=1010–1017 |publisher=Museo Nacional de Arqueología y Etnología |location=Guatemala City, Guatemala |format=PDF |url=http://www.asociaciontikal.com/pdf/89_-_Paulino_y_Francine.05_-_Digital.pdf |access-date=2012-10-12 |language=es |archive-date=2011-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110914161657/http://www.asociaciontikal.com/pdf/89_-_Paulino_y_Francine.05_-_Digital.pdf |url-status=dead }} * {{cite book |author=Rice, Prudence M. |year=2004 |title=Maya Political Science: Time, Astronomy, and the Cosmos |publisher=University of Texas Press |isbn=9780292705692 |oclc=54753496 |series=The Linda Schele Series in Maya and Pre-Columbian Studies}} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |author2=Loa P. Traxler |year=2006 |title=The Ancient Maya |edition=6th, fully revised |location=Stanford, CA |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-4817-9 |oclc=57577446 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/ancientmaya0006shar }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Yaxha}} * [http://www.yaxha.de German Site about Yaxha] * [http://www.mesoweb.com/bearc/cmr/RRAMW01.pdf The Yaxha Emblem Glyph as Yax-ha] David Stuart * [http://amazingtemples.com/location/america/yaxha/ Photos of Yaxha at AmazingTemples.com] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] l9u9fmvjllmisxdxbi3rt0ehb3i9pyc Kategorija:Mezoamerika 14 608905 6753256 2026-09-20T18:57:48Z Ljuba24b 92351 nova kat 6753256 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Mesoamerica}} [[Kategorija:Zgodovina Severne Amerike]] [[Kategorija:Zgodovina Srednje Amerike]] [[Kategorija:Neotropska regija]] [[Kategorija:Predkolumbovska Amerika]] atyobuxjuy29v5t401ykobffcyh9783 Robert Guthrie 0 608906 6753265 2026-09-20T19:13:05Z Marko3 1829 Marko3 je prestavil_a stran [[Robert Guthrie]] na [[Robert Guthrie (mikrobiolog)]] 6753265 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Robert Guthrie (mikrobiolog)]] d6tt3zpmjdz0fw1e2fq2knzjqqtep7o 6753271 6753265 2026-09-20T19:28:09Z Marko3 1829 odstranjena preusmeritev na [[Robert Guthrie (mikrobiolog)]] 6753271 wikitext text/x-wiki '''Robert Guthrie''' se lahko nanaša na več oseb: *[[Robert Guthrie (mikrobiolog)]] (1916–1995), ameriški mikrobiolog *[[Robert Guthrie (politik)]] (1857–1921), član avstralskega senata *[[Robert V. Guthrie]] (1930–2005), ameriški psiholog c6pphiojx3fdyrvg2qnvoperjr1zk32 6753274 6753271 2026-09-20T19:31:01Z Marko3 1829 6753274 wikitext text/x-wiki '''Robert Guthrie''' se lahko nanaša na več oseb: *[[Robert Guthrie (mikrobiolog)]] (1916–1995), ameriški mikrobiolog *[[Robert Guthrie (politik)]] (1857–1921), član avstralskega senata *[[Robert V. Guthrie]] (1930–2005), ameriški psiholog {{razločitev}} jkpnmee32s579mklr30xkzfizhzk2o8 Mezoameriška kronologija 0 608907 6753269 2026-09-20T19:27:10Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753269 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[File:Aztec calendar (Sunstone).png|alt=Aztec calendar (Sunstone)|thumb|Aztec calendar (sunstone)]] '''Mezoameriška kronologija''' deli zgodovino predšpanske [[Mezoamerika|Mezoamerike]] na več obdobij: paleoindijansko (od prve človeške naselitve do leta 3500 pr. n. št.), arhaično (pred letom 2600 pr. n. št.), predklasično ali formativno (2500 pr. n. št. – 250 n. št.), klasično (250–900 n. št.) in poklasično (900–1521 n. št.); sem sodita tudi kolonialno obdobje po stiku z Evropejci (1521–1821) ter postkolonialno obdobje oziroma čas po osamosvojitvi od Španije (1821–danes). Raziskovalna periodizacija Mezoamerike temelji na arheoloških, etnozgodovinskih in sodobnih kulturnantropoloških raziskavah, ki segajo v začetek 20. stoletja. Arheologi, etnozgodovinarji, zgodovinarji in kulturni antropologi si še naprej prizadevajo za razvoj kulturnih zgodovin te regije.<ref>* {{cite journal |first = Ruben G. |last = Mendoza| year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Periodization | journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 | pages = 222–226 }}</ref> == Pregled == === Paleoindijansko obdobje === 18.000–8.000 pr. n. št. {{glavni|Litijsko obdobje v Mezoameriki}} Paleoindijansko (ali litijsko) obdobje zajema čas od prvih sledi človeške prisotnosti v regiji – do katere je po mnenju mnogih prišlo prek [[Beringov kopenski most|Beringovega kopenskega mostu]] – pa vse do uveljavitve kmetijstva in drugih praks (npr. lončarstva, stalnih naselij) ter načinov preživetja, značilnih za protocivilizacije.<ref>{{Cite web |last1=Smith |first1=Mailing Address: 301 Parker Ave Fort |last2=Us |first2=AR 72901 Phone: 479 783-3961 Contact |title=Paleoindian Period - Fort Smith National Historic Site (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/fosm/learn/historyculture/paleoindian.htm |access-date=2023-08-17 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> V Mezoameriki se konec te faze in prehod v naslednje, arhaično obdobje, običajno umeščata v čas med letoma 10.000 in 8.000 pr. n. št. Ta časovna opredelitev je zgolj približna, saj se lahko na različnih področjih in v posameznih strokovnih vejah uporabljajo drugačne časovnice. === Arhaično obdobje === {{glavni|Arhaično obdobje v Mezoameriki}} Pred letom 2600 pr. n. št.<ref>{{cite journal |first = Richard S. |last = MacNeish |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Early Development and the Archaic Period (before 2600 BCE) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/226 226–236] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> V arhaičnem obdobju se je v regiji razvilo [[kmetijstvo]] in nastale so stalne vasi. Proti koncu tega obdobja sta postala razširjena lončarstvo in tkanje na statvah, začele pa so se pojavljati tudi družbene delitve. V tem času so se uveljavile številne temeljne mezoameriške tehnologije, kot so brušenje kamna, vrtanje, lončarstvo itd. === Predklasično obdobje ali formativno obdobje === {{glavni|Mezoameriško predklasično obdobje}} 2000 pr. n. št. – 250 n. št.<ref>{{cite journal |first = David G. |last = Grove |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Formative (Preclassic) Period (2000 BCE–250 CE) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/236 236–243] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> [[File:Olmec Green Stone Mask with Traces of Cinnabar.jpg|thumb|Olmecška kamnita maska]] V predklasičnem oziroma formativnem obdobju so se razvili obsežna obredna arhitektura, pisava, mesta in države. Številne značilnosti mezoameriške civilizacije izvirajo iz tega obdobja, vključno s prevlado koruze, gradnjo piramid, človeškim žrtvovanjem, čaščenjem jaguarja, zapletenim koledarjem in številnimi božanstvi.<ref>{{cite book|last=Foster|first=Lynn V.|title=Handbook to Life in the Ancient Maya World|year=2005|edition=New|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0195183634}}</ref> [[File:La Venta Pirámide cara sur.jpg|thumb|Južna stran piramide v [[La Venta|La Venti]], Mehika]] [[Olmeki|Olmecška civilizacija]] se je razvila in cvetela na najdiščih, kot sta [[La Venta]] in [[San Lorenzo Tenochtitlán]]; kasneje jo je med letoma 300 in 250 pr. n. št. nasledila kultura epi-olmekov. Civilizacija [[Zapoteki|Zapotekov]] je nastala v dolini Oaxaca, civilizacija [[Teotihuacan]]a pa v [[Mehiška planota|Mehiški planoti]]. Civilizacija [[Maji|Majev]] se je začela razvijati v kotlini Mirador (v današnji [[Gvatemala|Gvatemali]]), kultura epi-olmekov pa na [[Tehuantepeška zemeljska ožina|ožini Tehuantepec]] (v današnji zvezni državi [[Chiapas]]), od koder se je kasneje razširila v Gvatemalo in na polotok [[Jukatan]].<ref>{{cite book|last=Coe|first=Michael D.|title=Breaking the Maya Code|year=1999|edition=revised|publisher=Thames and Hudson, New York|isbn=978-0-500-28133-8|url=https://archive.org/details/breakingmayacode0000coem_m1a2}}</ref><ref>{{cite book|last=Guernsey|first=Julia|title=Ritual and Power in Stone: The Performance of Rulership in Mesoamerican Izapan Style Art|year=2006|publisher=University of Texas Press, Austin, TX|isbn=978-0-292-71323-9}}</ref><ref>{{cite book|last=Pool|first=Christopher|title=Olmec Archaeology and Early Mesoamerica|year=2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-78882-3}}</ref> [[File:Yacimiento arquelogico de Yarumela.jpg|thumb|Zgradba 102 v Yarumeli|222x222px]] V [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] so bili prisotni določeni olmeški vplivi; izstopata arheološki najdišči Los Naranjos in Yarumela v [[Honduras]]u, ki so ju zgradili predniki ljudstva Lenca in ki odražata arhitekturni vpliv te kulture na srednjeameriških tleh.<ref>Claude Baudez; Pierre Becquelin (1973). ''Archéologie de Los Naranjos, Honduras''. Etudes mésoaméricaines, no. 2 (in French) (1st ed.). Mexico D.F.: Mission archéologique et ethnologique française au Mexique</ref><ref>Voorhies, Barbara (December 2005). "Ancient Mexico and Central America: Archaeology and Culture History. Susan Toby Evans. Thames and Hudson, London. 2004.</ref> Poročali so tudi o drugih najdiščih z možnim olmecškim vplivom, na primer Puerto Escondido v dolini Sula blizu kraja La Lima ter Hato Viejo v departmaju Olancho, kjer so našli figurico iz [[jadeit]]a, ki si deli številne značilnosti s tistimi, najdenimi v Mehiki.<ref>{{cite web | url=https://arqueologiamexicana.mx/mexico-antiguo/pieza-olmeca-en-la-cueva-hato-viejo-olancho-honduras#:~:text=la%20influencia%20teotihuacana.-,La%20presencia%20de%20la%20cultura%20olmeca%20en%20la%20Honduras%20prehisp%C3%A1nica,de%20La%20Lima%2C%20la%20Dra. | title=Pieza olmeca en la cueva Hato Viejo Olancho, Honduras | date=13 January 2017 }}</ref> === Klasično obdobje === {{glavni|Mezoameriško klasično obdobje}} 250–900 n. št.ref>{{cite journal| first = Geoffrey G.| last = McCafferty| author2 = David Carrasco| year = 2001| title = Mesoamerican Chronology: Classic Period (250-900)| journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture| volume = 2| pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/243 243–248]| isbn = 0-19-510815-9| url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6}}</ref> [[File:CPN Rosalila 01.jpg|thumb|211x211px|left|Rekonstrukcija templja Rosalila v Muzeju majevskega kiparstva v Hondurasu]] V klasičnem obdobju so na območju Majev prevladovale številne neodvisne mestne države; hkrati so se začeli kazati zametki politične enotnosti v osrednji Mehiki in na polotoku Jukatan. Regionalne razlike med kulturami so postale bolj izrazite. Mestna država Teotihuacan je prevladovala na Mehiški planoti do začetka 8. stoletja, vendar je o politični ureditvi regije znanega le malo, saj prebivalci Teotihuacana niso zapustili pisnih virov. Mestna država [[Monte Albán]] je prevladovala v dolini Oaxaca do poznega klasičnega obdobja in za seboj pustila le malo zapisov v zapoteški pisavi, ki večinoma še vedno ni dešifrirana. V klasičnem obdobju so se razvile in razširile visoko razvite umetnostne zvrsti, kot so štukatura, arhitektura, reliefno kiparstvo, stensko slikarstvo, lončarstvo in obdelava poldragih kamnov. [[File:Parque Tikal Guatemala 2019.jpg|thumb|216x216px|left|Ruševine [[Tikal]]a, Gvatemala]] Na območju Majev so številne mestne države – med njimi [[Tikal]], Uaxactun, [[Calakmul]], [[Copán]], [[Quiriguá]], [[Palenque]], Cobá in Caracol – dosegle svoj vrhunec, potem ko je to območje leta 378 n. št. po »prihodu« Siyaj Kʼakʼa prišlo pod močan vojaški vpliv Teotihuacana. Te politične tvorbe so bile praviloma neodvisne, čeprav so pogosto sklepale zavezništva in občasno druga drugo spremenile v vazalne države. Glavni konflikt tega obdobja so bile vojne med Tikalom in Calakmulom, ki so trajale več kot pol tisočletja. Te države so v času propada klasične majevske civilizacije začele nazadovati in bile sčasoma opuščene. === Postklasično obdobje === {{glavni|Mezoameriško postklasično obdobje}} 900–1521 n. št.<ref>{{cite journal |first = Michael E. |last = Smith |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Postclassic Period (900–1521) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/248 248–257] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> [[File:Templo Mayor in Mexico-Tenochtitlan 16th century (illustration 1900).jpg|thumb|Upodobitev mesta ''Tenochtitlan'', delo [[Diego Rivera]]]] V postklasičnem obdobju so številna velika ljudstva in mesta iz klasične dobe propadla, čeprav so se nekatera ohranila – na primer v Oaxaci in Choluli ter med Maji na Jukatanu (npr. [[Chichen Itza]] in [[Uxmal]]). To obdobje pogosto povezujejo s povečanim kaosom in vojskovanjem. Postklasično obdobje pogosto velja za čas kulturnega nazadovanja. Vendar pa je šlo tudi za čas tehnološkega napredka v arhitekturi, inženirstvu in orožarstvu. V uporabo je prišla [[metalurgija]] (uvedena okoli leta 800), sprva za izdelavo nakita in nekaterih orodij, v nekaj stoletjih pa so se razvile nove zlitine in tehnike. Postklasično obdobje je zaznamovalo hitro gibanje in rast prebivalstva – zlasti v osrednji Mehiki po letu 1200 – ter eksperimentiranje z načini vladanja. Na Jukatanu je na primer »dvojno vladanje« očitno nadomestilo bolj teokratske oblike oblasti iz klasične dobe, medtem ko so v večjem delu osrednje Mehike delovali oligarhični sveti. Prav tako se zdi, da so bogati ''pochteca'' (trgovski sloj) in vojaški redovi pridobili večjo moč, kot so je imeli v klasični dobi. To je nekaterim prebivalcem Mezoamerike omogočilo določeno stopnjo družbene mobilnosti. [[Tolteki]] so v 9. in 10. stoletju nekaj časa prevladovali v osrednji Mehiki, nato pa je njihova država propadla. Severni Maji so bili nekaj časa združeni pod vodstvom mesta [[Mayapan]]. Območje Oaxace so v 11. in 12. stoletju za kratek čas združili miksteški vladarji. [[Azteška civilizacija|Azteški imperij]] je nastal v začetku 15. stoletja in se zdel na poti k vzpostavitvi prevlade nad regijo Mehiške planote, kakršne ni bilo vse od časov Teotihuacána. Do 15. stoletja so majevsko »oživljanje« na Jukatanu in v južni Gvatemali ter razcvet azteškega imperializma očitno omogočili renesanso likovne umetnosti in znanosti. Med primere sodijo slog »Puebla-Mexica« v lončarstvu, ilustriranje kodeksov in izdelava zlatih predmetov, razcvet poezije ljudstva Nahua ter botanični inštituti, ki jih je ustanovila azteška elita. Španija je bila prva evropska sila, ki je vzpostavila stik z Mezoameriko. Njeni [[konkvistador]]ji so s pomočjo številnih domorodnih zaveznikov osvojili Azteke. === Kolonialno obdobje === [[File:Zona Arqueológica de Tlatelolco, TlatelolcoTV 7.jpg|thumb|Arheološko območje Tlatelolco; cerkev, postavljena na ruševinah, ponazarja prehod iz postklasičnega v kolonialno obdobje]] {{glavni|Španski imperij}} 1521–1821 n. št.<ref>{{cite journal | first = William B. | last = Taylor | author-link = | year = 2001 | title = Mesoamerican Chronology: Colonial Period (1521–1821) | journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture | volume = 2 | pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/257 257–264] | isbn = 0-19-510815-9 | url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> Kolonialno obdobje se je začelo s španskim osvajanjem (1519–1521), ki je končalo hegemonijo Azteškega imperija. To je bilo doseženo s strateškimi zavezništvi Špancev s sovražniki imperija – zlasti s Tlaxcalo, pa tudi s Huexotzincom, Xochimilcom in celo [[Texcoco]]m, nekdanjim partnerjem v Azteški trojni zvezi. Čeprav vsi deli Mezoamerike niso takoj prešli pod nadzor Španskega imperija, je poraz Aztekov pomenil dramatičen začetek neustavljivega procesa osvajanja in vključevanja v Mezoameriki, ki ga je Španija dokončala sredi 17. stoletja. Staroselska ljudstva niso izginila, čeprav se je njihovo število v 16. stoletju močno zmanjšalo zaradi novih nalezljivih bolezni, ki so jih prinesli španski osvajalci; visoka smrtnost je bila posledica suženjskega dela in epidemij. Padec Tenochtitlana je pomenil začetek tristoletnega kolonialnega obdobja in uveljavitve španske oblasti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20091212112855/http://www.theancientweb.com/explore/content.aspx?content_id=19 The Civilizations of Ancient Mesoamerica] (archived 12 December 2009) * [http://archaeologic.com/mesoamerica.htm Mesoamerica] * [https://web.archive.org/web/20100624113748/http://web.ku.edu/~hoopes/aztlan/History.htm History, Myth, and Migration in Mesoamerica] (archived 24 June 2010) * [http://www.mesoweb.org Mesoweb Research Center] * [https://web.archive.org/web/20190904224132/http://www.famsi.org/ FAMSI, Foundation for Mesoamerican Study] (archived 4 September 2019) * [http://www.wayeb.org European Mayanist] * [http://www.miradorbasin.com The Mirador Basin Project] * [https://web.archive.org/web/20070718071547/http://www.authenticmaya.com/ Guatemala Cradle of the Maya Civilization] (archived 18 July 2007) {{DEFAULTSORT:Mesoamerican Chronology}} [[Kategorija:Mezoamerika|*]] [[Kategorija:Zgodovina Severne Amerike]] [[Kategorija:Zgodovina Srednje Amerike]] [[Kategorija:Arheološke kulture]] 0xn469l6s2hvdweevlmitc738527jd6 6753276 6753269 2026-09-20T19:34:40Z Ljuba24b 92351 dp 6753276 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[File:Aztec calendar (Sunstone).png|alt=Aztec calendar (Sunstone)|thumb|Aztec calendar (sunstone)]] {{Sidebar with collapsible lists |name = Periods in Mesoamerican history |title = Periods in Mesoamerican history |image = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage |image={{{image|Two Teotihuacan Stick-ball players Tepantitla 1.svg}}} |size={{{imagesize|250px}}} }} |imageclass = skin-invert-image |contentstyle = text-align:left; padding-bottom:0; |liststyle = text-align:left; padding-bottom:0; |listclass = plainlist |expanded = {{{expanded|all}}} |list1name = Periods |list1title = &nbsp; |list1 = {{aligned table|fullwidth=y|leftright=y|cols=2|nowrap2=y |[[Litijsko obdobje (Mezoamerika)|Litijsko obdobje]]| pred 8000 pr. n. št. |[[Arhaično obdobje (Mezoamerika)|Arhaično obdobje]]| 8000–2000 pr. n. št. |[[Predklasično obdobje (Mezoamerika)|Predklasično obdobje]]| 2000 pr. n. št. – 250 n. št. |[[Klasično obdobje (Mezoamerika)|Klasično obdobje]])| 250–900 n. št. |[[Postklasično obdobje (Mezoamerika)|Postklasično obdobje]]|900–1521 n. št. |Kolonialno obdobje| po letu 1521 }} |below = {{hlist|[[Periodizacija (Mezoameriška zgodovina)|Periodizacija]]}} }}<noinclude> '''Mezoameriška kronologija''' deli zgodovino predšpanske [[Mezoamerika|Mezoamerike]] na več obdobij: paleoindijansko (od prve človeške naselitve do leta 3500 pr. n. št.), arhaično (pred letom 2600 pr. n. št.), predklasično ali formativno (2500 pr. n. št. – 250 n. št.), klasično (250–900 n. št.) in poklasično (900–1521 n. št.); sem sodita tudi kolonialno obdobje po stiku z Evropejci (1521–1821) ter postkolonialno obdobje oziroma čas po osamosvojitvi od Španije (1821–danes). Raziskovalna periodizacija Mezoamerike temelji na arheoloških, etnozgodovinskih in sodobnih kulturnantropoloških raziskavah, ki segajo v začetek 20. stoletja. Arheologi, etnozgodovinarji, zgodovinarji in kulturni antropologi si še naprej prizadevajo za razvoj kulturnih zgodovin te regije.<ref>* {{cite journal |first = Ruben G. |last = Mendoza| year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Periodization | journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 | pages = 222–226 }}</ref> == Pregled == === Paleoindijansko obdobje === 18.000–8.000 pr. n. št. {{glavni|Litijsko obdobje v Mezoameriki}} Paleoindijansko (ali litijsko) obdobje zajema čas od prvih sledi človeške prisotnosti v regiji – do katere je po mnenju mnogih prišlo prek [[Beringov kopenski most|Beringovega kopenskega mostu]] – pa vse do uveljavitve kmetijstva in drugih praks (npr. lončarstva, stalnih naselij) ter načinov preživetja, značilnih za protocivilizacije.<ref>{{Cite web |last1=Smith |first1=Mailing Address: 301 Parker Ave Fort |last2=Us |first2=AR 72901 Phone: 479 783-3961 Contact |title=Paleoindian Period - Fort Smith National Historic Site (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/fosm/learn/historyculture/paleoindian.htm |access-date=2023-08-17 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> V Mezoameriki se konec te faze in prehod v naslednje, arhaično obdobje, običajno umeščata v čas med letoma 10.000 in 8.000 pr. n. št. Ta časovna opredelitev je zgolj približna, saj se lahko na različnih področjih in v posameznih strokovnih vejah uporabljajo drugačne časovnice. === Arhaično obdobje === {{glavni|Arhaično obdobje v Mezoameriki}} Pred letom 2600 pr. n. št.<ref>{{cite journal |first = Richard S. |last = MacNeish |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Early Development and the Archaic Period (before 2600 BCE) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/226 226–236] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> V arhaičnem obdobju se je v regiji razvilo [[kmetijstvo]] in nastale so stalne vasi. Proti koncu tega obdobja sta postala razširjena lončarstvo in tkanje na statvah, začele pa so se pojavljati tudi družbene delitve. V tem času so se uveljavile številne temeljne mezoameriške tehnologije, kot so brušenje kamna, vrtanje, lončarstvo itd. === Predklasično obdobje ali formativno obdobje === {{glavni|Mezoameriško predklasično obdobje}} 2000 pr. n. št. – 250 n. št.<ref>{{cite journal |first = David G. |last = Grove |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Formative (Preclassic) Period (2000 BCE–250 CE) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/236 236–243] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> [[File:Olmec Green Stone Mask with Traces of Cinnabar.jpg|thumb|Olmecška kamnita maska]] V predklasičnem oziroma formativnem obdobju so se razvili obsežna obredna arhitektura, pisava, mesta in države. Številne značilnosti mezoameriške civilizacije izvirajo iz tega obdobja, vključno s prevlado koruze, gradnjo piramid, človeškim žrtvovanjem, čaščenjem jaguarja, zapletenim koledarjem in številnimi božanstvi.<ref>{{cite book|last=Foster|first=Lynn V.|title=Handbook to Life in the Ancient Maya World|year=2005|edition=New|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0195183634}}</ref> [[File:La Venta Pirámide cara sur.jpg|thumb|Južna stran piramide v [[La Venta|La Venti]], Mehika]] [[Olmeki|Olmecška civilizacija]] se je razvila in cvetela na najdiščih, kot sta [[La Venta]] in [[San Lorenzo Tenochtitlán]]; kasneje jo je med letoma 300 in 250 pr. n. št. nasledila kultura epi-olmekov. Civilizacija [[Zapoteki|Zapotekov]] je nastala v dolini Oaxaca, civilizacija [[Teotihuacan]]a pa v [[Mehiška planota|Mehiški planoti]]. Civilizacija [[Maji|Majev]] se je začela razvijati v kotlini Mirador (v današnji [[Gvatemala|Gvatemali]]), kultura epi-olmekov pa na [[Tehuantepeška zemeljska ožina|ožini Tehuantepec]] (v današnji zvezni državi [[Chiapas]]), od koder se je kasneje razširila v Gvatemalo in na polotok [[Jukatan]].<ref>{{cite book|last=Coe|first=Michael D.|title=Breaking the Maya Code|year=1999|edition=revised|publisher=Thames and Hudson, New York|isbn=978-0-500-28133-8|url=https://archive.org/details/breakingmayacode0000coem_m1a2}}</ref><ref>{{cite book|last=Guernsey|first=Julia|title=Ritual and Power in Stone: The Performance of Rulership in Mesoamerican Izapan Style Art|year=2006|publisher=University of Texas Press, Austin, TX|isbn=978-0-292-71323-9}}</ref><ref>{{cite book|last=Pool|first=Christopher|title=Olmec Archaeology and Early Mesoamerica|year=2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-78882-3}}</ref> [[File:Yacimiento arquelogico de Yarumela.jpg|thumb|Zgradba 102 v Yarumeli|222x222px]] V [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] so bili prisotni določeni olmeški vplivi; izstopata arheološki najdišči Los Naranjos in Yarumela v [[Honduras]]u, ki so ju zgradili predniki ljudstva Lenca in ki odražata arhitekturni vpliv te kulture na srednjeameriških tleh.<ref>Claude Baudez; Pierre Becquelin (1973). ''Archéologie de Los Naranjos, Honduras''. Etudes mésoaméricaines, no. 2 (in French) (1st ed.). Mexico D.F.: Mission archéologique et ethnologique française au Mexique</ref><ref>Voorhies, Barbara (December 2005). "Ancient Mexico and Central America: Archaeology and Culture History. Susan Toby Evans. Thames and Hudson, London. 2004.</ref> Poročali so tudi o drugih najdiščih z možnim olmecškim vplivom, na primer Puerto Escondido v dolini Sula blizu kraja La Lima ter Hato Viejo v departmaju Olancho, kjer so našli figurico iz [[jadeit]]a, ki si deli številne značilnosti s tistimi, najdenimi v Mehiki.<ref>{{cite web | url=https://arqueologiamexicana.mx/mexico-antiguo/pieza-olmeca-en-la-cueva-hato-viejo-olancho-honduras#:~:text=la%20influencia%20teotihuacana.-,La%20presencia%20de%20la%20cultura%20olmeca%20en%20la%20Honduras%20prehisp%C3%A1nica,de%20La%20Lima%2C%20la%20Dra. | title=Pieza olmeca en la cueva Hato Viejo Olancho, Honduras | date=13 January 2017 }}</ref> === Klasično obdobje === {{glavni|Mezoameriško klasično obdobje}} 250–900 n. št.ref>{{cite journal| first = Geoffrey G.| last = McCafferty| author2 = David Carrasco| year = 2001| title = Mesoamerican Chronology: Classic Period (250-900)| journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture| volume = 2| pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/243 243–248]| isbn = 0-19-510815-9| url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6}}</ref> [[File:CPN Rosalila 01.jpg|thumb|211x211px|left|Rekonstrukcija templja Rosalila v Muzeju majevskega kiparstva v Hondurasu]] V klasičnem obdobju so na območju Majev prevladovale številne neodvisne mestne države; hkrati so se začeli kazati zametki politične enotnosti v osrednji Mehiki in na polotoku Jukatan. Regionalne razlike med kulturami so postale bolj izrazite. Mestna država Teotihuacan je prevladovala na Mehiški planoti do začetka 8. stoletja, vendar je o politični ureditvi regije znanega le malo, saj prebivalci Teotihuacana niso zapustili pisnih virov. Mestna država [[Monte Albán]] je prevladovala v dolini Oaxaca do poznega klasičnega obdobja in za seboj pustila le malo zapisov v zapoteški pisavi, ki večinoma še vedno ni dešifrirana. V klasičnem obdobju so se razvile in razširile visoko razvite umetnostne zvrsti, kot so štukatura, arhitektura, reliefno kiparstvo, stensko slikarstvo, lončarstvo in obdelava poldragih kamnov. [[File:Parque Tikal Guatemala 2019.jpg|thumb|216x216px|left|Ruševine [[Tikal]]a, Gvatemala]] Na območju Majev so številne mestne države – med njimi [[Tikal]], Uaxactun, [[Calakmul]], [[Copán]], [[Quiriguá]], [[Palenque]], Cobá in Caracol – dosegle svoj vrhunec, potem ko je to območje leta 378 n. št. po »prihodu« Siyaj Kʼakʼa prišlo pod močan vojaški vpliv Teotihuacana. Te politične tvorbe so bile praviloma neodvisne, čeprav so pogosto sklepale zavezništva in občasno druga drugo spremenile v vazalne države. Glavni konflikt tega obdobja so bile vojne med Tikalom in Calakmulom, ki so trajale več kot pol tisočletja. Te države so v času propada klasične majevske civilizacije začele nazadovati in bile sčasoma opuščene. === Postklasično obdobje === {{glavni|Mezoameriško postklasično obdobje}} 900–1521 n. št.<ref>{{cite journal |first = Michael E. |last = Smith |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Postclassic Period (900–1521) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/248 248–257] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> [[File:Templo Mayor in Mexico-Tenochtitlan 16th century (illustration 1900).jpg|thumb|Upodobitev mesta ''Tenochtitlan'', delo [[Diego Rivera]]]] V postklasičnem obdobju so številna velika ljudstva in mesta iz klasične dobe propadla, čeprav so se nekatera ohranila – na primer v Oaxaci in Choluli ter med Maji na Jukatanu (npr. [[Chichen Itza]] in [[Uxmal]]). To obdobje pogosto povezujejo s povečanim kaosom in vojskovanjem. Postklasično obdobje pogosto velja za čas kulturnega nazadovanja. Vendar pa je šlo tudi za čas tehnološkega napredka v arhitekturi, inženirstvu in orožarstvu. V uporabo je prišla [[metalurgija]] (uvedena okoli leta 800), sprva za izdelavo nakita in nekaterih orodij, v nekaj stoletjih pa so se razvile nove zlitine in tehnike. Postklasično obdobje je zaznamovalo hitro gibanje in rast prebivalstva – zlasti v osrednji Mehiki po letu 1200 – ter eksperimentiranje z načini vladanja. Na Jukatanu je na primer »dvojno vladanje« očitno nadomestilo bolj teokratske oblike oblasti iz klasične dobe, medtem ko so v večjem delu osrednje Mehike delovali oligarhični sveti. Prav tako se zdi, da so bogati ''pochteca'' (trgovski sloj) in vojaški redovi pridobili večjo moč, kot so je imeli v klasični dobi. To je nekaterim prebivalcem Mezoamerike omogočilo določeno stopnjo družbene mobilnosti. [[Tolteki]] so v 9. in 10. stoletju nekaj časa prevladovali v osrednji Mehiki, nato pa je njihova država propadla. Severni Maji so bili nekaj časa združeni pod vodstvom mesta [[Mayapan]]. Območje Oaxace so v 11. in 12. stoletju za kratek čas združili miksteški vladarji. [[Azteška civilizacija|Azteški imperij]] je nastal v začetku 15. stoletja in se zdel na poti k vzpostavitvi prevlade nad regijo Mehiške planote, kakršne ni bilo vse od časov Teotihuacána. Do 15. stoletja so majevsko »oživljanje« na Jukatanu in v južni Gvatemali ter razcvet azteškega imperializma očitno omogočili renesanso likovne umetnosti in znanosti. Med primere sodijo slog »Puebla-Mexica« v lončarstvu, ilustriranje kodeksov in izdelava zlatih predmetov, razcvet poezije ljudstva Nahua ter botanični inštituti, ki jih je ustanovila azteška elita. Španija je bila prva evropska sila, ki je vzpostavila stik z Mezoameriko. Njeni [[konkvistador]]ji so s pomočjo številnih domorodnih zaveznikov osvojili Azteke. === Kolonialno obdobje === [[File:Zona Arqueológica de Tlatelolco, TlatelolcoTV 7.jpg|thumb|Arheološko območje Tlatelolco; cerkev, postavljena na ruševinah, ponazarja prehod iz postklasičnega v kolonialno obdobje]] {{glavni|Španski imperij}} 1521–1821 n. št.<ref>{{cite journal | first = William B. | last = Taylor | author-link = | year = 2001 | title = Mesoamerican Chronology: Colonial Period (1521–1821) | journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture | volume = 2 | pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/257 257–264] | isbn = 0-19-510815-9 | url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> Kolonialno obdobje se je začelo s španskim osvajanjem (1519–1521), ki je končalo hegemonijo Azteškega imperija. To je bilo doseženo s strateškimi zavezništvi Špancev s sovražniki imperija – zlasti s Tlaxcalo, pa tudi s Huexotzincom, Xochimilcom in celo [[Texcoco]]m, nekdanjim partnerjem v Azteški trojni zvezi. Čeprav vsi deli Mezoamerike niso takoj prešli pod nadzor Španskega imperija, je poraz Aztekov pomenil dramatičen začetek neustavljivega procesa osvajanja in vključevanja v Mezoameriki, ki ga je Španija dokončala sredi 17. stoletja. Staroselska ljudstva niso izginila, čeprav se je njihovo število v 16. stoletju močno zmanjšalo zaradi novih nalezljivih bolezni, ki so jih prinesli španski osvajalci; visoka smrtnost je bila posledica suženjskega dela in epidemij. Padec Tenochtitlana je pomenil začetek tristoletnega kolonialnega obdobja in uveljavitve španske oblasti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20091212112855/http://www.theancientweb.com/explore/content.aspx?content_id=19 The Civilizations of Ancient Mesoamerica] (archived 12 December 2009) * [http://archaeologic.com/mesoamerica.htm Mesoamerica] * [https://web.archive.org/web/20100624113748/http://web.ku.edu/~hoopes/aztlan/History.htm History, Myth, and Migration in Mesoamerica] (archived 24 June 2010) * [http://www.mesoweb.org Mesoweb Research Center] * [https://web.archive.org/web/20190904224132/http://www.famsi.org/ FAMSI, Foundation for Mesoamerican Study] (archived 4 September 2019) * [http://www.wayeb.org European Mayanist] * [http://www.miradorbasin.com The Mirador Basin Project] * [https://web.archive.org/web/20070718071547/http://www.authenticmaya.com/ Guatemala Cradle of the Maya Civilization] (archived 18 July 2007) {{DEFAULTSORT:Mesoamerican Chronology}} [[Kategorija:Mezoamerika|*]] [[Kategorija:Zgodovina Severne Amerike]] [[Kategorija:Zgodovina Srednje Amerike]] [[Kategorija:Arheološke kulture]] d4k13vqj0oyqcxv7bxdqjkcs4u4grh8 6753277 6753276 2026-09-20T19:35:10Z Ljuba24b 92351 dp 6753277 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[File:Aztec calendar (Sunstone).png|alt=Aztec calendar (Sunstone)|thumb|Aztec calendar (sunstone)]] {{Sidebar with collapsible lists |name = Obdobja v mezoameriški zgodovini |title = Periods in Mesoamerican history |image = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage |image={{{image|Two Teotihuacan Stick-ball players Tepantitla 1.svg}}} |size={{{imagesize|250px}}} }} |imageclass = skin-invert-image |contentstyle = text-align:left; padding-bottom:0; |liststyle = text-align:left; padding-bottom:0; |listclass = plainlist |expanded = {{{expanded|all}}} |list1name = Periods |list1title = &nbsp; |list1 = {{aligned table|fullwidth=y|leftright=y|cols=2|nowrap2=y |[[Litijsko obdobje (Mezoamerika)|Litijsko obdobje]]| pred 8000 pr. n. št. |[[Arhaično obdobje (Mezoamerika)|Arhaično obdobje]]| 8000–2000 pr. n. št. |[[Predklasično obdobje (Mezoamerika)|Predklasično obdobje]]| 2000 pr. n. št. – 250 n. št. |[[Klasično obdobje (Mezoamerika)|Klasično obdobje]])| 250–900 n. št. |[[Postklasično obdobje (Mezoamerika)|Postklasično obdobje]]|900–1521 n. št. |Kolonialno obdobje| po letu 1521 }} |below = {{hlist|[[Periodizacija (Mezoameriška zgodovina)|Periodizacija]]}} }}<noinclude> '''Mezoameriška kronologija''' deli zgodovino predšpanske [[Mezoamerika|Mezoamerike]] na več obdobij: paleoindijansko (od prve človeške naselitve do leta 3500 pr. n. št.), arhaično (pred letom 2600 pr. n. št.), predklasično ali formativno (2500 pr. n. št. – 250 n. št.), klasično (250–900 n. št.) in poklasično (900–1521 n. št.); sem sodita tudi kolonialno obdobje po stiku z Evropejci (1521–1821) ter postkolonialno obdobje oziroma čas po osamosvojitvi od Španije (1821–danes). Raziskovalna periodizacija Mezoamerike temelji na arheoloških, etnozgodovinskih in sodobnih kulturnantropoloških raziskavah, ki segajo v začetek 20. stoletja. Arheologi, etnozgodovinarji, zgodovinarji in kulturni antropologi si še naprej prizadevajo za razvoj kulturnih zgodovin te regije.<ref>* {{cite journal |first = Ruben G. |last = Mendoza| year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Periodization | journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 | pages = 222–226 }}</ref> == Pregled == === Paleoindijansko obdobje === 18.000–8.000 pr. n. št. {{glavni|Litijsko obdobje v Mezoameriki}} Paleoindijansko (ali litijsko) obdobje zajema čas od prvih sledi človeške prisotnosti v regiji – do katere je po mnenju mnogih prišlo prek [[Beringov kopenski most|Beringovega kopenskega mostu]] – pa vse do uveljavitve kmetijstva in drugih praks (npr. lončarstva, stalnih naselij) ter načinov preživetja, značilnih za protocivilizacije.<ref>{{Cite web |last1=Smith |first1=Mailing Address: 301 Parker Ave Fort |last2=Us |first2=AR 72901 Phone: 479 783-3961 Contact |title=Paleoindian Period - Fort Smith National Historic Site (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/fosm/learn/historyculture/paleoindian.htm |access-date=2023-08-17 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> V Mezoameriki se konec te faze in prehod v naslednje, arhaično obdobje, običajno umeščata v čas med letoma 10.000 in 8.000 pr. n. št. Ta časovna opredelitev je zgolj približna, saj se lahko na različnih področjih in v posameznih strokovnih vejah uporabljajo drugačne časovnice. === Arhaično obdobje === {{glavni|Arhaično obdobje v Mezoameriki}} Pred letom 2600 pr. n. št.<ref>{{cite journal |first = Richard S. |last = MacNeish |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Early Development and the Archaic Period (before 2600 BCE) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/226 226–236] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> V arhaičnem obdobju se je v regiji razvilo [[kmetijstvo]] in nastale so stalne vasi. Proti koncu tega obdobja sta postala razširjena lončarstvo in tkanje na statvah, začele pa so se pojavljati tudi družbene delitve. V tem času so se uveljavile številne temeljne mezoameriške tehnologije, kot so brušenje kamna, vrtanje, lončarstvo itd. === Predklasično obdobje ali formativno obdobje === {{glavni|Mezoameriško predklasično obdobje}} 2000 pr. n. št. – 250 n. št.<ref>{{cite journal |first = David G. |last = Grove |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Formative (Preclassic) Period (2000 BCE–250 CE) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/236 236–243] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> [[File:Olmec Green Stone Mask with Traces of Cinnabar.jpg|thumb|Olmecška kamnita maska]] V predklasičnem oziroma formativnem obdobju so se razvili obsežna obredna arhitektura, pisava, mesta in države. Številne značilnosti mezoameriške civilizacije izvirajo iz tega obdobja, vključno s prevlado koruze, gradnjo piramid, človeškim žrtvovanjem, čaščenjem jaguarja, zapletenim koledarjem in številnimi božanstvi.<ref>{{cite book|last=Foster|first=Lynn V.|title=Handbook to Life in the Ancient Maya World|year=2005|edition=New|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0195183634}}</ref> [[File:La Venta Pirámide cara sur.jpg|thumb|Južna stran piramide v [[La Venta|La Venti]], Mehika]] [[Olmeki|Olmecška civilizacija]] se je razvila in cvetela na najdiščih, kot sta [[La Venta]] in [[San Lorenzo Tenochtitlán]]; kasneje jo je med letoma 300 in 250 pr. n. št. nasledila kultura epi-olmekov. Civilizacija [[Zapoteki|Zapotekov]] je nastala v dolini Oaxaca, civilizacija [[Teotihuacan]]a pa v [[Mehiška planota|Mehiški planoti]]. Civilizacija [[Maji|Majev]] se je začela razvijati v kotlini Mirador (v današnji [[Gvatemala|Gvatemali]]), kultura epi-olmekov pa na [[Tehuantepeška zemeljska ožina|ožini Tehuantepec]] (v današnji zvezni državi [[Chiapas]]), od koder se je kasneje razširila v Gvatemalo in na polotok [[Jukatan]].<ref>{{cite book|last=Coe|first=Michael D.|title=Breaking the Maya Code|year=1999|edition=revised|publisher=Thames and Hudson, New York|isbn=978-0-500-28133-8|url=https://archive.org/details/breakingmayacode0000coem_m1a2}}</ref><ref>{{cite book|last=Guernsey|first=Julia|title=Ritual and Power in Stone: The Performance of Rulership in Mesoamerican Izapan Style Art|year=2006|publisher=University of Texas Press, Austin, TX|isbn=978-0-292-71323-9}}</ref><ref>{{cite book|last=Pool|first=Christopher|title=Olmec Archaeology and Early Mesoamerica|year=2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-78882-3}}</ref> [[File:Yacimiento arquelogico de Yarumela.jpg|thumb|Zgradba 102 v Yarumeli|222x222px]] V [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] so bili prisotni določeni olmeški vplivi; izstopata arheološki najdišči Los Naranjos in Yarumela v [[Honduras]]u, ki so ju zgradili predniki ljudstva Lenca in ki odražata arhitekturni vpliv te kulture na srednjeameriških tleh.<ref>Claude Baudez; Pierre Becquelin (1973). ''Archéologie de Los Naranjos, Honduras''. Etudes mésoaméricaines, no. 2 (in French) (1st ed.). Mexico D.F.: Mission archéologique et ethnologique française au Mexique</ref><ref>Voorhies, Barbara (December 2005). "Ancient Mexico and Central America: Archaeology and Culture History. Susan Toby Evans. Thames and Hudson, London. 2004.</ref> Poročali so tudi o drugih najdiščih z možnim olmecškim vplivom, na primer Puerto Escondido v dolini Sula blizu kraja La Lima ter Hato Viejo v departmaju Olancho, kjer so našli figurico iz [[jadeit]]a, ki si deli številne značilnosti s tistimi, najdenimi v Mehiki.<ref>{{cite web | url=https://arqueologiamexicana.mx/mexico-antiguo/pieza-olmeca-en-la-cueva-hato-viejo-olancho-honduras#:~:text=la%20influencia%20teotihuacana.-,La%20presencia%20de%20la%20cultura%20olmeca%20en%20la%20Honduras%20prehisp%C3%A1nica,de%20La%20Lima%2C%20la%20Dra. | title=Pieza olmeca en la cueva Hato Viejo Olancho, Honduras | date=13 January 2017 }}</ref> === Klasično obdobje === {{glavni|Mezoameriško klasično obdobje}} 250–900 n. št.ref>{{cite journal| first = Geoffrey G.| last = McCafferty| author2 = David Carrasco| year = 2001| title = Mesoamerican Chronology: Classic Period (250-900)| journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture| volume = 2| pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/243 243–248]| isbn = 0-19-510815-9| url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6}}</ref> [[File:CPN Rosalila 01.jpg|thumb|211x211px|left|Rekonstrukcija templja Rosalila v Muzeju majevskega kiparstva v Hondurasu]] V klasičnem obdobju so na območju Majev prevladovale številne neodvisne mestne države; hkrati so se začeli kazati zametki politične enotnosti v osrednji Mehiki in na polotoku Jukatan. Regionalne razlike med kulturami so postale bolj izrazite. Mestna država Teotihuacan je prevladovala na Mehiški planoti do začetka 8. stoletja, vendar je o politični ureditvi regije znanega le malo, saj prebivalci Teotihuacana niso zapustili pisnih virov. Mestna država [[Monte Albán]] je prevladovala v dolini Oaxaca do poznega klasičnega obdobja in za seboj pustila le malo zapisov v zapoteški pisavi, ki večinoma še vedno ni dešifrirana. V klasičnem obdobju so se razvile in razširile visoko razvite umetnostne zvrsti, kot so štukatura, arhitektura, reliefno kiparstvo, stensko slikarstvo, lončarstvo in obdelava poldragih kamnov. [[File:Parque Tikal Guatemala 2019.jpg|thumb|216x216px|left|Ruševine [[Tikal]]a, Gvatemala]] Na območju Majev so številne mestne države – med njimi [[Tikal]], Uaxactun, [[Calakmul]], [[Copán]], [[Quiriguá]], [[Palenque]], Cobá in Caracol – dosegle svoj vrhunec, potem ko je to območje leta 378 n. št. po »prihodu« Siyaj Kʼakʼa prišlo pod močan vojaški vpliv Teotihuacana. Te politične tvorbe so bile praviloma neodvisne, čeprav so pogosto sklepale zavezništva in občasno druga drugo spremenile v vazalne države. Glavni konflikt tega obdobja so bile vojne med Tikalom in Calakmulom, ki so trajale več kot pol tisočletja. Te države so v času propada klasične majevske civilizacije začele nazadovati in bile sčasoma opuščene. === Postklasično obdobje === {{glavni|Mezoameriško postklasično obdobje}} 900–1521 n. št.<ref>{{cite journal |first = Michael E. |last = Smith |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Postclassic Period (900–1521) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/248 248–257] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> [[File:Templo Mayor in Mexico-Tenochtitlan 16th century (illustration 1900).jpg|thumb|Upodobitev mesta ''Tenochtitlan'', delo [[Diego Rivera]]]] V postklasičnem obdobju so številna velika ljudstva in mesta iz klasične dobe propadla, čeprav so se nekatera ohranila – na primer v Oaxaci in Choluli ter med Maji na Jukatanu (npr. [[Chichen Itza]] in [[Uxmal]]). To obdobje pogosto povezujejo s povečanim kaosom in vojskovanjem. Postklasično obdobje pogosto velja za čas kulturnega nazadovanja. Vendar pa je šlo tudi za čas tehnološkega napredka v arhitekturi, inženirstvu in orožarstvu. V uporabo je prišla [[metalurgija]] (uvedena okoli leta 800), sprva za izdelavo nakita in nekaterih orodij, v nekaj stoletjih pa so se razvile nove zlitine in tehnike. Postklasično obdobje je zaznamovalo hitro gibanje in rast prebivalstva – zlasti v osrednji Mehiki po letu 1200 – ter eksperimentiranje z načini vladanja. Na Jukatanu je na primer »dvojno vladanje« očitno nadomestilo bolj teokratske oblike oblasti iz klasične dobe, medtem ko so v večjem delu osrednje Mehike delovali oligarhični sveti. Prav tako se zdi, da so bogati ''pochteca'' (trgovski sloj) in vojaški redovi pridobili večjo moč, kot so je imeli v klasični dobi. To je nekaterim prebivalcem Mezoamerike omogočilo določeno stopnjo družbene mobilnosti. [[Tolteki]] so v 9. in 10. stoletju nekaj časa prevladovali v osrednji Mehiki, nato pa je njihova država propadla. Severni Maji so bili nekaj časa združeni pod vodstvom mesta [[Mayapan]]. Območje Oaxace so v 11. in 12. stoletju za kratek čas združili miksteški vladarji. [[Azteška civilizacija|Azteški imperij]] je nastal v začetku 15. stoletja in se zdel na poti k vzpostavitvi prevlade nad regijo Mehiške planote, kakršne ni bilo vse od časov Teotihuacána. Do 15. stoletja so majevsko »oživljanje« na Jukatanu in v južni Gvatemali ter razcvet azteškega imperializma očitno omogočili renesanso likovne umetnosti in znanosti. Med primere sodijo slog »Puebla-Mexica« v lončarstvu, ilustriranje kodeksov in izdelava zlatih predmetov, razcvet poezije ljudstva Nahua ter botanični inštituti, ki jih je ustanovila azteška elita. Španija je bila prva evropska sila, ki je vzpostavila stik z Mezoameriko. Njeni [[konkvistador]]ji so s pomočjo številnih domorodnih zaveznikov osvojili Azteke. === Kolonialno obdobje === [[File:Zona Arqueológica de Tlatelolco, TlatelolcoTV 7.jpg|thumb|Arheološko območje Tlatelolco; cerkev, postavljena na ruševinah, ponazarja prehod iz postklasičnega v kolonialno obdobje]] {{glavni|Španski imperij}} 1521–1821 n. št.<ref>{{cite journal | first = William B. | last = Taylor | author-link = | year = 2001 | title = Mesoamerican Chronology: Colonial Period (1521–1821) | journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture | volume = 2 | pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/257 257–264] | isbn = 0-19-510815-9 | url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> Kolonialno obdobje se je začelo s španskim osvajanjem (1519–1521), ki je končalo hegemonijo Azteškega imperija. To je bilo doseženo s strateškimi zavezništvi Špancev s sovražniki imperija – zlasti s Tlaxcalo, pa tudi s Huexotzincom, Xochimilcom in celo [[Texcoco]]m, nekdanjim partnerjem v Azteški trojni zvezi. Čeprav vsi deli Mezoamerike niso takoj prešli pod nadzor Španskega imperija, je poraz Aztekov pomenil dramatičen začetek neustavljivega procesa osvajanja in vključevanja v Mezoameriki, ki ga je Španija dokončala sredi 17. stoletja. Staroselska ljudstva niso izginila, čeprav se je njihovo število v 16. stoletju močno zmanjšalo zaradi novih nalezljivih bolezni, ki so jih prinesli španski osvajalci; visoka smrtnost je bila posledica suženjskega dela in epidemij. Padec Tenochtitlana je pomenil začetek tristoletnega kolonialnega obdobja in uveljavitve španske oblasti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20091212112855/http://www.theancientweb.com/explore/content.aspx?content_id=19 The Civilizations of Ancient Mesoamerica] (archived 12 December 2009) * [http://archaeologic.com/mesoamerica.htm Mesoamerica] * [https://web.archive.org/web/20100624113748/http://web.ku.edu/~hoopes/aztlan/History.htm History, Myth, and Migration in Mesoamerica] (archived 24 June 2010) * [http://www.mesoweb.org Mesoweb Research Center] * [https://web.archive.org/web/20190904224132/http://www.famsi.org/ FAMSI, Foundation for Mesoamerican Study] (archived 4 September 2019) * [http://www.wayeb.org European Mayanist] * [http://www.miradorbasin.com The Mirador Basin Project] * [https://web.archive.org/web/20070718071547/http://www.authenticmaya.com/ Guatemala Cradle of the Maya Civilization] (archived 18 July 2007) {{DEFAULTSORT:Mesoamerican Chronology}} [[Kategorija:Mezoamerika|*]] [[Kategorija:Zgodovina Severne Amerike]] [[Kategorija:Zgodovina Srednje Amerike]] [[Kategorija:Arheološke kulture]] k1iyezvsjter164qemejyzmzkso4qi1 6753278 6753277 2026-09-20T19:35:41Z Ljuba24b 92351 6753278 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[File:Aztec calendar (Sunstone).png|alt=Aztec calendar (Sunstone)|thumb|Aztec calendar (sunstone)]] {{Sidebar with collapsible lists |name = Obdobja v mezoameriški zgodovini |title = Obdobja v mezoameriški zgodovini |image = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage |image={{{image|Two Teotihuacan Stick-ball players Tepantitla 1.svg}}} |size={{{imagesize|250px}}} }} |imageclass = skin-invert-image |contentstyle = text-align:left; padding-bottom:0; |liststyle = text-align:left; padding-bottom:0; |listclass = plainlist |expanded = {{{expanded|all}}} |list1name = Periods |list1title = &nbsp; |list1 = {{aligned table|fullwidth=y|leftright=y|cols=2|nowrap2=y |[[Litijsko obdobje (Mezoamerika)|Litijsko obdobje]]| pred 8000 pr. n. št. |[[Arhaično obdobje (Mezoamerika)|Arhaično obdobje]]| 8000–2000 pr. n. št. |[[Predklasično obdobje (Mezoamerika)|Predklasično obdobje]]| 2000 pr. n. št. – 250 n. št. |[[Klasično obdobje (Mezoamerika)|Klasično obdobje]])| 250–900 n. št. |[[Postklasično obdobje (Mezoamerika)|Postklasično obdobje]]|900–1521 n. št. |Kolonialno obdobje| po letu 1521 }} |below = {{hlist|[[Periodizacija (Mezoameriška zgodovina)|Periodizacija]]}} }}<noinclude> '''Mezoameriška kronologija''' deli zgodovino predšpanske [[Mezoamerika|Mezoamerike]] na več obdobij: paleoindijansko (od prve človeške naselitve do leta 3500 pr. n. št.), arhaično (pred letom 2600 pr. n. št.), predklasično ali formativno (2500 pr. n. št. – 250 n. št.), klasično (250–900 n. št.) in poklasično (900–1521 n. št.); sem sodita tudi kolonialno obdobje po stiku z Evropejci (1521–1821) ter postkolonialno obdobje oziroma čas po osamosvojitvi od Španije (1821–danes). Raziskovalna periodizacija Mezoamerike temelji na arheoloških, etnozgodovinskih in sodobnih kulturnantropoloških raziskavah, ki segajo v začetek 20. stoletja. Arheologi, etnozgodovinarji, zgodovinarji in kulturni antropologi si še naprej prizadevajo za razvoj kulturnih zgodovin te regije.<ref>* {{cite journal |first = Ruben G. |last = Mendoza| year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Periodization | journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 | pages = 222–226 }}</ref> == Pregled == === Paleoindijansko obdobje === 18.000–8.000 pr. n. št. {{glavni|Litijsko obdobje v Mezoameriki}} Paleoindijansko (ali litijsko) obdobje zajema čas od prvih sledi človeške prisotnosti v regiji – do katere je po mnenju mnogih prišlo prek [[Beringov kopenski most|Beringovega kopenskega mostu]] – pa vse do uveljavitve kmetijstva in drugih praks (npr. lončarstva, stalnih naselij) ter načinov preživetja, značilnih za protocivilizacije.<ref>{{Cite web |last1=Smith |first1=Mailing Address: 301 Parker Ave Fort |last2=Us |first2=AR 72901 Phone: 479 783-3961 Contact |title=Paleoindian Period - Fort Smith National Historic Site (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/fosm/learn/historyculture/paleoindian.htm |access-date=2023-08-17 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> V Mezoameriki se konec te faze in prehod v naslednje, arhaično obdobje, običajno umeščata v čas med letoma 10.000 in 8.000 pr. n. št. Ta časovna opredelitev je zgolj približna, saj se lahko na različnih področjih in v posameznih strokovnih vejah uporabljajo drugačne časovnice. === Arhaično obdobje === {{glavni|Arhaično obdobje v Mezoameriki}} Pred letom 2600 pr. n. št.<ref>{{cite journal |first = Richard S. |last = MacNeish |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Early Development and the Archaic Period (before 2600 BCE) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/226 226–236] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> V arhaičnem obdobju se je v regiji razvilo [[kmetijstvo]] in nastale so stalne vasi. Proti koncu tega obdobja sta postala razširjena lončarstvo in tkanje na statvah, začele pa so se pojavljati tudi družbene delitve. V tem času so se uveljavile številne temeljne mezoameriške tehnologije, kot so brušenje kamna, vrtanje, lončarstvo itd. === Predklasično obdobje ali formativno obdobje === {{glavni|Mezoameriško predklasično obdobje}} 2000 pr. n. št. – 250 n. št.<ref>{{cite journal |first = David G. |last = Grove |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Formative (Preclassic) Period (2000 BCE–250 CE) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/236 236–243] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> [[File:Olmec Green Stone Mask with Traces of Cinnabar.jpg|thumb|Olmecška kamnita maska]] V predklasičnem oziroma formativnem obdobju so se razvili obsežna obredna arhitektura, pisava, mesta in države. Številne značilnosti mezoameriške civilizacije izvirajo iz tega obdobja, vključno s prevlado koruze, gradnjo piramid, človeškim žrtvovanjem, čaščenjem jaguarja, zapletenim koledarjem in številnimi božanstvi.<ref>{{cite book|last=Foster|first=Lynn V.|title=Handbook to Life in the Ancient Maya World|year=2005|edition=New|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0195183634}}</ref> [[File:La Venta Pirámide cara sur.jpg|thumb|Južna stran piramide v [[La Venta|La Venti]], Mehika]] [[Olmeki|Olmecška civilizacija]] se je razvila in cvetela na najdiščih, kot sta [[La Venta]] in [[San Lorenzo Tenochtitlán]]; kasneje jo je med letoma 300 in 250 pr. n. št. nasledila kultura epi-olmekov. Civilizacija [[Zapoteki|Zapotekov]] je nastala v dolini Oaxaca, civilizacija [[Teotihuacan]]a pa v [[Mehiška planota|Mehiški planoti]]. Civilizacija [[Maji|Majev]] se je začela razvijati v kotlini Mirador (v današnji [[Gvatemala|Gvatemali]]), kultura epi-olmekov pa na [[Tehuantepeška zemeljska ožina|ožini Tehuantepec]] (v današnji zvezni državi [[Chiapas]]), od koder se je kasneje razširila v Gvatemalo in na polotok [[Jukatan]].<ref>{{cite book|last=Coe|first=Michael D.|title=Breaking the Maya Code|year=1999|edition=revised|publisher=Thames and Hudson, New York|isbn=978-0-500-28133-8|url=https://archive.org/details/breakingmayacode0000coem_m1a2}}</ref><ref>{{cite book|last=Guernsey|first=Julia|title=Ritual and Power in Stone: The Performance of Rulership in Mesoamerican Izapan Style Art|year=2006|publisher=University of Texas Press, Austin, TX|isbn=978-0-292-71323-9}}</ref><ref>{{cite book|last=Pool|first=Christopher|title=Olmec Archaeology and Early Mesoamerica|year=2007|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-78882-3}}</ref> [[File:Yacimiento arquelogico de Yarumela.jpg|thumb|Zgradba 102 v Yarumeli|222x222px]] V [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] so bili prisotni določeni olmeški vplivi; izstopata arheološki najdišči Los Naranjos in Yarumela v [[Honduras]]u, ki so ju zgradili predniki ljudstva Lenca in ki odražata arhitekturni vpliv te kulture na srednjeameriških tleh.<ref>Claude Baudez; Pierre Becquelin (1973). ''Archéologie de Los Naranjos, Honduras''. Etudes mésoaméricaines, no. 2 (in French) (1st ed.). Mexico D.F.: Mission archéologique et ethnologique française au Mexique</ref><ref>Voorhies, Barbara (December 2005). "Ancient Mexico and Central America: Archaeology and Culture History. Susan Toby Evans. Thames and Hudson, London. 2004.</ref> Poročali so tudi o drugih najdiščih z možnim olmecškim vplivom, na primer Puerto Escondido v dolini Sula blizu kraja La Lima ter Hato Viejo v departmaju Olancho, kjer so našli figurico iz [[jadeit]]a, ki si deli številne značilnosti s tistimi, najdenimi v Mehiki.<ref>{{cite web | url=https://arqueologiamexicana.mx/mexico-antiguo/pieza-olmeca-en-la-cueva-hato-viejo-olancho-honduras#:~:text=la%20influencia%20teotihuacana.-,La%20presencia%20de%20la%20cultura%20olmeca%20en%20la%20Honduras%20prehisp%C3%A1nica,de%20La%20Lima%2C%20la%20Dra. | title=Pieza olmeca en la cueva Hato Viejo Olancho, Honduras | date=13 January 2017 }}</ref> === Klasično obdobje === {{glavni|Mezoameriško klasično obdobje}} 250–900 n. št.ref>{{cite journal| first = Geoffrey G.| last = McCafferty| author2 = David Carrasco| year = 2001| title = Mesoamerican Chronology: Classic Period (250-900)| journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture| volume = 2| pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/243 243–248]| isbn = 0-19-510815-9| url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6}}</ref> [[File:CPN Rosalila 01.jpg|thumb|211x211px|left|Rekonstrukcija templja Rosalila v Muzeju majevskega kiparstva v Hondurasu]] V klasičnem obdobju so na območju Majev prevladovale številne neodvisne mestne države; hkrati so se začeli kazati zametki politične enotnosti v osrednji Mehiki in na polotoku Jukatan. Regionalne razlike med kulturami so postale bolj izrazite. Mestna država Teotihuacan je prevladovala na Mehiški planoti do začetka 8. stoletja, vendar je o politični ureditvi regije znanega le malo, saj prebivalci Teotihuacana niso zapustili pisnih virov. Mestna država [[Monte Albán]] je prevladovala v dolini Oaxaca do poznega klasičnega obdobja in za seboj pustila le malo zapisov v zapoteški pisavi, ki večinoma še vedno ni dešifrirana. V klasičnem obdobju so se razvile in razširile visoko razvite umetnostne zvrsti, kot so štukatura, arhitektura, reliefno kiparstvo, stensko slikarstvo, lončarstvo in obdelava poldragih kamnov. [[File:Parque Tikal Guatemala 2019.jpg|thumb|216x216px|left|Ruševine [[Tikal]]a, Gvatemala]] Na območju Majev so številne mestne države – med njimi [[Tikal]], Uaxactun, [[Calakmul]], [[Copán]], [[Quiriguá]], [[Palenque]], Cobá in Caracol – dosegle svoj vrhunec, potem ko je to območje leta 378 n. št. po »prihodu« Siyaj Kʼakʼa prišlo pod močan vojaški vpliv Teotihuacana. Te politične tvorbe so bile praviloma neodvisne, čeprav so pogosto sklepale zavezništva in občasno druga drugo spremenile v vazalne države. Glavni konflikt tega obdobja so bile vojne med Tikalom in Calakmulom, ki so trajale več kot pol tisočletja. Te države so v času propada klasične majevske civilizacije začele nazadovati in bile sčasoma opuščene. === Postklasično obdobje === {{glavni|Mezoameriško postklasično obdobje}} 900–1521 n. št.<ref>{{cite journal |first = Michael E. |last = Smith |year = 2001 |title = Mesoamerican Chronology: Postclassic Period (900–1521) |journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture |volume = 2 |pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/248 248–257] |isbn = 0-19-510815-9 |url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> [[File:Templo Mayor in Mexico-Tenochtitlan 16th century (illustration 1900).jpg|thumb|Upodobitev mesta ''Tenochtitlan'', delo [[Diego Rivera]]]] V postklasičnem obdobju so številna velika ljudstva in mesta iz klasične dobe propadla, čeprav so se nekatera ohranila – na primer v Oaxaci in Choluli ter med Maji na Jukatanu (npr. [[Chichen Itza]] in [[Uxmal]]). To obdobje pogosto povezujejo s povečanim kaosom in vojskovanjem. Postklasično obdobje pogosto velja za čas kulturnega nazadovanja. Vendar pa je šlo tudi za čas tehnološkega napredka v arhitekturi, inženirstvu in orožarstvu. V uporabo je prišla [[metalurgija]] (uvedena okoli leta 800), sprva za izdelavo nakita in nekaterih orodij, v nekaj stoletjih pa so se razvile nove zlitine in tehnike. Postklasično obdobje je zaznamovalo hitro gibanje in rast prebivalstva – zlasti v osrednji Mehiki po letu 1200 – ter eksperimentiranje z načini vladanja. Na Jukatanu je na primer »dvojno vladanje« očitno nadomestilo bolj teokratske oblike oblasti iz klasične dobe, medtem ko so v večjem delu osrednje Mehike delovali oligarhični sveti. Prav tako se zdi, da so bogati ''pochteca'' (trgovski sloj) in vojaški redovi pridobili večjo moč, kot so je imeli v klasični dobi. To je nekaterim prebivalcem Mezoamerike omogočilo določeno stopnjo družbene mobilnosti. [[Tolteki]] so v 9. in 10. stoletju nekaj časa prevladovali v osrednji Mehiki, nato pa je njihova država propadla. Severni Maji so bili nekaj časa združeni pod vodstvom mesta [[Mayapan]]. Območje Oaxace so v 11. in 12. stoletju za kratek čas združili miksteški vladarji. [[Azteška civilizacija|Azteški imperij]] je nastal v začetku 15. stoletja in se zdel na poti k vzpostavitvi prevlade nad regijo Mehiške planote, kakršne ni bilo vse od časov Teotihuacána. Do 15. stoletja so majevsko »oživljanje« na Jukatanu in v južni Gvatemali ter razcvet azteškega imperializma očitno omogočili renesanso likovne umetnosti in znanosti. Med primere sodijo slog »Puebla-Mexica« v lončarstvu, ilustriranje kodeksov in izdelava zlatih predmetov, razcvet poezije ljudstva Nahua ter botanični inštituti, ki jih je ustanovila azteška elita. Španija je bila prva evropska sila, ki je vzpostavila stik z Mezoameriko. Njeni [[konkvistador]]ji so s pomočjo številnih domorodnih zaveznikov osvojili Azteke. === Kolonialno obdobje === [[File:Zona Arqueológica de Tlatelolco, TlatelolcoTV 7.jpg|thumb|Arheološko območje Tlatelolco; cerkev, postavljena na ruševinah, ponazarja prehod iz postklasičnega v kolonialno obdobje]] {{glavni|Španski imperij}} 1521–1821 n. št.<ref>{{cite journal | first = William B. | last = Taylor | author-link = | year = 2001 | title = Mesoamerican Chronology: Colonial Period (1521–1821) | journal = The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Culture | volume = 2 | pages = [https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6/page/257 257–264] | isbn = 0-19-510815-9 | url = https://archive.org/details/oxfordencycloped0001unse_w6b6 }}</ref> Kolonialno obdobje se je začelo s španskim osvajanjem (1519–1521), ki je končalo hegemonijo Azteškega imperija. To je bilo doseženo s strateškimi zavezništvi Špancev s sovražniki imperija – zlasti s Tlaxcalo, pa tudi s Huexotzincom, Xochimilcom in celo [[Texcoco]]m, nekdanjim partnerjem v Azteški trojni zvezi. Čeprav vsi deli Mezoamerike niso takoj prešli pod nadzor Španskega imperija, je poraz Aztekov pomenil dramatičen začetek neustavljivega procesa osvajanja in vključevanja v Mezoameriki, ki ga je Španija dokončala sredi 17. stoletja. Staroselska ljudstva niso izginila, čeprav se je njihovo število v 16. stoletju močno zmanjšalo zaradi novih nalezljivih bolezni, ki so jih prinesli španski osvajalci; visoka smrtnost je bila posledica suženjskega dela in epidemij. Padec Tenochtitlana je pomenil začetek tristoletnega kolonialnega obdobja in uveljavitve španske oblasti. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20091212112855/http://www.theancientweb.com/explore/content.aspx?content_id=19 The Civilizations of Ancient Mesoamerica] (archived 12 December 2009) * [http://archaeologic.com/mesoamerica.htm Mesoamerica] * [https://web.archive.org/web/20100624113748/http://web.ku.edu/~hoopes/aztlan/History.htm History, Myth, and Migration in Mesoamerica] (archived 24 June 2010) * [http://www.mesoweb.org Mesoweb Research Center] * [https://web.archive.org/web/20190904224132/http://www.famsi.org/ FAMSI, Foundation for Mesoamerican Study] (archived 4 September 2019) * [http://www.wayeb.org European Mayanist] * [http://www.miradorbasin.com The Mirador Basin Project] * [https://web.archive.org/web/20070718071547/http://www.authenticmaya.com/ Guatemala Cradle of the Maya Civilization] (archived 18 July 2007) {{DEFAULTSORT:Mesoamerican Chronology}} [[Kategorija:Mezoamerika|*]] [[Kategorija:Zgodovina Severne Amerike]] [[Kategorija:Zgodovina Srednje Amerike]] [[Kategorija:Arheološke kulture]] 0yr4q3d1icynpbhk5l26mc2qmdalv5m Morcín 0 608908 6753284 2026-09-20T20:07:49Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Morcín */ 6753284 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Morcín | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Peñerudes (Morcín, Asturias).jpg | image_caption = | image_flag = Morcin flag.svg | image_shield = Morcin coat of arms.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Morcín | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Maximino García (Združena levica) | area_total_km2 = 50,05 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 2460 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|16|01|N|5|54|03|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,712 | website = https://www.morcin.es/ | footnotes = }} '''Morcín''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 10 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Ribera de Arriba|Ribero de Arribo]], na vzhodu na [[Mieres, Španija|Mieres]], na jugu na [[Riosa|Rioso]], na severozahodu na [[Santo Adriano]] in na jugozahodu na [[Quirós]]. Središče občine je v [[Santa Eulalia de Morcín|Santi Eulalii de Morcín]].<ref>{{navedi novice|title=Santa Eulalia |work=Vivir Asturias |url=https://morcin.vivirasturias.com/poblaciones/c/0/i/60580029/santa-eulalia |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> == Etimologija == Nastalo je več podmen o izvoru krajevnega imena Morcín. Nekateri strokovnjaki menijo, da ime izvira iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]], iz poimenovanja ''Mortecinio'', ki pomeni ''mrtva reka''. Tako so imenovali Rimljani reko, ki gre skozi Santo Eulalio in je iz tega imena izoblikovalo sčasoma ime Morcín.<ref>{{navedi knjigo|page=158 |title=La gente minera. Guía del paisaje y el paisanaje de las cuencas mineras del centro de Asturias |year=1993 |publisher=Pentalfa Ediciones y SODECO |location=Oviedo |isbn=978-847-848-46-21 |cobiss= |last=Fernández Delgado |first=José Antonio}}</ref> Drugi strokovnjaki pojasnjujejo izvor z [[latinščina|latinsko]] besedno zvezo ''Muro Cintus'' (obzidan zid), ki sklicuje na gorovja, ki obdajajo občino.<ref>{{navedi novice|title=De folixa en folixa. Fiesta de la Virgen de la Probe en la Foz de Morcín |work=Radiotelevisión del Principado de Asturias |url=https://www.rtpa.es/video:De-folixa-en-folixa.-Fiesta-de-la-Virgen-de-la-Probe-en-la-Foz-de-Morcin_551444964432.html |date=15.10.2015 |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Spet druga mnenja povezujejo ime Morcín z imenom gore Monsacro.<ref>{{navedi novice|title=La toponimia del Monsacro y los documentos |work=Xuliocs |url=https://www.xuliocs.com/monsacro-medievo-toponimia-documentos-vestigia.php |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Tower-1248318.jpg|thumb|desno|Ruševina stolpa v Peñerudesu]] Na območju gorá so odkrili praorodja kot sekire, nože, kresilne kamne, kije, konice puščice ali izrezljane kosti. V 80. 20. stoletja so našli v reki Abrigo izrezljano podobo človeške glave iz kvarcita.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Morcín – Asturia |url=https://www.morcin.es/historia |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Pred rimljansko oblastjo so živeli Abiliki na ozemlju, ki so bili pleme [[Kelti|keltskih]] Asturjev. V lokaciji vrha Picu Llera so odkrili gradišče [[kultura Castro|kulture Castro]].<ref name="historia" /> Po rimljanskem osvajanju se je začela močna [[romanizacija]], ker so bili Rimljanom pomembni tukajšnji rudniki. Iz tega časa je veliko antičnih nagrobnih kamnov, vendar nekaj jih je izgubilo v zasebnih rokah. Krščanstvo se je pojavilo v Morcínu verjetno že v 1. stoletju po našem štetju. Po legendah je [[Sveti Jakob|apostol Jakob]] spreobrnil tukajšnje prebivalce h krščanski veri.<ref>{{navedi novice|title=Chapel of Santiago (Morcín) |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/cultura/patrimonio-religioso/ermita-de-santiago-morcin |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref> Tudi veliko legend govori o oblasti [[Vizigoti|Vizigotov]] ali vpadu [[islam|Muslimanov]], po katerih so Morcínčani rešili svetinje iz [[Toledo|Toleda]], ki so jih potem skrili na Monsacru.<ref name="historia" /> [[kraljevina Asturija|Kralji Asturije]] so darovali ozemlje stolni cerkvi v Oviedu. Morcín je bil pod cerkveno oblastjo do 16. stoletja, ko je [[Filip II. Španski]] izlastil ta zemljišča, da bi dopolnjeval državne dohodke. 1577 si je Morcín pridobil samostojnost in mestne pravice.<ref name="historia" /> Središče občine je bilo najprej v Poli de Castandielo, od 1939 pa v Santi Eulalii.<ref name="historia" /> V teh časih so bile poti in ceste v Morcínu zelo pomembne, ker so poplavi velikokrat uničili mostove na rekah Olloniegón in Mieres, zato je bila edina ostala možnost za promet v Morcínu. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je Morcín skoraj petsto ljudi dal asturijski vojski, da bi se borili proti [[Francozi|francoskim]] zasednikom. Le 14 ljudi se je vrnilo nazaj iz vojne. Na sredi 19. stoletja je vzcvetelo rudništvo in so odprli tovarno orožja Trubia, ki si je priskrbela surovino iz morcínskih rudnikov. Hkrati so se izoblikovala in ukrepila delavska gibanja v občini, ki se je potem udeležila oktobrske revolucije 1934 in je bila pod oblastjo [[druga španska republika|republikancov]] v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]].<ref name="historia" /> == Geografija == [[Slika:Monsacro.JPG|thumb|desno|Monsacro (Monsacru)]] Občina se nahaja ob vznožju gore Monsacro ([[asturijščina|asturijsko]] ''Monsacru''),<ref>{{navedi novice|title=Chapels of the Monsacro |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/senderismo/rutas/senderistas/capillas-del-monsacro |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref> ki je del gorovja Sierra del Aramo.<ref>{{navedi novice|title=Sierra del Aramo: La Xistra Peak-Santiago Peak-Rasón Peak-Barba Peak |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/senderismo/rutas/senderistas/sierra-del-aramo-pico-la-xistra-pico-santiago-pico-rason-pico-barba |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Čeprav površina občine ni velika, kljub temu je pokrajina geografsko zelo pestra. Sierra Aramo je jugozahodna meja občine, kjer je tudi najvišji vrh Gamonal (1710 m). Vrh Llosoriu (998 m) je meja Mieresa in Riose. Tla je sestavljena predvsem iz apnenca. Regija je še vedno bogata s premogom, ki je najbolj kakovosten v vsej Asturiji. Razen tega se obilno najde baker, kobalt, žveplo in mangan, ampak teh mineralov še niso začeli izkopati. Glavni reki občine sta Caudal in Riosa. Hkrati iz tega kraja izvirata reki Morcín in Piñera, ki imata več majhnih pritokov. Na koncu 60. 20. stoletja so začeli izoblikovati akumulacijsko jezer Alfilorios z zajezitvijo reke Barrea, ki zagotavlja preskrbo Ovieda in drugih asturijskih mest z vodo. Podnebje je ugodno, ni skrajnosti v temperaturi in vremenu. Visoke gore prestrežejo vetre. V splošnem na višjih območjih sneži, medtem ko se v dolinah redko pojavi sneg, tudi je zelo redek močen mraz. V Morcínu je veliko nasadov jablan (skoraj tako izgledajo kot gozdovi), čeprav se je zmanjšalo število jablan v zadnjih časih. Tudi je več kostanjskih gozdov. Značilna drevesa so še hrast, bukev, jesen, tisa, breza in vrba. Tudi so obsežne goščave bodik, brinov, praprotov ipd. Zasledimo še veliko vrst zdravilnih rastlin. Značilne divjačine so divji prašič, volk, lisica, ženeta, kuna belica, jazbec, divja mačka, veverica, jelen ipd. Med pticami so najpogostejše fazan in golob. Divji zajci so danes že zelo redki. == Gospodarstvo == V občini še deluje nekaj rudnikov, kjer so zaposleni delavci tudi iz sosednjih občin. 2006 so ustanovili podjetniški park Argame.<ref>{{navedi novice|title=Morcín asegura que el polígono de Argame empleará a 500 pesonas en año y medio |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/gijon/20090326/cuencas/morcin-asegura-poligono-argame-20090326.html |date=26.3.2009 |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Zaradi planinske pokrajine je imela večjo vlogo živinoreja oziroma govedoreja. Nekoč je bila pomembna panoga ovčjereja in kozoreja, ki sta danes izgubili pomembnost. Svinjereja že od 2000 nenehno propada, zato vzgajajo prašiče zlasti za zasebno rabo. Občina je zavzeta za rejo [[asturski prašič|asturskega prašiča]], ki je avtohtonska asturijska vrsta, vendar je danes ogrožena.<ref>{{navedi novice|title=Gochu Asturcelta |work=Taste Atlas |url=https://www.tasteatlas.com/gochu-asturcelta#modal |date= |accessdate=27.8.2026 |language=en}}</ref> Tudi vzgajajo v občini tradicionalno vrsto [[asturijsko planinsko govedo]].<ref>{{navedi novice|title=La vaca casina |url=http://www.elquesocasin.com/queseriaredes/la-vaca-casina/ |work=El queso Casín : Quesería redes |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Poljedelstvo osredotoči na pridelavo koruze, vendar je pomembna tudi pridelava fižola, zelenjav in sadežev (jabolko, črešnja, smokva in jagoda). Vzdrževanje kmetijstva in živinoreje je težko in nezanesljivo zaradi pomanjkanja delovne sile. Turizem ima izvrsten pomen v gospodarstvu.<ref name="historia" /> Gostinske objekte upravljajo večinoma družinska podjetja. == Kultura == [[Slika:Ermita de la Magdalena (2).jpg|thumb|desno|Kapela Marije Magdalene na Monsacru]] [[Slika:Ermita de Santiago (1).jpg|thumb|desno|Kapela sv. Jakoba na Monsacru]] La Foz, ki je eno naselij občine Morcín, je bil deležen posebne nagrade za svoje zgledne trude, ki jih je naredil za ohranitev kulturne dediščine v skaldu s [[Trajnostni razvoj|trajnostnim razvojem]].<ref>{{navedi novice|title=Hermandad de la Probe y la comunidad vecinal de La Foz de Morcín (2002) |work=Fundación Princesa de Asturias |url=https://www.fpa.es/es/premio-al-pueblo-ejemplar-de-asturias/galardonados/hermandad-de-la-probe-y-la-comunidad-vecinal-de-la-foz-de-morcin/ |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Kultura Morcína je izjemno bogata. Zasledimo veliko cerkev, palač, kapel in drugih stavb v občini. A ne samo v mestu in naseljih so veličastne stavbe, ampak tudi na gorah. Stolp v Peñerudesu je verjetno iz obdobja Rimljanov, ki ga je dal dopolniti asturijski kralj [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñu I.]] Prvič je omenjen v listinah 1378. Na Monsacru sta dve kapeli, ki sta bili zgrajeni v srednjem veku: kapela sv. Jakoba in kapela Marije Magdalene. Kapeli sta bili 1992 priznani kot del narodne zgodovinske kulturne dediščine. V času muslimskih osvajanj so veliko kristjanskih svetinj spravljali na varno na kraje v [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskem gorovju]] kot tudi v kapeli sv. Jakoba in Marije Magdalene. V vaseh lahko zasledimo značilne stavbe ljudskega stavbarstva kot asturijske žitnice, ki se imenujejo v asturijskem jeziku ''[[horru]]''. Čeprav se je veliko horrujev uničilo v Morcínu (več kot v drugih asturijskih občinah). V Morcínu deluje veliko kulturnih društev, ki si prizadevajo ohraniti asturijske ljudske in narodne običaje ter organizirajo prireditve, na katerih npr. dodelijo nagrade sirarjem. 1992 so odprli Narodoslovni muzej mlekarstva v La Fozu.<ref>{{navedi novice|title=Muséu Etnográficu de la Llechería |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/descubre/cultura/museos-y-espacios-culturales/colecciones-museograficas/museu-etnograficu-de-la-llecheria |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Muséu Etnográficu de la Llechería de la Foz de Morcín |url=https://www.vivirasturias.com/museos/c/0/i/54647013/museu-etnograficu-de-la-llecheria-de-la-foz-de-morcin |work=Vivir Asturias |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|CUB}} [[Arroyo Naranjo]] * {{Ikonazastave|ESH}} Bir Enzaran (taborišče [[Zahodna Sahara|zahodnosaharskih]] beguncev v [[Alžirija|Alžiriji]]) * {{Ikonazastave|FRA}} [[Lécousse]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] df7fr8zt24g03ptjqn4nbuv6srvoxc5 Morcin 0 608909 6753285 2026-09-20T20:08:43Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Morcín]] 6753285 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Morcín]] hge9kb7wbqm3rbg1bs63dk70mar174i Muros de Nalón 0 608910 6753287 2026-09-20T20:37:34Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Muros de Nalón */ 6753287 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Muros de Nalón | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Bandera de Muros del Nalón.png | image_shield = Escudo de Muros de Nalón.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Muros de Nalón | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Celestino Novo Naves (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 8,09 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 1955 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|32|35|N|6|06|17|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 131 | website = https://www.murosdenalon.es/ | footnotes = }} '''Muros de Nalón''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severnem delu osrednje Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 54 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu se meji na morje, na severozahodu meji na [[Cudillero]], na jugu na [[Pravia|Pravio]] in na zahodu na [[Soto del Barco]]. Muros de Nalón je druga najmanjša občina v Asturiji. Na sredi 20. stoletja je bilo rudniško središče s pomembnim pristaniščem. == Zgodovina == Ni nobenih najdb iz pradob, samo iz obdobja [[Rimsko cesarstvo|rimljanske oblasti]], ko so delovali prvi rudniki zlata in je bila močna [[romanizacija]] na območju. Od [[srednji vek|srednjega veka]] do 19. stoletja je Muros pripadal Pravii. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so ga [[Francozi|francoske]] vojske pod vodstvom [[Michel Ney|maršala Neya]] izropali Muros. 1847 se je občina osamosvojila od Pravie.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Muros de Nalón |work=Ayuntamiento Muros de Nalón |url=https://www.murosdenalon.es/historia |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Po industrializaciji, v prvi polovici 20. stoletja so se izoblikovala [[socializem|socialistična]] delavska gibanja v mestu. 1916 so spremenili ime občine v Muros de Nalón, prej je bil samo Muros<ref>{{navedi novice|title=Historia de Muros de Nalón |url=https://muros-de-nalon.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60601307/historia-muros-nalon |work=Vivir de Asturias |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> (to ime je ohranjeno v [[asturijščina|asturijskem jeziku]]). == Geografija == Občina se nahaja ob izlivu reke Nalón, ki ima več majhnih pritokov kot Pontigo in Ricarbo. V notranjih delih so pašniki na klancih, kjer obilno rastejo tudi [[evkalipt]]i.<ref>{{navedi novice|title=Geografía de Muros de Nalón |work=Vivir Asturias |url=https://muros-de-nalon.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60601345/geografia-muros-nalon |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> == Kultura == * Palača Valdecarzana y Vallehermoso (iz 15. stoletja) * Mestna hiša (zgrajena 1878) * Cerkev Marije Device (zgrajena 1783) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] oqmgvk44dgb94z0rs4hi0fxv0knafom Muros de Nalon 0 608911 6753288 2026-09-20T20:37:51Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Muros de Nalón]] 6753288 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Muros de Nalón]] 3fgr21ffwxfpnezq687a6ndumgyz9vp Friderik II. Ortenburški 0 608912 6753289 2026-09-20T20:52:59Z JozefD 5744 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Friderik II. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1256 (1271) – 1304 | predecessor = [[Herman II. Ortenburški|Herman II.]] | successor = [[Majnhard I. Ortenburški|Majnhard I.]] | spouse = {{marriage|Adelheid|1262}} († 1284), hči [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]]...« 6753289 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Friderik II. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1256 (1271) – 1304 | predecessor = [[Herman II. Ortenburški|Herman II.]] | successor = [[Majnhard I. Ortenburški|Majnhard I.]] | spouse = {{marriage|Adelheid|1262}} († 1284), hči [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa | house = [[Ortenburžani|Ortenburški grofje]] | father = [[Herman II. Ortenburški]] | mother = N.N. }} [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] [[Slika:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Ruševine Pustega gradu ali Lipniškega gradu pri Begunju]] ''' Friderik II. Ortenburški ''' (* okoli [[1235]], † 28. 3. [[1304]]) je bil grof, ki je izhajal iz družine [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]], ki so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki si je kot matični grad postavila [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. Bil je najstarejši sin grofa [[Herman II. Ortenburški|Hermana II.]] in njegove prve žene nedokumentiranega imena in izvora. Grofje Ortenburški, čeprav so bili neposredno podrejeni Svetemu rimskemu cesarstvu glede svoje koroške grofije, ki je bila cesarski fevd, so kljub temu zaradi svojih posesti na Štajerskem, ki so bile vojvodski fevdi, šteli tudi za del štajerskega plemstva, prav tako tudi zaradi posesti pa tudi del kranjskega plemstva, pri čemer so bili zaradi velikih fevdov od Oglejskega patriarha tudi oglejski vazali. Oglejske fevde na Kranjskem in Dolenjskem so postopoma alodizirali. == Življenje == Grof Friderik II. Ortenburški je bil najstarejši sin grofa [[Herman II. Ortenburški|Hermana II.]], ki je bil ob smrti očeta leta 1256 mladenič komaj polnoleten, saj se v listinah pojavi skupaj z bratom Henrikom III. kot priča v očetovih darilnih dokumentih dve leti pred smrtjo očeta. Mladi Friderik II. se kot priča prvič pojavi v listini iz leta 1254 in 1256. Friderik II. Ortenburški se je okoli leta 1262 poročil z Adelheid († 1284), hčerko [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa, s čemer je bila realizirana ženitna pogodba, ki jo je sklenil njegov oče leta 1256. Leta 1263, leto po poroki Friderika sta brata grofa Friderik II. in Henrik III. Ortenburška sklenila pogodbo o delitvi dediščine po očetu. '''Henriku III. ''' so pripadli naslednji gradovi s pripadajočo posestjo: Na Koroškem: 1) [[Grad Ortenburg|Ortenburg]] z njegovimi podložniki in premoženjem, razen dveh stolpov, v katerih prebivata viteza Leutold in Albert s svojimi kastelani in premoženjem. 2) Stolp v Spitalu s tržnico in vsemi pripadajočimi pritiklinami, razen mitnine, ki jo morava oba vsako leto pobirati. 3) V [[Grad Kellerberg|Kellerbergu]], Ortolf, sin gospoda Konrada Osojskega, z njegovim sinom in s krajem, kjer je živel pokojni gospod Henrik. Na Kranjskem: 4) Jama in [[grad Kamen]] s štirimi kastelani, gospodom Ulrikom in njegovim bratom Markvardom, gospodom Rüdigerjem mlajšim in Majnhardom Plozom z ženami in dediči. 5) Dvanajst tlačanov, ki pripadajo lokalnim dvorom/uradom. 6) Gradova [[Grad Čušperk|Čušperk]] in [[Grad Ribnica|Ribnica]] s podložniki, posestjo in vsemi pritiklinami od reke [[Sora|Sore]] do vode, ki se običajno imenuje [[Kolpa]]. '''Frideriku II. ''' so pripadli naslednji gradovi s pripadajočo posestjo: Na Koroškem: 1) [[Grad Kellerberg|Grad Kellerberg]] z vsemi njegovimi podložniki in premoženjem in pritiklinami, razen Ortolfa in prej omenjenega kraja. 2) Gradovi [[Grad Sommeregg|Somereg]], [[Grad Stezerberg|Steyerberg]] in [[Grad Hohenburg|Hohenburg]] z vsemi podložniki in posestmi ter oba stolpa v Ortenburgu z prej omenjenima vitezoma Leutoldom in Albertom. Na Kranjskem: 3) [[Lipniški grad]] s podložniki in vsemi drugimi pritiklinami posesti od [[Kranj]]a do reke Sore, razen Jame in gradu Kamen ter prej omenjene kastelane. V obdobju med 1263 in 1270 sta grofa Henrik III. in Friderik II. Ortenburška nastopala v listinah kot priči skupaj ne glede na to, da sta si posest razdelila. Grof Henrik je domnevno umrl leta 1271. Kje in kako je popolnoma neznano. Prav tako malo je znanega, ali je bil poročen ali ne; Vsaj ni nobene dokumentirane sledi o njegovi ženi, vdovi ali otrocih. Ker je njegov brat Henrik umrl, Oton in Ulrik pa sta prestopila v duhovščino, je vsa grofija Ortenburg z vsemi pripadajočimi posestmi prešla samo na Friderika, ki jo je nato neprekinjeno posedoval 33 let. Friderik, ki je imel daljšo življenjsko dobo, je bil odločen borec ne le za propad velike kraljevine češkega [[Otokar II. Přemysl|Otokarja II. Přemysla]], pa tudi za obnovo pravnodržavnih razmerij v celotnem nemškem cesarstvu s strani kralja in cesarja [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa I.]]. Grof Friderik je od leta 1271, po bratovi smrti, edini lastnik in vladar grofiji Ortenburg. V času okoli Henrikove smrti je prišlo po dokaj mirnem obdobju do velikih političnih pretresov. Vojvodine Avstrijo, Štajersko, Koroško in Kranjsko s Slovensko marko si je priključil češki kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Přemysl]]. Tega ni priznal novi nemški kralj in cesar [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf I.]], ki je leta 1276 imenoval grofa [[Goriški grofje|Majnharda IV. goriško-tirolskega]] za cesarskega regenta [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] in [[Kranjska|Kranjske]] s [[Slovenska marka|Slovensko marko]], da bi skupaj s svojim bratom Albertom II., goriškim grofom, in oglejskim patriarhom Rajmundom očistil ta ozemlja čeških okupatorjev in se nato združil s cesarjevo vojsko pred Dunajem. Da se je tudi grof Friderik II. Ortenburški izrekel v prid kralju in cesarju Rudolfu in se pridružil vojski, ki jo je vodil njegov svak, grof Majnhard Tirolski, ni mogoče niti najmanj dvomiti, četudi kronisti njegovega sodelovanja v zadevi nemškega kralja izrecno ne omenjajo. Odnosi in vezi med grofom Friderikom Ortenburškim in cesarjem Rudolfom so bili zelo močni. Poleg dejstva, da je imel svojo grofijo kot fevd od Nemškega cesarstva in je bil zato v prvi vrsti dolžan vodji cesarstva v smislu zvestobe in služenja, je med njima obstajal še en, veliko tesnejši odnos, namreč zakonske zveze, saj je bila Adelheid, žena grofa Friderika II. Ortenburškega, polnopravna sestra grofa Majnharda IV. Tirolskega, čigar hči Elizabeta je bila že poročena z [[Albreht I. Habsburški|Albrehtom]], prvorojenim sinom cesarja Rudolfa. Grof Friderik je bil torej kot Majnhardov svak tudi stric vojvode Albrehta. Kljub molku kronistov torej ni dvoma, da je grof Friderik z vso odločnostjo in največjo energijo sodeloval v pohodu cesarja Rudolfa proti kralju Otokarju. Štajerski in koroški plemiči in ministeriali so se sestali šele 19. septembra 1276 v [[Cistercijanski samostan Rein|cistercijanskem samostanu Rein]] blizu Gradca in izrazili skupno odločenost, da bodo služili nemškemu kralju z življenjem in imetjem ter da bodo raje umrli, kot da bi mu bili nezvesti. Poleg tega so sovražnosti začeli šele potem, ko so si to zavezo medsebojno prisegli s stiskom roke in prisego, na kar so morali počakati na prihod grofa Majnharda. Ko je končno prispel in se mu je pridružil njegov brat grof [[Albert I. Goriški|Albert Goriški]] s koroško vojsko, so bili Čehi hitro in enostavno pregnani iz utrjenih položajev, ki so jih imeli na Koroškem. Po tem se zdi, da sta se brata razdelila. Majnhard je očitno ubral pot preko [[Šentvid ob Glini|Šentvida]], [[Breže (Koroška)|Brež]] in Neumarka v Zgornjo Štajersko, grof Albert pa je, kot je dokumentirano, ubral pot skozi Spodnjo Koroško do [[Volšperk]]a v Labotski dolini, mesta, ki je takrat pripadalo škofiji Bamberg v Frankoniji. Iz Volšperka je grof Albert vodil svoje čete skozi Twimberško sotesko, verjetno preko [[Šentlenart v Labotski dolini|Šentlenarta v Labotski dolini]], [[Reichenfels]]a, Obdacha in Weisskirchna v dolino Mure in od tam skozi dolino Mure čez Semmering do Dunaja. Grof Friderik II. Ortenburški ni bil v tem vojaškem odredu, verjetno je skupaj z oglejskim patriarhom prevzel nalogo čiščenja Kranjske in Slovenske marke, potem ko je opravil to nalogo, ki je zahtevala večji napor, nadaljeval pohod čez Štajersko, da bi združil tudi grofa Majnharda in Štajerce s kraljem Rudolfom, ki je tja prišel z veliko cesarsko vojsko ob Donavi. Kralj Otokar je vstopil v pogajanja in se 25. novembra 1276 osebno pojavil v taboru svetorimskega cesarja, se odpovedal Avstriji, Štajerski, Koroški, Kranjski, Sovenski marki in Portenauu, prisegel poslušnost, naklonjenost in pomoč za prihodnost, nato pa od njega prejel investituro Češke, Moravske in drugih sosednjih dežel. Po sklenitvi tega miru je cesar Rudolf z delom svoje vojske ostal na Dunaju, deloma zato, ker miru ni povsem zaupal, deloma pa zato, ker je bilo v provincah, ki so bile zdaj vrnjene cesarstvu, toliko stvari za organizirati in urediti. Večina cerkvenih in posvetnih knezov, grofov, svobodnjakov in plemičev pa se je s svojimi spremstvi vrnila domov, med njimi tudi grof Friderik Ortenburški, ki ga je, kot kaže, cesar Rudolf imenoval za [[deželni glavar|deželnega glavarja]] [[Kranjska|Kranjske]] in [[Slovenska marka|Slovenske marke]]. Leta 1277 je Oglejski patriarh Rajmond na svojem [[Grad Trebinje|gradu Trebinje (Treffen)]] na Koroškem oznanil, da je osebno podelil grofu Frideriku II. Ortenburškemu z odškodninsko kapo (cum quodam capucio) vse pravice in privilegije (de omnibus juribus et rationibus), ki so jih on in njegovi predniki imeli po fevdalnem pravu od Oglejske cerkve, pod pogojem, da grof podpira patriarha in njegovo Cerkev proti vsem, da po svojih najboljših močeh odvrne vsako škodo njemu in njegovi Cerkvi, in če tega ne more storiti, da patriarha obvesti o vsaki grozeči škodi, da sodi po svoji vesti v vseh zadevah, ki se obravnavajo pred patriarhom ali njegovim predstavnikom, da pomaga patriarhu ali njegovemu predstavniku pri izvrševanju sodbe, izdane proti nasprotnikom, da varuje tajnost tega, kar mu patriarh sporoči pisno ali ustno, in da na splošno stori in reče vse, kar se od vazala pričakuje, da stori svojemu gospodarju, je vezan na suverena in da bo izdal običajno fevdalno potrdilo v šestih tednih, bodisi prek notarja bodisi z lastnim pečatom. Posestva, ki so bila podeljena grofu Frideriku v fevd, v listini niso navedena, vendar je iz kasnejših dokumentov mogoče sklepati, da so bila to posestva [[grad Čušperk|Čušperk]], [[grad Ortnek|Ortnek]], [[grad Ribnica|Ribnica]], [[grad Kočevje|Kočevje]] itd., skratka tista posestva, ki se nahajajo na Dolenjskem in so v delilni pogodbi iz leta 1263 navedena pod imenom "gradova Čušperk (Zobelsberg) in Ribnica s tlačani, posestvi in vsemi pripadajočimi predmeti od reke Sore do vode, ki se imenuje Kolpa". Poleti 1278 je bilo jasno, da kralj [[Otokar II. Přemysl|Otokar II. Přemysl]] dano besedo in prisego krši, je cesar Rudolf, prepričan, da je odprta vojna veliko boljša od tako negotovega miru, si je prizadeval doseči odločitev, ki jo je spodbudila kraljeva kršitev besede, in je na Dunaj poklical vse cerkvene in posvetne kneze, grofe, svobodnjake in ministeriale iz vseh delov svojega kraljestva, da bi mu pomagali. Prišli so, med njimi grof Friderik II. Ortenburški z veliko skupino bojevnikov. Različni kronisti navajajo različno število – za Ortenbužana med 100 in 200 mož. Jeseni 1279 kaže, da je grof Friderik spremljal cesarja na njegovi poti iz Gradca v Zgornjo Štajersko. Okoli leta 1281 se je grof Friderik sprl s škofom Bertoldom iz Bamberga glede nekaterih posesti v bližini svetega Martina v Lungauu, ki jih je škof Ekbert iz Bamberga (1203–1237) nekoč zastavil Friderikovemu očetu Hermanu za 210 funtov dunajskih penijev. Ta spor pa je Konrad, dekan škofije sv. Štefana v Bambergu in bamberški guverner na Koroškem, s posredovanjem bratov Friderika in Otona iz Weissenecka, Otona Ungnada in drugih bamberških vazalov rešil s poravnavo, sklenjeno 28. februarja 1282, po kateri naj bi grof to posest vrnil Bamberški škofiji, škof pa naj bi grofu plačal 150 mark oglejskih zlatnikov in za upravnika za pravilno plačilo te vsote zagotovil Otona iz Weissenecka in Otona Ungnada. Iz listine, ki je bila izdana leta 1283 v Špitalu blizu Ortenburga, je razvidno, da je tam poleg bolnišnice, cerkve in tržnice že stal grad, v katerem je grof Friderik nameščal svoje goste in njihovo spremstvo in v katerem je verjetno tudi sam raje živel, zlasti v starosti, kot pa v trdnjavi Ortenburg, ki leži na visoki gori in je izpostavljena močnim vetrovom. 13. septembra 1283 je briksenski škof Bruno podelil grofu Frideriku Ortenburškemu v fevd grad Wizenstein (Weissenstein) na Koroškem, ki mu je pripadel po smrti Hartviga Wizensteina, čeprav v zelo slabem stanju, skupaj z vsemi pritiklinami. 5. septembra 1284 je bil cistercijanski samostan Stams v zgornji dolini Inna slovesno posvečen. Tega dne je tirolski grof Majnhard dal tja pripeljati dvanajst trupel članov svojega rodu (goriških grofov). V Stams je dal pripeljati tudi svojo pokojno sestro Adelheid, ženo grofa Friderika Ortenburškega, ki je bila prej pokopana v cerkvi Prediger v Čedadu v Furlaniji, in jo v Stamsu pokopati v kripti. Zelo verjetno je, da se je grof Friderik osebno udeležil posvetitve cerkve in pokopa trupel. Smrt vojvode Majnharda Koroškega novembra 1295, pri kateri je bil verjetno prisoten grof Friderik Ortenburški, ga je morala močno prizadeti, saj je bil njegov svak, s katerim je vedno živel v najbolj prijateljskih odnosih, še posebej ker je bil sam že v visoki starosti. Grof Friderik je leta 1298 spremljal vojvodo [[Albreht I. Habsburški|Albrehta]] na volilni zbor v Mainz, kjer je bil 23. junija izvoljen za nemškega kralja, od tam pa v bitko pri Primmu, kjer je odstavljeni kralj Adolf 2. julija izgubil kraljestvo in življenje, nato v Frankfurt, kjer je bil Albreht 27. julija ponovno izvoljen za kralja, in v Aachen, kjer je bil 24. avgusta kronan, in od tam v Nürnberg. Grof Friderik se pri svojih letih zagotovo ni mogel odpraviti na pot v Nemčijo sam, temveč s sinovoma. Precej izjemno je in priča o njegovi neomajni zvestobi nečaku, vojvodi Albrehtu, da ga je pri svojih letih spremljal na tako dolgem in, kot je bilo mogoče predvideti, nevarnem potovanju. Grof Herman II. Ortenburški je umrl v starosti nekaj več kot 70 let, saj se v dokumentih pojavi ob privolitvi donacije svojega očeta Hermana II. že leta 1254, ko je bil morda star le 17–19 let. == Družina in potomci == Herman je imel tri brate: starejšega Henrika III., ki je umrl mlad in neporočen, Oton IV. In Ulrik II. pa sta bila duhovnika. Friderik II. Ortenburški se je okoli leta 1262 poročil z Adelheid († 1284), hčerko [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa, ki je umrla že leta 1284. V zakonu sta imela naslednje tri sinove in tri hčerke: * [[Majnhard I. Ortenburški|'''Majnhard I.''' Ortenburški]], * ~1263 † 1332, ∞ Elizabeta Strmška-[[Peggau]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] in izvajal poseljevanje Kočevske pokrajine,; * Eufemija Ortenburška, * ~1275 † 1316, ∞ grof Hugo II. [[Werdenberg|Werdenberški]]; * Katarina Ortenburška, * 1279 † 1316, ∞ [[Rizzardo IV. da Camino]]; * '''Albert II.''' Ortenburški, * 1280 † 1335 ∞ Helena (Hedvika) N.N.; * '''Oton III.''' (V.) Ortenburški, * 1282 † 1342, ∞ Sofija Hardeg, hči Burgrafa Bertolda [[Magdeburg|Magdeburškega]]; * Adelajda Ortenburška, * 1284 † 1304, ∞ grof Ulrik IV. iz Berg-[[Schelklingen]], {{s-start}} {{s-hou|[[Ortenburžani|Ortenburški grofje]]|| ~1235||1304 }} {{succession box |before = [[Herman II. Ortenburški|Herman II.]] |title = Ortenburški grof |after = [[Majnhard I. Ortenburški|Majnhard I.]] |years= 1256 (1271) – 1304 }} {{s-end}} == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ortenburžani|Friderik II.]] kerko16l7tpttr9l4ikmnm9183qmppm Nava, Asturija 0 608913 6753293 2026-09-20T21:24:43Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Nava (Asturija) */ 6753293 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Nava | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = Nava 09.jpg | image_flag = Bandera de Nava.svg | image_shield = Escudo de Nava.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Nava | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Juan Cañal Canteli (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 95,81 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 5244 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|21|30|N|5|30|20|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,291 | website = https://www.ayto-nava.es/ | footnotes = }} '''Nava''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturije, približno 32 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu se meji na [[Siero]] in [[Sariego]], na severovzhodu meji na [[Villaviciosa (Asturija)|Villavicioso]] in [[Cabranes]], na vzhodu na [[Piloña|Piloño]], na jugu na [[Laviana|Laviano]] in na jugozahodu na [[Bimenes]]. == Zgodovina == Odkriti so različni ostanki iz [[paleolitik]]a, [[neolitik]]a in [[bronasta doba|bronaste dobe]]. V Paraesu so našli nekaj [[gomilno grobišče|gomilnih grobišč]] in tri gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]] v La Cogolli Cesi, El Castiellu de Salas Polanava in La Forci Viobes. Malo najdb je [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]] kot npr. kovanci.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Nava |url=https://www.ayto-nava.es/historia |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Nava je obstajala verjetno že v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]]. V 12. stoletju jo omenijo kraljeve darovalne listine. Nava je dobila od [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]] mestno listino, v kateri so bile potrjene tudi tržne pravice.<ref name="historia" /> Kljub temu ni mogla postati popolnoma samostojno mesto zaradi vpliva samostana San Bartolomé. [[Španska vojna za neodvisnost]] ni prizadela posebej občine. V [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]] je bilo več napadov proti mestu. Industrializacija je bila nepomembna v Navi, razen odprtja železniške proge Oviedo-Infiesto. Čeprav je bila občina zaradi svojega kmetovalskega značaja konzervativna, kljub temu se je pridružila k oktobrski revoluciji 1934 in so bili priložnostni odpori proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]] po [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Po vojni se je razvijalo mlekarstvo.<ref name="historia" /> Na koncu 19. in začetku 20. stoletja se je začelo izseljevanje tudi iz te občine, zlasti v [[Argentina|Argentino]]. V drugi polovici 20. stoletja so se izseljevali ljudje v druge [[Evropa|evropske]] države. == Geografija == Nava je vozlišče med Oviedom in [[Santander]]jem, ki je prestolnica sosednje [[Kantabrija|Kantabrije]].<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Geografía de Nava |work=Vivir Asturias |url=https://nava.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60594849/geografia-nava |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Površina je lahno hribovita. Najvišji vrh je La Triguera (1293 m). Občino obdajata gorovji Sierra de Peñamayor (na zahodu) in Sierra de Ques (na vzhodu).<ref name="vivir" /> Glavne reke so Pra, Viao in Punegru, ki je pritok reke Piloña.<ref name="vivir" /> Polovico površine sestavljajo pašniki, kjer se ukvarjajo ljudje z živinorejo. Tretjina površine so gozdovi, kjer so glavne vrste dreves bor, evkalipt, jesen, tisa in hrast. == Gospodarstvo == V gospodarstvu občine prevladuje kmetijstvo, predvsem proizvodnja krmila in koruze.<ref name="vivir" /> Tudi je pomembno pridelovanja jabolka, ker je Nava znana o proizvodnji asturijskega jabolčnika ([[sidra]]). Zato imenujejo Navo »prestolnica sidre«.<ref>{{navedi novice|title=Nava, Villa de la Sidra |work=Ayuntamiento de Nava |url=https://www.ayto-nava.es/nava-villadelasidra |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> == Kultura == [[Slika:Museo de la Sidra2.jpg|thumb|desno|Muzej asturijske sidre]] V vsakem letu v juliju imajo Festival Sidre, ki je glavna turistična privlačnost Nave.<ref>{{navedi novice|title=Natural Cider Festival in Nava |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/festival-de-la-sidra-natural-nava |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref> V mestu so 1996 ustanovili Muzej asturijske sidre ({{lang-es|Museo de la sidra de Asturias}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Muséu de la sidra d'Asturies'').<ref>{{navedi novice|title=Cider Museum of Asturias |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/cultura/museos-y-espacios-culturales/museos/museo-de-la-sidra |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] htn0sw6q8n9aefanf2xxq1i9fvduiaa 6753295 6753293 2026-09-20T21:28:21Z Marko3 1829 6753295 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Nava | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = Nava 09.jpg | image_flag = Bandera de Nava.svg | image_shield = Escudo de Nava.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Nava | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Juan Cañal Canteli (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 95,81 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 5244 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|21|30|N|5|30|20|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,291 | website = https://www.ayto-nava.es/ | footnotes = }} '''Nava''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturije, približno 32 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Siero]] in [[Sariego]], na severovzhodu meji na [[Villaviciosa (Asturija)|Villavicioso]] in [[Cabranes]], na vzhodu na [[Piloña|Piloño]], na jugu na [[Laviana|Laviano]] in na jugozahodu na [[Bimenes]]. == Zgodovina == Odkrili so različne ostanke iz [[paleolitik]]a, [[neolitik]]a in [[bronasta doba|bronaste dobe]]. V Paraesu so našli nekaj [[gomilno grobišče|gomilnih grobišč]] in tri gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]] v La Cogolli Cesi, El Castiellu de Salas Polanava in La Forci Viobes. Malo najdb je iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]], npr. kovanci.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Nava |url=https://www.ayto-nava.es/historia |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Nava je obstajala verjetno že v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]]. V 12. stoletju jo omenjajo kraljeve darovalne listine. Nava je dobila od [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]] mestno listino, v kateri so ji bile potrjene tudi tržne pravice.<ref name="historia" /> Kljub temu ni mogla postati popolnoma samostojno mesto zaradi vpliva samostana San Bartolomé. [[Španska vojna za neodvisnost]] občine ni posebej prizadela. V [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]] je bilo več napadov proti mestu. Industrializacija je bila nepomembna v Navi, razen odprtja železniške proge Oviedo-Infiesto. Čeprav je bila občina zaradi svojega kmetovalskega značaja konzervativna, se je pridružila oktobrski revoluciji leta 1934; tam so bili priložnostni odpori proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]] po [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Po vojni se je razvijalo mlekarstvo.<ref name="historia" /> Na koncu 19. in začetku 20. stoletja se je začelo izseljevanje tudi iz te občine, zlasti v [[Argentina|Argentino]]. V drugi polovici 20. stoletja so se izseljevali ljudje v druge [[Evropa|evropske]] države. == Geografija == Nava je vozlišče med Oviedom in [[Santander]]jem, ki je prestolnica sosednje [[Kantabrija|Kantabrije]].<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Geografía de Nava |work=Vivir Asturias |url=https://nava.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60594849/geografia-nava |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Površina je lahno hribovita. Najvišji vrh je La Triguera (1293 m). Občino obdajata gorovji Sierra de Peñamayor (na zahodu) in Sierra de Ques (na vzhodu).<ref name="vivir" /> Glavne reke so Pra, Viao in Punegru, ki je pritok reke Piloña.<ref name="vivir" /> Polovico površine sestavljajo pašniki, kjer se ukvarjajo ljudje z živinorejo. Tretjina površine so gozdovi, kjer so glavne vrste dreves bor, evkalipt, jesen, tisa in hrast. == Gospodarstvo == V gospodarstvu občine prevladuje kmetijstvo, predvsem proizvodnja krmila in koruze.<ref name="vivir" /> Tudi je pomembno pridelovanja jabolka, ker je Nava znana o proizvodnji asturijskega jabolčnika ([[sidra]]). Zato imenujejo Navo »prestolnica sidre«.<ref>{{navedi novice|title=Nava, Villa de la Sidra |work=Ayuntamiento de Nava |url=https://www.ayto-nava.es/nava-villadelasidra |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> == Kultura == [[Slika:Museo de la Sidra2.jpg|thumb|desno|Muzej asturijske sidre]] V vsakem letu v juliju imajo Festival Sidre, ki je glavna turistična privlačnost Nave.<ref>{{navedi novice|title=Natural Cider Festival in Nava |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/festival-de-la-sidra-natural-nava |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref> V mestu so 1996 ustanovili Muzej asturijske sidre ({{lang-es|Museo de la sidra de Asturias}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Muséu de la sidra d'Asturies'').<ref>{{navedi novice|title=Cider Museum of Asturias |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/cultura/museos-y-espacios-culturales/museos/museo-de-la-sidra |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] pwqs63now8agr6g1gk6ue4ocepxo9bd 6753296 6753295 2026-09-20T21:30:03Z Doncsecz~slwiki 9581 6753296 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Nava | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Nava 03.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Nava.svg | image_shield = Escudo de Nava.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Nava | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Juan Cañal Canteli (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 95,81 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 5244 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|21|30|N|5|30|20|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,291 | website = https://www.ayto-nava.es/ | footnotes = }} '''Nava''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturije, približno 32 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Siero]] in [[Sariego]], na severovzhodu meji na [[Villaviciosa (Asturija)|Villavicioso]] in [[Cabranes]], na vzhodu na [[Piloña|Piloño]], na jugu na [[Laviana|Laviano]] in na jugozahodu na [[Bimenes]]. == Zgodovina == Odkrili so različne ostanke iz [[paleolitik]]a, [[neolitik]]a in [[bronasta doba|bronaste dobe]]. V Paraesu so našli nekaj [[gomilno grobišče|gomilnih grobišč]] in tri gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]] v La Cogolli Cesi, El Castiellu de Salas Polanava in La Forci Viobes. Malo najdb je iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]], npr. kovanci.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Nava |url=https://www.ayto-nava.es/historia |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Nava je obstajala verjetno že v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]]. V 12. stoletju jo omenjajo kraljeve darovalne listine. Nava je dobila od [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]] mestno listino, v kateri so ji bile potrjene tudi tržne pravice.<ref name="historia" /> Kljub temu ni mogla postati popolnoma samostojno mesto zaradi vpliva samostana San Bartolomé. [[Španska vojna za neodvisnost]] občine ni posebej prizadela. V [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]] je bilo več napadov proti mestu. Industrializacija je bila nepomembna v Navi, razen odprtja železniške proge Oviedo-Infiesto. Čeprav je bila občina zaradi svojega kmetovalskega značaja konzervativna, se je pridružila oktobrski revoluciji leta 1934; tam so bili priložnostni odpori proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]] po [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Po vojni se je razvijalo mlekarstvo.<ref name="historia" /> Na koncu 19. in začetku 20. stoletja se je začelo izseljevanje tudi iz te občine, zlasti v [[Argentina|Argentino]]. V drugi polovici 20. stoletja so se izseljevali ljudje v druge [[Evropa|evropske]] države. == Geografija == Nava je vozlišče med Oviedom in [[Santander]]jem, ki je prestolnica sosednje [[Kantabrija|Kantabrije]].<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Geografía de Nava |work=Vivir Asturias |url=https://nava.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60594849/geografia-nava |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Površina je lahno hribovita. Najvišji vrh je La Triguera (1293 m). Občino obdajata gorovji Sierra de Peñamayor (na zahodu) in Sierra de Ques (na vzhodu).<ref name="vivir" /> Glavne reke so Pra, Viao in Punegru, ki je pritok reke Piloña.<ref name="vivir" /> Polovico površine sestavljajo pašniki, kjer se ukvarjajo ljudje z živinorejo. Tretjina površine so gozdovi, kjer so glavne vrste dreves bor, evkalipt, jesen, tisa in hrast. == Gospodarstvo == V gospodarstvu občine prevladuje kmetijstvo, predvsem proizvodnja krmila in koruze.<ref name="vivir" /> Tudi je pomembno pridelovanja jabolka, ker je Nava znana o proizvodnji asturijskega jabolčnika ([[sidra]]). Zato imenujejo Navo »prestolnica sidre«.<ref>{{navedi novice|title=Nava, Villa de la Sidra |work=Ayuntamiento de Nava |url=https://www.ayto-nava.es/nava-villadelasidra |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> == Kultura == [[Slika:Museo de la Sidra2.jpg|thumb|desno|Muzej asturijske sidre]] V vsakem letu v juliju imajo Festival Sidre, ki je glavna turistična privlačnost Nave.<ref>{{navedi novice|title=Natural Cider Festival in Nava |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/festival-de-la-sidra-natural-nava |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref> V mestu so 1996 ustanovili Muzej asturijske sidre ({{lang-es|Museo de la sidra de Asturias}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Muséu de la sidra d'Asturies'').<ref>{{navedi novice|title=Cider Museum of Asturias |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/cultura/museos-y-espacios-culturales/museos/museo-de-la-sidra |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 93dy1hgzh1lj7pt1wf7ow01o0og123j 6753331 6753296 2026-09-21T07:56:16Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Nava (Asturija)]] na [[Nava, Asturija]]: standardizacija 6753296 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Nava | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Nava 03.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Nava.svg | image_shield = Escudo de Nava.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Nava | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Juan Cañal Canteli (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 95,81 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 5244 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|21|30|N|5|30|20|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,291 | website = https://www.ayto-nava.es/ | footnotes = }} '''Nava''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturije, približno 32 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Siero]] in [[Sariego]], na severovzhodu meji na [[Villaviciosa (Asturija)|Villavicioso]] in [[Cabranes]], na vzhodu na [[Piloña|Piloño]], na jugu na [[Laviana|Laviano]] in na jugozahodu na [[Bimenes]]. == Zgodovina == Odkrili so različne ostanke iz [[paleolitik]]a, [[neolitik]]a in [[bronasta doba|bronaste dobe]]. V Paraesu so našli nekaj [[gomilno grobišče|gomilnih grobišč]] in tri gradišča [[kultura Castro|kulture Castro]] v La Cogolli Cesi, El Castiellu de Salas Polanava in La Forci Viobes. Malo najdb je iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]], npr. kovanci.<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Nava |url=https://www.ayto-nava.es/historia |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Nava je obstajala verjetno že v zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]]. V 12. stoletju jo omenjajo kraljeve darovalne listine. Nava je dobila od [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]] mestno listino, v kateri so ji bile potrjene tudi tržne pravice.<ref name="historia" /> Kljub temu ni mogla postati popolnoma samostojno mesto zaradi vpliva samostana San Bartolomé. [[Španska vojna za neodvisnost]] občine ni posebej prizadela. V [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]] je bilo več napadov proti mestu. Industrializacija je bila nepomembna v Navi, razen odprtja železniške proge Oviedo-Infiesto. Čeprav je bila občina zaradi svojega kmetovalskega značaja konzervativna, se je pridružila oktobrski revoluciji leta 1934; tam so bili priložnostni odpori proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]] po [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Po vojni se je razvijalo mlekarstvo.<ref name="historia" /> Na koncu 19. in začetku 20. stoletja se je začelo izseljevanje tudi iz te občine, zlasti v [[Argentina|Argentino]]. V drugi polovici 20. stoletja so se izseljevali ljudje v druge [[Evropa|evropske]] države. == Geografija == Nava je vozlišče med Oviedom in [[Santander]]jem, ki je prestolnica sosednje [[Kantabrija|Kantabrije]].<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Geografía de Nava |work=Vivir Asturias |url=https://nava.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60594849/geografia-nava |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Površina je lahno hribovita. Najvišji vrh je La Triguera (1293 m). Občino obdajata gorovji Sierra de Peñamayor (na zahodu) in Sierra de Ques (na vzhodu).<ref name="vivir" /> Glavne reke so Pra, Viao in Punegru, ki je pritok reke Piloña.<ref name="vivir" /> Polovico površine sestavljajo pašniki, kjer se ukvarjajo ljudje z živinorejo. Tretjina površine so gozdovi, kjer so glavne vrste dreves bor, evkalipt, jesen, tisa in hrast. == Gospodarstvo == V gospodarstvu občine prevladuje kmetijstvo, predvsem proizvodnja krmila in koruze.<ref name="vivir" /> Tudi je pomembno pridelovanja jabolka, ker je Nava znana o proizvodnji asturijskega jabolčnika ([[sidra]]). Zato imenujejo Navo »prestolnica sidre«.<ref>{{navedi novice|title=Nava, Villa de la Sidra |work=Ayuntamiento de Nava |url=https://www.ayto-nava.es/nava-villadelasidra |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> == Kultura == [[Slika:Museo de la Sidra2.jpg|thumb|desno|Muzej asturijske sidre]] V vsakem letu v juliju imajo Festival Sidre, ki je glavna turistična privlačnost Nave.<ref>{{navedi novice|title=Natural Cider Festival in Nava |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/festival-de-la-sidra-natural-nava |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref> V mestu so 1996 ustanovili Muzej asturijske sidre ({{lang-es|Museo de la sidra de Asturias}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''Muséu de la sidra d'Asturies'').<ref>{{navedi novice|title=Cider Museum of Asturias |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/cultura/museos-y-espacios-culturales/museos/museo-de-la-sidra |date= |accessdate=20.9.2026 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 93dy1hgzh1lj7pt1wf7ow01o0og123j Predloga:Ste vedeli/39. teden 2026 10 608914 6753318 2026-09-21T05:34:35Z Yerpo 8417 n 6753318 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Northern Spain (20609111181).jpg|res=150px<!-- 150 za ležeče in kvadratne slike, 120 za pokončne -->|border|Colunga}} * ... je razvoj občine '''[[Colunga]]''' v [[Asturija|Asturiji]] <small>(na sliki)</small> zavrlo neurje v 16. stoletju, ki je uničilo pristanišče; * ... so vse knjige iz serije '''''[[Zgodbe vojvodine Kranjske]]''''' avtorja [[Sebastijan Pregelj|Sebastijana Preglja]] prejele priznanje [[zlata hruška]]; * ... odplake v [[Gvatemala|gvatemalski]] reki '''[[Motagua (reka)|Montagua]]''' prispevajo dva odstotka [[Onesnaževanje s plastiko|onesnaženosti oceanov s plastiko]] na svetovni ravni; * ... je zabavna prireditev '''[[Ples – noč čarovnic]]''' v [[Rakičan]]u po največji, deseti izvedbi zamrla; * ... je aktualno '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Evropsko prvenstvo v odbojki]]''' prvo po skoraj 70 letih, ki poteka v letu s sodim številom?<noinclude>[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2026]]</noinclude> kn8jy0mhmk8ffaa5u51q3zqyc1770yv Nava (Asturija) 0 608915 6753332 2026-09-21T07:56:17Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Nava (Asturija)]] na [[Nava, Asturija]]: standardizacija 6753332 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Nava, Asturija]] bi4dpiysw132zpjbc5x89tlbtp93el2 Robert Čeferin 0 608916 6753360 2026-09-21T09:43:02Z Macbew101010231 266107 nova stran z vsebino: »'''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje n...« 6753360 wikitext text/x-wiki '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in pod vodo. V tej vlogi je sodeloval v številnih zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). {{ weblinks }} [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] 2xqn3ktukoot13nrlm2hvd2pppw6kwj 6753363 6753360 2026-09-21T09:45:37Z Macbew101010231 266107 dodatek k opisu človekovih lastnosti 6753363 wikitext text/x-wiki '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju, pomoči sočloveku v stiski, entuziast in altruist. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in pod vodo. V tej vlogi je sodeloval v številnih zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). {{ weblinks }} [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] loonhkx39q9sl90zpauew6n0ark2ebv 6753367 6753363 2026-09-21T10:02:26Z Yerpo 8417 rv nepreverljivi superlativi, +oznaka 6753367 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} '''Robert Čeferin''' (z vzdevkom '''Čefe'''), slovenski [[jamar]], jamski [[potapljač]] in [[gasilski častnik]], * [[1966]]. == Življenjepis == Po poklicu je inženir računalništva in sistemski inženir (z licenco RHCE Linux engineer). Od mladosti je aktivno predan gasilstvu in javnemu reševanju. Član gasilske organizacije je že od svojega 7. leta starosti, kasneje pa je pridobil čin gasilskega častnika 1. stopnje. Kot dežurni gasilec redno sodeluje na javnih prireditvah. Kot član Civilne zaščite Republike Slovenije je dolga leta vodil Republiško enoto za reševanje na vodi in pod vodo. V tej vlogi je sodeloval v številnih zahtevnih mednarodnih in domačih intervencijah ob poplavah, med drugim na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Avstriji in Nemčiji. == Jamarstvo in jamsko potapljanje == Čeferin je aktiven na področju raziskovanja podzemlja in podvodnih jam v Sloveniji in tujini. Med letoma 2010 in 2012 je opravljal funkcijo predsednika Jamarskega društva CARNIUM Kranj. Kot prvopristopnik in raziskovalec je avtor dveh (in soavtor in sopristopnik enega) uradnih zapisnikov o novoodkritih jamah v Sloveniji, ki so registrirane v katastru Jamarske zveze Slovenije: * Jama Arkada (leto 2006) * Netopirjeva jama (kot sopristopnik v Bašeljsko brezno, leto 2010) * Jama pod Šmarjetno goro (rudnik mangana, leto 2015) Je certificiran tehnični potapljač in jamski potapljač brez omejitev globine, brez omejitev penetracije in brez omejitev glede uporabe tehničnih plinov in časov potopa. Je tudi inštruktor potapljanja po najnaprednejši in svetovno priznani potapljaški šoli - asociaciji NAUI. Poleg številnih slovenskih vodnih jam je sodeloval pri speleoloških in potapljaških ekspedicijah na Hrvaškem (raziskovanja na otokih Brač, Hvar in Vis) ter v Bosni in Hercegovini (vodni izvir Baštašica). == Viri == * [https://www.jamarska-zveza.si/ Jamarska zveza Slovenije] – Arhiv prejetega gradiva za kataster jam (zapisniki za jamo Arkada in jamo pod Šmarjetno goro). {{ weblinks }} [[Kategorija:Slovenski jamarji]] [[Kategorija:Slovenski potapljači]] [[Kategorija:Slovenski gasilci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1966]] 8pb3awyjrbakvsvfvsw7b38s00t7tpq Navia, Asturija 0 608917 6753370 2026-09-21T10:15:08Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Navia, Asturija */ 6753370 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Nava | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = PUERTO DE VEGA - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Navia.svg | image_shield = Escudo de Navia (Asturias).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Navia | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Ana Isabel Fernández García (Ljudska stranka) | area_total_km2 = 62,58 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 8031 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|32|21|N|6|43|25|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 842 | website = https://www.ayto-navia.es/ | footnotes = }} '''Navia''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severnem delu zahodne Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 105 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na morje, na jugozahodu na [[Coaña|Coaño]], na jugu na [[Villayón]] in na vzhodu na [[Valdés, Asturija|Valdés]]. == Zgodovina == Sledi prvih ljudi so iz [[paleolitik]]a, ki so stare tristo tisoč let. O pračloveški prisotnosti pričajo kamnita orodja in so odkrili tudi sledi [[neandertalec|neandertalca]] npr. v Andésu, Anleu, Toxu ali Villanclánu.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Navia |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54718721/historia-de-navia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Leta 600 pr. Kr. so se pojavila [[Kelti|keltska]] plemena, ki so živela v gradiščih ([[kultura Castro]]). V tem času so keltski Albioni in Pesiki obvladovali ozemlje. Zelo malo najdb je iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega]] in [[Vizigoti|vizigotskega]] obdobja. Med 10. in 12. stoletjem se je izoblikoval [[fevdalizem|fevdalni red]] ter so bili grajeni samostani in cerkve, ki so opravljale tudi administracijske zadeve. V današnji Navii in Villayónu takrat še ni nastala občina, temveč majhne vasice (villae).<ref name="vivir" /> Le v 19. stoletju so se poenotila ta majhna naselja v večje upravne enote. Navia je bila omenjena prvič v 10. stoletju v zvezi z darovanjem zemljišča stolni cerkvi v Oviedu. V 11. in 12. stoletju je vzcvetelo gospodarstvo (predvsem živinoreja in kmetijstvo), vendar je prišel propad v 14. in 15. stoletju zaradi podnebnih katastrof, ki so naredile velike škode v kulturnih rastlinah in živinskem fondu. To je prispevalo h hudim prepirjem med plemiči in razmahu kaznivnih dejanj. Gospodarske in družbene težave niso nehale v 16. in 17. stoletju, medtem ko so [[Angleži|angleški]] in [[Francozi|francoski]] pirati grozili ljudem. Že se je v tem času izseljevalo veliko ljudi v [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilijo]], ker so se naveličali neugodnega položaja. 1551 so občani odkupili svojo svobodo od [[Karel V. Habsburški|Karla V. Habsburškega]], ki je bil tudi [[seznam španskih kraljev|kralj Španije]].<ref name="vivir" /> V 18. stoletju se je izboljšal položaj, ker so širili kmetijstvo in se je povečala mera proizvodnje mesa, tudi sta razprševali trgovina in obrt. [[Španska vojna za neodvisnost]] občine ni prizadela v večji meri, čeprav [[Juan Pérez Villamil]], ki je imel pomembno vlogo v uporu v [[Madrid]]u proti Francozom in je zasnoval znani razglas v [[Móstoles]]u 2. maja 1808, je bil po rodu iz občine Navia.<ref name="vivir" /> V drugi polovici 19. stoletja se je izoblikovalo lokalno meščanstvo in nakazila izseljencev tudi pripomorejo občini do gospodarskega vzpona v začetku 20. stoletja. Leta 1851 in 1869 sta se Villayón in La Montaña odcepila od Navie.<ref name="vivir" /> Na rekah Doiras, Grandas in Arbón so bila izoblikovana akumulacijska jezera, kjer lahko delajo elektrarne, to pa omogoča, da tudi v Navii ustanovijo tovarno konzerv, ladjedelnico in mlin. == Geografija == [[Slika:Asturias 1979 73.jpg|thumb|desno|Reka Barrayo v občini Navia]] Občino križa [[Kantabrija|kantabrijska]] avtocesta. Glavna reka je Navia.<ref name="vivirgeo" /> Površina se deli na ravnico ob obali, na doline na osrednjem delu občine in na planinski del. Na južnem delu, na meji Villayóna so strminasti klanci, kjer vrhovi ne sežejo 1000 m. Najvišji vrh je Panondres (842 m).<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Navia |work=Vivir Asturias |url=https://navia.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60621940/geografia-navia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Reka Navia gre iz juga do severa skozi občino, nato se izliva v morje. Reka je meja med Navio in Coaño. Tudi je pomembna reka Anleo, ki izvira iz gorovja Anleo in se izliva v Navio pri Las Aceñasu. Iz združenja rek Villaoril in del Monte izvira reka Frejulfe ([[asturijščina|asturijsko]] ''Frexulfe''), ki se izliva tudi v morje. Reka Barayo ([[asturijščina|asturijsko]] ''Barayu'') je meja med Navio in Valdésem. Podnebje je [[Zmerno podnebje|zmerno]] in soparno brez večjih kolebanj. Morje prispeva k milemu vremenu, zaradi tega poletja niso precej vroča in zime niso precej mrzle. Zaradi ugodnega podnebja je rastlinstvo in živalstvo raznoliko v občini. Na površini rastejo gozdovi hrastov, borov in evkaliptov. V majhni meri se pojavi kostanj, oreh, breza in bodika. Reke so bogate z ribami, zato je bil nekoč pomemben ribolov ne le na morju, ampak tudi na rekah. == Gospodarstvo == V občini deluje papirnica ENCE ter mlekarni Astilleros Armón in Reny Picot.<ref name="vivirgeo" /> Živinoreja je še danes pomembna panoga v občini, ker zagotavlja surovino omenjenima mlekarnama. 90 % staleža goved je [[Holštajnsko govedo|holštajnska pasma]]. Pomembna panoga je še gradbena industrija, ki znaša skoraj 39 % gospodarstva. Sedaj je turizem začel zvabljati delovno silo iz industrijskega območja. Navia je postala tudi središče nakupovalnega turizma. Edina njena sotekmovalka je na tem področju [[Luarca]] v občini Valdés. == Kultura == [[Slika:Palaciu de Camposorio (05).jpg|thumb|desno|Palača Camposorio]] [[Barok|Baročna]] cerkev sv. Marjete v Puertu de Vega, ki je veličastna cerkvena stavba, je bila zgrajena v 18. stoletju. Župnijsko cerkev v Navii so gradili v 19. stoletju v [[Neogotska arhitektura|novogotskem slogu]]. Palače občine so bile zgrajene v 16. in 18. stoletju. V palači Camposaro, ki je bila zgrajena tudi v 18. stoletju, je preživel svoja otroška leta [[Španci|španski]] pesnik [[Ramón de Campoamor]]. V meščanski hiši v Puertu Vega je živel zadnja leta [[Asturijci|asturijski]] politik in [[razsvetljenstvo|razsvetljenec]] [[Gaspar Melchor de Jovellanos|Gaspar Melchor de Xovellanos]].<ref name="vivirgeo" /> == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|ESP}} [[Móstoles]] * {{Ikonazastave|ARG}} Almirante Brown == Znane osebe == * [[Juan Pérez Villamil]], politik in borec za svobodo * [[Ramón de Campoamor]], pesnik * [[Álvaro Navia Osorio y Vigil]], diplomat in vojak * [[Manuel Suárez y Suárez]], mecen in filantrop == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 70y3gos1mx47l17rih2b9648o911re7 6753379 6753370 2026-09-21T10:36:02Z Doncsecz~slwiki 9581 6753379 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Nava | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = PUERTO DE VEGA - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Navia.svg | image_shield = Escudo de Navia (Asturias).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Navia | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Ana Isabel Fernández García (Ljudska stranka) | area_total_km2 = 63,12 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 8031 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|32|21|N|6|43|25|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 842 | website = https://www.ayto-navia.es/ | footnotes = }} '''Navia''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severnem delu zahodne Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 105 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na morje, na jugozahodu na [[Coaña|Coaño]], na jugu na [[Villayón]] in na vzhodu na [[Valdés, Asturija|Valdés]]. == Zgodovina == Sledi prvih ljudi so iz [[paleolitik]]a, ki so stare tristo tisoč let. O pračloveški prisotnosti pričajo kamnita orodja in so odkrili tudi sledi [[neandertalec|neandertalca]] npr. v Andésu, Anleu, Toxu ali Villanclánu.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Navia |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54718721/historia-de-navia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Leta 600 pr. Kr. so se pojavila [[Kelti|keltska]] plemena, ki so živela v gradiščih ([[kultura Castro]]). V tem času so keltski Albioni in Pesiki obvladovali ozemlje. Zelo malo najdb je iz [[Rimsko cesarstvo|rimljanskega]] in [[Vizigoti|vizigotskega]] obdobja. Med 10. in 12. stoletjem se je izoblikoval [[fevdalizem|fevdalni red]] ter so bili grajeni samostani in cerkve, ki so opravljale tudi administracijske zadeve. V današnji Navii in Villayónu takrat še ni nastala občina, temveč majhne vasice (villae).<ref name="vivir" /> Le v 19. stoletju so se poenotila ta majhna naselja v večje upravne enote. Navia je bila omenjena prvič v 10. stoletju v zvezi z darovanjem zemljišča stolni cerkvi v Oviedu. V 11. in 12. stoletju je vzcvetelo gospodarstvo (predvsem živinoreja in kmetijstvo), vendar je prišel propad v 14. in 15. stoletju zaradi podnebnih katastrof, ki so naredile velike škode v kulturnih rastlinah in živinskem fondu. To je prispevalo h hudim prepirjem med plemiči in razmahu kaznivnih dejanj. Gospodarske in družbene težave niso nehale v 16. in 17. stoletju, medtem ko so [[Angleži|angleški]] in [[Francozi|francoski]] pirati grozili ljudem. Že se je v tem času izseljevalo veliko ljudi v [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilijo]], ker so se naveličali neugodnega položaja. 1551 so občani odkupili svojo svobodo od [[Karel V. Habsburški|Karla V. Habsburškega]], ki je bil tudi [[seznam španskih kraljev|kralj Španije]].<ref name="vivir" /> V 18. stoletju se je izboljšal položaj, ker so širili kmetijstvo in se je povečala mera proizvodnje mesa, tudi sta razprševali trgovina in obrt. [[Španska vojna za neodvisnost]] občine ni prizadela v večji meri, čeprav [[Juan Pérez Villamil]], ki je imel pomembno vlogo v uporu v [[Madrid]]u proti Francozom in je zasnoval znani razglas v [[Móstoles]]u 2. maja 1808, je bil po rodu iz občine Navia.<ref name="vivir" /> V drugi polovici 19. stoletja se je izoblikovalo lokalno meščanstvo in nakazila izseljencev tudi pripomorejo občini do gospodarskega vzpona v začetku 20. stoletja. Leta 1851 in 1869 sta se Villayón in La Montaña odcepila od Navie.<ref name="vivir" /> Na rekah Doiras, Grandas in Arbón so bila izoblikovana akumulacijska jezera, kjer lahko delajo elektrarne, to pa omogoča, da tudi v Navii ustanovijo tovarno konzerv, ladjedelnico in mlin. == Geografija == [[Slika:Asturias 1979 73.jpg|thumb|desno|Reka Barrayo v občini Navia]] Občino križa [[Kantabrija|kantabrijska]] avtocesta. Glavna reka je Navia.<ref name="vivirgeo" /> Površina se deli na ravnico ob obali, na doline na osrednjem delu občine in na planinski del. Na južnem delu, na meji Villayóna so strminasti klanci, kjer vrhovi ne sežejo 1000 m. Najvišji vrh je Panondres (842 m).<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Navia |work=Vivir Asturias |url=https://navia.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60621940/geografia-navia |date= |accessdate=21.9.2026 |language=es}}</ref> Reka Navia gre iz juga do severa skozi občino, nato se izliva v morje. Reka je meja med Navio in Coaño. Tudi je pomembna reka Anleo, ki izvira iz gorovja Anleo in se izliva v Navio pri Las Aceñasu. Iz združenja rek Villaoril in del Monte izvira reka Frejulfe ([[asturijščina|asturijsko]] ''Frexulfe''), ki se izliva tudi v morje. Reka Barayo ([[asturijščina|asturijsko]] ''Barayu'') je meja med Navio in Valdésem. Podnebje je [[Zmerno podnebje|zmerno]] in soparno brez večjih kolebanj. Morje prispeva k milemu vremenu, zaradi tega poletja niso precej vroča in zime niso precej mrzle. Zaradi ugodnega podnebja je rastlinstvo in živalstvo raznoliko v občini. Na površini rastejo gozdovi hrastov, borov in evkaliptov. V majhni meri se pojavi kostanj, oreh, breza in bodika. Reke so bogate z ribami, zato je bil nekoč pomemben ribolov ne le na morju, ampak tudi na rekah. == Gospodarstvo == V občini deluje papirnica ENCE ter mlekarni Astilleros Armón in Reny Picot.<ref name="vivirgeo" /> Živinoreja je še danes pomembna panoga v občini, ker zagotavlja surovino omenjenima mlekarnama. 90 % staleža goved je [[Holštajnsko govedo|holštajnska pasma]]. Pomembna panoga je še gradbena industrija, ki znaša skoraj 39 % gospodarstva. Sedaj je turizem začel zvabljati delovno silo iz industrijskega območja. Navia je postala tudi središče nakupovalnega turizma. Edina njena sotekmovalka je na tem področju [[Luarca]] v občini Valdés. == Kultura == [[Slika:Palaciu de Camposorio (05).jpg|thumb|desno|Palača Camposorio]] [[Barok|Baročna]] cerkev sv. Marjete v Puertu de Vega, ki je veličastna cerkvena stavba, je bila zgrajena v 18. stoletju. Župnijsko cerkev v Navii so gradili v 19. stoletju v [[Neogotska arhitektura|novogotskem slogu]]. Palače občine so bile zgrajene v 16. in 18. stoletju. V palači Camposaro, ki je bila zgrajena tudi v 18. stoletju, je preživel svoja otroška leta [[Španci|španski]] pesnik [[Ramón de Campoamor]]. V meščanski hiši v Puertu Vega je živel zadnja leta [[Asturijci|asturijski]] politik in [[razsvetljenstvo|razsvetljenec]] [[Gaspar Melchor de Jovellanos|Gaspar Melchor de Xovellanos]].<ref name="vivirgeo" /> == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|ESP}} [[Móstoles]] * {{Ikonazastave|ARG}} Almirante Brown == Znane osebe == * [[Juan Pérez Villamil]], politik in borec za svobodo * [[Ramón de Campoamor]], pesnik * [[Álvaro Navia Osorio y Vigil]], diplomat in vojak * [[Manuel Suárez y Suárez]], mecen in filantrop == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] p6pgupw14rxxuc7wiurubpb4fbhnhjf Pogovor:1012 1 608918 6753377 2026-09-21T10:23:54Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6753377 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j